a :artoor$sil
Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 107
Maribor, četrtek 10, maša 1928
»
JUTRA
cc
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čok. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen ra dom pa 12 Din
BBBBBBBBBBEBBBBi
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova utica št.4
Dr. Marinkovič o italijanski politiki na Balkanu
VAŽEN GOVOR NAŠEGA ZUNANJEGA MINISTRA V SKUPŠČINI O AKTUALNIH BALKANSKIH PROBLEMIH.
BEOGRAD, 10. maja. Za današnjo sejo narodne skupščine je vladalo izredno zanimanje, ker je bila na dnevnem redu zunanje-politična razprava. Vse diplomatske lože so bile zasedene in navzočih je bilo tudi mnogo inozemskih novinarjev. Seji je predsedoval podpredsednik dr. Agatono-vič.
Med splošno tišino je zunanji minister dr. Marinkovič najprej prečital besedilo interpelacije, v kateri zahtevajo šefi opozicije pojasnila, koliko .ie resnice na tem, da namerava Italija proglasiti carinsko unijo z Albanijo in s tem tudi formalno upostaviti italijanski protektorat nad Albanijo. Interpelacija zahteva končno tudi pojasnila, kakšni so trenutni odnošaji med Jugoslavijo in Italijo spričo dejstva, da je prijateljska pogodba z Italijo potekla.
V svojem odgovoru je zunanji minister dr. Marinkovič uvodoma naglasa]. da ni nobenih indikacij, iz katerih bi se dalo sklepati, da so Časopisne vesti o namerah Italije glede carinske unije z Albanijo osnovane. Njemu kot zunanjemu ministru o tem ni nič znanega. Če bi pa Italija res jmela to namero, bi bilo to v nasprotju z mednarodnimi običaji in obstoječimi pogodbami. Na drugi strani ne more niti uradno niti v prijatelj-
skem razgovoru staviti predstavnikom Italije vprašanje, ali res namerava na tak način kršiti obstoječo pogodbo.
Vlada dosedaj ni smatrala za potrebno, da bi v tej smeri sondirala teren pri velesilah, ker je prepričana, da ne bi odobrile take politike, če bi faktično obstojala.
Glede tretjega vprašanja, ki se tiče odnošajev med Jugoslavijo in Italijo ter italijanske politike na Balkanu, je zunanji minister dr. Marinkovič izjavil, da glede obnovitve prijateljskega pakta med našo državo, in Italijo doslej niso bili izvršeni nobeni novi koraki. Vlada tudi ne more preprečiti vpliva velesil na Balkanu, zahteva pa, da je ta vpliv v skladu z obstoječimi pogodbami in da odgovar ja načelom balkanske neodvisnosti ter našim interesom.
V tei smeri se giblje naša diploma-tična akcija. Mi veliko delamo in smo delali na to. da pride do prijateljskega sporazuma z Italijo v vseh vprašanjih. Ti problemi pa niso lahki in treba je mnogo hladnokrvnosti, potrpežljivosti in tudi diskretnosti. Zu-pamo pa v pravičnost naše stvari in v našo zunanjo politiko, ki stremi v prvi vrsti za ohranitvijo miru na Balkanu in v Srednji Evropi.
Očgoditeu konference male antante
PRAGA, 10. maja. Radi dogodkov v
Rumuniji je konferenca Male antante, ki bi se morala vršiti 25. maja v Bukareštu, °dgodena in se bo najbrže vršila šele meseca junija o priliki zasedanja Društva •terodov v Ženevi.
Princ Karol^mora v Z4. urah iz Rnglije
LONDON, 10. maja. Bivši rumunski Prestolonaslednik, princ Karol, je bil si-noči uradno obveščen, da mora v smislu sklepa angleške vlade v 24 urah zapustiti ^ngljjo, ker bi bil v nasprotnem slučaju k°t nadležen tujec aretiran in odgonskim »otom odveden iz Anglije.
ftonec nemške republike 0 Rusiji
MOSKVA, 10. maja. Sovjetska vlada namerava večje število gubernij ob Vol-združiti v enotno republiko, kar bo Otjienilo tudi konec sedanje samostojne a[e nemške republike pri Saratovu.
Napoved »ledenih mož«.
,^.9^ sobote naprej se vrstijo štirje svet-V i,Znani p0(* ’menom »ledenih mož«. Snit..dneh se skuša mraz za slovo vti-zah- močnejše v spomin, da ne po-slavr10 nanj P1-^0 ^e*a’ Nekaj takega po-ob vJenja smo okusili tudi danes zjutraj kratSem veselju, ki nam ga je zopet en-bju nnaPraviIo solnce. Temperatura je tia,.. stopinj in pojavila se je tudi sla-^lPa pri nas k sre& 01 napravila ško-
Sprejem gojencev v podoficirsko šoio v Mariboru.
Komanda inženjerske podoficirske šole kralja Petra Velikega Osvoboditelja v Mariboru sprejme s 1. oktobrom do 100 mladeničev kot gojencev v podoficirsko šolo. Natančnejši sprejemni pogoji so raz vidni iz konkurza, ki je interesentom na vpogled v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 5 I. med uradnimi urami.
Oblastni odbor »Jadranske straže« v Mariboru ima jutri svojo sejo, po seji ob 20. uri se bo pa predvajal v mestnem kinu (Apo-lo) film »Potovanje po Jugoslaviji«, ki je na novo prirejen v barvah. Na prireditev, ki je brez vstopnine, so vabljena šolska ravnateljstva in upraviteljstva, profesorji, učitelji ter vsi poverjeniki pomladka Jadranske straže v Mariboru in okolici. —
Družabni večer ptujskega Sokola.
V soboto, dne 5. maja, se je vršil 9. družabni večer Sokola v Ptuju. Na sporedu sta bili predavanji: potreba spoznavanja duševnega razvoja mladine za prosvetno delo Sokolstva, ter Sokolstvo, vera in politika. Prvo temo je obravnaval ravnatelj br. Kveder, drugo pa pro-svetar br. Šterk. Oba predavatelja sta prejela za izčrpne referate zasluženo zahvalo. Poslednji družabni večer bo meseca junija in menda zadnji pred velikimi počitnicami. —
Popravljamo.
V včerajšnji številki smo objavili, da odpade bolgarski koncert ter da v petek, dne 11. t. m. ni nobene prireditve. To vest popravljamo v toliko, da bi se bil moral odpovedani koncert vršiti v četrtek 10. t. m. ter da je za petek določen veliki koncert naše Glasbene Matice, ki se je sinoči povrnila iz svojega zmagovitega pohoda po Švici in Avstriji. —*
Med rojaki Andreja HoferJa
INOMOST — TRIUMFALNA TOČKA TURNEJE MARIBORSKE GLAS-
BENE MATICE.
Odkrito rečeno, bali smo se, da nam bodo koncert v Innsbrucku prenapeti socijalisti in nacijonalci pokvarili. Že dolgo pred koncertom so izhajali v časopisih članki za in proti. Orne-! niti moram pohvalno delo medicinca ; Mariborčana Rudolfa Kaca. ki je od-j govarjal na vse članke ter informiral javnost o postopanju Nemcev pri nas. Bali smo se, da bo tudi v Innsbrucku dvorana slabo zasedba. Zato smo bili tem boli presenečeni, ko se je dvorana napolnila skoro do zadnjega kotička. Sicer ne začetkom, ker so se ljudje bali incidentov in ostali zunaj, ko pa smo odpeli prve pesmi, so prišli vsi v dvorano.
Reči moram, da je bila Innsbruck najbolj triumfalna točka naše turneje. Takega navdušenja in aplavza nismo j nikjer doživeli, vkljub temu, da je bilo občinstvo povsod vzhičeno. Najprej smo zapeli himno »Andreas Ho-fer«. Nevajeni slišati jo v mešanem zboru, so bili ljudje tem bolj ganjeni in so poslušali stoje vsi solzni. Do solz je ganila tudi Sch\vabova »Ave Marija«. Navdušenje se je stopnjevalo od točke do točke. Navzoči Bolgari so venomer zahtevali ponavljanje bolgarskih pesmi, naravnost triumf pa sta želi Adamičevi pesmi >Marija in brodar« in »Mlad junak«. Koncertu so prjsostvovali zastopniki raznih institucij, mestne občine in vojske.
Po koncertu se je vršil v poslopju kornerz. Omeniti moram, da nam je dala dvorano na razpolago vlada vkljub temu, da je v njih istočasno gostilniška razstava.
Na komerzu je prvi govoril dr. An-dorf za »Tiroler Sangerbund«. V znak najvišje zahvale za delo Matice, je odlikoval dr. Tominška, g. Arnuša; in g. Hladek-Rohinjskega s častno j kolajno »Tiroler SSngcrbunda«. Za-j hvalil se mu je dr. Tominšek, ki je izročil dr. Andorfu in ravnatelju Stein mayerju znak Glasbene Matice. Podžupan g. Fischer je v vznesenih besedah ponovno povdaril ogromno kulturno misijo Matice, ki ima tem večji pomen, če se pomisli, da je to bil prvi korak za zbližan je obeh narodov, za spravo med Avstrijo in Jugoslavijo. Zahvaliti se sploh ne moremo Matici za njeno delo. Gromki »Živijo« klici in »Heili« sploh niso hoteli prenehati in govornik se je moral' v enomer zahvaljevati.
Predsednik društva v Innsbrucku živečih Štajercev je izročil Matici kracen šonek alpskih cvetlic. Tirolke in Štajerke pa so pevce okrasile z encijanom.
Medicinec Kac ie iskreno pozdravil v slovenskem jeziku Matico in se, ,ii prisrčno zahvalil za umetniški uži-j tek, ki ga je nudil matični zbor rojakom v tujini. Povdaril ie zgodovinski moment današnjega dne, kajti prvič po desetih letih sme Slovenec pro sto govoriti v svoji materinščini na oficijelnem mestu v Innsbrucku. Isto je izrazil Bolgar Veljko, ki so njemu in vsem Bolgarom priredili Matičarji navdušene ovacije.
Obema govornikoma se je zahvalil g. Arnuš -v kratkem govoru. Zahvalil pa se je tudi posebej še »Tiroler San-gerbundu«, vladi in občini, da je po-^mogla Matici do koncerta v j Inns-
brucku, ki se sicer radi še vedno vladajoče prenapetosti nekaterih strank nikakor ne bi mogel vršiti.
Matični zbor je odpel še nekoliko slovenskih narodnih pesmi, nato pa smo se radi pozne ure razšli.
Koncert v Innsbrucku bo ostal nepozaben. Pevci, ki pojejo že nad 50 let, so nam zatrjevali, da tako dobrega zbora še niso slišali.
Kakor v Švici, je Matica tudi v Avstriji nad vse dostojno reprezentirala svojo domovino. Žal, da gmoten uspeh ni bil tako velik kakor moralen. Da si nekoliko odpomore. bo Matica koncertirala v petek. 11. t. m. v Mariboru. Gotovo ne bo Mariborčana, ki bi zamudil ta koncert. Razen v Mariboru bo koncertirala Matica tudi v Ptuju in Celju. Upamo, da se bodo znali rojaki oddolžiti Matici za njeno veliko delo vsaj s posetom koncertov.
M o h o r k o.
Proslava »Materinskega dneva« v našem gledališču.
Z vso vnemo se vadijo naši mali umetniki, da proslavijo čim lepše in dostojnej-še naš materinski dan. Predpriprave se že bližajo koncu. Ali ste že bili pri kateri mladinskih prireditev v našem narodnem gledališču? Kdor se spominja Lj. Poljančeve »Božičnih slik« ali pa igrice pri »Mamici je raj«, mora priznati, da naš je deca s svojim nastopom presenetila. Naša prireditev pa je v zvezi z velikim trudom, zato opozarjamo prijatelje mladine, zlasti pa starše na našo proslavo. V pestrem, skrbno izdelanem programu bo podano počaščenje ideji materinstva. Lepi rajalni nastopi pa bodo oživljali popoldan ter povedli naše male vo-čarujoče carstvo bajke. Matere! Privedite Vašo deco v nedeljo popoldne v narodno gledališče. Vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni- Čisti dobiček v prid ferijalni koloniji.
Streliačka družina v Maribor
priredi v nedeljo, dne 13. t, m. na vojaškem strelišču v Radvanju svoje prvo c-stro. streljanje iz vojaških pušk. Otvoritvena slavnost se izvrši po sledečem programu: 1. Zbiranje članstva na Trgu Svobode ob 'A9. dop. 2. Odhod z vojaško godbo skozi mesto na strelišče točno ob 9. 3. Pozdravni govor predsednika gosp. generala Spasiča na strelišču 4. Streljanje. 5. Ob 11. dop. povratek v mesto z godbo. K svečani prireditvi vabi odbor Streljačke družine razun svojega članstva tudi vsa telovadna, športna in narodna društva brez razlike strank. V času streljanja bo ves čas igrala vojaška godba. Od Kralja Petra trga do strelišča in nazaj v mesto bodo vozili posebni avtobusi. Gostje in prijatelji dobrodošli!____
Odbor. —
Članski sestanek KDK v Murski Soboti.
Jutri, v petek 11. maja bo v kolodvorski restavraciji članski sestanek pristašev Kmečtfo-demokratske koalicije z zelo važnim dnevnim redom. Prič v'tek točno ob 8. zvečer. Udeležba obvezna.
Iz mariborske industrije*
Splošna stavbna družba na Teznu je znižala svojo delniško glavnico od 10 milijonov na 5 milijonov dinarjev s tem, da je znižala svojih 100.000 delnic od nomi-nale 100 Din na nominalo 50 Din.Ta sklep družbe je že odobrilo ministrstvo za trgovino in-industriio,
Novi stanovanjski zakon
'	'	(Nadaljevanje.)	'*'*•	*"	"
Obseg zaščite.
Zaščiteni po novem stanovanjskem za-ikonu ostanejo tisti najemniki, ki so bili že do sedaj zaščiteni, ki imajo stanovanje z največ tremi sobami in dovolj veliko število družinskih članov, kakor smo že ;natančneje navedli včeraj. Zaščito pa izgube, kakor hitro se izselijo ali stanovanje menjajo,
V čem obstoja zaščita?
Zaščiteni najemniki, ki jim je bilo stanovanje odpovedano po dosedanjih predpisih, se ne smejo deložirati do 1. maja 1929. Novi zakon namreč na novo ureja izselitev samo tistih najemnikov, ki so nehali biti zaščiteni.
Člen 3. ureja nove najemnine* V krajih, ki imajo do 100.000 prebivalcev, torej v vseh občinah Slovenije, znaša čista najemnina desetkratni znesek čiste najemnine, ki se je plačala dne 1. julija 1914 leta. V nekaterih mestih se pobirajo tudi posebne »občinske naklade« na najemnino, ki temelji na posebnih deželnih zakonih. Te občinske davščine se pa z novim stanovanjskim zakonom ne zvišajo, ker smejo hišni lastniki pobrati od najemnikov samo tiste zneske, ki jih morajo dejansko vplačati v občinsko blagajno. Tako se imajo plačevati letos v Mariboru 18% občinske naklade na najemnine v kritje mestnega občinskega proračuna, in sicer 10% gostavščine, 5% vodarine in 3% kanalske pristojbine (v hišah, kjer je kanalizacija že izvedena), ti odstotki pa se ne računajo od sedanje najemnine, ampak od povprečne mesečne čiste najemnine iz let 1925 in 1926, kakor jo je ugotovilo davčno oblastvo po prijavi hišnih gospodarjev. Lanska in letošnja zvišana najemnina bosta podlaga za novo odmero občinskih naklad šele za prihod nje leto 1929 in leto 1930.
Za kraje, ki imajo nad 50.000 prebivalcev, določa novi zakon, da ostane najemnina nehigijenskih, to je nezdravih stanovanj neizpreinenjena, dokler jih hi šni lastnik ne poppravi. Žal je tudi da ta določba ne velja za Maribor, ki ima toliko nezdravih stanovanj, ker šteje Maribor komaj nekaj nad 30.000 prebival cev.
Zelo važna je določba novega stano vanjskega zakona, da velja čl. 10 stanovanjskega zakona od 15. maja 1925 zo pet v celem obsegu. Ta člen namreč do loča, da se sme odpovedati zaščitenemu najemniku samo iz važnih razlogov.
Lastnik ima pravico odpovedati samo:
a) če je stanovanje njemu ali njegovim oženjenim sinovom ali omoženim hčeram potrebno za osebno prebivanje;
b) če je treba podreti staro zgradbo, da se sezida nova, ki pa mora imeti 50% stanovanjskih prostorov več nego stara hiša;
c) če mora lastnik glede na število in prirastek rodbinskih članov in na druge rodbinske razmere razširiti stanovanje, ki ga že ima v svoji hiši;
č) če najemnik ne plača dolžne najemnine v dveh mescih;
d) če najemnik izkorišča stanovanje zoper njegov namen; če je namenoma kvari; če je kvari iz ponovljene velike nemarnosti ob uporabi in na očitno škodo lastnikovo;
e) če žive najemniki ali njegovi domačini ali podnajemniki v stanovanju nemoralno ali pohujšljivo; če dopuščajo, da žive tako drugi; če s svojim ponašanjem v stanovanju ali njegovem okolišu otežujejo prebivanje lastniku ali drugim najem nikom v isti zgradbi;
f) če najemniki ali njegovi odrasli domačini razžalijo ali poškodujejo lastnika ali njegove domačine, razen če je to lastnik povzročil.
Rok za izselitev je mesec dni v primerih pod a), b) in c), v ostalih primerih pa 15 dni.
Ce ima lastnik več stanovanj oddanih v najem v isti ali drugi svoji hiši, mora po točkah a) in c) odpovedati ekonomsko močnejšemu najemniku.
Od dne 20. decembra do dne 20. januarja prisilna izselitev po tem členu ni dopustna.
. Ker je podnajem brez dovoljenja hišnega lastnika prepovedan, se najemnik na zahtevo hišnega gospodarja kaznuje z izselitvijo ter je to nadaljni odpovedni razlog.
Dve stanovanji v istem kraju.
Po čl, 5. ne sme noben najemnik v istem kraju imeti istočasno dveh stanovanj. Ako je katero teh stanovanj zaščiteno, se smatra za izpraznjeno in hišni gospodar lahko ž njim prosto razpolaga. Za lušne lastnike prepoved dveh ali več stanovanj ne velja, ker smejo, svobodno razpolagati s stanovanji.
(Konec jutri).
mariborsko gledališče
REPERTOAR;
Četrtek, 10. maja ob 20. uri »Lepa pustolovščina« ab. C. Kuponi.
Petek, 11. maja ob 20. uri »Dvanajst--tisoč«. Izven. Gostovanje graške drame.
Gostovanje ge. Mitrovičeve v Mariboru. Prihodnje dni bo zopet gostovala primadona ljubljanske opere, ga. Mitrovičeva v najuspelejši letošnji operi »Ples v maskah«, na kar že danes opozarjamo glasbo ljubeče občinstvo.
Ljudska uniuerza v fDariboru
V nedeljo 13. maja pri lepem vremenu na prekrasen Remšnik in h prazgodovinskemu medvedu! Informacije da in prijave sprejema tajnik prof. Kos, Koroščeva ul- 2.
^ V pondeljek 14. maja ob 8. zvečer v veliki kazinski dvorani predavanje; »Žene, dekleta in moški današnjega časa«.
Resno in humoristično kramljanje pisatelja in profesorja dr. K. Dvorzaka o novem Adamu in novi Evi. o koncu ljubezenske romantike; o modernem kavalirju in pokopanem viteštvu, o umetnosti moške očarati. Za kaj se borijo moški? Za kaj ženske? itd. To predavanje je bilo v Graški Uraniji štirikrat razprodano. Za mladino pod 18. letom dostop ni dovoljen- Predprodaja vstopnic (15, 12, 10, 8, 6 Din, stojišče 5 Din) pri g. ZI. Brišnik in g. Hoferju.
Noua turbinska brizgalna u Razuanju
Vsa bližnja in daljna okolica je z veseljem pričakovala blagoslovljenja nove turbinske brizgalne. Tudi naše gasilno
društvo se je za to redko proslavo pripravljalo z vso vnemo. Ali žal, ko je napočilo jutro 6. majnika, je lilo kakor iz škafa. Toda, tudi vkljub slabemu vremenu se je udeležilo slovesnosti še lepo število gasilcev v kroju in tudi občinstva. Pred mašo za pokojne člane domačega gasil, društva- je dekan g. Sagaj iz Hoč razložil namen gasilstva, po maši so pa odkorakali združeni gasilci v spremstvu godbe k gasilnemu domu, kjer je bila brizgalna krasno okrašena z venci in tra kom, ki ga je naklonila kumica gospa Kotz iz Radvanja. Po blagoslovljenju je učenka Šarlota Očkova s prisrčnim nagovorom pozdravila gospo kumico, načelnik Visočnik se je zahvalil tovarišem za njihovo uspešno sodelovanje, tovariš Pukl starejši je pa kot častni načelnik in ustanovitelj gasilnega društva bodril tovariše k še bolj intenzivnemu delovanju. Nato se je gospa kumica zahvalila za izkazano čast povodom blagoslovljenja ter želela društvu najlepših uspehov. Kot zaključek je pevski zbor gasilnega društva Razvanje zapel krasno gasilsko himno »Bratje mi kot krepka četa«. S trikratnim klicem »Na pomoč« je bilo dopoldansko proslavje končano. Popoldanska vaja z novo brizgalno je uspela zelo dobro. Društvo je pokazalo, da je kot podeželsko društvo eno izmed prvih. Ker je popoldanska zabava vsled močnega deževja splavala po vodi, priredi društvo 13 maja, če bo lepo vreme, ponavljalno zabavo, h kateri so gasilna društva in občinstvo uljudno vabljeni. Kajti, četudi je brizgalna vsak trenutek pripravljena za pomoč, vendar pa še društvu primanjkuje precej denarja za od plačilo iste. —
Velika kavarna*
Veliki pevski koncert z balalajko. 960
Mar Umski	in
Beograjski papežeu poslanik v fhariboru
Slovesnosti 700 letnice lavantinske škofije, ki jo obhajajo danes v mariborski stolni cerkvi, se udeležuje, kakor smo že včeraj javili, tudi vatikanski poslanik na našem dvoru g. Pelegrinetti- Nuncija so včeraj popoldne pri njegovem prihodu z beograjskim brzovlakom sprejeli na kolodvoru predstavniki vseh naših obla-stev: škof dr. Karlin, državno upravo je zastopal veliki župan g. dr. Schuabach, vojsko general g. Spasič, oblastni odbor predsednik g. dr. Leskovar z vsemi odborniki, občino podžupan g. dr. Lipold, sodišče predsednik g. dr. Žiher, državno pravdništvo prvi drž- pravdnik gosp. dr. Jančič, potem gg. gim. ravnatelj dr. Tominšek, poštni ravnatelj Irgolič, finančni ravnatelj dr. Povalej, narodni poslanec Žebot in drugi. Razen 'navedenih ofici-jelnih zastopnikov je bilo na kolodvoru natrpano tudi ostalega občinstva, ki ga je bilo vse polno tudi ob cestah do Slomškovega trga, kamor so se odpeljali vsi honoracijorji v stolnico. — Zvečer je bila slovesna razsvetljava Slomškovega trga, pred škofijo pa je svirala Omladina. Danes dopoldne je bilo slovesno opravilo v stolnici ob prisotnosti nuncija ter ljubljanskega in domačega škofa. —
5amomor mlade zakonske žene
Koncem januarja letošnjega leta se je poročila Judita Bedekova iz Sebeborcev z vdovcem Jarošem Dervaričem iz iste vasi, prošlo nedeljo pa je že prostovoljno šla v smrt- Kaj jo je privedlo do tega koraka, ne ve nihče, ker ni zapustila nobenega sporočila, iz okoliščin pa se tudi ne da ničesar sklepati.
Vdovec je pripeljal v drugi zakon tri otroke, katerih najstarejša je 161etno dekle. S pokojnico sta živela v najlepši harmoniji in nihče ni slišal, da bi med zakoncema kdaj padla kaka ostrejša beseda. Življenje jima je potekalo v delu, skrbi in veselju, kakor je to pač na kmetih navada.
Prošlo nedeljo zjutraj je še vsa družina skupaj zajtrkovala in pokojnica ni kazala prav nobenih znakov kakšne duševne potrtosti. Mož se je po zajtrku odpravil po hišnih opravilih v hlev k živini, ko pa se je vrnil, je pogrešil ženo. Sprva je mislil, da je skočila h kaki sosedi na nedeljski pomenek, ko pa se je bližal čas kosila in je ognjišče ostalo mrzlo, je pričel slutiti, da se je moralo zgoditi nekaj izrednega. Z družino so pričeli iskati in ko so preiskali vse kote, so se spravili na podstrešje. In tukaj se jim je nudil pogled, ki je vse globoko pretresel. Na enem izmed podstrešnih tramov je mlada žena visela obešena že brez vsakega sledu življenja in vsi poskusi, da bi jo spravili zopet k sebi, so ostali brez u-speha. Svoje dejanje je morala bržkone storiti v hipni duševni zmedenosti.
Pogreb nesrečne pokojnice se je vršil v pondeljek ob veliki udeležbi domačega prebivalstva.
Uboj na Drauskem poliu
Z Dravskega polja nam poročajo: V torek, dne 8. majnika. je gna! hlapec g. Ježa iz Apač, Hrtiš, krave iz Maribora. Okrog 9. zvečer je dospel v Strnišče. V neki tamkajšnji gostilni sta popivala dva mlada Apačana. Obnašala sta se silno objestno, dasi nista imela pare v žepu. Za zapitek sta morala po posredovanju slučajno navzočih orožnikov zastaviti gostilničarju dežnik, nakar sta odšla. Potoma sta dohitela gonjača Hrtiša, ki je mirno nadaljeval svojo pot z živino. Nenadoma je stopil eden izmed obeh močno vinjenih možakarjev k Hrtišu in ga brez vsakega povoda sunil dvakrat z nožem v levo stran prsi, tako da je Hrtiš podlegel težkim poškodbam in izdihnil-
Toda surovini še ni zadostovalo, da je ubil mirnega človeka, temveč je oklal potem nevarno tudi še obe kravi.
Vse se zgraža nad tem zverinskim dejanjem in obsoja zlobneža najostreje.
Gojzerjl,
lahki % težki in original kakor tudi nad 30 modelov promenadnih čevljev nudi Karo, Koroška c. 19. —,	‘	IV
Novi urniki in premembe učiteljstva na srednjih šolah.
Se niso ponehale debate o slabih šolskih uspehih po časopisju, že so po naših šolah menjavali zopet urnike in učitelje, da je bilo veselje. Nepopolno dva meseca pred zaključkom leta se je celo izkazalo, da je na nekem srednjem šolskem zavodu v Mariboru en učitelj preveč in za to je moral kratkim potom na cesto. Dijaki so mu zapeli podoknico in mirna Bosna. Vse pa se je zgodilo radi tega, ker so zvišali srednješolskim učiteljem učno obveznost, in sicer profesorjem za dve uri, suplentom pa kar za štiri ure. — Toda, sedaj pride najlepše: Medtem ko je ostalo v vsej državi za to šolsko leto vse pri starem, le da je bil del dosedanjih nadur nehonoriran, so edino v mariborski oblasti hiteli s preurejevanjem, kar je v škodo pouku, dijaštvu in učiteljstvu. Človek se vpraša: Pa zakaj ravno zopet Maribor? Ali smo tako daleč od Beograda, da ne dobimo točnih direktiv ali pa smo tako blizu Beograda, da že kar slutimo, kaj je treba storiti in zato delamo po svoji glavi. —
Mestni avtobusi so imeli doslej srečo; vsaj slišali še nismo o kakih neprilikah s težjimi posledicami. Opreznost bi pa naj bila vseeno še večja, kajti pred nedavnim smo se zaleteli v Vetrinjski ulici v tuj osebni avto, včeraj pa smo zapeljali na kralja Petra trgu na trotoar, da se je ves voz prav nevarno nagnil. Strogo se naj pazi na to, da se šofer med vožnjo ne razgovarja niti s potniki niti z morebitnim sprevodnikom! —
Rekrutaeija letnika 1908.
Od 14. do vštevši 19. maja se bo vršil v Gamrinovi dvorani v Gregorčičevi ul* št- 29 glavni nabor za mesto Maribor. Rekrutna komisija prične poslovati vedno točno ob 7. zjutraj. Nabora se morajo udeležiti vsi mladeniči rojeni 1. 1908. Odlikovanja o priliki 700 letnice lavantinske škofije.
Iz Beograda javljajo, da je podeljeno lavantinskemu škofu dr. Karlinu odlikovanje sv. Save prvega razreda, stolnemu proštu Martinu Mateku odlikovanje sv. Save tretjega razreda in častnemu kanoniku ter župniku v Kapeli Martinu Mešku odlikovanje sv. Save četrtega razreda. —
Vreme
se je danes naglo in — po izgledu ranega jutra — temeljito spremenilo. Mogoče pa le ne bo pustilo na cedilu vremenskih prerokov v koledarjih, ki so za drugi majski teden s toliko gotovostjo napovedali solnce. Oni, ki so k solncu pristavili močno in mrzlo vetrovje, so za danes zadeli. Onim, ki so govorili samo o solncu, pa ljudje, ki so šli danes zjutraj poletno oblečeni od doma, ne bodo naklonjeni in hvaležni. Veter jih bo hudo prepihi in obsul s prahom. Celo s solncem d bogvekaj. Sredi dopoldneva so se že začeli zbirati beli oblaki ter družiti v Pe' pelnasto, letošnjo pomlad tako običajne prevlako. —
Smrtna kosa.
V mariborski bolnici je umrla trafi* kantinja ga. Terezija Klanšček s Tržaške ceste. Pogreb pokojnice bo jutri v petek ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice na pobreško pokopališče.
Knjižnica v Melju.
Javna ljudska knjižnica v Melju št 1* (j^afika Bele) posluje vsako soboto P°' poldne od dveh do petih. Knjižnica im*-že lepo zbirko slovenskih in srbohrvat-skih knjig. —
Otvoritveno streljanje lovskega društva*
Kakor znano, priredi Slovensko lovskf društvo, sekcija Maribor, v nedeljo, 1?« t. m. ob 14. na vojaškem strelišču v Ra“' vanju letošnje otvoritveno streljanje zelo pestrim programom. Posetniki na prinesejo svoje puške za šibre in krog ^ seboj, ker bodo na razpolago preiskusc-valne tarče. Ob 13.30 vozi avtobus Grajskega trga in Velike kavarne na s lišče in se povrne v Maribor zve^eTg^j končani prireditvi.
Živinski sejem v Sv. Lovrencu na P°' horju.	j0
Veliki živinski sejem za konje, gov in drobnico pri sv. Lovrencu na Po« se otvori prvi v pondeljek po Krize drugi v pondeljek po Lovrenčevem, na dan sv, Terezije. —,
Pozabljeni junaki in muien!ki
JUNAŠTVO IN POŽRTVOVANJE ZDRAVNIKOV - RADIOLOGOV. - RADIOLOŠKI RAK.
Pariški roentgenski institut ima v eni svojih dvoran veliko ploščo iz marmorja, ki ima dolgo, dolgo listo imen — padlih na polju znanosti, smrtnih žrtev pri poskusih z roentgenovimi žarki. Večina teh žrtev je bila s smrtjo rešena dolgoletnih muk po številnih težkih operacijah in po dolgem hiranju. To so mučeniki, ki so dolga leta v delu in trudu vedeli za svoj konec. In še več: utekli bi bili lahko strašni usodi, zapustili bi bili lahko pot največje nevarnosti muke in smrti. Po prvih nesrečah bi bili lahko zapustili nevarno delo, po večini bi se bili lahko rešili, a so vendar poškodovani, kruljavi nadaljevali svoje delo ter se tako kos za kosom žrtvovali znanosti in anonimni množici bodočnosti.
Bolezen, ki uničuje te znanstvenike in zdravnike, ima posebno ime. Imenuje se: radiološki rak. Vedno se najdejo med obširnimi poročili o športnih rekordih in sprejemih političnih veličin skromne notice, da je bil ponovne operiran ta in oni zdravnik, ki se je zastrupil pri delu z radijem. Mednarodnim pustolovcem, tatovom v modernih kopališčih se posveča stokrat večja pozornost kot tem herojem, ki zaslužijo vsaj toliko slave vsled svojega junaštva in požrtvovalnosti kot pravi prekooceanski letalci, da ne govorimo o onih, ki samo startajo in zopet startajo.
Te dni je javila skromna časopisna vest, da je bil v hospitalu St. Louis že — desetič — operiran francoski radiolog dr. Henry Bourdon. Žrtev radiološkega raka je postal že med vojno v laboratoriju neke vojaške bolnice, kjer je v veliki meri primanjkovalo varnostnih priprav za operaterje in raziskovalce- Najprej so mu odrezali prve čleke par prstov leve roke, potem nadaljnje členke istih prstov, potem druge prste, roko do sklepa, sedaj je na vrsti druga roka. Časopisna vest
pravi, da se je radiolog kmalu po operaciji podal zopet v svoj laboratorij ... Tu dela z njim še devet drugih zdravnikov, od katerih je šestorica tudi že prestala amputacije na rokah. Malo, sramotno malo so poznani in priznani ti junaki. Nekatere poznajo le tovariši, sotrudniki, ki sami čakajo na enako strašno usodo.
Radiološki rak pa ima tudi navadne žrtve po krivdi brezobzirnosti in brezvestnosti drugih ljudi. Pred nekim new-yorškim sodiščem toži sedaj več mladih uslužbenk veliko, bogato podjetje, ki izdeluje luksuzne ure s svetlikajočimi kazalci in številkami. Mlade tožiteljice z razjedenimi obrazi in rokami predstavljajo strašno gobavost jutrove dežele sredi najmodernejšega velemesta. V tožbi se navaja, da so čopiče, s katerimi so prenašale radijevo raztoplino na številke in kazalci, jemale v usta, kakor so naročili in kakor je bilo sploh običajno v obratu. Po nekaj mesecih in celo po tednih so začeli izpadati zobje, usta gniti in na sto in sto mladenk razpada tako pri živem telesu-
Zastopniki tovarne so na vse to odgovorili, da je v obratu uvedeno samo uporabljanje čopičev, o načinu uporabe pa ni bilo nikdar govora. Tvrdka tudi ne odgovarja, če so nadzorniki, obratovodje ali preddelavci svetovali ali celo ukazali, naj se nevarni čopiči jemljejo v usta. Saj ni dokaza, da bi jim vodstvo podjetja kaj takega naročilo.
Na vprašanje sodnikov, če se je delavce pred uporabo nevarnega sredstva poučilo in posvarilo,, so podjetniki začudeno vprašali:	»Čemu? Podjetje nima
časa za poučevanje. Kazaici se mažejo z radijem — to je vse. Vsak lahko to dela, kakor hoče. Če mu ne prija, naj gre, pride deset drugih ...«
Tako podobno govori svet tudi o žrtvah za človeštvo in znanost.
Fotografiranje duhou
V londonskem društvu za psihično raziskovanje je bila te dni predložena fotografija duha, ki je po izjavah uglednih oseb avtentična. Fotografijo je izgotovil pred meseci duhovnik T\vedale v We-stonu. Njegova žena je namreč vedno kazala medijalne sposobnosti. Nekega dne jo je imel fotografirati amaterski fotograf Crewe. Slika je bila posneta na balkonu njenega stanovanja opoldne in ob okolnostih, ki izključujejo vsako prepariranje ploče- Ploča je bila izdelana takoj v hiši. In presenečenje vseh je bilo ogromno, ko so se poleg glavne figure, namreč duhovnikove žene, pokazale na levi in desni strani še neke figure. Neka ženska je takoj spoznala eno figuro kot sliko svoje pokojne matere. Samo poteze stare dame, ki je umrla v 72. letu, so bile na obrazu nekoliko presveže in premlade. Druga slika je bila od nekega mladeniča, nekdanjega zavrnjenega snubca gospe. Tri dni po teh fotografskih posnetkih, ki so napravili rodbini mnogo skrbi, je dobil duhovnik poset iz Amerike. Gost je pri tej priliki pripomnil, da je človek, čegar roko je gospa pred toliko leti zavrnila, pred kratkim umrl v Newyorku. To dejstvo je bilo še bo'j zanimivo za postanek te fotografije duha. Kakor razvidno, Conan Doyleovi nasledniki še vedno niso prenehali »fotografirati duhove«.
Uesini soujetski uradniki
V neki vasi blizu Moskve se je pripetil slučaj, ki je zelo karakterističen za razmere v ^sovjetski Rusiji, Vaška šola je riia nameščena v istem poslopju kakor conzumna zadruga, v kateri se je prodajala »vodka«. Voditeljica šole je bila mnenja, da za vzgojo otrok nikakor ni primerno, ako morajo vsak dan poslušati pijance, kako psujejo in se prepirajo. Zato je predlagala, da naj se konzumna zadruga premesti v kakšno drugo zgradbo. Zastopnik komisarijata za ljudsko prosveto pa je bil v tem srezu istočasno tudi predsednik konzumne zadruge in je voditeljici šole zato seveda silno zameril, da je stavila tak predlog. Obtožil jo je kratkomalo kot protisovjetski element, nakar je bila seveda odpuščena. Toda učiteljica se s tem nikakor ni zadovoljila, temveč je odšla v Moskvo, kjer se ji je končno posrečilo, da je dokazala pravi položaj- Višja oblast jo je poslala potem zopet na njeno prejšnje mesto, njenega nasprotnika pa odstavila in obenem zaprla.
77 ur za klauirjem
Peter Bride je igral v neki restavra ciji v Manchestru nepretrgoma 77 ur na klavir. Nameraval pa je vztrajati celo 100 ur. Njegovi prijatelji in oboževatelji so se v tem času menjavali in se trudili, da ga obdrže budnega. Plesali so okrog niega, prepevali, ga ščipali, zbadali in udarjali na bobne. Toda Bride je postajal kljub temu vedno slabotnejši, njegova igra medlejša. Končno je moral intervenirati celo zdravnik, ki je prekinil to čudno tekmo- Izjavil je namreč, da ne nwre odgovarjati za njegovo življenje, fko bi Bride nadaljeval tekmo. Tedaj pa *e boksar Kormick, ki je bil tudi med ppazovalci, dvignil pianista na svoje roke In ga skoro nezavestnega odnesel v po-
11
RAD/ON”
p ere sam in beli kot solncel
Regulacija NHa.
Angleške oblasti že skozi 30 let neprestano vrše dela za regulacijo Nila. L. 1899 so zgradili prvi jez pri Assuanu,
1.	190.3 drugi jez pri Seharu, lansko jesen so pričeli gradati jez pri Nag Hamadi. Na ta način upajo, da bodo mogli zaustaviti in nabrati zadostno množino vode, ki jo bodo potom posebnih kanalov lahko odvajali v vsakem letnem času, ne samo povodom preobilice vode, in namakali njo površino 200.000 ha. Iz Abis-Abebe javljajo, da bo tudi abesinska vlada v gornjem toku zgradila nekaj jezov. Tako bo Nil reguliran, in mnogo zemlje, ki je dozdaj bila neplodna, bo obdelana in izkoriščana.
Ženske pojedo manj bonbonov.
Tvorničar čokolade Lazenoy v Parizu je izjavil, da je kupčija z bonboni zelo opešala. Kot razlog je navedel, da ženske sedaj raje kade in preveč potrošijo za brivce. Samo v njegovi tvornici izdajo nič manj kot po 28 Din na teden za negovanje las. Na ta način pa jim ostane seveda le malo denarja za sladkarije, po katerih 50 poprej tako rade posegale.
Iz zakladnice malih humorisfou
1. Dober opazovalec. Učenci višjega razreda pišejo spisno nalogo: »Klobukovi spomini«. Tiha vodica, katerega je učitelj smatral za malo nadarjenega, je nalogo takole končal: »....Ko sem že bil ves uknjast, so me posadili za strašilo v proso. Pa mislite, da so se me vrabci bali? S-..i so po meni.« —
*
2. Kdo js to? Učitelj vadi pesem: »Slišala sem ptičko pet..Do modulacije »To je gotovo klikov,ca« je šlo gladko. Pri modulaciji pa se je še vedno našel eden, ki ni zadel. Učitelj nervozen: »Kdo je to?« — Vsi unisono: — »To je gotovo kukovca«. To pot so res zadeli.
♦
3. Naš petelin. Govor je o perutnini- O petelinu vedo otroci marsikaj, na pr.: Petelin je koristna žival. — Petelin nese jajca. — Petelin hodi kakor žandar po dvorišču. — Petelin lasa kure. — Tajnosti petelinove telovadbe ni nobeden odkril — hvala bogu.
»
4. Angelj in aeropian. Učitelj gre z razredom na pokopališče. Ustavijo se pred monumentalnim spomenikom- »Angeli nese dušo v nebesa«, razlaga učitelj, — »Ali angelj hitro leti,« vpraša radovednež. — Učitelj: »Seveda, v nebesa je daleč, mora hitro leteti.« — Učenec: »O tako hitro'gotovo ne kak&r aeropian.«
*
5. Otroci med seboj. V razred stepi nadzornik, stoječ na stališču, da naj otroci govore, kadar jih je volja. Učitelj izprašuje, otroci odgovarjajo. Drug za drugim se oglašajo. Ko pa se učitelju zdi, da je že dovolj, da z roko na skrivaj znamenje, da naj že enkrat mirujejo. To pa nadzorniku ni po godi, pa jih znova vspodbuja, da se oglašajo. Ko je ura minula in so že stali v vrsti pred vrati, se je dvignila še ena roka. Učitelj jezen z roko odmahne. Nadzornik pa poseže vmes: »No, ti mali, kaj bi še rad povedal?« Paglavec pa blekne: »Francelj je rekel, ali ne bo ta sitnoba skoraj izginila?« Pri konferenci je bil g. nadzornik zelo slabe volje.
*
6. Magarac. Bilo je prva leta po prevratu, ko so se otroci učili tudi že srbohrvaščine. Nadzornik vstopi v višji razred. Zemljepisje. Učitelj ponavlja o Dalmaciji. »Kaj dobivajo iz morja?« Največji nepazljivec dvigne roko. Učitelj, ves vesel nad svojim malim grešnikom, ga pokliče. Ta pa se odreže: »Iz morja lovijo magarcc«. Le »magarac« mu je ostal v glavi, pa še o tem ni vedel, kam spada,
Speri
SENZACIJA V BOJU ZA PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU.
Vkljub temu, da je bila vsa športna javnost Slovenije razen morebitnih redkih izjem po tekmi Primorje—Slovan dne 29. tm. prepričana, da se mora vršiti še odločilna tekma med Ilirijo in Primorjem, kakor so tudi novine poročale, se je stvar včeraj nenadoma zasukala in se bo že to nedeljo 13- tm. igral prvenstveni finale SK Ilirija—ISSK Maribor v Ljubljani.
Stvar je namreč ta-le: oziraje se na avtentično razlago § 14 pravilnika prvenstvenih tekem, ki jo je objavil JNS na izrecno vprašanje LNP v svojih službenih glasilih dne 25. aprila tl., je smatrati, da imata Ilirija in Primorje enako število točk in točno enako razmerje golov. Na podlagi tega bi se morala4 vršiti ponovna tekma Ilirija—Primorje, da se kvalificira prvak ljubljanskega okrožja. Toda LNP je že pred 25. aprilom verificiral tekmo Ilirija—Slavija 7:0 in ne v duhu pravil j 7:1, kar je za prvenstvo seveda ogromnega pomena. Do sinočnje seje poslovne-, ga odbora LNP se. je splošno pričakovalo, da bo moral LNP rektificirati gornjo verifikacijo v smislu tolmačenja saveza. Zgodilo pa se je nasprotno! LNP je dobil; od saveza dopis, da imajo ostati vse pred 25 aprilom po LNP objavljene verifikacije pravomočne, čeprav se ne skladajo s pravili. Na podlagi te salomonske odločitve JNS je res smatrati prvenstvena« tekmovanja v ljubljanskem okrožju zaJ zaključena in Ilirijo za prvaka Ljubljane.-) Zato je sinočnja seja posl. odbora LNP lahko odredila, da se odigra prvenstveni’ finale podsaveza že to nedeljo 13. tm. ob %A 5. med prvakoma obeh okrožij. ISSK1; Maribor je moral danes brzojavnorodpo-! vedati tekmo z graškim Strassenbahnom I
ISSK Maribor — nogometna sekcija. ,
Treningi se določajo naslednje: prvo moštvo in rezerva ob torkih in četrtkih; ob 17., prva in druga mladina ob sredah i in petkih ob 16. ter tretja mladina ob poa^ deljkih in sobotah ob 15. —
Naposled ostanemo tudi mi doma!
Na predsinočnji seji JNS je bilo soglasno sklenjeno, da se radi pomanjkanja gmotnih sredstev jugoslovenska reprezentanca ne udeleži nogometnega olim-' pijskega turnirja v Amsterdamu, če JNS še v poslednjem trenutku ne pride do potrebnih sredstev, kar je pa malo verjetno . • . Radi tega bi se tekma za državno prvenstvo lahko pričela že 10 junija.
Admira v Zagrebu?
Prvak prve dunajske profesijonalne lige Admira, ki je bil nedavno premagan po zagrebški Concordiji, želi revanžno tekmo, ki jo Concordija sprejema. V Za-
ker ga še nikoli ni videl. Pri nas so [grebu se obeta torej ponovno nogometna »masarci« redka živina,	senzacija.
Čevlji za birmo v največji izbiri, najcenejši po vsaki kakovosti se dobe pri tvrdki
Jos. Waidacher, Maribor, Slovenska 6
Novo!
Novo!
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsejn sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena mati gospa
Terezija Kiaiišcek
trgovka
v sredo dne 9. maja 1928 ob U22. spre-videna s tolažili sv. vere, v 49 letu svoje dobe boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojne se vrši v petek dne 11. maja 1928 ob 16. uri iz mrtvašnice splošne bolnice na Magdalensko pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušrtica bo darovana dne 12. maja ob 7- uri v župni cerkvi sv. Magdalene.
Maribor, dne 10. maja 1928.
Josip in Ivan sinova. 959
»Grom in strela! Grom in strela! Lepa stvar!«
Istega večera me je obiskala Juljeta. Upiral sem se skušnjavi- Najprej dolžnost, poročilo o zagonetni zadevi. Na noben način ne smem zamuditi prilike, da bi popravil svoj sloves kot reporter. Za razmišljanje in kombiniranje sem rabil več ur. Dobro se še spominjam, kako mi je mlada žena malomarno dejala:
»Ne bodi neumen. Jaz bi na tvojem mestu takoj vedela, kako je treba poročati.«
Precej porogljivo sem se nasmehnil. Juljeta pa na videz tega ni opazila ter je nadaljevala:
»Glej, recimo, da vodi to čudno vlomilsko tolpo učenjak, genij z drznimi in visoko letečimi načrti. Ta učenjak pa rabi denar, mnogo denarja za izvedbo raznih svojih poskusov in načrtov ... No — ali se ti kaj svita?«
Zasvetilo se mi je. O tej snovi sem napisal dvoje stolpcev- Moj učenjak je bil kemik in sociolog brez vseh obzirov in pomislekov, stoječ visoko nad moralo. Zasnoval si je orjaški cilj. Mogoče srečo človeštva, mogoče propast. Na vsak način pa ima sredstva in orožja, silnejša od vsega tega, kar mi poznamo. Na marsikaj se še lahko pripravimo in največja opreznost je potrebna ... Prihodnje dni sem svoja izvajanja spopolnil še z izjavami nekaterih kapacitet Sorbonne in Pasteurjevega instituta. K sreči mi je eden od članov akademije znanosti poslal še pismo, ki potrjuje možnost kakega velikega učenjaka fantastičnih idej. Pisec je domneval, da bi tajni učenjak zamogel nameravati osvojitev Marsa. Dovolite, da ugotovim, da v takem domnevanju ni bilo za tedanjo dobo ničesar neverjetnega ali pretiranega, ker ie angleški histo-rik Wells trdil, da so prebivalci Marsa
že hoteli zasesti zemljo in da bi potemtakem ne bilo čudno, če bi mi prebivalci zemlje vrnili to uljudnost.
Na silno burni seji je vlada odgovorila na razne interpelacije, da so vesti raznih listov neosnovane- Po vladnem odgovoru so na delu sicer vlomilci, ki uporabljajo nepoznana sredstva, a je policija vendarle na pravi sledi in bodo izdani vsi potrebni ukrepi, da se ponavljanje takih dogodkov prepreči. Minister je rabil izraz »dogodki«, vladni vestnik je pa govoril o »atentatih«.
Javno mnenje se je pomirilo. Vsem se je zdelo, da so nove varnostne odredbe zadostne. Močne policijske in vojaške straže so stražile ponoči banke na vseh oglih in pri vseh vhodih in tudi za stražo v posameznih bančnih prostorih so bili bančnemu osobju prideljeni policisti. V takih okolnostih je postalo svetu jasno, da se bodo morali ob toliki pozornosti zločinci umakniti.
Tedni so potekli. Vnovič je pozabljenje zagrnilo »dogodke«, kakor je skrivnostne vlome imenoval ministrski predsednik. Zensko truplo z odrezano moško gla vo med krčevito skrčenimi prsti je prevzelo strastno pozornost publike. Potem se je govorilo o socijalni revoluciji v Afganistanu in o snovanju šeste internacionale v Kandaharu. Razni inozemski propagandisti z ogromnimi denarnimi sredstvi so bili zasačeni in vrstili'so se dolgotrajni senzacijonalni procesi, ki so po večini končali z oprostilnimi razsodbami. In tako so vlomi v banke polagoma izginili iz spomina-
Naenkrat nova velikanska eksplozija začudenja in besnosti. Nikdar ne bom pozabil peklenskega hrupa, ki je izbruhnil tistega poletnega jutra v urednitvu >Ve-černika«. Zastonj je vpil glavni urednik na vso moč, da bi napravil red. Telefon,
Viktor .VUiric:
Pomlajen i
nesrečni telefon nam je prinesei strašno novost. V Internacionalni banki, najbogatejši in najmočnejši je bil izvršen vlom. Vlomilcev niso ovirale močne vojaške in policijske straže zunaj in gruče policistov in bančnih, čuvajev, ki so stražili znotraj. Ali so zločinci nevidni? Kako naj človek reši take uganke? To so že čudeži !
Dalje prihodnjič.
Solnčna soba
se z vso oskrbo odda. Vrt in glasovir na razpolago. Naslov pove uprava lista.
955
V sredini mesta
se oda dve meblovani sobi s posebnim vhodom. Naslov pove uprava lista. 957
Meblirana soba
se odda takoj v Sodni ulici 16 II, vrata 6.  ___________________________________________953
Opremljeno sobo
snažno in solnčno, ne v pritličju, event. z oskrbo ali uporabo kuhinje za 1. junij iščeta zasebni uradnici — sestri. Ponudbe je nasloviti na upravo lista pod »Snažnost 50«.	954
Hrastov les za stiskalnico
kompleten ali pa po delih na prodaj- — Jurij Rošker, Lajteršberg 216.	956
Vsakovrstne zelenjadne,in cvetlične sadike
ima vedno na zalogi vrtnarstvo-Ivan Jemec, Maribor, Razlagova ul. 11.
Damske nogavice znamke »Mravlja«, nudi Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica 5.	895
Gonilne, šivalne in vezalne jermene
iz la usnja nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13.	864
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: oredstavnik izdajatelja In urednik: Fran BrozovlČv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. (L, predstavnik
Stanko Deteliv Maribor«.
Ptož-chj e.n je s ta r c e v.
I. del.
Vznemirjene ^oblasti so uvidele potrebo posebnih odredb. Najprej se je pomnožilo število nočnih slug v bankah. Narodna banka republike je imela 6 čuvajev.
Dnevi so potekali.
Polagoma je prihajalo pozabljenje in čas se je uporabljal za druge zadeve. Naenkrat se pa zgodi nekaj nezaslišanega, blaznega ter udari, kakor bomba- Vlomljeno je bilo v Narodno banko. Banka je bila temeljito oplenjena. In zopet isti podpis, ista podjetniška znamka, isti način vloma: odprtine v zidu, odprtine v železnih blagajnah, skupina čuvajev pa v globokem spanju. Videlo se je, da so na-mah padli v spanje kakor stožci.
Zastonj bi skušal opisati razburjenje, ki je ob tem neverjetnem dogodku nastalo ne samo v Parizu in Franciji, temveč po vsem svetu. Neki ameriški detektiv, ki je postal slaven potom filma, se je takoj brzojavno ponudil francoski vladi na razpolago proti honorarju več tisoč dolarjev. Poslanci opozicije so napovedali interpelacije, skrajni desničarji in levičarji so pa enako ogorčeno očitali vladi slabost in zanikernost.
Planil sem v sobo glavnega urednika ter orosil, naj mi poveri preiskavo, ki bo sedaj gotovo boljša kot prvič. Kar se tiče vneme in truda sem bij mož - beseda. Vse sem poskušal, neumorno sem iskal, vse sem prevdaril, bilo je pa zastonj. Naletel se m na enake gorostasne nerazumljivosti, na iste neprodirno temne točke, glede katerih je bedak od kriminalne policije venomer ponavljal:
Naibollle su^no za plašče
in spomladanske obleke, volneni rips, kasha in druge novosti za ženske obleke, perilo, ovratnike, samoveznice, nogavice i. t. d. kupite najceneje pri tvrdki
L N. ŠOŠTAS1IC, Mas^hor,
Aleksandrova cesta štev. 13
IZ&EL je
ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV
Knjiga, ki je razkošno opremljena stane do 5. maja broširana 130 Din, vezana 160 Din, poštnina 10 Din več. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13
Ljudje, ki delajo, nosijo
PALMA
KAUČUK POOPETNIKI, kf 90 MfcMejil In trajnejši od usnja In delajo tudi prjjatao hojo, kar Vam varuje živce.
Pisemski papir
najmodernejše izpeljive le pri	1133
Zlati Brišnik« slovenska ui. n
Polnilna peiesa znamk Waterman, Montblanc, Pankala
Prva pomoč
ponesrečenim živalim
napisal profesor dr. Ferdo Kern. Knjiga je bogato ilustrirana ter velja s poštnino vred samo Din Se’—. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, na Aleksandrovi cesti št. 13
llllllllllllillllillllllllllllllilllllllllllillllllNHIIIIIIIIIIlllllllilllllllllllllllUilllll
Novo!	Novo