Leto LXV
^oStnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 15. septembra 1937
Stev. 211 a Jena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi nI. 6/111

Telefoni uredništva io oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan »jntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račnn: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
dnih Tomaž Masaryk <
Ganljivo sožalje kneza-namestnika Pavla
Po večdnevni agoniji je včeraj v ranih jutranjih urah v svojem gradiču Lanv pri Pragi umrl ustanovitelj češkoslovaške diržave in njen prvi dolgoletni predsednik Tomaž Garigue Masarvk. Vsa Češkoslovaška je. takorekoč bdela ob smrtni postelji svojega največjega sina. Vse popoldne, ves večer in vso noč je praški radio od pol ure do pol ure javljal kratka poročila o^smrtnem boju in ves narod je zaskrbljen in presunjen prisluškoval, trepetajoč, da mu glas, ki se je trgal iz nočnega miru, ne napove, da je borba končana. Ob_3.29 zjutraj je Masaryk umrl in v žalost se ie odel ves narod, ki mu dolguje svojo svobodo.
O Tomažu Masarvkti kot mislecu, državniku, narodnem voditelju, delavcu so pisali že največji živeči umi. Pisali bodo še o njem, ki je postal last sodobnega kulturnega snovanja in eden vodilnih sotvorcev našega razdobja, največji pisci sedanjosti, tako bogat je njegov duhovni lik, ki se odraža na duhovnih obzorjih dvajsetega stoletja in tako bogata je razvojna pot tega duha, o katerem smemo reči, da je /e zaradi tega plemenit, ker je iskreno iskal resnico in jo, upamo, na koncu svojega življenja tudi našel in iskreno objel. Tudi v našem listu in za naše čitatelje bomo imeli še priložnost, da pišemo o Masaryku v sestavu kulturnega ustvarjanja naše dobe pozneje, ko se odgrne žalost, ki to ime danes obdaja. Toda danes, ko stojimo ob njegovi smrtni postelji in ko tako rekoč kot narod stiskamo roke bratskega češkoslovaškega naroda, da mu povemo svoje iskreno sožalje nad izgubo, ki je v resnici nenadomestljiva, nam vstaja pred očmi bolj podoba velikega voditelja, ki je v zgodovinski uri — takšne ure se vračajo le redko in v presledkih stoletij — stopil na čelo svojega naroda in z neukrotljivo doslednostjo znal iz zgodovinskih okoliščin izviti za njega največji zaklad, ki ga narod sploh more doseči — njegovo svobodo. Podoba tudi velikega državnika, ki je v borbi za svobodo združeni narod znal s svojim državniškim umom ohraniti združenega v tudi novi državi ter mobilizirati vse njegove tvorne sile, da bi težko pri-bojevana svoboda ostala trajna v obliki neodvisne, po napredku in veljavi stremeče demokratične države.
Ko gledamo to veliko podobo voditelja in državnika in sad njegovega vodstva: v urejeni državi organiziran narod ves sklonjen nad delom, da bi država postala močna, na zunaj zavarovana, na znotraj vsem pravična in nudeča pogoje za gmotno in duhovno blagostanje, ee moramo vprašati, katere so vendar bile one najpomembnejše vrline Masarykove osebnosti, ki so omogočile tako popoln uspeh vseh mladostnih teženj, ki jih je takrat delil z drugimi rodoljubi svojega rodu, ki pa so bili manj srečni na poti do cilja.
Prva lastnost, ki se blesteče odraža na njegovem značaju od prvih dni, ko je njegovo ime stopilo pred javnost pa do zadnjega trenutka na gradiču Lanv, se nam zdi, da je bila brezkompromisna vora v vstajenje svojega naroda. Njegove oči so gledale daleč, daleč, in ko je bila povsod tema, so že videle svit odrešenja. V temo niso verovale. Niti se je pustil nadvladati od malodušja temnih okoliščin, niti ni dovolil svojemu narodu, da bi ga nadvladalo. Vera v odrešenje je bila vedno polna, neomajno polna, Njegov duh pa je snoval pot, ki do njega vodi. Imenovali so ga nekateri že sanjača — tisti, ki živijo od hitrih uspehov — utopisti, ki ne računa z dejanskimi razmerami in stega roke za cilji, ki so navidezno nedosegljivi. Ta trmasta, čestokrat nedoumljiva vera v vstajenje svojega naroda, ki mora priti, ker je takšen zakon pravičnosti, ter oni vedri, v bodočnost uprti j>ogled, ki previdno išče potov sikozi tmine, oboje je Ma-saryka usposobilo, da je postal svetilnik, kamor se narod obrača v svojih stiskali.
Toda veri v neizbežnost narodovega vstajenja in preudarnemu snovanju človeških sredstev, ki k cilju vodijo, se je pri Masaryku pridružila še druga lastnost, ki je iz njega ustvarila tvorca narodne neodvisnosti: ljubezen do ljudstva. V ljudstvo je treba imeti zaupanje. Njega se nikoli ni treba bati. V češkoslovaško ljudstvo, njegove umske in srfne vrline je Imel Masaryk zaupanje, ki nikdar ne razočara. Ver ga je ljubil z nesebično ljubeznijo človeka.
ki ne želi po njegovem hrbtu do časti in premoženja, ampak je v njegovi duši bral njegove skrbi in si je dejal, da mu hoče pomagati z vsemi 6ilami svojega bitja. Tako je bilo, ko ga ie zbiral, tako je bilo, ko ga je vodil v svobodo, tako je bilo, ko je zopet iz njegovih rok sprejel pravico, da mu vlada. Ljudstvo mu tega tudi nikdar ni prikrivalo. Med njim in Masarykom ni nikoli ležala laž, še manj pa strah. Češkoslovaška država je imela srečo, da je od prvih početkov zrasla v ozračju iskrene demokracije, to je ljudske volje ter tudi svojo veljavo utrdila v ved ni zvestobi do nje. Češkoslovaški narod ni nikdar živel pod vtisom, da ga kdo potiska ali utesnjuje, da mu kdo jemlje svoboščine, ampak, da ga neka velika sila poteguje za seboj, sila, ki od njega zahteva sicer tveganja, naporov, požrtvovalnosti, discipline, o kateri pa ve, da iz njega izvira in da prav za prav nič drugega ni, kakor njegova lastna utelešena in izbrušena volja po napredku in sreči. Kdor 'je imel zadnjič pri julijskih proslavah 20 letnice Zborova priložnost videti, kako so ljudske množice pozdravljale svojega »tatičkii»-osvoboditelja, ta je mogel dobiti pravi pojem o vladarju, o suverenu, kot ga dajejo samo prosvitljene demokracije in ta je tudi mogel zaslužiti tajne izvire avtoritete, ki jo je Masaryk imel sredi svojega naroda, ki mu je zaupanje in ljubezen vračal z ljubeznijo in hvaležnostjo.
Toda brez čudovitega veselja do dela bi tudi te osnovne vrline Masarykove osebnosti morda ne rodile tistih uspehov, ki jih danes vsi brez izjeme občudujemo. Masarvk je bil delavec, kot jih ie malo poznamo. Vsi, ki so pisali njegov življenjepis, so začudeni obstali pred vprašanjem, kdaj je ta mož in kako ie ta mož našel toliko časa, da je vse to storil, kar bo po njem ostalo. Menda v vsem njegovem življenju ni trenutka, ki bi ga bil po nepotrebnem potrati!. Res, njegova umska nadarjenost je bila naravnost izredna, a brez njegove železne discipline in brez do .smrtne j>o-stelje trajajoče delavne vztrajnosti bi plod njegovega življenja ne mogel biti to, kar je.
Imeti vero v postavljeni cilj, imeti jasen razum, ki modro po načrtu izbira pot do njega, imeti nezlomljivo voljo priti do cilja in biti pripravljen, z osebnim doprinosom lastnega dela storiti vse, da se pot do cilja skrajša, vse pa iz nesebične ljubezni do ljudstva in do ljudskih potreb, to se nam zdi pravilna razlaga .edinstvenega Masarvkovega uspeha, ki ga pa ne pišemo na račun samo njemu, marveč celokupnemu češkoslovaškemu narodu, ki ima zaslugo, da je velike, sposobnosti tega moža znal uporabiti v svoje dobro.
Jugoslavija se z globokim spoštovanjem klanja truplu in spominom velikega osvoboditelja bratske češkoslovaške države. Naše sožalje je iskreno, bre-z nadevkov. Naj bi Resnica, ki jo je vse svoje življenje iskal in od srca tipamo, našel, njegovo dušo nagradila za vse, kar je storil za svoj narod.
Zadnji trenutki
Praga, 14. septembra. AA. ČTK: Predsednik g. Tomaž Masaryk je umrl zjutraj ob 3.29. Ob postelji so bili vsi člani njegove družine, predsednik republike dr. Beneš s soprogo, predsednik vlade dr. Milan Hodža in zdravniki, ki so zdravili pokojnika.
V 6abi, kjer na železni postelji počiva predsednik Masaryk, ni na stenah nobene slike ali pa okrasja. Ob kovinski nočni omarici, ki ie običajna v vojnih bolnišnicah, stojita 6in in hčerka z ostalimi člani družine. Samo nekaj 6več osvetljuje lice pokojnika, ki se je dva dni boril s smrtjo tako, kakor se je boril skozi vse življenje.
Brž ko je predsednik izdihnil, so ga člani njegove družine poljubili na roko in čelo, predsednik dr. Beneš pa na čelo. Ministrski predsednik doktor Milan Hodža se je globoko priklonil. Hčerka pokojnika Alice ie zaprosila osebnega zdravnika pokojnika dr. Meiinerja, da naj zatisne oči pokojniku.
Časnikarjem, ki eo čakali poročil o bolezni pokojnega Masaryka, je vest o pokojnikovi smrti sporočil njegov sin, Jan Masaryk z besedami: Oče je umrl ob 3.29.
Na vseh javnih poslopjih so takoj po prvih poročilih o Masarykovi smrti razobesili črne zastave. Tudi na avtobusih in avtomobilih eo pritrjene črne zastavice. V razstavnih oknih in na drugih krajih so razstavljene slike pokojnega prezidenta, ovite v črno jJrevezo. Po tukajšnjem običaju gore po vseh ulicah električne luči v znak žalosti. V dvorcu Lany vlada grobna tišina. Iz vrta okrog dvorca je bito mogoče opaziti, da so okno sobe, v kateri je ležal pokojni prezident, nekaj časa, preden je izdihnil, po narodnem češkem sporočilu odprli, da bi omogočili pokojnikovi duši, da se povzpne v nebo.
Splošno žalovanje
po vsej državi
Praga, 14. 6ept. b. Danes opoldne se je sestal ministrski svet k seji, da razpravlja o pogrebu velikega pokojnika Masaryka Določena je narodna žalost po vsej Češkoslovaški do 8 zvečer na dan pokopa. Vea čas morajo biti razobešene zastave na'pol droga, ovite s črnim florom, na vseh hišah v republiki. Vse izložbe v trgovinah se morajo zaviti v črnino, prav tako pa se morajo zastreti vse svetilke na ulicah.
Pred dvorcem Lany je znatno okrepljena straža zaradi številnih tujcev, ki eo pričeli prihajati
davi, da se poklonijo pred truplom pokojnega predsednika češkoslovaške republike. Dvorec Lani je zaenkrat zaprt, dokler ne bodo izvršene vse formalnosti in dokler ne bo Masarykovo telo balza-mirano. Danes popoldne je prispela v dvorec Lani skupina univerzitetnih profesorjev-zdravniikov, ki bodo izvršili balzamiranje trupla, na kar bo položeno v prvo nadstropje v glasbeni dvoTani. Šele nato bo tudi lahko ljudstvo prišlo v dvorec, da še zadnjič izkaže čast 6vojeuiu velikemu predsedniku.
Prenos trupla v Prago
Truplo Masarvka bo ostalo na odru v dvorcu Lany do jutri zvečer, nakar bo v ogromnem sprevodu z baklami preneseno v Prago in položeno na
oder v Hradčanih. Na tej poti bodo spremljali velikega pokojnika številni konjeniški polki češkoslovaške vojske. Storjeni so že vsi potrebni ukrepi za pomikanje sprevoda ponoči po ulicah mesta Prage.
Priprave za pogreb
v (oreh 21. seplembra
Kakor 6e čuje iz vladnih krogov, bo predsednik Masaryk pokopan v parku dvorca Lany, ker je bila to vedno njegova želja. Iz Prage bo njegovo truplo zopet prenešeno v dvorec Lany, kjer bo položeno k večnemu počitku.
Praga, 14. septembra. AA. (ČTK.) Izšle so podrobnosti o pogrebu predsednika Osvoboditelja. Pogreb bo 21. septembra. Sprevod bo krenil s praškega grada po vseh glavnih prestolniških ulicah. Predsednika Osvoboditelja Masaryka bodo začasno pokopali na malem pokopališču v Lanyh. Krsto s posmrtnimi ostanki predsednika Masaryka bodo položili poleg krste njegove že prej umrle žene. Kje naj dokončno počivajo posmrtni ostanki predsednika Masaryka, bodo določili pozneje. Od 18. do 20; septembra bodo posmrtni ostanki ležali na mrtvaškem odru na praškem gradu.
is v Jugoslaviji
Sožalje kneza-
Brdo, 14. sept. AA. Brzojavka, ki jo je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle poslal predsedniku češkoslovaške republike g. dr. Edvardu Benešu ob smrti predsednika republike Masaryka, se glasi:
Njegovi ekscelenei predsedniku češkoslovaške republike, Praga. — Tuina vest o smrti Tomata Masaryka, ustanovitelja češkoslovaške driave, me je silno pretresla. V teh bolestnih trenutkih vsega našega naroda prosim Vaio ekseeleneo, da izvolite sprejeti moje najgloblje soialje za nenadomestljivo izgubo odličnega češkoslovaškega drtarnika in znanstvenika., ki je bil takisto tudi naš najbolj zanesljiv prijatelj v dobrih in slabih fasih. Ves jugoslovanski narod sočustnje s prijateljskim češkoslovaškim narodom. — Pavle.
Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je poslal sinu predsednika Osvoboditelja T. G. Masaryka, g. .lanu Masaryku, ob smrti njegovega očeta tole brzojavko:
Prosim los, da p bolesti, ki je zadela tako hudo Vas tn ves Češkoslovaški narod zaradi nenadomestljive izgube vašega velikega očeta, sprejmete moje najiskrenejše soialje. — Pavle,
Brlgrad. 14. septembra, m. Vest o smrti predsednika Osvoboditelja Češkoslovaške T. Masaryka se je v jutranjih urah bliskovito raznesla po Belgradu. Navzlic temu, da so bile ure velikega pokojnika štete, je napravila njegova smrt v naših krogih globok vtis. Češkoslovaško poslaništvo v Belgradu je dobilo uradno obvestilo iz Prage o predsednikovi smrti ob 7.15 zjutraj. Ob 11 dopoldne je obiskal češkoslovaški poslanik na našem dvoru Oirsa naše zunanje ministrstvo ter uradno obvestil jugoslovansko vlado o smrti predsednika Osvoboditelja T. Masarvka. Ob 11.80 se je poslanik Oirsa podal v maršalat dvora ter tudi naš dvor obvestil o predsednikovi smrti.
Na vseh državnih poslopjih je bila že danes dopoldne razobešena jugoslovanska državna tri-barvnica na pol droga. Prav tako visijo zastave na pol druga na vseh poslaništvih tujih držav. V češkoslovaškem poslaništvu je odprta knjiga, v katero se ob priliki smrti predsednika vpisujejo vsi predstavniki oblasti in društev ter veliko število spoštovalcev pokojnega Masaryka. Belgrajski listi posvečajo pokojniku tople posmrtnice ter sc spominjajo časov skupnih bojev za osvobojenje.
Sožalje
predsednika vlade
Belgrad, 14. septembra. A A. Ob smrti predsednika Masarvka je predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič poslal predsedniku češkoslovaške vlade, tole brzojavko:
Predsedniku /si. vlade njegovi ekscetenct dr. Milanu Ilodii, Praga. Vesl o smrti prvega predsednika Osvoboditelja češkoslovaške republike Tomaia Masanjka, me je globoko presunila. Prosim Vas, da prejmete z moje strani in s strani kraljevske jugoslovanske vlade izraze najtoplejšega sožalja. V trenutku, ko je bratska Češkoslovaška izgubila tvorca svoje nove zgodovine, ieli z njo delili žalost ves jugoslovanski narod, kakor je tudi veliki Masaryk spadal med najbližje so-trudnike tvorcev zedinjene Jugoslavije in med najiskrenejše prvoboritelje bratstva in prijateljstva med obema driarama. — Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič.
Sožalje dr, Korošca
Belgrad, 14. septembra, m. Notranji minister dr. Korošec je poslal rodbini predsednika Osvoboditelja češkoslovaške republike v Prago sledečo sožalno brzojavko:
Ob priliki smrti predsednika Osvoboditelja češkoslovaške republike in sobojevnika iz teikih dni za osvoboditev slovanskih narodov Masarpka izraiam svoje globoko sožalje v tugi za velikim pokojnikom. — dr. Anton Korošec.
Kitajski umik pri Šangaju
„Na boljše in varnejše postojanke"
ftanghaj, 14. seplembra. TG. >T'nited Press« poroda, da je prišlo v bojih pred Aanghajem do usodepolnr odločitve. Japonci so tako močno pritiskali na kitajske postojanke, da sn se morali Kitajci končno umakniti. 1'sodo kitajske obrambe je zapečatila osvojite* Kjanvana po Japoncih. S tem so se japonski oddelki, ki ho prodirali ločeno od Vusunga ni/dol in od saimhaja navzgor, združili. Kitajci sn se morali umakniti, da so se rešili japonskih jopo« r. bojnih Indij, ki sn jih strašno obstreljavali.
Kitajsko \rho«n<» poveljstvo je o trni umiku iidalo sledeč« uradno pornčiln: Kitajske čete pred
&anghajrin so se danes dopoldne umaknile i/, svojih dosedanjih postojank in sn zasedle nove. Japonske čete silno previdno napredujejo. I'mik kitajskih čet znaša okrog 5 km. Nove postojanke se nahajajo pri l/olienu in je nova obrambna črta med severnim kolodvorom in l/olienom. Nova obrambna črta omogočujo kitajskim četam svobodno gibanje, vzpostavlja medsebojne ivrze in ustvarja bolj načrtno sodelovanje med njimi. No* o postojanke so izven območju japonskih pomorskih topov. Dosedanje postojanke »o .Inponri t skoraj ft tednov trajajočih srditih borbah popolnoma porušili.
Nacistični kongres v Kazini
ali
mlada JNS v družbi duhov
V nedeljo se je zbrala t Ljubljani vojaka integralno jugoslovenske otnladine, kakor jo imenuje »Jutro«, ki je temu zgodovinskemu dogodku posvetilo cel uvodnik. Zanimivega pa na tem nekoliko prisiljenem slavospevu — saj ni prijetno neprestano vezati otrobe o integralnem jugo-slovenstvu! — ni nič, kakor samo to, da se ta nadebudna jutrovska omladina sramuje svoje pripadnosti k slovenskemu narodu in da pod krinko narodnega edinstva visoko dviga prapor vele-srbske ideje. Oni priznajo samo nacijo in zato bi bilo edino primerno, če bi se imenovali nacisti.
Naši nacisti so torej zborovali, in sicer v dvorani ljubljanske Kazine ter poslušali take odlične ideologe nacizma, kakor so gg. Banjanin, Kramer, Pueelj in še veliko bolj slavna naciologa gg. Mravlje in Rajko Turk. Vsi ti dobri kmečki fantje torej, ki jih sicer poznamo iz tekem koscev in žanjic, pa iz Pucljevih dirk na Krškem polju, so zborovali v Kazini, slovensko javnost pa zanima samo to, koliko jih je prav za prav bilo na tej jugoslovenski nacistični manifestaciji, ker nikakor ni mogoče izvedeti pravega števila, ki se giblje med sto in tisoč. To vprašanje je botel na najbolj umetelen način rešiti fotoklišer Narodne tiskarne, v kateri se tiska »Jutro«, in je brez dvoma po navodilih nacističnega urednika tretje strani priredil veliko fotografijo oziroma kliše, kako so mladi pionirji nacizma sedeli v veliki kazinski dvorani in verno poslušali referate o
edinstveni naciji in njenih edinstvenih voditeljih. Toda mož — upamo, da so mu zaradi tega ne bo zgodilo nič hudega, ker se je sicer zelo potrudil — je svoje delo opravil kaj nespretno, zakaj že nestrokovnjaško oko opazi, da je fotografija nacističnega kongresa sestavljena iz dveh slik, ki obe predstavljata eno in isto skupino zborovalcev pod edinim velikim lustrom velike kazinske dvorane, tako da je število navzočih na ta jako preprost način približno potrojeno, ker je namreč desni del te edinstvene slike nekoliko daljši od levega, iz enega velikega lustra pa sta postala dva. Kdor zdaj primerja obraze obeh zlepljenih slik, bo videl, da sedijo na levi strani isti mladi nacisti kakor na desni, kar se da ugotoviti na vsakem obrazu posebič, čeprav je fotoklišer nekatere obraze na desnem delu slike nalašč zabrisal, tako da izgleda, kakor da bi med jugo-slovensko integralno mladino sedeli tudi nekateri rajni duhovi iz onega sveta. Vendar pa s tem vprašanje, koliko mladih nacistov se je v nedeljo zbralo v Ljubljani, še ni rešeno, zakaj, če preštejemo vse glave na desni sliki, ki je, kakor rečeno, večja, dobimo, vštevši duhove, komaj sto oseb.
Mislimo, da bo «ploh vse, kar bo za tem kongresom ostalo vklesano v zgodovino, ta sijajna podvojena slika »Jutrovih« omladincev v ljubljanski kaziuski dvorani...
Plačan patriotizem
Od zanesljive strani izvemo, da so udeleženci »kongresa« omladine JNS v Ljubljani dobili plačano vožnjo ter 20 dinarjev dnevnice povrh. Poznamo predsednika neke nacistične skupine na štajerskem, ki je denar dobil izplačan, preden se je odpeljal v Ljubljano. Na ta način ni težko zbrati patriote, ki hočejo »čuvati Jugoslavijo«, čeprav nekaj stane. 2ivela edinstvena nacija!
Človek z osmimi plačami
Organ vlade, ^Samouprava«, objavlja politično beležko, v kateri izraža svoje začudenje nad tem, da splitski »Jadranski dnevnik«, ki jo glasilo Hrvatske seljaČke stranke, jemlje v zaščito družino sarajevskega vodje JNS Grdžiča. Ta notica je zanimiva zaradi tega, ker iz nje izvemo, da prejema ta gospod nič manj ko osem plač iz državne blagajne, kakor pravi »Samouprava«. Kljub temu pa vodi ta politik besno borbo proti vladi. ^Samouprava« nam pove tudi, da je ta gospod tudi član uprave znane veleželezarne v Zenici, kar mu seveda veliko nese, ne glede na številne druge upravne odbore, v katerih sedi.
Mi mislimo, da je »Samouprava« storila v resnici dobro delo, da je zabeležila ta primer, ki kaže. da se nekaterim ljudem v Jugoslaviji, četudi so v opoziciji, zelo dobro godi na račun državne blagajne.
Novi „POF"
Kakor izvemo iz »Samoupravec, ne predstavlja »Srbska straža«, ki napoveduje svojo ustanovitev v nelegalnih pozivih in letakih, ničesar drugega kakor bivii Jevlilev Pof (Patriotska omla-
dinska fronta). »Samouprava« se sprašuje, kako so ti ljudje prišli do tega imena. »Srbska straža' ni niti srbska niti je kakšna straža. Srbi sploh ne potrebujejo nobene straže, ker jih nihče ne ogroža. Srbom ni treba nobene slraže, najmanj pa takih stražarjev, kakor so sumljivi elementi, ki se hočejo zbrati okoli društva, ki so mu kumili Banjanin, Jevlič, Velja Popovič in Kramer ter drugi voditelji bivšega nasilnega fašističnega režima. Tako »Srbska straža« kakor tudi odmladina JNS, ki sla jo začela zbirati Kramer in Pueelj, niso ničesar drugega kakor poizkus, kako bi JNS s pomočjo fašističnih metod zopet zlezla na vladno krmilo, da s pomočjo svojega integralnega laži-jugoslovanstva eksploatira Jugoslavijo.
Blrd, 14. septembra. AA. Včeraj ob P dopoldne sta Nj. kr. Vis. vojvoda in vojvodinja Kentska zapustila dvorec Brdo in odpotovala v London.
Zagrebška vremenska napoved: Zboljšanje vremena.
Zemunska vremenska napoved: Prevladuje oblačno vreme v zapadni polovici, kjer bo tudi deževalo, zlasti v dravski in savski banovini. Jasno vreme v vzhodni polovici. Toplota se bo dvignila.
Dunajska vremenska napoved: Nagle spremembe vremena.
+
Danes nas je za vedno zapustil, previden s sv. zakramenti za umirajoče, naš dobri in nepozabni soprog in oče, gospod
Franc Wisjan
posestnik, sedlarski mojster in meščan ljubljanski
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 16. septembra 1937 ob pol petih popoldne iz hiše žalosti Celovška cesta št. 47 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 14. septembra 1937.
Žalujoča soproga Rozalija z otroci in ostalo sorodstvo
,Malaya* ujela podmornico,
ki je nehaj minul prej potopila rusko ladjo Angleži ne povedo, čigava je
Atene, 14. septembra, b. Včeraj popoldne je v Kgejskem morju V bližini Volosa angleška
oklopna kriiarka »Malava« ujela podmornico, ki je nekaj minut popreje potopila neico rusko ladjo. Kapetan ruske petrolejske ladjo je opazil še vče-
je nekaj minut popreje
raj dopoldne v Kgejskem morju podmornico, vendar pa se mu je posrečilo, da se s svojo ladjo reši v Solunski zaliv. Tam je takoj obvestil poveljnika angleškega brodovja v Kgejskem morju admirala Kinya. da ga je zasledovala podmornica. Angleški admiral mu je svetoval, nuj pluje nazaj po isti poti, po kateri je prišel. Sam admiral se je takoj vkrcal na svojo križarko >Malayo« in odplul v daljši razdalji izza ruske ladje. Pri Vo-losu jo naenkrat izplula na površino bržkone ista podmornica, spustila torpedo in potopila rusko ladjo. V tem trenutku pa se je že pojavila kri-žarka >Malayar ter s signalom pozvala podmornico na predajo. Podmornica jc brez vsakega odpora sledila povelju. Kateri uarodnusti krizarka pripada, se do sedaj še ni moglo ivedeti.
Nyonsha pogodba
podpisana
Nyon, 14. septembra, e. Danes je bil v Nvonn podpisan sporazum o zaščiti plovbe v Sredozemskem morju. Sporazum so podpisale vse države, ki so se udeležile konference. Sporasum je bil gotov ie v soboto »večer. Podpisali so ga pa danes, ker so morale med tem posamezne vlade odobriti načrt sporazuma.
Današnjo sejo je otvoril predsednik konference Delbos, ki se je zahvalil vsem delegatom za njihovo uspešno in tako naglo sodelovanje. Le to soglasno sodelovanje je omogočilo, da se bo jutri že labko začel izvajati sporazum. l)elbo« je v svojem govoru omenil tudi, da bi bilo sodelovanje Italijo pri tej zaščiti nujno in potrebno, ker je Italija sredozemska velesila in on trdno upa, da se bo Italija pridružila temu složnemu delu.
Nato so vsi delegati podpisali sporazum, nakar sta govorila še Litvinov in Eden. Litvinov je obžaloval, da v kontrolno brodovje niso bile pritegnjene tudi vojne ladje valencijske vlade.
Eden pa se je v svojem govoru zahvalil Del-bosu za njegovo požrtvovalnost.
Nyonski sporazum ponavlja vse tisto, kar je bilo v teh dveh dneh objavljeno o zaščiti plovbe v Sredozemskem morju. Glavno kontrolo sta si po tem sporazumu prilastili Francija in Anglija. V zapadneni delu in v malteškem prelivu bosta nad-
zirali samo Francija in Anglija, v vzhodnem delu Sredozemlja pa tudi druge države, na visokem morju pa tudi tod francosko in angleško vojno brodovje.
Ženeva, 14. septembra, e. Predsednik Agakan
se je v svojem otvoritvenem govoru najprej v toplih besedah spomnil pokojnega Masaryka. Vsi delegati so se dvignili e svojih sedežev in obstali v molku eno minuto.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta se je prisrčno zahvalil za lepo manifestacijo Zveze narodov napram ustanovitelju češkoslovaške republike.
Svet ZN se je sestal popoldne ob 17 in načel debato o razdelitvi Palestine.
V Španiji
Francova ofenziva na severa
Pariz, 14. septembra, b. Po informacijah »Me-tina« lahko vsak trenutek izbruhne v Barceloni
revolucija, ker je napetost med anarhisti in komunisti dosegla višek. Posebno živahno dela GPU, ki hoče odpreti oči Kataloncem. Z druge strani pa prihajajo nepotrjene vesti, da se bo poraz republik kancev izvršil še pred rimo. Zelo značilno je, da 60 od včeraj naprej prekinjene telefonske zveze med Barcelono in Parizom ter Valcacijo in Parizom.
Santander, 14. septembra. AA. (Štefani.) Poveljstvo nacionalističnih čet na severnem bojišča je sklenilo izvesti prodiranje tudi na leonskem bojišču in sicer severno od Serevalle, ker je zaradi uspehov nacionalističnih čet na tem bojišču zdaj odstranjena vsaka nevarnost vdora nasprotnih čet čez ozemlje med leonskim bojiščem in odsekom južno od Potesa, kar bi moglo ogrožati prodiranje nacionalističnih čet zapadno od Potesa in vzdolž kantabrijske obale proti Rivu de SeUe in Gijonu. Okrog Gijona so na tamkajšnjih utrdbah zbrane precejšnje sovražne sile. Nacionalisti računajo e njihovim ogorčenim odporom. Vladne čete imajo veliko število topov in izdatne količine streliva. Letala so ugotovila, da razpolagajo vladne čete t močnim obrambnim sistemom in utrdbami, v katerih se nahajajo topovi, strojnice, okrog utrdb pa široke žične ovire.
Bilbao, 14. septembra. AA. (Havas.) Nacionalistična radijska postaja »Espana« je objavila, da eo nacionalistične vojne ladje bombardirale utrdbe v pristanišču Gijonu.
Na aragonski fronti so nacionalisti zavzeli nove postojanke v Sicrri Albubieri.
Drobne domače in tuje
V Niirnbergu
zopet Hitlerjev govor
Niirngberg, 14. septembra. AA. (Havas.) Ob zaključku kongresa je Hitler sinoči imel velik govor. Rekel ie, da sedanji patriotizem nima nobenih vezi s patriotizmom predvojne Nemčije. To je patriotizem mladega roda nove Nemčije, ki ni preporod •tare Nemčije, ampak nekaj čisto drugega.
Med silnim odobravanjem je Hitler tudi govoril o Židih in rekel, da so demokratične države središče židovske agitacije. Ljudska fronta lomi vso odpornost demokracij proti boljševizmu in končni izid ne more biti drugega kot boljševiška revolucija.
Govoreč o Španiji je rekel, da bo ime generala Franca zmeraj predstavljalo pravega zastopnika prave Španije. Nato je rekel, da so politični ideali in politične dogme čisto notranjepolitična vprašanja posameznih držav. Nacionalna Španija hoče obvarovati Španijo pred boljševizmom, ki je mednaroden in ki širi revolucijo v druge države.
Nato je Hitler zagovarjal sodelovanje evropskih držav, ki nimajo med seboj nobenih razlogov za sovraštvo. V svojem govoru je Hitler še enkrat zanikal vsako možnost kakšne nove usmeritve nemške politike. Narodni socializem odbija vse židovske in boljšcviške poskuse. Narodni socializem se bo potrudil, da se zavaruje pred vsemi nevarnostmi ln ▼ tujini naj se tega dobro zavedajo. Narodno-socialistična država si je ustvarila orožje, ki lahko ■ pošastno hitrostjo odbije vse poskuse iz tujine. Svet ve, da smo bili dobri vojaki. Danes smo ie boljši. Narodni socializem se bo boril bolj fanatično kot pa nekdanja Nemčija. Hitler je končal svoj govor s temi besedami:
Vsi, ki ste se udeležili teh veličastnih dni, čutite, da se izpolnjujejo želje tisočletij, molitve brezštevilnih rodov in vera naših velikih ljudi. Nemški narod j« uposlavil svoje germansko cesarstvo.
Mussolini k Hitlerju
Rim, 14. septembra. AA. (Havas.) Mussolini odpotuje v Berlin z vlakom 25. t. m. V Bcrchtes-gaden pride 26. septembra zjutraj. Nato pojde v Monakovo. V Berlinu ostane 2 dni. Končno bo prisostvoval nemškim vojaškim vajam. Pred povrnt-kom v Italijo bo vnovič obiskal Hitlerjev dom v Berchlesgadnu.
Goring na mesto Schachta
London, 14. sept. b. »Daily Telegraph« poroča naknadno, da ne lahko koncem tedna pričakuje ostavka dr. Schachta na položaj gospodarskega ministra. To ministrstvo bo prevzel general Goring, ki ho usmerjal nemško gospodarstvo do izvedbe štiriletnega načrta.
Po vsem Berlinu ee po sklepu ministra za letalstvo g. Goringa na debelo prodajajo maske proli plinskim napadom. Maske se prodajajo po popularni ceni 5 mark za komad. Vsak prebivalec je obvezan kupiti masko, ako nima toliko denarja, da bi si jo sam nabavil, pa se mora obrnili na pomožno organizacijo za letalsko obrambo, pa mu bodo dale masko zastonj.
Iz Rusije
Komunisti sami
o ,,delavskem raju"
Bivši, od komunistov toliko opevani francoski komunistični pisatelj An drč Gidc je bil v sovjetski Rusiji in je o svojih vtisih in razočaranjih napisal sedaj že drugo knjigo. Andre Gide izjavlja, da jc ostal komunist in da je zaradi tega
njegova sodba o sovjetski Rusiji nepristranska O položaju delavstva piie dobesedno:	-.-^z
»To kar sovjetski Rusiji najbolj	j«,
da nam je lagala, ko nam je položaj delavstva opisovala v zavidljivi luči. Tudi našim francoskim komunistom očitam, da so nas zavedno ali nezavedno nalagali, ko ao nam to pripovedovali iz političnih razlogov. Ruski delavec je privezan aa svoj obrat, kot je kmet privezan na svoj kolhoz, kot je bil Iksion privezan na svoje kolo. Delave« mesta, kjer je zaposlen, ne sme zapustili. On al svoboden, da bi šel, kamor želi io kamor ga vleč* morda ljubezen ali prijateljstvo. Če ni član stranka gredo tovariši brez nadaljnjega mimo njega. Toda kako postati član stranke? To ni lahko in j« treba izpolniti celo vrsto pogojev, dokazati pravover-nost in okretnosti dovolj, da na zgoraj dopadeu Poglejte kakšen je položaj: Ruski delavec zaslufl do 5 rubljev na dan. Takšna plača ga obsodi na skrajnostno siromaštvo, to pa za to, da dobijo nekateri privilegirani sijajne plače ia da se najde denar za propagando, ki hoče naiemu delavcu na-tovoriti laž, kako srečni so sovjetski delavci Prišel je čas, zadnji čas, da francoska komunistična stranka odpre svoje oči in vendar enkrat preneha lagati nam o srečnem ruskem delaven.«
Praga, 14. septembra. A A. Po poročilu iz Smo-lenska so tamkaj prijeli 12 častnikov, ki pripadajo generalnemu štabu bele Sovjetske Rusije. Vsi pridejo pred vojaško sodišče zaradi vohunstva. Kaže, da jih bodo obsodili na smrt
__ Varšava, 14. septembra, b. Čeprav se je zopet pričelo sprejemanje novih članov v komunistično stranko v Sovjetski Rusiji in se v tej smeri vodi živahna propaganda, je vendarle zelo majhno Število onih oseb, ki so sledile pozivu. Komunistična stranka se zaradi tega zelo pritožuje in »Rabočaja Moskva« ugotavlja, da se iz 175 strankinih organizacij v Moskvi ni vpisal v 145 organizacijah niH en sam nov član. Stari člani se bojijo priporočati nove, ker se bojijo očitkov, če bi priporočili kakega sovražnika sedanjega režima.
K vprašani« kmečkih dolgov 900 milijon, din obveznic PAB
Belgrad, 14. sept. m. Finančno ministrstvo je
doslej natiskalo za okoli 250 milijonov din nominale 3 odstotnih državnih obveznic, ki jih bodo dobili denarni zavodi za kmečke dolgove, ki so jih odstopili Privilegirani agrarni banki. Te obveznice bodo denarni zavodi dobivali najdlje do 1. oktobra. Skupna vrednost vseh obveznic bo znašala okoli •>00 milijonov din in bodo vse obveznice predane den arnim zavodom najkasneje do 1. decembra letos. S temi obveznicami se bodo lahko v polni nominalni vrednosti plačevali do konca 1932 zaostali davki in do konca 1935 zaostale dopolnilne takse. Ker bodo obveznice najbrž notirale samo 40 do 45 din za 100 nominalnih din, pomeni možnost plačanja zaostalih davkov s temi obveznicami veliko olajšavo za davkoplačevalce.
Osebne vesti
Subotica, 14. sept. m. V Subotici jc umrl poštni kontrolor Josip Lampreht, doma iz zgornje Koroške. Pokojni Lampreht je navzlic temu, da je bil rojen Nemec, sodeloval pri jugoslovanski plebiscitni komisiji na Koroškem. Po izgubljenem plebiscitu je prišel v Jugoslavijo ter služboval kot poštni kontrolor v Subotici.
Belgrajske vesti
Belgrad, 14. sept. m. Danes je bila v Velikem Krčimiru posvetitev nove cerkve. Posvetitvi je prisostvoval minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič in pa episkop niški Jovan.
Beigrad, 14. sept. m Otvorjen je telefonski promet med Pokljuko v Jugoslaviji in Beljakom v
Avstriji.
Prezident Osvoboditelj T.G.Masarvk
i' I!__• • • .	.	r
Njegovo življenje in njegove misli
Jaz ee smrti ne bojim, mnogo ljudi se je ne boji. Primitivni narodi ne poznajo strahu pred smrtjo, tudi srednji vek je ni poznal — šele moderni človek čuti strah. Predvsem se bolj kot prejšnji ljudje boji bolečin.
Potem pa: marsikateri moderni človek se boji smrti, ker je preveč mateiralističen — življenje mu ni velika drama, temveč hoče v njem imeti le jed in počitek; ne veruje in ni v njem zaupanja in predanosti. Moderni samoumori in strah pred smrtjo sta v neki zvezi, v taki kot strah in beg pred njim. Toda to bi bil problem zase. Ko mislim na nesmrtnost, ne mislim toliko na 6mrt in kaj bo po njej, temveč bolj na življenje in njega vsebino. Meni nesmrtnost izvira iz bogatosti in vrednosti človeškega življenja, človeške duše. Človek je sam 6ebi in sočloveku več vreden, če gleda nanj kot na duhovno bitje. Nesmrtnost duše pa izvira iz priznanja Boga, iz vere v svetovni red in v pravičnost. Ne bilo bi pravičnosti, ne bilo bi popolne enakopravnosti brez večnosti duše. In končno — nesmrtnost se živi že tu v tem življenju.
Ne vemo, kakšno bo življenje po smrti, vemo pa, da polno in resnično človeško življenje živimo le sub specie aeterni. To zavisi končno od nas, od tega, česo smo polni in kaj skušamo iz svojega življenja narediti. Samo kot duše med večnimi dušami živimo polno življenje in resnično. Bivanje duše je pravi temelj demokracije: kar je večnega, ne more biti do večnega brezbrižno, nesmrtni je nesmrtnemu enak. Odtod dobiva ljubezen k bližnjemu svoj posebni — reče se metafizični — smisel. (Str. 225.)
Če naj rečem, v čem je moje življenje doseglo svoj višek, ne morem reči, da v tem, da sera postal prezident, ter da sem mogel prenašati to prav tako veliko čast kakor odgovornost. Moje osebno zadoščenje je. če smem tako reči, globokejše: da n»e>m niti kot glavar države nič bistvenega črtal iz tega, kar sem veroval in ljubil, kakor ubogi študent, kakor učitelj mladine, kot neželjein kritik in reformni politik; da sedaj, ko stojim na višku moči, ne najdem za sebe nobenega drugega nravnega zakona, niti drugačnega razmerja do bližnjega, do naroda in sveta, kakor sem ga imel prej. Smem reči, da se mi potrjuje vse in napolnjuje, v kar sem veroval, tako da nisem ničesar spremenil v svoji veri v humanizem in demokracijo, ničesar r svojem iskanju resnice, niti v najvišji nravni in verski zapovedi ljubezni k človeku. Pravim to iz skušnje, ki jo še vedno znova dobivam na svojetn položaju, namreč, da ni druge moralke, drugega etičnega reda za države in narode kakor tisti, ki veljajo za poedince. Ni to 6amo osebno zadovoljstvo zaradi tega, da eem vse svoje življenje, tako čudovito in komplicirano, ostal sam sebi zvest; važnejše je, da so se mi po toliko skuinjah odkrivali znova tisti ideali človeški in splošni, katere sem priznaval. Pravim si, da sem v tem neprestanem boju za lepšo bodočnost naroda in človeštva stal na strani dobrega. Ta zavest zadostuje, da bi bil čtovek dober in kakor ee pravi — srečen. (Str. 183.)
Težko je bilo zame vprašanje smrtne kazni; veljalo me je mnogo noči, kadarkoli bi mora. podpisati smrtno kazen, in dneve, kadar sem to storil, imam v svojem koledarju zaznamovane s črnim križem. Pozorno sem zasledoval, če ima smrtna kazen kakšno posledico za omejitev zločinov. Študiral sem stitistiko zločinov in umorov ves čas, toda ne vidim, da bi kazen imela kakšen ostra-hujoč vpltv na zločince. Zločinec v trenutku urno- | ra ne misli na kazen, temveč na uspeh svojega dejanja. Večji vtis napravi na druge državljane, zlasti na misleče ljudi. Moj argument za smrtno kazen ni ta, da z njo zastrahujemo druge, temveč, ker je v njej nravno zadoščenje; vzeti človeku življenje, je tako strašno brezpravje, krivica, da more biti odkupljeno le z enako težko kaznijo. Delani načelno razliko med ubojem in umorom ter uvažujem vse olajšujoče okolnosti pri vsakem zločinu, kakor to zahteva moderna kriminalna psihologija; toda v izjemnih primerih ne morem tajiti, da je smrtna kazen v skladu z metafizičnim pojmovanjem dostojanstva človeškega življenja. Verujem in čakam, da bo ukinjena zaradi višje izobrazbe in naravnosti državljanov in to s soglasjem vseh.
Tomaž G a r r i g u e Masaryk se je rodil marca 1850. leta v Hodoninu na Moravskem Slovaškem kot sin ubogih staršev: mati jc bila po-strežmea pri plemiških rodbinah, oče pa Slovak, kočijaž na ccsarskih pristavah. Po nekaj letih šole je postal kovaški vajenec v vasi čejče, kjer je «e danes ohranjeno njegovo nakovalo (razstavljeno sedaj na slovaški razstavi v Uherskem Hradištu). K.raa!u pa ga je njegov župnik toliko podučil v latinščini, da je mogel s 15. leti stopiti v nemško gimnazijo v Brnu. Pozneje je nadaljeval svoje gimnazijke študije na Dunaju, kjer je maturiral na dunajski akademski gimnaziji v 22. letu starosti. Nato je študiral na dunajski univerzi filozofijo in »romoviral I. 1876 z disertacijo: »Bistvo duše pri latonu«, ki jo je znani filozof Franc Brentno odobril. Po študijah v Italiji, v Lipskem, kjer se je
seznanil z Američanko Šarloto Garrigue, s katero se je poročil I. 1878 in od tedaj k svojemu imenu pnvzel tudi njeno. L. 1879 se je habilitiral kot docent za filozofijo na Dunaju. L. 1882 je bil poklican kot izTedni profesor v Prago, kjer je po 14 letih postal redni profesor za filozofijo na Karlovi univerzi. V Pragi je poleg svojega poklicnega dela veliko časa posvečal tudi literaturi, publicistiki in politiki. L. 1883 je ustanovil časopis -Athenaeum«. L. 1884 je bil urednik Ottovega konverzacijskega leksikona ter dobil vpliv na revijo »Čas«, ki jc postala organ realistične stranke, ki jo je tedaj ustanovil. Ta stranka se je 1. 1890 združila z Mla-dočehi ter ga poslala I. 1891 v avstrijski parlament. Leto jjozneje je bil izvoljen tudi v deželni zbor. Toda 1. 1893 je radi nesjjorazuma z voditeljem Mladočehom Gregorjem odložil oba mandata. Leta
1900 jc ustanovil češko ljudsko stranko (ki pa ni identična z našo ljudsko stranko). V tem času je predvsem strogo nastopal proti originalnosti čeških rokopisov. V tem času je tudi napisal več razprav iz zgodovine filozofije, politike in kritike ter pripomogel preporodu češkega naroda v modernem demokratičnemu smislu in humanizmu. Pisal je tudi razprave iz psihologije, esietike, logike m sociologije. Najbolj znane so Samoumore kot množični socialni pojav (I. 1881), potem razprava o Blažu Paskalu (1883). Poizkus konkretne logike (1885) ter Osnove marksizma (1897). V letih 1891, 1907 1911 je bil poslan v državni zbor. L. 1892 in 1909 je bil tudi član avstrijsko-ogrske delegacije. L 1913 ie izšlo njegovo veliko delo »Rusija in Evropa«, ki ie obravnavalo v sociološkem prerezu filozofijo, zgodovino in religijo Rusije.
.. Sve!ovna vojna je naložila Masaryku največje življenjske naloge. Če se je dosedaj trudil, da bi avstriisko-ogrski državni in narodnostni problem rešil v federativnem smislu, je takoj ob začetku vojne napovedi stopil v odkrito opozicijo proti stari držav, Septembra 1914. leta je že razpravljal z Angleži v Amsterdamu in decembra v Rimu z jugoslovanskimi in italijanskimi politiki. Ker mu je s tem grozil v domovini zapor, se je podal v Ženevo in v Pariz ter je od tu nastopal svoja svetovna popotovanja, v katerih je vodil in organiziral vso češko osvobodilno vojsko. Vsa ta pota in težave opisuje v svoji zanimivi knjigi »Svetovna revolucija« (1925). Ko se mu je s pomočjo Štefanika in Benesa posrečilo organizirati legije in začeti pravo vojsko s centr. državami, je tako dosegel priznanje Češke kot zaveznice. To slavnostno priznanje se je izvršilo v Pitsburgu v Ameriki, kar je imelo za posledico znanih 14 točk Wilsonovih in seveda tudi zlom osrednjih monarhij. Svečano pričakovan je 14. novembra 1918. leta izoljen kot prvi predsednik nove republike Češkoslovaške. Drugič je bil izvoljen 27. maja 1920 pod predsednikom vlade Tusar-icm in tretjič izjemoma (sicer proti ustavi) 27. maja Vttl pod predsednikom vlade Švehlo. Četrtič je bil izvoljen 27. maja 1934 s 327 glasovi izmed 418. plačilno j«, da so zanj glasovali tudi nemški poslanci. Samo Masaryku je kot posebno odliko izkazala Češkoslovaška čast, da ga je izvolila za dosmrtnega predsednika Toda svoje predsedništvo jc odložil 14. decembra 1935. leta ob času Hodževe vlade in to samo iz zdravstvenih razlogov. Znano ie, da ga je tedaj zadela rahla kap, ki je imela za posledico ohromenje ene roke. Želel si je za naslednika svojega dolgoletnega sodelavca, zunanjega ministra dr. Edvarda Beneša, ki ga je parlament 1». decembra 1935. leta tudi v resnici izvolil. Ob odhodu mu je parlament priznal poseben naslov pre-zidenta Osvoboditelja. Odslej je živel na gradiču Lan,, odkoder se je le redkokdaj pojavil v javnem življenju Zadnjikrat se je prikazal množici ob 20-letnici Zborova, to je ob 20 letnici prvega nastopa njegovih legij. Zadnji teden pa ga je zopet zadela kap m pridružila se je še pljučnica, ki je 87-lctnemu starčku ugasnila življenje.
Masaryk se je, kot omenjeno, leta 1878 poročil z Amerikanko Sarloto Gerrigue, ki je umrla 1. 1923 Najstarejši sin Herbert je bil akademski slikar in te umrl ob pričetku vojne. Hčerka Alise, rojena 1. 1879, je doktorica filozofije ter predsednica češkoslovaškega Rdečega križa. Sin Jan, rojen leta 1880, je poslanik v Londonu, najmlajša hčerka Olga rojena 1. 1891, pa je bila z Masarykom v pregnanstvu in mu pomagala pri političnem delu. Zdai je poročena v Švici. Neizmerno veselje je imel z vnuki in vnukinjami, od katerih je ena lani že doktorirala.
T. G. Masaryh o demokraciji
(lz razgovora s Karlom Caphom)
Moja vera: Jezusov nauk, ljubezen k bližnjemu, dejanska ljubezen, revereoca (spoštovanje) pred Bogom. Vera je upanje, premaguje strah, zlasti tndi strah pred smrtjo; vzpodbuja neprestano v višine, vedno više in više, živi od hrepenenja po •poznanju in modrosti, ter se ne boji ničesar (Str. 246.)
Sem po nadarjenosti m uglašeoosti politični človek, ne verski in ne teologični, toda vera mi je glavna sestavina duhovnega življenja in kulture sploh. Rekel sem že v svoji »Svetovni revoluciji«: Jezus, ne Cesar! rekel sem to kot politik. Sem in bil sem zato nasprotnik liberalizma v njega podobi po 1. 1848; je mi enostransko racionalističen in po verski strani preveč indeferenten, versko sterilen. (Str. 253.)
*
Mnogo verujočih ne ve, kaj je vera, in mnogo nevernih nima pojma, kaj sploh taje; toda najmanj in najbolj površno pa pojmujejo vero indiferentni brezbrižni ljudje. Privesti te do tega, da bi o veri vsaj razmišljali — to bi, gospod, bilo veliko miei-jonanstvo in potrebnejše, kakor pa hoditi k zamorcem; ti verujejo po svoje, toda vsaj verujejo. Danes bi bili potrebni misijonarji za izobražence, toda morali biti sami izobraženi in resnično pobožni. (Str. 241.)
*
No, ne morem si drugače: predstavljam si pravo in državo izgrajeno na nravnih temeljih, in torej tudi verskih. (Str. 256.)
Branil sem vero (religijo) od nekdaj, imel sem jo od otroških let, pustila me ni tudi takrat, ko eo me razvpili za nejevernika. (270.)
Ponavljam, nisem teolog, nisem veroučitelj, sem le človek, ki pobožno veruje: iti za Jezusom
mi je vse ... (270.)
(Vse misli so vzete iz Čapkovih »Razgovor z Masarykom«, Praga. 1937. Fr. Borovy.)
. K. Č.: Kako bi izrazili svoj lastni in naj-globokejši razlog za demokracijo?
Najglobokejši razlog za demokracijo je — vera v človeka, v njegovo vrednost, v njegovo duhovnost in v nesmrtnost duše; to je prava, metafizična enakost. Etično je demokracija utemeljena kot politično uresničevanje ljubezni do bližnjega. Kar je večno ne more biti temu, ki je večen, vseeno; večno ne more večnega potvarjati, ne more ga izkoriščati in nasiljevati.
K. Č.: VI torej konec koncev vidite pravi temelj demokracije v veri; če se lahko tako izrazim, ste torej teokrat?
Ne bojim se besed m torej nimam nič proti taki formulaciji, če jemljete teokracijo dobesedno kot bogovlado. Razumevam državo, državno živ-lienje, politiko prav tako kot celo življenje resnično sub specie a e t e r n i t a t i s. Prava demokracija, utemeljena na ljubezni in spoštovanju bližnjega in k vsem bližnjim je uresničevanje božjega reda na zemlji.
Demokracija ni samo državna forma, ni samo to, kar ie napisano v ustavi, demokracija je življenjski nazor, temelji na zaupanju v ljudi, v človeškost in v človeštvo, ni zaupanja brez ljubezni tn ne ljubezni brez zaupanja. Rekel sem že nekoč, da ie demokracija diskusija. Toda prava diskusija je le tam, kjer si ljudje resnično zaupajo ter pošteno iščem resnico. Demokracija, to je pogovor med enakimi, premišljevanje svobodnih državljanov pred vso javnostjo — beseda »parlament« ima krasen smisel, samo treba ga je uteloviti!
Rekel sem. med enakimi. Vem, ljudje niso enaki; nikjer na zemlji, ne pri ljudeh ne v naravi ni enakosti — je raznolikost. Samo kot nesmrtne duše smo resnično 'enaki
Demokratični ideal ni samo politični, je tudi socialni m gospodarski. Komunizem odkla-D -5,™' Prez »fdividualizma, brez nadarjenih in iz-naidljivih poedincev, brez pametnih vodnikov, brez genijev se delo za družbo ne da pametno in pravično organizirati. Demokracija od socialne strani — pomeni zmago nad pojemajočim uboštvom; v republiki, v demokraciji se ne sme goditi, da bi posamezniki ali posamezni stanovi izkoriščali svoje sodržavljane — v demokraciji človek ne sme biti človeku sredstvo. Ta prirodna raznolikost mora biti ureiena po delitviji in hierarhiji funkcij in dela; ni možna organizacija brez vladajočih in podložnih, toda to mora biti resnično organizacija in ne privilegij, ne aristokratsko vladanje, temveč medsebojna služba. Demokracija potrebuje voditeljev, ne gospodarjev.
Sprejemam demokracijo tudi z gospodarskimi in materialnimi posledicami Toda postavljam jo na ljubezen — na ljubezen in pravičnost, ki je mate matika ljubezni, in na prepričanje, da moramo na svetu pomoči k uresničenju božjega reda, k sodelovanju z božjo voljo.
Vem, danes «c osnove demokracije često izvajajo iz materializma; materializem je sicer znanstveno premagana stvar — samo poglejte k modernim vedam, kaj pravijo o materiji! — toda vztraja v precenjevanju gmotnih pogojev življenja. Vem, bil je in je gmotni pritisk, toda tudi ta je samo del moralnega pritiska. Očita se teizmu, da se vera t nesmrtnost tn ljubezen k bližnjemu zadovoljuje s filantropijo (s človekoljubljem), z miloščino, da ne vodi k moderni in socialistični zahtevi pravne in zakonite odstranitve bede. Ne vem, zakaj bi ne vodila. Teizem, vera sploh vendar ni osebno stališče, je tudi kolektivni red ter skuša vselej in povsod, da postane organizacija. Razumna ljubezen, vera, vodena z razumom, bo uresničevala humanizem z zakonom, toda nihče nas ne reSi nravne obveznosti sodelovanja in osebne pomoči. Bila bi sploh to čudna demokracija, ko bi ne bilo mesta za nravno individualno iniciativo,
K. Č.: Izvrstno govorite o demokraciji; toda danes je bolj v navadi, da se na njej iščejo napake ter da se govori o krizi demokracije.
Kriza demokracije — prosim vas, kaj pa danes ni v krizi f
Pravijo n. pr. da parlament več ne zadošča. Ne več, temveč še ne: parlament volijo vo-jivci — toda. kdo je te volivce vzgajal politično m nravno? Stari režim; poslancev, ki bi dorastli republiki, šc nimamo. Demokracija ne sme biti le na papirju ustave in v ustih demagogov. Tudi najboljši parlament ni zmožen, da bi odglasal, kaj je resnica, kaj pravica in nravnost. O pravici, o temeljnih nalogah politike, prava in nravnosti se ne more glasovati z večino glasov. Demokracija sama ne vzgaja ljudi Pošteni, resnični ljudje se vzgajajo v družinah, v šolah, v cerkvah, v državni upravi, X literaturo, žurnalistiko in podobno — ali stoji temu na poti demokracija? Ali ni to politični cir-culua vitiosus? Demokracijo delajo demokrati, in boljšo demokracijo boljši demokrati. Le priznajmo, da ima tu krivdo tudi tako rečeno izobraženstvo — duhovniki, učiteljstvo, pisatelji, uradniki in sploh ljudje, ki vzgajajo in vodijo mase občinstva. Demokracija je vodena večina — kdo in kakšni so torej voditelji? Francoski pisatelj je nedavno pravilno spoznal to -izdajstvo inteligence«.
Toži se na korupcijo — dobro, le po njejl I oda ne dajmo se zapeljati k generaliziranju ter
ne verjemimo korumpirancem, ki sc pritožujejo čez korupcijo. Je dosti tihe korupcije, tistega premetenega obračenja zakonov, ki je skoraj legalna korupcija — temu se ni dosti zoperstaviti negativno, temveč pozitivno! Da, mislim državljansko moral-ko, lojalnost v angleškem smislu.
Prav tako kot na korupcijo se pritožujejo tudi na politične napake, na nezmožnost poslancev, vlade in vseh mogočih javnih činiteljev. Da, dela-mo napake, sam sem jih storil dosti, ne znam še tega in tega. Republika, demokracija, naša država )e še mlad in dobili smo jo skoraj zastonj. Nimamo tradicije v vladanju m administraciji, zato delamo napake.
Ne govorim proti kritiki, nasprotno, želim si kritike vseh napak in samo da ta kritika ni samo zaradi demagogije, temveč zaradi poduka in popravka. Potrebujemo izobraženih in poštenih kritikov, kritikov, ki imajo občanske zmožnosti in poguma; prava kritik« ni negacija niti zvalite* odgovornosti na druge, temveč sodelovanje in soodgovornost.
Pritožujejo se na politične stranke. Po pravici, v kolikor in dokler zasledujejo le strankarski egoizem. Toda stranke vendar ne morejo bili druge in drugačne kakor je povprečnost njihovih volilcev, la pa spet zavisi na tisku in državljanski vzgoji — vedno se povTača ta problem vodstva! Eno moramo od strank terjati vedno in vedno: da bi za svoje poslance in predstavnike izbirali poštene in izobražene može in žene, ki razumejo politiko.
In ko bomo resnično začeli skrbeti, da popravnim svoje napake, bomo zafteli skrbeti za svoj politični naraščaj: to je tako važna zadeva za državo, za vlado in za stranko! Stari problem očetov m sinov! Toda spet smo v tem začaranem krogu; f ,. 8e .te?a1..dovoll "vedajo naši duhovniki, učitelj. pisatel,. m žurnalisti? Ali mislijo na to vlade, stranke in poslanci?
Ko se jc končala vojna, sem si mislil: bo pri nas republika, ,o bomo v začeku pač morali voditi malo diktatorsko. Toda vidite: naša republika se je obnesla brez tega. To pa je prav temelj demo-kracue: svobodna kritika in javna kontrola.
Sem načelen, toda ne slep privrženec demokracije. roznam slabosti sistema ter mi ni ušla nobena slaba skušnja, ali — ni mi žal niti za trenutek •vo,e odločitve, ki sem jo sklenil, ko sem se vrnil Z voiske: da bom služil demokracij in republiki.
Demokracija je poroštvo miru. Za nas in ve« svet.
p osi. td.
Ob priliki smrti prezidenta Osvoboditelj« T. O. Masarvka je na češkoslovaškem konzulatu izstavljena knjiga, kamor se lahko vpišejo vsa društva in osebe ki žele izraziti sožalje. Želeli bi da se č,m več ljudi vpiše v spominsko kniigo in tako počasti spomin velikega Osvoboditelja in nriiate-Ija našega naroda.
Drobne
Aretacije na Mirni
Aretirani so bili in izročeni v zapore v Trebnjem bivši župan Bule na Mirni na Dolenjskem ter Ludovik Ogrizek in Engelbert Strah.
Koledar
Sreda, 15. septembra: Kvatre. Marija 7. žalosti, Nikomed.
Novi grobovi
+ Zvonko Benzia. Iz Senja je včeraj popoldne prišla brzojavka, da je nenadoma umrl mladi duhovnik g. Zvonko Benzia. Bil je tik pred zadnjim doktorskim izpitom. Študiral je zadnja leta v Rimu. Tovarišem z ljubljanske teološke fakultete, kjer je končal 4 6emestre teologije, in vsem, ki 60 poznali mladega, ljubeznivega ter vedno veselega duhovnika, ga priporočamo v molitev. Bog naj mu bogato povrne njegovo veliko ŽTtev mladega njegovega življenja! Naj počiva v miru!
Žalec. V nedeljo je bilo izročeno truplo materi zemlji gdč. Ivanke Turnškove, bivše gospodinje v žalskem župnišču. Nad četrt 6toletja je služila svojemu stricu. V življenju je dosti prestala. Od otroških let je bila slabotnega zdravja. Kot gospodinja na velikem posestvu ni poznala drugega oddiha, kakor v cerkvi. Tako je morala prezgodaj izpreči. S tiho vdanostjo je prenašala težave hude bolezni. Tiho se je tudi utrgala nit njenega življenja v 55. letu. številna družba duhovnikov, redovnikov, kakor tudi domačih in tujih župljanov ji je kljub slabemu vremenu posodila zadnjo pot. Naj 6e njena duša odpočije tam, kjer boji nehajo in viharji utihnejo!
Osebne vesti
— Imenovaanja na ljubljanski univerzi: Za izrednega profesorja v 4 pol. skup. 2. stop. na filozofski fakuteti v Ljubljani je imenovan dr. Fran Štele, konservator Narodnega muzeja. Na pravni fakulteti je imenovan za izrednega prof. 4-2. dr. Ivan Tomiii, docent iste fakultete. Na bogoslovni fakulteti je imenovan za izrednega profesorja v 4-2. dr. Alojzij Odar, docent iste fakultete. Na tehnični fakulteti je imenovan za docenta v 7, pol. skup. dr. ing. Matija Žumer, dosedaj honorarni učitelj na isti fakulteti. Za knjižničarja vseučiliške knjižnice ljubljanskega vseučilišča v 6. pol. skup. ie imenovan Stanko Leben, gimnazijski profesor. Na filozofski fakulteti je postavljen za lektorja v 5. pol. skup. dr. Nikolaj Preobraženski, za botanika v 7 pol. skup. pa Franc Juvan. Na tehnični fakulteti so imenovani za asistente v 5. pol. skup. Janez Žurga, ing. Josip Črnjač in ing. Stojan Globočnik, dosedaj asistenti v 6. pol. skup. V 7 pol. skup, je prišel na isti fakulteti Janko Brane.
= Poroka. V idilični cerkvi Sv. Ožbalta v Dravski dolini jc bil v nedeljo poročen g. Pinter Anton, trgovec in indu6trijec iz Maribora, z gospodično Terezijo Škerlec. iz veleugledne Škerle cove rodbine. Priči sta bila gg. dr. Pinter Anton in Bruder Pavel.
= Poroka. V soboto 11. septembra sta bila poročena pri 6v. Petru v Ljubljani g. Kostanjšek Ivan, čevljarski mojster v Ljubljani, in gospodična Vida Stupica, prodajalka konzumnega društva v Križah. Novoporočencema želimo obilno božjega blagoslova in sreče na novem potu življenja._
Nafbolfše od dobrega
toda kljub temu poceni pralno sredstvo je naš domači
PERION
ki pere prizanesljivo in čisto. — Uporabljajte ga!
—	Misijonska razstava »Indija« bo podaljšana na prihodnji teden! Od vseh strani prihajajo želje,
naj bi se velezanimiva indijska razstava naših misijonarjev D. J. na velesejmu podaljšala. Ta razstava je bila že doslej predmet posebnega zanimanja in so mnogi želeli, da bi si jo ponovno ogledali. Drugi niso mogli priti ob času velesejma v Ljubljano, pa bi jo vendar želeli videti. Zlasti pa želijo šole in razni zavodi, ki so začeli pozneje pouk, da bi jim bila dana priložnost, seznaniti 6e z bogatim gradivom te razstave in spoznati ogromno delo, ki so ga napravili naši slovenski misijonarji v zadnjih letih v Indiji. Upoštevajoč te želje jc upravni odbor po naklonjenosti velesejmskega ravnateljstva določil, da ostane misijonska razstava odprta še en teden, in sicer od nedelje 19. do vključno 26. septembra. Odprta bo vsak dan zjutraj od 9 do 12, popoldne od 3 do 6. Opozarjamo na to ugodnost vse občinstvo in obisk toplo priporočamo. Večje skupine naj se zaradi posebnega vodstva prijavijo na naslov: Bengalski misijon D. J., v Ljubljani. Zrinjskega 9.
—	Violinska virtuozinja ga. Fanika Brandlova bo izvajala nocoj ob 20.30 Beethovnov koncert za violino in orkester pred mikrofonom ljubljanske radijske postaje.
Dober zimski proračun Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII
—	Glasbeno društvo v Kočevju vabi svoje člane na izredni občni zbor. ki bo dne 2L t. m. ob 10 in pol v ljudski šoli v Kočevju; v slučaju nesklepčnosti ob vsaki udeležbi pol ure pozneje. Dnevni red: volitev odbora. — Odbor.
—	Živinorejsko selekcijsko društvo v Zibiki priredi dne 23. septembra t. 1. v Zibiki razstavo in premovanje rodovniške živine, 6ivopšenične pasme. Razstavljeno bo okrog 60 glav živine. Živinorejce vabimo, da 6i našo prireditev ogledajo.
—	Omejitev v potniškem prometu dne 19. in 26. septembra t. 1. V nedeljo dne 19. in 26. septembra izostaneta na progi Ljubljana gl. kol.—Jesenice izletniška vlaka, ki odhajata iz Ljubljane gl. kol. ob 6 in ob 6.47 min. in prihajata na Jesenice ob 7.35 min. in ob 8.53 min. in vozi samo izletniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 5.10 min. in prihaja na Jesenice ob 7. uri 20 min. ter ima z*w.o proti Bistrici, Bohinjsko jezero in Ratečam—Planici. Na progi Ljubljana glavni kolodvor
_Novo mesto izostane potniški vlak, ki odhaja iz
Ljubljane gl. kol. ob 7. uri 50 min. in prihaja v Novo mesto ob 10. uri 05 min. V obratni smeri izostane potniški vlak, ki odhaja iz Novega mesta ob 18. uri 15 min. in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 20. uri 37 min Nadalje izostane na progi Novo mesto—Straža Toplice potniški vlak, ki odhaia iz Novega mesta ob 10. uti 15 min. in prihaja v Stražo Toplice ob 10. uri 33 min. ter v obratni smeri vlak, ki odhaja iz Straže Toplice ob 8.23 min. in prihaja v Novo mesto ob 8. uri 41 min. _
—	Razpis licitacije za nabavo papirja. Banska uprava v Ljubljani razpisuje javno olertalno licitacijo za nabavo papirja in drugega pisarniškega materiala. Licitacija bo v skrajšanem roku dne Z oktobra 1»37 ob II v sobi št. 21 v II. nadstropju kralj, banske uprave, Bieiwcisova cesia 10. P^oje
novice
in informacije dobe interesenti vsak dan med 10 in II v ckonomutu kralj, banske uprave, soba št. 33.
— Redno vpisovanje v državno priznani Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 se vrši 10., 11., 12., 13 in 14. septembra, dnevno od 9.—12. in od 15.—18. ure. Redni pouk se prične 15. septembra ob. 8. uri. Ravnateljstvo.
BDUVIER
VINO v SODČKIH
GORNJA RADGONA
— Redno vpisovanje v dri. kon. trgovsko uči-lišče Christofov učni zavod ▼ Ljubljani, Domobranska c. it. 15, se vrši do 16. t m. dopoldne in popoldne. Enoletni trgovski tečaj zavoda je potrjen od ministrstva trgovine in industrije. Usposablja svoje absolvente za vsakovrstno pisarniško službo. Prav tako služijo od ministrstva odobrena izpričevala kot dokaz dovršene vajeniške dobe in eno leto in pol pomočniške prakse. Na zavodu, ki je organiziran kot enoletna trgovska šola, poučujejo profesorji trgovskih in ostalih srednjih šol. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo ustno in pismeno. Ker je otvorjena še ena nova učilnica, se sprejme še večje število dijakinj in dijakov. Letos se otvori edinstvena strojepisnica s 25 pisalnimi stroji.
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanja, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino Prava »Franz-Joseiova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Oin. rec 8. br. 30474/33.
—	Slovarček nemškega in slovenskega jezika s
slovničnimi podatki za STovenčfc. Sestavila prof. dr. A. Pi6kernik, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani — cena nevezani knjižici je din 20, vezani din 30, ima 232 strani. Ze delj časa 6mo pogrešali Slovenci mal priročen slovarček neinško-slovenskega in 6lovenskojnemškega jezika v eni knjigi, ki bi ustrezal V6em -praktičnim zahtevani sedanjega časa. Imamo pač izvrstne večje slovarje, ki pa 60 tudi precej dragi in za navadno jjorabo preobširni. Zato boido ta mali slovarček pozdravili predvsem dijaki naših srednjih šol in njim sorodnih šol — zlasti pa samouki nemškega jezika, v katerem dobe dovolj besednega materiala za njih porabo. Posebnost tega slovarčka pa je, da ima prepotrebne slovnične podatke, ki jih drugi slovarji nimajo. Samostalniki imajo f>ov6od pridejan spolnik, glagoli pa so opremljeni z vsemi [potrebnimi oblikami. Tudi naglas je povsod označen, kjer je treba. Glede rabe tega slovarčka navaja založništvo v predgovoru natančna navodila. Upamo, da bodo vsi učenci nemškega jezika to delce z veseljem pozdravili.
—	Dr. Janko Kalan, specialist za ustne in zobne bolezni v Kranju zopet redno ordinira.
—	Že tri naklade slovnice mednarodnega jezika Esperanto so razprodane. Veliko povpraševanje nas ie prisililo, da izdamo novo učno knjigo pravo mojstrovino drž. dipl. učitelja za espe-ranto prof. R- Rakuša. Knjiga izide te dni. Založil in razpošilja Klub esperantLstov Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7/1.
—	Popust za sejme v Grazu in Innsbrucku. Posestniki sejmov v Innsbrucku in Grazu, kateri tTajajo do 19. septembra, uživajo znaten popust, kakor na naših, tako tudi na avstrijskih želernicah na osnovi sejmske legitimacije. Na podlagi teh legitimacij 6e dobi brezplačni avstrijski vizum. Sejmske legitimacije se morejo dobiti v vseh biletarni-cah »Putnika«, kakor tudi pri Avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu.
Prostovoljna sodna dražba
v zapuščino pokojnega F u r 1 a n Rudolfa, posestnika v Ljubljani, Žitnikova ulica 3t. 8, spadajoče hiše v Žitnikovi ulici šl. 8 in pripadajočega vrla, zemljišča, pod vlož. šl. 215 kat. obč. Gradiško predmestje, bo v pisarni podpisanega sodnega komisarja v Ljubljani, Tavčarjeva ulica Št. 6 v soboto, duc 25. septembra 1037 ob 10 dopoldne.
Dražbeni pogoji so na vpogled istotam med uradnimi uraini, ogled hiše in tozadevne informacije daje upravitelj hiše na licu mesta dnevno ined 4 in 6 popoldne.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1937.
Hafner Mate,
javni notar kot sodni komisar.
—	Popust za ferijalna potovanja dijaštva skozi Avstrijo. Dijaške skupine od najmanj pet oseb, kadar potujejo v namenu oddiha skozi Avstrijo, uživajo na avstrijskih železnicah ugodnost od 66?o v vsakem primeru. Isto ugodnost uživa vsak spremljevalec vsake skupine tako ob prihodu in ob povratku. Ta potovanja v namen ferijalnega oddiha morajo trajati najmanj tri tedne v mestu, kjer se nahajajo dijaški domovi ali družine, katere sprejemajo dijake na počitnice. Prošnje za te ugodnosti je treba poslati ali na naslov: Osterreichische Mittelstelle (ur Jugendpflegc, Wien I, Molkerba-stei 3, ali na Avstrijski turistični biro v Zagrebu, Praška ul. 9. Vsakdo plača ob prijavi vsoto od pol avstr. šilinga za 6troške popusta.
—	»Putnik« priredi 19. t m. izlet z vlakom in avtobusom v Poljane nad Škofjo Loko k odkritju spominskega stebra pisatelja dr. Ivanu Tavčarju. Cena vožnji 28 din. Prijave in informacije pri bile-tarnicah »Putnika«.
St. Vid ori Stični
Povodnji. Preteklo soboto in nedeljo je padlo toliko dežja, da je voda zopet nastopila po mnogih travnikih in nekaterih njivah. Paša je marsikje poblatena. Tudi krompir bo začel gniti.
Tatvine. Mlinarju Lokar Karlu v Tcmeniški dolini so tatovi v noči od soboto na nedeljo vdrli v svinjak. Zaklali so svinjo, katera bi imela v treh tednih mladiče. Ker je bila bolj široka, so mislili, da je tako debela. Pa so se zelo zmotili. Meso so sicer odnesli, slanine pa ni bil<). — Vinogradniku Sinjur Alojziju iz Vrha, ki ima zidanico v Stari gori, so tatovi vzeli do 600 litrov vina. Vlomili so skozi vrata in si natočili vina. Kar niso mogli odnesti, so pa po kleti izpustili. — Jermcnar Seme Ignacij v Čcšnjicah je šel na sejem. Da bi ne bilo treba denarja, ki ga je imel doma, s seboj nositi,
Ljubljana
1 Jugoslovansko-češkoslovaika liga priredi drevi ob po! 9 v svojih društvenih prostorih spominsko
komemoracijo za pokojnim prezidentom Osvoboditeljem T. G. Masarykom. Vabimo vse člane, da se žalne svečanosti gotovo udeleže,
1 Stolna kongregacija gospa opozarja svoje članice na I. društveni sestanek v petek na Rožniku. Sv. maša bo ob pol 7, govor in skupno sv. obhajilo. Zbirališče ob pol 6 pri železniškem prehodu v glavnem drevoredu. V slučaju zelo slabega vremena bo sestanek ob 5 v društveni dvorani.
1 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani naznanja p. n. občinstvu, da se sprejemajo prijave za letošnji abonma samo še do vštetega 15. t. m. Ker so abonmaji Sreda, Četrtek in Premierski že zasedeni, je samo še v abonmajih A in B precej sedežev na razpolago. Reflektanti naj si jih čimprej zagotove, dokler je še možnost večje izbere. Skrb-ons sestavljeni repertoar in prvovrstne umetniške moči, ki jih je uprava angažirala za bodočo sezono, jamčijo za niz zanimivih in umetniško vrednih predstav. Prijave za abonma se sprejemajo dnevno v veži dramskega gledališča med 10. in 12. ter 15. in 17. uro.
I Tečaj ruskega jezika. Po vzgledu prejšnjih let priredi tudi letos Ruska Matica tečaj ruskega jezika za Slovence. Ta tečaj 6e deli v tri 6kupine: I. za začetnike; II. in III. za naprednejše. Za II. skupino so določene vaje iz ruske klasične literature Puškinove dobe, zlasti Puškina »Evgen One-gin« ni Lermontova »Junak našega časa«. Za III. skupino pa gr. L. Tolstega »Vojna in mir« in Dostojevskega »Idiot«. — Vpisnina znaša din 10, ukovnina pa din 20 mesečno. Podrobnejše informacije: Ruski tečaji, Trgovski dom. Gregorčičeva ulica, Trgovska nadaljevalna šola; torek in četrtek od 7 do 9 zvečer.
Dr. Igor Tavčar
specialist za notranje bolezni
ne ordinira od 15. do 30. septembra 1937.
1 Prav viharno vreme. Včeraj okoli 6. zjutraj je začelo najprej lahno rc6iti, to iz goste, visoko stoječe megle. Kmalu nato pa so 6e dopoldne začeli vrstiti nalivi. Vzhodna 6tran ljubljanske okolice je dolgo časa bila jasna, močno zatemnjena pa je bila zahodna Gorenjska. Ozračje 6e je močno ohladilo ter je nastopilo pravo jesensko — hladno vreme. Najvišja temperatura je znašala nekaj nad 15 6topinj C. Popoldne 6e je deloma zjasnilo, posijalo je sonce, a nato je začelo znova deževati. Posledica nalivov je bila, da je Ljubljanica zopet malce narasla. Pod vodo je še vedno nekaj barjanskih krajev. Povodenj škoduje v toliko, ker še ni60 pospravljeni mnogi jesenski pridelki, koruza in krompir.
1 Stanovanjske odjjovedi. Od 1. avgusta do včeraj je bilo pri ljubljanskem okrajnem sodišču podanih 206 stanovanjskih odpovedi, ki zahtevajo izpraznitev največ malih stanovanj, pa tudi nekaterih lokalov. Hišni lastniki v 80% slučajev navajajo kot razlog odpovedi neplačana najemnina za več mesecev nazaj. V drugih primerih gre za razne nerednosti 6trank in za nemoralne pojave. Letos je bilo že 1121 sodnih stanovanjskih odjx)vedi.
1 V trgovsko učilišče »Christosov učni zavod«, potrjen od ministrstva trgovine in industrije, se sprejme še nekaj dijakinj in dijakov, ker je letos otvorjena še ena nova učilnica. — Vpisovanje vsak dan dopoldne in popoldne do 17. t. m. v pasarni ravnateljstva na Domobranski cesti 15.
1 Dekliški krožek šentjakobske prosvete naznanja vsem članicam, da se pričnejo redni sestanki v sredo ob 8. zvečer pri Zagonu, Florjanska ul. Novinke dobrodošle.
1 Recitacijski večer bivšega Aleksandrinskcga gledališča v Petrogradu, gospe M. A. Vedrinske. Ruska Matica priredi v petek, 17. t. m. ob 20. v dvorani hotela Tivoli drugi recitacijski nastop gospe Vedrinske. Na sporedu so odlomki iz Dostojevskega, Tolstega, Caldcrona, Agnivceva ter »pripovedovanje Marije Magdalene« — po egiptovskem papirusu. Vstop prost. Vljudno vabljeni vsi prijatelji ruske književnosti in dramske umetnosti.
1 Namesto venca na grob umrle Hubadovc poklanja družina gimn. ravnatelja v p. Remec — 200 din za Elizabetno konf. župnije M. O. — Bog plačaj!
1 Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-mesto
rešuje že skoro 70 let imetje svojih someščanov, kadar uničuje ogenj njihove domove. Da bi bila četa v vsakem oziru kos svoji odgovorni nalogi, si izpopolnjuje gasilno orodje in si postopno nabavlja moderne tehnične pripomočke za sodobno gašenje požarov — po vzoru velikih mest. V ta namen je porabila četa vsa svoja razpoložljiva denarna sredstva. Ker letna podpora, ki jo prejema četa iz gasilskega sklada, ne zadostuje niti za vzdrževanje orodja in opreme, si četa ne more nabaviti potrebne količine cevi, niti si ne more nabaviti zimskih oblek in obutve za delo pri požarih. Ker je imelo ljubljansko meščanstvo vedno polno razumevanje za razcvit in napredek svojega najstarejšega gasilskega društva ter je v svojo naklonjenostjo četi mnogo pripomoglo k uspešnemu delu, se tudi sedaj ljubljanski prostovoljni gasilci z zaupanjem obračajo na vse hišne posestnike, trgovce, podjetnike in vse drugo meščanstvo z iskreno prošnjo, da pristopijo med podporne člane čete in
s tem podprejo četo v moralnem in gmotnem oziru. Celotna podpornina znaša za leto 1938 le 25 dinarjev. Uprava čete ponovno vljudno vabi k pristopu in obvešča, da sprejema prijave ali telefo-nično na štev. 32-35 ali pa pismeno na naalov: Prostovoljna gasilska čela Ljubljana-mesto, Mestni dom.
1_ Na gostinski strokovni nadaljevalni šoli v Ljubljani bo vpisovanje vajencev in vajenk v četrtek dne 16. septembra t. 1. od 9—12 dopoldne in od 3—5 popoldne v Gostilničarsk^n domu na Privozu 11,
Nočno službo imajo: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62, in mr. Gartua,
Moste, Zaloška cesta.
Maribor
m Drava je naplavila truplo avstrijskega vojaka. Pri Vuzenici je Drava naplavila truplo mlajšega moškega, oblečenega v avstrijsko vojaško uniformo. Na podlagi legitimacije, ki so jo našli pri utopljencu, so ugotovili, da je to 22 letni avstrijski vojak Franc Guggenberg iz Šmohora na Koroškem. Utonil je v Dravi ob priliki velikih avstrijskih manevrov, ki so bili zadnje dni na Koroškem.
m Racija v separejih. Mariborska policija ima dober nos. Te dni so se njeni organi nenadoma pojavili v »separejih« mariborskega bara. Ti »se-pareji« navadnim Mariborčanom sicer niso znani, pač pa raznim izbranim gospodom, ter bo treba enkrat tudi o tem vprašanju bolj odkrito spregovoriti. Uspeh racije je bil zadovoljiv. Našli so v enem od separejev družbo gospodov, ki so sedeli pri mizi, vsi zatopljeni v igralne karte. Igrali so hazardno igro, ki pri nas ni dovoljena. Posledica tega so sedaj zasliševanja na policiji ter intervencije in posredovanja, ker bi se nekateri radi rizmazali«.
m Misijonsko predavanje. V soboto, 25. septembra, bo v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 ob 20 predavanje o misijonstvu v Indiji, posebno o Bengaliji. Pojasnjujejo ga krasne skioptične slike. Predaval bo novi slovenski misijonar jezuit Janez Ehrlich, ki odpotuje v začetku oktobra v Indijo. Pridite pozdravit novega misijonskega delavca in podprite ga z molitvami in gmotnimi prispevki.
Klavirji, pianini
svetovnih znamk Stingel. Ehrbar, Seiler, Forster; tudi na obroke in na posodo v veliki izbiri pri M. B a u e r I o, Gosposka nlica 56-1.
m Planinskih sv. mai pri Mariborski koči, pri Sv. Arebu in na Uršlji gori ne bo več. Ostaue pa sv. maša ob četrt na pet v mariborski frančiškanski cerkvi za izletuike, ki odidejo iz Maribora ob nedeljah zjutraj. — Aljažev klub.
m Pomnoiitev policijske straže. Mariborska policijska straža se je pomnožila za 24 novih stražnikov pripravnikov, samih čvrstih fantov a štajerskega. Eno leto ostanejo v praksi, potem pa bodo odposlani v policijsko šolo v Zemun.
m Obdukcija. Državno pravdništvo je odredilo obdukcijo trupla pokojne Kristine Kalunder, ki je umrla v Nekrepovi ulici, in sicer zaradi tega, ker sumijo, da jo nastopila smrt kot posledica umetnega splava.
m Tatvine sadja se v mestu in okolici zelo množijo. Včeraj dopoldne je neka okoliška po-sestnica zalotila na trgu svojo viničarko, ki je prodajala iz njenega sadovnjaka ukradena jabolka.
VSE ZA SOLO V CIRIL0VM
m Za 37.000 din dragocenosti ukradenih. Žena
tekstilnega industrijalca gospa Greta Schonsky je postala žrtev drznega tatu. Ko se jc nahajala v nedeljo ob priliki pristanka jadralnega letala na Teznu pred hangarjem, je pozabila v svojem avtomobilu torbico, v kateri je imela zlato dozo za puder in zlat glavnik, oboje vredno 7000 din, ter briljantno brošo, vredno 30.000 din. Te dragocenosti ji je doslej nepoznan tat iz njene torbice izmaknil. Gospa Schonsky je obljubila onemu, ki bi pripomogel, da dobi te predmete nazaj, 4000 dinarjev nagrade.
m V Razvanju je zopet gorelo. V noči na torek so imeli v Razvanju zopot požar. Goreli so svinjaki in blev posestnika Mirka Kmetiča ter jih je ogenj uničil do tal. Noč za nočjo že skoraj žari nebo nad Razvanjem ter je prebivalstvo že vse preplašeno. Nepoznan piroman, ki je, že prejšnja leta požigal, je letos zopet začel divjati.
m Ljudski oder ima jutri, v četrtek, ob 20 važen sestanek na odru. Ker je na dnevnem redu razgovor o delu v bodoči sezoni, so vabljeni vsi, ki imajo veselje do igranja.
in Šahovska medmestna revanžna tekma Ma-ribor-Gradec bo v nedeljo, 19. t. m., v Gradcu na 21 deskab. Mariborska reprezentanca se bo odpeljala na dveh avtobusih ob pol 6 iz Maribora.
m Umrl zaradi nesrečnega padca. V mariborski bolnišnici je umrl delavec Franc Juhart iz Ruš. Dne 12. t. m. so ga v Rušah pijanega vrgli iz neke gostilne. Pri padcu je priletel tako nesrečno na prag, da si je razbil lobanjo. V bolniS-niei, kamor so ga takoj prepeljali, je umrl zaradi otrpnjenja možganov. Državno pravdništvo je odredilo obdukcijo.
Naša kri v
V čast kraljevega rojstnega dne. V 6oboto dne 4. t. m. je imel jugoslovanski klub v Buenos Airesu slavnostni banket, katerega so 6e udeležile vse naš odlične osebnosti z gcspodom ministrom dr. I. Cankarjem na čelu, v ča6t 14. rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. V nedeljo dne 12. t. m. pa se bo ta narodni praznik proslavil na Pa-ternalu, v cerkvi kjer je navadno si. sv. maša, katere se bodo udeležila vsa jugoslovanska društva, združeni zbor slovenskih društev bo pa s petjem spremljal sv. opravilo.
Strah pred kaznijo ga je pognal v smrt. Zadnjič smo poročali, dn je policija prejela našega državljana Ivo Drtnkoviča, ki je osleparil naše ljudi za velike V6ote. Ko so ga z brzovlakom hoteli pripeljati pred sodišče v Buenos Aires. je iz vlaka skočil ter na mestu ostal mrtev.
Žalostna novica. Dne 30. avgusta je nagloma umrla Olga Harič rojena Lozar doma iz Vrtovina na Vipavskem. Tu zafmšča žalostnega moža, dva
ga je skril med opeko, ki je bila zložena pred hišo. Nekdo pa je izvohal, kje ima denar skrit in ga odnesel, ko ni bilo nobenega doma. Vsega denarja je bilo za dva tisočaka.
V ponedeljek 13. sept. smo imeli v St. Vidu sejem. Kmetovalci so prignali veliko živine. Kupcev je pa bilo bolj malo; zato ie pa bila tudi cena slabša. Najboljši voii so bili po t> din kg.
Argentini
otroka in enega brata doma pa veliko sorodnikov, katerim izrekamo naše odkrito 60žaljc.
Smrt ne prizanaša. Stara komaj 14 let, je 20. avgusta umrla Rastica Kandus, ki je bila doma iz Vrtovina na Vipavskem. Tu zapušča žalujoče starše Antona in Jožefo ter dva brata in mnogo sorodnikov. Naj ji bo lahka tuja zemlja. Žalujočim pa naše iskreno sožalje.
Nedeljske predsedniške volitve. V nedeljo dne 5. t. m. so bile po celi Argentini oziroma po štirinajstih provincijah. ker deset tako zvanih teritorijev, nima volivtie pravice, ker ne dosegajo 30.000 prebivalcev, predsedniške volitve. Za novega predsednika sta se potegovali dve 6tranki, to je: konservativna in radikalna. Konservativna, katera jc 6edaj na vladi, je vse tako uredila, da bo ostala tudi za naprej. Pritisk in 6leparstvo z glasovi je bilo kar na debelo. V provinciji Buenos Aires in Santa Fe 60 prisilili volivce, da so morali glasno povedati koča mislijo voliti ter so bili odstranjeni, če niso volili vladnih. Vendar pa menijo, da bodo zmagali radikali, ki so bili v zvezi z levičarskimi strankami in ki vživajo med ljudstVDm velik upliv že zaradi tega, ker so protifašisti. Točen izid bomo [joznali šele čez mesec dni, ker štejejo glasove iz cele Argentine le v Buenos Aire6ii. kar traja zelo dolgo. Potem bodo odločili predsednika in jx>d-predsednika voljenci, ki so sedaj dobili največ glasov. Predsedniške volitve bodo namreč potom teh in nc naravnostno kot v drugih kraiih.
Zaposlenost delavstva narašča
Iz najnovejšega statističnega poročila Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je razvidno, da je znašalo v mesecu avgustu 1937 povprečno število zavarovancev 102.402, kar pomeni v primeri z julijem napredek za 1.140, v primeri z avgustom lani pa je število zavarovancev naraslo za 10.907. S tem smo po krizi dosegli najvišje število zavarovancev. Pripomniti je, da je znašalo doslej najvišje število zavarovancev pri Okrožnem uradu 102.599, in »icer avgusta leta 1929, ko je bila konjunktura na višku. Iz tega vidimo, da vkljub velikemu povečanju zaposlenosti še nismo dosegli najvišjega stanja iz boljših časov.
Važna se nam zdi še naslednja primerjava, iz katere je razvidno, da je nastopila tudi važna strukturna sprememba v sestavi delavstva.
skupno 78.999 102.402
avgusta 1933 avgusta 1937
moški 49.789 66.853
ženske 29.210 35.549
V odstotkih izraženo pomeni, da je znašalo število moških zavarovancev od skupnega števila zavarovancev Ista 1933, v času največje krize 60.74 odstotkov, Število ženskih pa 39.26%. Leta 1937 pa se j« odstotek moških povečal na 65.29%, dočim je odstotek ženskih zavarovancev padel na 34.71%. Ta pojav je bilo opaziti že leta 1936 in pomeni, da je sedaj našlo zaposlitve več moških kot žensk.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla od julija na avgust od 23.80 na 24.05, od lani avgusta na avgust letos pa od 22.79 na 24.05 din. Skupna dnevna zavarovana mezda znaša 2 milijona 463.193.20 din, kar pomeni v primeri z lanskim avgustom povečanje za 378.091.20 din.
Odstotek bolnikov se je v primeri z lanskim avgustom zmanjšal za 0.36 na 2.56%, kar pomeni, da se je zdravstveno stanje delavstva izboljšalo.
Trgovinska pogajanja s Francijo
Dne 14. t. m. so se začela v Parizu trgovinska pogajanja med našo državo in Francijo. Našo delegacijo vodi g. dr. Sava Obradovič, načelnik trgovinskega ministrstva in upravnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
Pri pogajanjih gre tudi za ureditev plačilnega prometa, kaT bo letos delalo posebne težave, ker ne bomo izvažali toliko pšenice in koruze v Francijo. Zato računamo, da nam bo Francija dala nove olajšave pri drugih predmetih, da vsaj nekoliko uravnovesimo našo trgovinsko in plačilno bilanco. Naša delegacija bo zlasti zahtevala, da naj bi kontingente za Francijo delili mi, če pa nam to ne uspe, da bi Francozi vsaj ne delili kontingente na ogTomno število uvoznikov, kar onemogoča izkoriščanje kontingentov. Poleg tega zelo ovira naš izvoz v Francijo tudi zadnje povišanje francoskih carin in uvoznih taks. Tako moramo plačevati specialno takso 2% za uvoz iz Francije. Vse to nas ovira, da ne moremo izkoristiti kontingentov. Tako smo imeli po lanskem sporazumu kontingent za uvoz svežih češpelj (200 vag.), toda Francija je povišala takso za uvozna dovoljenja na 75 frankov, carina pa znaša 18 frankov za .100 kg. Tudi nismo mogli izvažati dovolj konoplje, valutne razmere pa 60 nas ovirale izkoristiti kontingente za emaj-lirano posodo in usnje.
Slaroslno zavarovanje nameščencev in delavcev
Od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev smo prejeli naslednje sporočilo:
Zaradi tega, ker zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev še ni bil razširjen na vso dr-ž.avo, pripadajo uslužbenci (nameščenci) izven področja bivše Slovenije in Dalmacije pod obveznost zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti po zakonu o zavarovanju delavcev, katero zavarovanje izvaja od 1. septembra 1937 dalje Osrednji urad za zavarovanje delavcev po svojih krajevnih organih, v kolikor niso zavarovani pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani ali obvezno (lekarniški Rotrudniki in pomorski uslužbenci) ali neobvezno po čl. 36 zakona o pok. zav. To velja vse dotlej, dokler tudi v teh delih države ne bo izvedeno obvezno pokojninsko zavarovanje uslužbencev, odn. dokler posamezni poslodajalci ne izvedejo neobveznega pokojninskega zavarovanja po čl. 36 zakona o pok. zavarovanju. Zavarovanje ne povečuje dajatev po čl. 89 zakona o pok. zavarovanju, samo ne oprošča od obveznosti zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti po zakonu o zavarovanju delavcev. Ravno lako nc oprošča od le obveznosti članstvo v pokojninskih skladih posameznih podjetij.
Prispevek za onemoglost, slarost in smrt, vplačan za te osebe pri Osrednjem uradu, odn, njegovih krajevnih organih bo izročen pristojnemu Pok. zavoHu, ko katera izmed teh oseb, ki postane obvez.-' .ia na pok. zavarovanje pri Pok. zavodu, pridobi pravico na osebno ali družinsko rento (po-koinino); če pa take osebe še ne bi dobile pravice n;i rento pri pok zavodu, ko onemorejo ali umro, bodo imeli pravico na rento pri Osrednjem zavodu po pogojih in predpisih zakona o zavarovanju delavstva.
Po tem takem bodo dajali prispevki, vplačani pri Osrednjem uradu za zavarovanje v onemoglosti, starosti in smrti, v vsakem primeru pravico na rento bilo v pokojninskem zavarovanju bilo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev.
Svetovna produkcija premoga
Statistični letopis Zveza narodov 1936—1937 ceni svetovno produkcijo črnega premoga v lanskem letu na 1.240 milij. ton, dočim je znašala produkcija 1.139.7 milij. ton. Najmanjša je bila produkcija leta 1932 s 960.8 milij. tonami, največja pa po vojni le'a 1929 s 1.832.7 milij. tonami. Največji producenti so bili lani (v oklepajih podatki za 1935): USA 441.54 (382.36), Anglija 232.2 (225.8), Nemčija 158.4 (143.0), Francija 45.2 (46.2), Japonska 41.0 (37.76), Poljska 29.75 (28.55), Belgija 27.9 (26.5), Indija 20.8 (21.35), Južna Afrika 14.84 (13.6), Holandija 12.8 (11.9), Češkoslovaška 12.35 (10.9) milij. ton.
Produkcijo rjavega premoga ceni Zveza narodov na 204 milij. ton (1935 188.1, 1932 163.6, 1929 226.6 milij. ton). Največji producenti so bili: Nemčija 161.35 (147.1), Češkoslovaška 16.1 (15.1), Madžarska 7.1 (6.7) in Jugoslavija 4.03 (4.03) milij. ton.
Berlinski Reichskohlenverband pa ceni lansko svetovno produkcijo črnega in rjavega premoga na 1.446 milij. ton, torej za 117 milij. vec kot leta 1935 ali 8.8%, svetovna produkcija Črnega premoga je ocenjena na 1.221.7 (več 98.7 milij. ton kot leta 1935). Svetovna produkcija koksa je nadalje po tem viru lani narasla za 18.4 na 186.5 milij. Ion ali za 15 6%. Nemška produkcija je narasla od 29.8 na 35.8, ameriška pa od 31.9 na 42.0 milij. ton. Svetovna produkcija rjavega pre-moea je lani narasla za 18.75 na 224.3 milij. ton, produkcija briketov pa za 6.5% na 56.5 milij. ton. Nemška produkcija je lani znašala 42.2 milij., francoska pa 8.1 milij. ton.
Nala plenica in Češkoslovaška. V Prago se je vrnil iz Belgrada d'- Lad. Feierabend. predsednik češkoslovaške žitne družbe. V Belgradu je prisostvoval seji češko-jugoslovanske trgovinske zbornice ter je imel tudi razgovore s Prizadom. Presežek jugoslovanske pšenice zs '"i" j« ocenien na 250GO do 30.000 vagonov, čeprav dejanski položaj letine te ni jasen. Takoj po žetvi je Privilegiran« izvozna
družba kupila okoli 10.000 vagonov pšenice po 190 din in bo večinoma izvozila v Nemčijo tn Avstrijo. Za ostalih 2500 vagonov ee zanimata Nemčija in Francija. Sedaj Prizad le malo kupuje, ker plačuje le 170 din, mlini pa plačujejo 185 din za potisko pšenico, mogoč ev nadi, da bodo izvažali moko. Zaradi tega ne kaže, da bo Jugoslavija nudila Češkoslovaški pšenico. Traja pa še naprej obveznost Češkoslovaške vsako leto kupiti od Jugoslavije 10.000 vagonov pšenice. Zaradi tega Čehi premišljujejo, kako bi jo na drug način zagotovili vzhodno&lovaikim in rusinskim mlinom. O položaju pšeničnega trga v Jugoslaviji pravi dr. Feierabend, da stremi naša država za tem, da ne pridelujemo več toliko pšenice, ampak da preidemo tudi na druge kulture.
Odkupne cene za suhe češplje in marmelado. Privilegirana izvozna družba bo tudi letos intervenirala na trgu češpelj. Odkupovala bo blago na podlagi cene 500 za garnituro suhih češpelj in 525 din v vrečah pariteta Valjevo. Za marmelado bo plačevala družba 450 din pariteta Kragujevac. Intervencija se bo začela z dovozom na trg, t j. 20. septembra, prevzem pa 23. septembra. Cešplje bo Prizad kupoval od vseh, marmelado pa samo od producentov, torej kakor prejšnja leta. Intervencija bo po razmeroma visokih cenah: za suhe češplje je cena za skoro 100% nad kalilornijsko pariteto. Toda visoke cene so namenjene samo za odkup odlične kakovosti.
— Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Borza
Dne 14. septembra 199(7.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu na 237.20--238.80
Avstrijski šiling se je v Ljubljani neznatno okrepil na 8.375—8.475, v Zagrebu na S.3K5 do 8.465, v Belgradu je ostal neizpremenjen na 8.35 do b.45.
Grški boni so beležili v Zagrebu 30.49—31.10,
v Belgradu 30.50 blago.
Nemški čeki so se v Ljubljani okrepili na 10,75—12.95, v Zagrebu na 12.755-12.955, za konec, septembra na 12.80—13.—, za sredo oktobra na 12.65—12.85, V Belgradu so beležili 12.75 do 12.95.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1 milij. 925.874 din, v Belgradu 3,724.000 din. Efektni pronjet je v Belgradu dosegel 1,182.000 din.
Ljubljana — tečaji s pri m o m Amsterdam 100 h. godi. . . . 2388.66—2403.25
Berlin 100 mark...... 1740.03—1753.90
Bruselj 100 belg...... 730.70— 735.76
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt.......214.51— 216.57
Ne\vyork 100 dolarjev .... 4307.25-4343.56
Pariz 100 frankov...... 154.77— 156.21
Praga 100 kron....... 151.43— 152.54
Tre t 100 lir........ 227.70— 230.78
Curih: Belgrad 10, Pariz 15.57, London 21.57, Newyork 135.375, Bruselj 73.84, Milan 22.925, Amsterdam 239.70, Berlin 174.70, Dunaj 79.25 (82.05), Stockholm 111.20, Oslo 108.375, Kopenhagen 96.275, Praga 15.20 (14.425 bankovci), Varšava 82.25, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helingfor« 9.53, Bueno9 Aires 130.25.
Vrednostni oanirii
Ljubljana: 7% inrest. posojilo 92—94, agrarji 53.50—54.50, vojna škoda promtna 406—406.50, begluške obvežnire 75—76, 4% severni agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 93—94, 7% Blerovo posojilo 84—85, 7% posojilo Drž. hip. banke 98 do 100, Nar. banka 7.1500, Trboveljska 250—270.
Zagreb: 7% investicijsko jx>eojilo 92 denar, agrarji 58.50—54. vojna škoda promtna 407.75 do 408.25 (407.50, 407), za konec decembra 407.25 do 408 (408), 4% severni agrarji 52.25—52.50, 7% Blerovo posojilo 84—84.75, 7% stab. posojilo 86 do 86.50 (80). — Delnice: Narodna banka 7.700 denar, Priv. agrarna banka 195 denar, Trboveljska 275 blago, Gutmann 50 denar, Sladk. Bečkerek 625—675, Osj. liv. 2«) bi., Osj. sladk. tov. 197 blago, Dubrovačka 410 denar. Jadranska plov. -100 denar, Oceania 275 denar.
Belgrad: agrarji 5350 denar, vojna škoda promptna 408.50—400 (408.50), begluške obveznico 77.25—77.50 (77.25), dalm. agrarji 75.25—75.50 (75.26), 4% severni agrarji 52.50 denar, 7% Blerovo posojilo 84.75—85.25 (85), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7.650—7.750 (7.700), Priv. agrarna banka 201.50 blago (201).
Dunaj, 14. septembra. Danes je borza poslovala mirno, tečaji pa so bili pretežno slabši. V kulisi sta se v začetku okrepila le VCagner in Trboveljska, v kasnejšem poteku borze je bilo razpoloženje prijaznejše, tako da so bili končni tečaji nad začetnimi. Alpine je v teku sestanka popustila celo za 1.50, pa 6e je kasneje popravila. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-ja dranska) 64.30 (63.80), delnice: LSnderbank 79.50 (80), Narodna banka 164, Graz—KofUch 27, Steg 28.20 (28.50), Steweag 29 (29.10), Trboveljska 28.27 (28.30), Alpinc 50.05 (49.95), Rima 98 (98 50), Steyr-Daimler-Puch 235 (237), Leyk«m 80 (77), Semperit 81 (81.60).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica : bč. 78-79 kg 177—179 din; srem. 77—78 kg 177—179 din. slav. 77—78 kg 178—180 din, ban. 78—79 kg 173—181 din, bč. ladja Tisa 78—79 kg 181—186 din. - Moka: bč., ban. Og. Ogg 275-285 din, 255 - 266 din, 235 do 245 din, 215—325 din 17.\—IKf. din, 127 50 do 132.50 din, sr*m., slav. Og. Ogg 270—280 din, 250 do 260 din, 280-240 din, 210-220 din. 179-180
din, 127.50-132.50 din. — Otrobi: bč.. srem., ban. 89—tM din, bč. ladja 88—96 din. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bč, okolica Sombor 176
do 178 din, gornja han. 177—179 din, srem. 176 do 178 din, slav. 177—179, bau. 171—173 din. gor. ban. 178—180 din, bč. ladja kanal 180—182, bč. ladja Begej in bč. Tisa slep neizpremenjeno. — Koruza: bč., srem. 92 -94 din, bč. bela 2% 93—95 din. — Tendenca prijazna. Promet 33 vag.
Živina
Dunajski prašičji sejem 14. septembra. Prignanih je bilo 5107 pršutarjev in 5522 špeharjev, skupno 10.629 glav, od tega iz Avstrije 2271, iz inozemstva pa 8358. Pri živahnem prometu so se zaradi slabe ponudbe podražili prvovrstni pršutarji za 2—3, srednji za 5, slabši za 5 grošev pri kg žive teže. Prima špeharji so se pocenili za 1—2 groša, lažji so obdržali čvnste cene preteklega tedna, ba-naški pa so se podražili za 3—5 grošev. Beležili so: I. špeharji 1.56—1.58, srednjetežki špeharji 1.53— 1.55, stari 1.50—1.53, kmeUki 1.57—1.64, križani 1.65—1.70, pršutarji 1.50—1.82 šil. za kg žive teže.
Ta je bila pretirano debela Oni je trpel na revmatizmu
Obema je pomagalo isto sredstvo, ki se mora lako lahko vzeti: slišala sla gotovo že zdavnaj o Krušen soli. a se nista mogla odločiti, da jo |io-izkusita. Sedaj oba redno jemljeta gotovo dozo Krušen soli, ki vsebuje dobro premišljeno mešanico znanih mineralnih voda. Oba sta sc prepričala, kako dobro deluje Krušen sol na prebavne organe in na celokupno prebavo ter na ta način prepreči debelenje in često pomaga tudi pri revmatičnih bolečinah.
Ukrenite pravočasno in preprečite z rednim uživanjem Krušen soli zbiranje škodljive usedline v telesu. Krušen sol se dobiva v vseh lekarnah.
Velika steklenica zadostuje za tri mesece ter stane 45 Din, a mala steklenica 27 Din. Oglas reg. S. br. 29.613/35.
»Tale Tone je pa res lažnjivec brez primere!'
»Zakaj pa? Ali je rekel, da si lepa?«
»Ne. A rekel je, da si ti lepak
KULTURNI OBZORNIK
Tratnikova „Pom!ad" in „Poletje"
v ljudski soli za Bežigradom
Fragmenti iz »Pomladi«.
Priznati je treba, da so se na odločujočih mestih pričeli zavedati svojih dolžnosti do slovenske likovne umetnosti. Ljubljanska mestna občina je naročila za dvorano nove bežigrajske šole pri Francetu Tratniku dve veliki oljnati sliki Pomladi in Poletja, ki bosta pritrjeni na 6teni ob odru dvorane.
Mnogo je bilo pritožb s strani umetniških tvorcev, da poklicani naročniki ne znajo ceniti zakladov duha, ki jih nosijo v sebi umetniki, priznani od poznavalcev doma in od strokovnjakov v tujini. Vzrok temu je bila v veliki meri brezbrižnost, izvirajoča iz pomanjkanja odnosa do sodobnosti v umetniškem ustvarjanju; za relike monumentalnc stvaritve pa prejšnja generacija že po usmerjenosti stila ni bila poklicana; to seveda ne zmanjša krivde na drugi strani, ki je imela svoje dolžnosti tudi do tiste »tako vesele, spomladanske, v samih življenja polnih solnčnih barvah vriskajoče umetnosti«, kot je napisal Ivan Cankar. Toda vsekakor gre na boljše.
Začela je cerkev, vsa čast ji, in danes na Slovenskem pri večjih cerkvenih naročilih že skoraj ni več mogoče servirati kiča. Celo država pri delih v parlamentu ni bila Slovencem več krivična. V gospodu banu dr. Natlačenu imata tako slovenski umetnik kot umetnostna zbirka vedno uvidevnega mecena. Na ljubljanskem magistratu pa po prihodu župana dr. Adlešiča že dajejo vzpodbudne iniciative in na ta način je prišlo tudi do Tratni-kovega dela. Prav je, da ima magistrat svoj posebni kulturni odbor, ki ga vodi dr. Mole in kjer zastavlja svojo tehtno besedo konservator dr. Štele. Tako slovenska kultura tam ni več zapostavljena pastorka in rešuje magistrat svoje kulturne nalog« po istih previdnih pripravah in preudarkih, kakor druge svoje posle.
Sliki 6ta pravokotni in merita v širini po 2.30 metra, v višino p« po 3.50 m, tedaj pendanta, pa tudi v prostorninski in barvni kompoziciji podobno zasnovani. Na sliki Pomladi stoji ▼ sredi na majhni zemeljski vzboklini, obraščeni s sočnoze-leno travo mladega leta kmet vrtnar v nekaj več kot naravni velikosti, obrnjen na levo, da je viden ves relief mišičastega obraza profila in uravnava pravkar cepljeno drevesce, ki je nekakšno kompozicijska os cele slike. Na levi pod hribčkom kleči sklonjena mlada kmetica, ki je odložila sredi dela za hip motiko in cambah z narezanim semenskim krompirjem, da pogleda ljubko golo dete na desni strani pod drevescem, kjer uživa vonj odtrgane pomladanske cvetice. Nekoliko v ozadju na desni pa stopa po zorani njivi sejalec, ta tako neizčrpni in najbolj slovenski motiv, to j»ot pokazan v trenutku največje telesne razgibanosti, ko drži roko s semenom za hrbtom, da jo požene predse in zajame z zamahom vso širino njiv«.
Figure tvorijo ploskovni trikotnik, ki ga t osnovnici lik ctročička še trdneje sklepa, v prostoru pa ie skupina razgibana k desni strani v ozadje. Njivi na obeh straneh, pripravljeni za setev in sajenje prehajata proti ozadju v valovito gričevje, kjer se na levi pase pod vitko brezo maja čreda ovac, na detni pa stoji slovenska vas. To gričevje raste v predgorje Kamniških planin, ki s svojo značilno silhueto, znano s pogleda z ljubljanskega polja, kronajo zemeljski prizor. Nad planinami trga jutranje solnce, ki pošilja svojo svetlobo na sliko od leve prednje »trani, rosne, viseče pomladanske megle. — Tudi pri Poletju je prostor spredaj nekoliko dvignjen: v sredi stoji h gledalcu obrnjena žanjica, k; si je z roko, v kateri drži irp, zasenčila oči za pogled v večerno zarjo in si obenem obrisala znojno čelo, r drugi roki p« drži nnp	žits. Levo nekoliko v ozadju sedi
kosec, ki kleplje koso, na desni pa sedi spet mlada mali, ki doji svoje dete; pred njo leži ierbo
Fragmenti ii »Poletja«.
s sadeži in prtom. Za skupino se poglablja v ozadje njiva* rumene pšenice, ki se zgublja v krajino med Šmarno goro in Gamelji, zadaj pa spoznamo vzhodne Kavaranke s Storžičem. Luč pada na stiku prav tako e prednje leve strani, skupina spredaj je že nekoliko zasenčena v večernem polmraku, oblaki nad Karavankami pa žarijo v večerni zarji-figuralni trikotnik je tudi tu s koscem prostornin-sko zasukan na levi v ozadje.
Z nazivom Pomladi in Poletja gotovo vsebina opisanih slik ni izčrpana. Čeprav dihata s slik pomladno jutro in poletni polmrak, je hotel slikar vendar povedati dosti več. To sta lc dva časovna izrezka iz skupnega življenja slovenskega delavnega človeka s slovensko zemljo. Spet nc Ie slovenska krajina, ki ni podana v točni reprodukciji, ampak le v bistvu svoje grupacije, kakor jo po-rnamo iz Ljubljane ven in tudi ne le delo slovenskega kmeta. Tratnikovi najnovejši sliki sta neprisiljena realistična alegorija vsega, kar je slovenski remiji in slovenskemu kmetu najbistvenejše: njegov trud, njegovo veselje v delu in blaženost, ki jo vidi t svojem otroku. In tej bogati vsebini odgovarja ludi forma: figure v ospredju slik so kompozicijsko in barvno povezane s krajino, rosno ozračje pomladnega jutra in barvno bogastvo poletne večerne zarje le še boJj režeta človeka r zemljo. A »pet sta Pomlad in Poletje zelo oddaljeni od tovrstnih impresionističnih podob, kjer so bili gibi nastopajočih oseb le ploskve barvnih kompozicij, pa najsi je bilo v teh podobah še toliko pristnega občutja, kot so ga premogli Groharji, Jakopiči in Jame. Tudi Tratniku se pozna, da jc sodoživljal impresionistično slikarstvo in čeprav že takrat pred vojno duhovno drugače, recimo naprednejše usmerjen, vsaj r barvah ni mogel zatajiti porezanosti z našimi impresionističnimi mojstri. Če gledaš sedaj detajle, kot postavim travo pod drevescem na Pomladi, se nehote spomniš onih drznih zamahov s čopičem, kot jih poznamo s Hrepenenja ali katerekoli druge njegove zgodnejše oljnate slik«. Duhovni izraz r fino in natančno delo cepljenja zamaknjenega vrtnarja, te spominja zn;i-kov iz medvojnih risb, v katerih je videl žc rajni Vurnik začetke slovenskega ekspresionizma. Pa tudi pridobitve njegoveg« plastičnega študija, ki i« pričenja nekako z njegovim »Jutrom«, ki je zdaj last banske uprave, so vsepovsod vidne. Tako se nam kažeta ti sliki kot nekakina sinteza vsega dosedanjega Tratnikovega umetniškega razvoja. Pa nikakor n«. da bi bili sliki zato stilno neenotni, razbiti. Tratnik je tudi formalno realist, ki smiselno uporablja vsa doživetja tako izza svoje poetične naturalistične ere, kakor tudi svojega idealističnega gledanja pojaror r duhovnem svetu ni za-tajtl. Zato bi s« upal trditi, d« jc Tratnik pristen, • « i H**0" »narejen«. Razvoj umetnosti v skoraj 35 letih ga je seveda nujno morala vl«či za se-bo| — kot vidimo to tudi pri vseh drugih res od Boga poslanih mojstrih, pa naj bo to pri na« že Jakopič, Cankar ali Plečnik; umetnik rase od dela do dela in »©doživlja nove čase. Pri naučenem ostane .••J"0 rokodelec, ki se j« izučil obrti, 4ci mu n« l ' mor« pa biti pristen razvoj »umetnika", ki pada od razstave do razstav« iz ene skrajnosti v drugo; takšnt pojavi so postali pri nas prav pogosti.
Pripravljalni material za Pomlad in Poletje je dane« še res skupaj; naj ga nekdo »pravi v javni zbirki vsega, vse skice, študij« in osnutke. In še nekaj. Tratnik j« z izvršitvijo Pomladi in Poletja prehitel svoj stari zamitlek kompozicij Splararjev in Hmeljarjev, za katere je tudi že delal in razstavljal osnutke. Tam bi se Tratnik, Savinjčan znašel j>opolnoma v domačem okolju, med ljudmi, ki so mu dali življenj« in culo za pol v »vsij mislim, da bi »pet zaživel v vs«j »voii mladosti!
Marijan Marolt.
Klub »neodvisnih" umetnikov
Vsa življenjska delavnost umetnika, umetniške šole v vsej zgodovini umetnosti, je polna hrepenenja zajeti življenje vsemirja, ga zopet in zopet podati v čudoviti umetnini, ki bi bila zmožna definirati nekaj večnega. Človek opušča risbe na stenah Altamire, da bi postavil Pantheon na Akropoli in spet pada pod težo »Stvarjenja sveta«, naslikanega v Sikstinski kapeli. Večno je to hrepenenje, večna ta borba.
Ob nekakšnem zastoju tega hrepenenja pri nas in obenem borbe za nove oblike, ki naj podajo realni svet odgovarjajoče naši dobi, se je odločila skupina mladih slovenskih slikarjev in kiparjev ustanoviti nov klub »Neodvisnih«. Hoče to biti krog ljudi, ki stremijo za tem, da se ustvarjajo res kvalitetno dobra dela, ki pa so ustvarjena svobodno in ne vezano po kakšnih akademskih formah ter obenem blizu sodobnim smerem v upodabljajoči evropski umetnosti. V tem je pomen novega kluba. Ni sicer mogoče v umetnosti pri tem ali onem narodu naenkrat doseči višine kakršno najdemo pri narodih z veliko umetniško tradicijo, toda klub »Neodvisnih« ima vsaj težnjo približati se kar najbolj tej evropski višini ter tako ustvariti temelje, na katerih naj se dvigne mogočna stavba slovenske umetnosti.
Je to ideja in težnja, ki druži vse člane kluba v eno celoto. Da se ozirajo njegovi člani po pariški šoli, to jim nikakor ne jemlje nacionalnosti. Saj kakor je mogoče, da se je Diirer skušat približati italskim pridobitvam v slikarstvu in vendar ostal pristno nemški, tako je mogoče, da se mladi slovenski umetniški rod ozira za pridobitvami Pariza in vendarle ostane slovenski.
Podobno kakor drugim nenacionalnost, se meni očita kulturni boljševizem. Seveda če kdo vidi boljševizem v novem dojemanju stvari in realnega sveta, ki ga sam ne razume, potem so bile kulturni boljševizem vse umetniške smeri od starokrščanskega idealizma preko umetnosti slikarjev gotskih oken in umetnosti Tintoretta in Cotosa, Monesa in Cčzanna pa do umetnostnih smeri naših dni. Stremim za transponiranjem realnih predmetov v atmosfero sanjskega sveta, ki pa noče biti kaka blodnja ali goli simbolizem, temveč le združenje realnih predmetov poetično gledanih v nov realni svet. Cilj te umetnosti je vrniti umetnosti poezijo in vsebino. Nočem akademsko prazno slikanih jabolk, še manj folklori-stičnih kožuhov, ampak poezijo, ki edina more roditi pravo narodno umetnost. Stane Kregar.
AJa tabor v St. Jani
Gotovo 6e še spominjate onega žalostnega dneva, ko je za vednp zalisnil oči naš veliki slovenski buditelj dr. Jan. Ev. Krek. Minilo bo skoro dvajset let. kar ga ni več med nami. Dvajset let, ko je prav v St Janžu, ki ga je imenoval »pušeljc kranjske dežele«, odšel k Večnemu Sodniku po plačilo za veliko delo, ki ga je izvršil med slovenskim narodom. Slava mu!
In prav ob dvajsetletnici 6mrfi velikega Evangelista se je v St. Janžu, kakor tudi po vsej Dolenjski, začelo vzbujati novo življenje in to predvsem med vrstami naše mladine ter naših slovenskih fantov, ki se dobro zavedajo, da bo le iz notranje izoblikovanih fantov v globoko verne, zna-čajne in odločne može mogel vzra6ti iz naših vret močan katoliški slovenski rod, ki bo neomajno čuval naše vero, našo kulturo in našo zemljo!
Trud enomesečnega živahnega dela bodo fantje trebanjske dekanije pokazali v nedeljo, dne 26. septembra f. I., v St. Janžu na Prosvetnem taboru, ki bo posvečen dvajsetletnici Krekove smrti, 6 sledečim sporedom:
1. Ob pol 9 — po prihodu vlaka — sprevod iz postaje v Krmeljji proti St. Janžu; 2. ob 10 na prostoru pred cerkvijo 6v. maša z govorom; 3. po 6V. maši ljudski tabor na istem prostoru; govorita dva priznana govornika iz Ljubljane; 4. ot> 2 pop. slovesne večemice v cerkvi; 5. po večernicah telovadni nastop in nato prosta zabava.
Dolenjci, oddolžite 6e 6pominu velikega Kreka, pozdravite delo naše mladine, zlasti naših fantov, nagradite ga in mu dajte priznanje 6 tem, da 6e dne 26. septembra t. 1. v čim večjem številu udeležiti Prosvetnega totoara v St. Janžu!
Za gorka in mrzla jedila, kakor tudi za dobro kapljico bo poskrbljeno! — Bog živi in na veselo žite Prosvetnega tabora v St. Janžu!
Jože Anzur
v sodnih zaporih
Policijska uprava je v ponedeljek popoldne odpeljala v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča
flasovitega vlomilca Jožeta Anžurja, doma iz podnje Zadobrove, občina D. M. v Polju. Anžur je osumljen, da je 24. avgusta ob 10 dopoldne napadel železniškega slugo Josipa Ostreža v kaželj-skem gozdu in mu 6iloma vzel aktovko z 51.000 din gotovine.
Anžur je bil aretiran pred tiobrimi 10 dnevi od vevških orožnikov. Pripeljan je bil zaradi varnosti v ljubljanske policijske zapore. Policija je nadaljevala razne poizvedbe proti Anžurju in zbrala tudi drugo gradivo, ki ga obremenjuje, da jc izvršil nebroj vlomov po raznih krajih ljubljanske okolice in po Dolenjskem. Anžur je odločno zanikal rop pri Zalogu. Pred preiskovalnim sodnikom, ki je nad njim odredil preiskovalni zapor, je cinično pripomnil: »Zagovarjal se bom, ko prispe ovadba. Ropa nisem izvršil.«
nam pokaže preprosto domačnost in nevsiljenost tega močno prevladujočega sloga.
Prostorna soba je namenjena risbam in slikam, ki predstavljajo ljubljansko topografijo. Zadnji razstavni prostor je pa nekakšna mestna reprezentančna dvorana. Na stenah vise oljnate slike slovenskih ljubljanskih županov od Graselija do dr. Ravniharja. Ogromna »roka pravice« nas spominja na tiste čase, ko je ljubljanski mestni sodnik ob tržnih dneh delil pravico na rotovžu. V stekleni vitrini, ki ie vdelana v steno, pa vidimo razne zgodovinske pomembne porcelanske izdelke, starinsko žezlo, pečat in druge zanimivosti. Razstavljene so tudi starinske listine, ki so v zvezi z zgodovino ljubljanskega mesta. Videti ie listino iz 15. stoletja s podpisom celjskega grofa Hermana, Leopol-dovo listino in listino Marije Terezije iz leta 1747, s katero je potrdila nekatere važne pravice ljubljanskega mesta.
To nai bi bil Ie kratek in bežen pogled v bogastvo, ki ga krije novi ljubljanski mestni muzej. Kdor hoče dobiti jasno sliko o veliki kulturni vrednosti gradiva, si mora muzej ogledati. Ljubljana kot kulturno središče Slovencev je s tem muzejem pridobila novo važno ustanovo, ki bo v vrsti z Narodnim muzejem in Narodno galerijo dostojno re-prezentirala tovrstno slovensko kulturo.
Odlični
gostje na vojaških
manevrih ob Kolpi
Francosko armado bo zastopal načelnik francoskega glavnega generalnega štaba general g. Maurice Oamelin.
Italijansko armado bo predstavljal poveljnik bolonjskega armadnega zbora general arinadnega zbora g. Gije Amadeo.
Turška armada bo zastopana po načelniku turškega generalnega štaba maršalu Čakmak Fevzi.
Grško armado bo zastopal načelnik glavnega generalnega štaba divizijski general g. Papagos Aleksander.
Poleg teh najznamenitejših vojaških poveljnikov se bo v vsaki izmed teh vojaških misij udeleževalo naših manevrov od vsake teh armad po nekaj posebno odličnih in uglednih vojaških oseb, s čimer je brez dvoma izkazana velika čast naši vojski ter naši vrhovni vojni upravi.
V krajih, kjer se bodo vršili manevri, vlada že sedaj kar praznično razpoloženje. Od Novega mesta do Metlike in tja do Kostela in Fare se ljudstvo z vso vnemo pripravlja, da bi naše vojake čim prisrčneje sprejelo. Naša podeželska
društva hočejo prirejati manifestacije ob obisku naše vojske v njihovih krajih. Kjer imajo godbo, bodo vojaštvo sprejeli z godbo na čelu. Tudi naši pevski zbori se pripravljajo. To bo res velika manifestacija našega ljudstva za našo armado. Ljudje so kakor bi pričakovali nekaj posebno prazničnega in nenavadnega. Ker je letošnji pridelek z njiv skoraj že povsod pospravljen, vojaštvo že lahko brez skrbi napeljuje telefonske in brzojavne vode. To seveda je veliko delo, katero ljudje z zanimanjem zasledujejo ter se vesele, ko vidijo, kakor gre delo naglo izpod rok.
K organizaciji moramo še dodati, da bodo delovanje vseh delov čet ocenjevale in spremljale posebne komisije, katere bodo povsod na licu mesta. To je posebna sodnijska služba, ki bo imela samo to nalogo, da ocenjuje in presoja uspehe posameznih enot. To je sila važna naloga. Organizacija in vodstvo te službe je bilo naloženo armadnemu generalu g. Emilu Belifu. On ima na razpolago več odličnih in izkušenih častnikov vseh vrst orožja.
Holandshi časnikar
v Jugoslaviji
Pred kratkim je obiskal naše državo gospod Wouters iz Heerlena. ki se je vrnil te dni poln lepih vtisov v svojo domovino. Sedaj pa je prišel v našo državo drug časnikar iz Helmonda na Ho-landskem. 6 katerim sem 6e seznanil ob priliki svojega potovanja po Nizozemski.
G. Wim van Heughten je že drugič prepotoval vso Češkoslovaško in je o tej državi mnogo poročal v raznih katoliških holandskih časopisih. Sedaj je zopet krenil iz Češkoslovaške v Romunijo in je dne 13. t. m. prestopil našo mejo ter 6e napotil v Belgrad. Obiskal bo Skoplje. Sarajevo, Dubrovnik, Split, Zagreb, Ljubljano, Maribor in Jesenice. Povsod bo zbiral gradivo za svoje časopise. Zanima se posebno za katoliško življenje v državah Male zveze.
Po turneji jx> Jugoslaviji se bo vrnil 6koz Gradec, Dunaj, in Prago v svojo domovino. Dne 3. oktobra pa bo potem predaval v kat. radiu v Hilvereumu o 6vojih vtisih o Jugoslaviji.
Ljubljanski mestni muzej
bodo danes odprli
Kratek pogled v njegovo bogastvo in zanimivosti
Ljubljana, 14. septembra.
Zamisel pokojnega podžupana ljubljanskega prof. Jarca in splošna želja naše kulturne javnosti je uresničena. Jutri dopoldne ob 11 bo z intimno slovesnostjo odprt ljubljanski mestni muzej v bivšem Auerspergovem dvorcu pri Križankah. Dane« so si muzej ogledali ljubljanski časnikarji, katerim sta razlagala razstavljeno gradivo ravnatelj Narodnega muzeja dr. Mal in načelnik kulturnega oddelka mestne občine prof. dr. Mole.
Gradivo za mestni muzej, ki obsega 14 sob v drugem nadstropju Auerspergovega dvorca, je dal na razpolago Narodni muzej v Ljubljani. V muzeju je bilo to gradivo zaradi 6tiske s prostorom natrpano deloma v razstavnih prostorih, deloma pa je čakalo izpostavljeno kvaru odrešenja v kleteh. To gradivo so prenesli v Auerspergov dvorec in
Velika lovska sreča
Gornji grad, 13. septembra.
Lovski čuvaj in posestnikov sin Kranjc Leon iz Gornjega grada je ustrelil v hribovju Rovte ob Dreti ogromnega jelena Jelen je cel tehtal 250 kg. osnažen pa 188 kg. Ima krasno rogovje.
Mladi čuvaj je bil prvič v 6vojem življenju na lovu s puško v roki in v družbi, zato je na ta lovski uspeh lahko po pravici ponosen. Vsi starejši lovski tovariši mu to srečo iz srca privoščijo. Po
svetovni vojni se je zašel jelen v gorn'
v drugo zgodilo, da gorovje, ki sicer
goi
pozna tako velike divjačine.
Zdaj straši tam samo še velik medved, ki ga slede že dve leti, a mu zdaj še nihče ni mogel do živega. Medved je letos povzročil že precej škode na polju.
Na naši sliki vidimo srečnega lovca in njegov plen.
ga po sobanah uredili tako, da predstavlja veren zgodovinski prerez razvoja meščanske stanovanjske kulture.
Prva soba nam pokaže pohištvo iz gotske dobe, ki predstavlja v mizarski obrti napram predhodnici, romanski dobi, nazadovanje v toliko, da mizarji srednjega veka dolgo niso uporabljali struž-nika in še drugih orodij, ki so jih poznali Rimljani. Vse je silno preprosto, okrašeni so le robovi pohištva, ki je iz mehkega lesa. Vidimo gotsko skrinjo, mizo na kozi, stolico in lep umivalnik iz macesna. Gotsko okno iz druge polovice 15. stoletja nam kaže stopnjo tedanje steklarske obrti.
Renesančna doba pokaže velik napredek v mizaraki obrti. Oblike in linije pohištva eo še vedno, zlasti v prvi dobi, preproste, toda kosi pohištva so bogato ornamentirani z intarzijami, ki ponavlja klasicistične vzorce. Dve sobi muzeja sta posvečeni renesansi in njenemu razvoju. V eni od njih je posebno zanimiv kasetiran strop, ki so ga leta 1911 odkrili v bivši Češkovi hiši na Mestnem trgu. V zgodnji renesansi že najdemo pisalnik, ki se da odpreti s številnimi predalčki. Lepe eo renesančne omare z zavitimi stebri, pri katerih so vrata še razdeljena v dve polji. Se mnogo drugih kosov pohištva, redkih in zanimivih je videti iz renesančne dobe.
Renesansa preide brez posebnih zarez v barok, ki nam ga predstavljajo tri sobe muzeja. Zbrano je bogato gradivo, ki nas nazorno uvede v snovanje tega sloga v pohištveni 6troki. Razni kosi pohištva, ure, ogledala, rezljane omare, kartuši, posebno lepe in zanimive peči nam odkrivajo bogastvo tega pohištvenega sloga. Krasna je baročna dvorana iz srede 18. stoletja, to je iz dobe, ko so pričeli v Evropi posnemati vzhodnoazijske vzorce. Tapete, poslikane z dekoracijami, pokrivajo cele stene, razkošna miza in stoli, elegantna peč ter veliko stensko ogledalo, bogato natrpano z okraski, dopolnjujejo eleganco dvorane.
Posebni sobani je zaupano pohištvo Viktorja Smoleta, ki ga je v oporoki volil za obrtni muzej. Lepa je tabernakeljska pisalna omara, okusno so izdelane male intarizirane mize, s stropa visi ele ganten beneški lestenec, na stenah pa so Vese-love kopije umetnin svetovnih mojstrov.
Razkošen je damski salon iz rokokojske dobe To dobo označuje v pohištvenem slogu velika razgibanost in fantazija. Kar se tehnične izdelave tiče pa je ta slog zelo uvaževal lakirano pohištvo.
V nadaljnem razvoju pohištvenega sloga je važen 6log Ludovika XVI., ki so ga v Nemčiji imenovali »Zopf«. Posebna soba nam kaže pohištvo v tem slogu, ki se že bolj nagiba k umirjenosti, pri okraskih pa se vrača h klasičnim vzorom in uvaja nanovo rozeto.
Elegantna je soba v empire-slogu, ki je preki nil razvoj »Ludovika XVI.« in se razvil zlasti kot posledica stikov Evrope z Egiptom V ornamenti-ranju pohištva prinaša ta slog palmete in kariati-de. Krasen je pisalnik, dalje lestenec iz alabastra in ura iz alabastra.
Empire-slog je prešel v Bidermeier, ki ljubi bolj skromnost, domačnost in udobnost. To je zadnji izrazit pohištven; slog pTed moderuo dobo. Vestno opremljena bidermeieraka meščanska soba
Divizijski general g. Tonič Lazar, komandant dravske divizije
Ze včeraj smo poročali, da že prihajajo dopisi tujih armad, kateri naznanjajo, da se bo zastopstvo njihove armade udeležilo jugoslovanskih vojaških manevrov. Danes moremo sporočiti, da bodo pri velikih kolpskih vojaških manevrih na-vzočne te-le posebne vojaške misije: češkoslovaška, romunska, francoska, italijanska, turška in grška. S tem te vojske naši jugoslovanski vojski vračajo obiske, katere so jugoslovanske vojaške misije napravile njihovim armadam ob njihovih manevrih. Na čelu teh vojaških misij prijateljskih držav stoje najodličnejše vojaške osebnosti:
Bratsko češkoslovaško armado bo zastopal sam minister za narodno obrambo g. František Machnik in načelnik glavnega generalnega štaba Češkoslovaške armade armadni general g. Ludvik Krejfi.
Romunsko armado bo zastopal načelnik glavnega generalnega štaba divizijski general g. Jan
Sikili.
Brigadni general g. L j o b o m i r Steianovič, načelnik štaba južne armade, kateri poveljuje komandant 2. armadne oblasti armadni gen. g. B. Bič
Brigadni general S t a j i č Mihajlo, načelnik štaba severne armade, kateri poveljuje komandant 4. armadne oblasti armadni general Jurišič Pantelija
2 teti celjskega mestnega sveta
Pred dvemi leti je bila imenovana sedanja občinska uprava mesta Celje z županom gospodom
Alojzijem Mihelčičem in podžupanom, veletrgov ceni g Rudolfom Sterineckijem na čelu. V6ak nepristranski opazovalec naše komunalne politike bo moral priznati, da je sedanji mestni svet storil v teh dveh letih za celjsko mestno gospodarstvo vse, kar je bilo v njegovi moči. Kljub velikim oviram in težavam, e katerimi 6e je moral boriti, je v tem kratkem času storit toliko, da bo ta doba ostala v zgodovini mesta Celja na najvidnejšem mestu.
Sedanji mestni svet je bil imenovan v trenutku, ko je bila izpolnjena dolgoletna želja velike večine celjskega prebivalstva, predvsem pa vseh celjskih krogov, ko sta bili namreč zdruzeni obe bivši celjski občini — mestna in okoliška. Ze zaradi komasacije je bilo delovanje mestnega 6veta v prvi dobi zelo težko, a sedanji mestni svet je s svojo delavnostjo premagal vse ovire in težave.
V kratki dobi 2 let, kar je vodstvo velike celj-
ske občine zaupano sedanjemu mestnemu svetu,
di'
ij <
trični tok od KDE namesto od Pate, kupljeno in
6o bila izvršena sledeča dela, ki 60 trajnejšega pomena: mesto Celje dobiva sedaj cenejši elek-
moderno urejeno je bilo bivše Kvaternikovo posestvo v Medlogu za me6tno zavetišče, kjer je j>o-polnoma preskrbljenih nad 50 celjskih revezev, zgrajen ie bil vodovod na Hrib sv. Jožefa, na Vrazovem trgu je zrasla mogočna stavba Delavski dom v katerem bo tudi moderno kopališče, ki ga je tujskoprometno Celje do sedaj tako z«4o po-
grešalo. tik nje 6e bo v kratkem začelo gradili poslopje OUZD; pod sedanjim mestnim svetom >e jc začelo sistematično reševati vprašanje brezposelnosti z izvedbo javnih del; v ta namen je v mestnem proračunu posebna doklada za zaposlitev brezposelnih; s pomočjo mestne občine je ustanovila Vincencijeva konferenca sv. Daniela nrepotrebno javno ljudsko kuhinjo, v kateri do olva posebno v zimskem času dnevno brezplačno hrano 100 do 150 siromakov. Za celokupno mestno gospodarstvo je nadalje velikega pomena sanacija Mestne hranilnice; avtobusno podjetje zaznamuje nov razmah, 6aj so bili v kratki dobi 2 let na-kupljeni 3 novi moderni avtobusi: nadaljuje se re gulacija Savinje in njenih pritokov, mesto bo /gra dilo celjskim športnim in telovadnim društvom moderen stadion za Hribom sv. Jožefa. Vse te stvari 60 že izpeljane, oziroma se bodo izvršile v kratkem času. Poleg tega tipamo, da se bo že sedanjemu mestnemu svetu posrečilo izpeljati akcijo, za katero je tudi že zastavil vse 6voje sile in moči, da bo namreč dobilo Celje mcderno ju-stično palačo, da bo rešeno vprašanje šolskih prostorov, da se bo uredilo vprašanje mestnega mu-' žeja in prepotrebne javne študijske knjižnice, novo moderno kopališče ob Savinji, kakor tudi da se bodo poiskali za policijo primernejši prostori.
S tem smo navedli le glavna dela in se v podrobnosti nismo spuščali.
Sedanji mestni upravi se za njeno dosedanje ■flo za
socialne in kulturne politike mesta CeTja "zahvalji
2-Ietno nesebično delo za prospeh gospodarske,
eTja zahvaljujemo ter ji želimo tudi v bodoče čim več uspehov.
Cerkveno - glasbena šola v Mariboru
Maribor, 11. septembra.
Kakor smo v našem listu žc poročali, je bila v Mariboru ustanovljena škofijska cerkvenoglas-bena šola, namesto zasebne organistovske šole v Celju, ki je bila konec šolskega leta ukinjena. Danes dopoldne se je v Karlinovi dvorani vršila slovesna otvoritev nove šole. Slovesnosti so se udeležili prevtvišeni g. knezoškof dr. I. J. To-mažič, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, podžupan Fr. Zebot, ravnatelj učiteljišča g. Ka-dunc, stolni prošt dr. Vraber, prof. Druzovič, šolski nadzornik Bobič, kanoniki R. Janežič, dr. Cu-kala, M. Umek in dr. Žagar, ravnatelj Cirilove tiskarne Fr. Hrastelj, msgr. Vreže, predstavniki raznih oblasti in društev ter gojenci šole.
Uvodoma je na orglah zaigral podravnatelj lole g. Gregor Zafošnik, nato pa je spregovoril o novi šoli in njenih nalogah ravnatelj šole g. Janez Ev. Gašparič ter izrekel prevzvišeuemu g. škofu zahvalo za vsa njegova prizadevanja, da se jc šola mogla ustanoviti. Za njim je prof. Druzovič očrtal razvoj naše glasbene kulture, ki je plod Slomškovega prizadevanja na tem področju in povdaril, da bo nova šola gradila na eerkvenoglasbenih temeljih, ki jih je postavil Slomšek.
Nato je povzel besedo škof dr. Ivan Tomažič lil med drugim izvajal: >Kot škof odgovarjam za versko in cerkveno življenje v svoji škofiji in zato nem vesel ustanovitve glasbene šole, ki naj po svojih pravilih vzgaja svoje gojence versko in cifkvenoglasbeno, da bodo sposobni izvrševati or-ganistovsko šolo. Petje in orglanje sta važna dela cerkvenega bogoslužja. Predpisom odgovarjajoče in lepo ter ubrano petje vernike vabi in njih srca dviga k Rogu tako, da s pobožnostjo sodelujejo pri bogoslužju. Zato iz globine srca pozdravljam novo glasbeno šolo, nje učiteljski zbor in gojence. Ako bodo z navdušenjem in z ljubeznijo ter v cerkvenem duhu storili svojo dolžnost, bodo pred Bogom in ljudmi izvršili zaslužno katoliško delo. Vsak dvig vernih src k Bogu po cerkveni glasbi bo or-
Eanistom in njihovim učiteljem štet v zasluženje. oli želim božje pomoči in blagoslova, da bodo iz nje izhajali dobro izvežbani organisti, ki bodo znali voditi cerkveno petje, cecilijansko in ljudsko, in v vsem sodelovati s sveto Cerkvijo.
Za škofovim govorom jc ravnatelj g. Gašparič prebral pismo mariborskega župana dr. Juvana, ki se veseli nove prosvetne ustanove v Mariboru in obljublja, da jo bo občina po svojih močeh vedno podpirala.
Naši tehniki
so se vrnili iz Italije!
Ljubljana, 13. septembra.
Snoči 6C je vrnila domov skupina 28 članov Organizacije praktičnih tehnikov, ki 60 bili na 8 dnevni poučni ekskurziji v Italiji in je istovetna s skupino, o kateri smo poročali že v soboto. Po uradnem sprejemu v častnem 6alouu Palazzo Ma rino pri županu mesta Milano in jugoslov. generalnega konzula so 6i izletniki ogledali znamenitosti mesta, muzeje, cerkve itd. z avtobusom, katerega je 6tavila brezplačno na razpolago mestna občina milanska z uradnikom propagandnega oddelka za tujski promet mestne občine. Skupina 6i jc ogledala v Milanu poleg tega svetovno-zmano tovarno električnih dvigal »Stigler«, veliko tovarno gumijastih izdelkov »Pirelli«, tovarno Comp. Generale di Elettricita, tovarno Radio aparatov in magnetov »Marelli« in zaradi pomanjkanja časa le en del ogromne tovarne Ernesto Breda. Zaradi preobsežuosti posameznih naprav so morali opustiti ogled 4 velikih tovaren. za katere je bilo irposlovano dovoljenje za ogled. Poleg ome njenih 5 tovaren so si ogledali med petčetrt urni avtobusni vožnji proizvajanje avtomobilov v *Fiat«-ovi tovarni v Turinu, ki sedaj zaposluje okrog 30.000 delavcev. Izletniki so si poleg cerkva ogledali tudi mesta Turin, Venezia, Trst in Genova, kjer so bili tudi na prekooceanskem parniku »Au-gu6tus« od parobrodne družbe -»Italia«, in veliko pokopališče z umetniškimi nagrobnimi spomeniki v Genovi.
rrtfh'
Zaradi vožnje avtobusov ob priliki Prosvetnega tabora Selške doline v Železnikih dne 18. in 19. t. m. pojasnjujemo, da bodo vozili za udeležence tabora avtobusi samo od turistovskega, izletniškega in prvega gorenjskega vlaka za polovično ccno. To je proga Skofja Loka-Zelezniki in nazaj 12 din.
amr
Premiera mladinskega filma
Otroci s ceste
v glavni vlogi Freddie Harthnlomev dobro poznan is filmov r.David i'operfield in
<Ana Knrenina
I
TEl.
27-30
Film iz iivjjenja ruskih beguncev v Parizu
TovarišC
ATI CA
Premiera!
Kcnadkriljlva blesteča vloga pred kratkim umrle JEAN HAULOW v filmski šlagcr-komediji
Ločena žena
Sodelujejo: Myrna Loy, William Powell, Spcncer Tracy
- (P\jpditLixmi. 06 1 e., 19:5 in 2 V5 -uJd
Celje
RAZPIS
Občina Orešje, okraj leudavski, razpisuje pragmatično mesto obfinskeaa tajnika.
Šolska izobrazba: Popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom in leto dni prakse pri kaki občini.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih.' je vložiti v SO dneh po objavi tega razpisa pri lej občini.
Uprava občine Orrsje. IS. septembra 1937.
e Kino Metropol. Danes > Veliki ljubezen Ludvika van Beethovna< (Beethovns grosste Liebe).
e Smrt kosi. V bolnišnici je umrla 55 letna posestnikova žena Marija Grzina, doma iz Dol pri Kozjo. — Smrt je ugrabila tudi bivšega upokojenega vrtnarja celjske javne bolnišnice Martina Osvalda iz Lošičke vasi pri Poljčanah. Dobri in povsod znani mož je zatisnil svoje trudne oŠ v 72 letu svoje starosti. — N. p. v m.!
c Dne 17. septembra bo ob 6 popoldne v mestni posvetovalnici na mestnem poglavarstvu javna seja mestnega sveta pod vodstvom predsednika mestne občine g. Mihelčiča.
c Teiaje za nemški, francoski, angleški, italijanski, event. tudi za srbskobrvaški in ruski jezik (začetni, nadaljevalni, konverzacijski), nadalje za nemško stenografijo, kartotečno knjigovodstvo, socialno ekonomijo in reklamo, priredi kakor vsako leto tudi letos s 1. oktobrom Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Celju z.a člane in nečlane. Interesenti — tudi brezposelni — ki bodo lahko posečali tečaje brezplačno, naj se javijo v uredništvu >Slovencac.
c V oii ga je bodlo. Pretekli teden, ko so se Šentjurčani pripravljali na prosvetni tabor, je prišel v št. Jurij ob Taboru znani mesar iz Trnove pri Gomilskem. Zelo ga je razjezilo, ko je videl, s kakim navdušenjem, i ljubeznijo in požrtvovalnostjo se pripravljajo Šentjurčani na prosvetni dan. Posebno so mu bili neljubi lepaki Prosvetnega društva. Pri neki gostilni se mu je sicer posrečilo, da je strgal lepak, ker si ni upala oporekati dotična gospa, kateri je dokazoval, da lepak nima kolka in da ga zaradi tega lahko raztrga. Slabo pa je naletel pri neki gospodični, ki ga je opozorila, da je lepak pristojbine prost in da ga nima pravice trgati.
e Nesreča pri nalaganju hmelja. Danes dopoldne je padel v Žalcu s bmeljskih bal Gregor Zabojnik. Pri padcu si je zlomil levo nogo, na telesu pa je dobil še druge poškodbe. Ponesrečencu jo nudil takoj prvo pomoč domači zdravnik, nakar so ga prepeljali z gasilskim avtom v celjsko bolnišnico.
Trbovlje
Mitničarji so nsli. Občinska uprava je na treh glavnih dohodih v občino postavila trošarinske pregledne postaje ali mitnice, kljub splošnemu nc-razpoloženju proti njim. Poslovati so začele 1. septembra. Uspeh prvega tedna je nadvse klavern. Koj v začetku je prišlo do več burnih nastopov. Mitnice dosežejo najbolj male ljudi, medtem ko si večji dobavitelji znajo pomagati. Zaradi splošne ljudske nejevolje proti mitnicam so že prvi dan vsi novo nastavljeni mitničarji ušli iz službe razen enega in vrhovnega mitničarskega nadzornika Miloša Rozina, ki mitničarsko službo organizira. — Mordn so mitničarji tudi zato zapustili službo, ker jim je z.a 12 urno službo bilo obljubljeno samo 600 din na mesec.
Sprti
Vrstni red športnikov v svetovni
lahki atletiki
Spodnja lista, ki je bila zaključena z 20. avgustom t. 1., naut prikazuje vrstili red uajboljšili lahkoatletov sveta. Kakor je razvidno iz posameznih tabel še vedno vodi Amerika. Finska ima najboljše dolgoprogače. Nemčija najboljše metalce kladiva, zelo je preseuetil ves športni svet Finec Kotkas, ki je zasedel prvo mesto v metu diska.
100 m:
10,4 Walker (Amerika) 10.4 Osendarp (llolandska) 10,4 Sweeney (Anglija) tO,4 Gyenes (Madjareka)
10.4	Hornberger (Nemčija)
10.5	Robinson (Amerika) 10,5 Tolmich (Amerika) 10,5 Neil (Amerika)
200 m:
20,7 Carter (Amerika) 20,7 Mills (Amerika)
20.7	Weiershauser (Amerika)
20.8	Orr (Kanada)
20.8	Rodenkirchen (Amerika)
20.9	Richardson (Amerika) 20,9 Grecr (Amerika) 20,9 Moser (Amerika)
400 m:
46,9 Benke (Amerika)
47.0	VVoodruff (Amerika)
47.1	Malott (Amerika) 47,1 Young (Amerika) 47,5 Shore (Južna Afrika)
47.5	Roberts (Anglija)
17.6	Ilarbig (Nemčija)
800 m: 1:49,6 Robinson (Amerika) 1:50,0 VVoodruff (Amerika) 1:50,5 Lanzi (Italija) 1:50,7 Borck (Amerika) 1:50,9 Harbig (Nemčija) 1:51,4 Cunningham (Amerika) 1:51,5 Palmason (Amerika)
1500 m:
3:50,4 Romani (Amerika) 3:51,0 Wooderson (Anglija) 3:51,4 Jonsson (Švedska) 3:51,8 Cunningham (Amerika) 3:51,8 Szabo (Madžarska)
5000 m: 14:28,8 M5ki (Finska) 14:30,0 Askola (Finska) 14:31,2 Lehtinen (Finska) 14:31,2 Kurki (Finska) 14:32,4 Salminen (Finska) 14:33,8 Szabo (Madjarska)
10.000 m: 30:05,6 Salminen (Finska) 30:15,0 Lehtinen (Finska) 30:32,0 Murakoso (Japonska) 30:34,2 Askola (Finska) 30:49,4 Tamila (Finska) 31:11,2 LamsS (Finska)
110 m zapreke: 14,0 Osgood (Amerika) 14,3 Towns (Amerika) 14,3 Staley (Amerika) 14,3 Hartigan (Amerika) 14,3 Tolmich (Amerika) 14,3 Wolcott (Amerika) 14,3 Sjdstedt (Amerika)
Klubi, pozor!
Jugoslovanska lahkoatletska zveza sporoča 8. t. m., da je prejela isti dan od ministrstva za teiesno vzgojo pod št. 7470 od 1. t. m. naslednji dopis:
V	namenu propagande športa in telesne vzgoje priredi ministrstvo za telesno vzgojo naroda cele vrst® tečajev za specielno telesno vzgojo.
Prvi moški tečaj MTVN-a za lahko atletiko in zimski trening se bo vršil od 15. do 30. septembra t. 1. v Belgradu v prostorih Sokolskega društva »Matica«, Deligradska 27. V tečaj bo sprejetih 30 slušateljev. Pogoji za sprejem so naslednji:
1.	da je kandidat popolnoma zdrav, kar se bo ugotovilo z zdravniškim pregledom pri sprejemu;
2.	da ni mlajši od 18 in ne starejši od 30 let;
3.	da jc neoporečnega obnašanja;
4.	da ima vsaj 4 raz.rede srednje ah njej enake šole, in
5.	da se je doslej praktično bavil z lahko atletiko, kar se bo ugotovilo s praktičnim izpitom pri sprejemu v tečaj;
6.	slušatelji tečaja se bodo pismeno obvezali, da s« bodo v tečaju ravnali po odredbah Pravilnika za tečaje MTVN-a; v slučaju, da izstopijo iz tečaja po svoji krivdi, bodo povrnili MTVN-a dejanske stroške, izdane za njega v tem času.
V	tečaju bodo slušatelji imeli od MTVN-a brezplačno stanovanje in prehrano.
Po končanem tečaju bodo udeleženci dobili posebna potrdila o obiskovanju tečaja.
S seboj morajo prinesti: osebno opremo za umivanje, obleko za vežbanje, trenirke ali volneno majico in obleko ter čevlje za vežbanje.
Prošnje, predpisano kolkovane z 10 din, s priloženim šolskim spriečvalom in potrdilom o obnašanju jc poslati neposredno MTVN-a najkasneje do 10. septembra.
Izpred obrtnega
Neopravičen odpust od dela
Jože je bil sprejet k mizarski zadrugi za strojnika; plače je imel 4 din na uro; delal je po 8 ur na dan. Po 12 dneh je zadruga Jožeta odpustila, nc da bi mu biia navedla kak razlog, ki bi bil opravičeval k takojšnjemu odpustu. Jože je tožil zadrugo, za odškodnino tekom 14 dnevne odpovedne dobe. v katero je štelo 06 ur po 4 din skupaj za 384 din.
Pri razpravi je tožena zadruga ugovarjala.
da je bil Jože sprejet kot strojnik na |)c«kušnjo za 14 dni, oa je smeia tedaj Jožeta pred potekom te dobe odsloviti, kadar jc hotela; razen tega jc
imela ludi razlog za takojšnjo odpustitev, ker 6trojnik ni znal opravljati tudi ključavničarskih del, češ da pri zadrugi rabijo tudi ključavničarje.
Sodišče je zadrugo obsodilo, da plača strojniku zahtevano vsoto Trditev, da je bil strojuiK sprejet 6amo na poskušnjo za 14 dni, se je izkazala kot neistinita; res pa je, da strojnik ni znal opravljati ključavničarskih del. toda to pa ni razlog za takojšen odpust iz službe; nesporno je bil tožnik sprejet v službo kot strojnik in sc potem ne more zahtevati od njega, da bi znal šc tudi ključavničarska deia. za katera je pač potrebna drugačna strokovna izobrazba, kakor za strojnika.
400 ni capreke:
52.2	Benke (Amerika)
02.3	Patterson (Amerika) 53,3 Rushton (Južna Afrika)
53.3	llolling (Nemčija)
58.4	Hucker (Amerika) 53,6 Scheele (Nemčija)
Skok v višino;
2,09 VValker (Amerika) 2,04 Albrittou (Amerika) 2,00 Smith (Amerika) 2,00 Thurber (Amerika) 2,00 Vickry (Amerika) 2,00 WeiukOtz (Nemčija)
Skok » palico-4,54 Sefton (Amerika) -1,54 Meadovvs (Amerika) 1,46 VarofI (Amerika) 4,16 Waruierdam (Amerika) 4,36 Mauger (Amerika) 4,32 Oe (Japonska)
Skok r daljava: 7,90 Long (Nemčija) 7,88 Kine (Amerika) 7,78 Hubbard (Amerika) 7,73 Brooks (Amerika) 7,69 Nutting (Amerika) 7,66 Robinson (Amerika)
Trogkok: 15,29 Togami (Japonska)
15.29	Kajasaari (Finska) 15,22 llovaara (Finska) 15,12 Luorna (Finska) 15,12 Reccius (Cile) 15,11 Billy (Amerika)
Disk:
51,27 Kotkas (Finska) 50,50 Oberweger (Italija) 50,44 Schrfider (Nemčija) 50,32 Levy (Amerika) 50,02 Ryan (Amerika) 49,92 Carpenter (Amerika)
Krogla;
16.30	Francis (Amerika) 16,26 VVoelike (Nemčija) 16,10 Watsou (Amerika)
16.05	Reynolds (Amerika) 15,90 Zaitz (Amerika) 15,78 Biirlund (Finska)
Kopje:
74,78 Kikkanen (Finska) 73,34 Jiirvinen (Finska) 71,50 Attervall (Švedska)
70.48	Issak (Estland) 70.22 Varszcgi (Madjarska) 69,85 Terry (Amerika)
Kladivo:
56,68 Hein (Nemčija) 54,66 Blask (Nemčija) 54,64 Folwartsny (Amerika) 54,44 Lutz (Nemčija) 54,02 Greulich (Nemčija)
53.49	Heino (Finska)
Časa na 800 m, ki sta ga dosegla von Woo-druff (1:47.8) in Robiuson (1:48.4) se uista upoštevala, ker so kasneje ugotovili, da je bila proga 2 m prekratka.
Za kandidate, ki pošljejo prošnje najkasneje do 8. septembra, bo MTVN-a poskrbelo za polovično vožnjo na državnih železnicah do Belgrada
in nazaj. — Tajnik I.
Bo ali ne bo? Na japonskem se bije velika borba za in proti XII. olimpijskim igram, ki se imajo vršiti lela 1940 v Tokiju. Na eni strani jn japonski olimpijski odbor, ki odločno vztraja na tem, da se olimpijske igre izvedejo v njihovi deželi, ua drugi strani so pa vojaški krogi — močna opozicija — ki je zato, da se Japonska odreče tej svetovni prireditvi v korist druge države. Vodilni športni krogi na Finskem se že pečajo z vprašanjem prireditve II. olimpijade, ki naj bi bila v Helsingforsu, na drugi strani pa izjavlja tajnik japonskega olimpijskega odbora, da se bodo igre prav gotovo vršile v Tokiju. Stvar je trenutno popolnoma zamotana in smo le radovedni, katera struja na Japonskem bo zmagala Bomo kmalu videli.
Zveia slovenskih lahkoatletskih klubov. (Slul-beno). 7. ozirom na labkoatleUsi dvoboj dravska ba novica: Julijska Benečija, ki bo v Ljubljani koncc tega mnscca, sc naslednji atleti opozarjajo, da ne pod vržejo rednemu. sistematičnemu iu resnemu treningu: Pleteršek, Ini. Marek 2gur, Kovačlč. Ini. Hteplinik. KaJfei, Goriok. Kotnik, Krev«, Požar. OabrAek, Kkii-Sok, llratovž. Czurda, Pogačnik. Košir, Drtinnčlč, Um čan, Srskar Ivan. Orglč, Svetek, Strr. Su»ter»iA. prof. Doliovšek, Szllaggyi. .legli«, Osptlč, Zupančič, 2orga. prof. Zoren. Onmy, Uaiporilč, PorpHr, prof Peri,ur. Stavbe, Zupan. Oujznik, MOhlolsen, Prtbovtek. — Predsedstvo.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Sreda. /}. septembra: H Vae mogoče. ker kdo noč« (plotčr po teljnhl - 12.4i Vreinv. porodita — l;i Cas, spored, obvestil« — 1S.1S Vojaško guilbr igrajo (plošče) — 14 Vreme, borza — 19 fa*. vreme, poročil«, »pored, obvestila - 19..K) Nac. ura: Mesečni kulturni Pregled - 11.50 sh — an la olrnSkr „oho (ploUčo) — 30.10 Mladinska nr« (g. prof Miroslav Adleii«) — ■JO..™ Koncert. Sodeluje violinska virtuozlnjn irn. 1» Ilika rtraudlova In Kadljnki orkenter — SS čs\ vreuia, poročila, spored - J5.1J [ladijski orkester.
Oragl programi i
Sreda. IS. lei/temhra: Zagreb: 'JO.SO LJubljana — Dunaj: 19.» Sodobna orkestralna glasba - ?0.*i Barska glnsbn - 21.10 Igralske anekdote - a.at Zabav ul koneert — Dudimpelt*: X Vesel večer — JI.'-11 .1«it — JI.40 Kvartet - «.« VoJaSka go.ll.ii - Praga: <1.5» Simfonični koncert — Variava: JO ljudski koncert -JI Chopinov« glasba - » Ijilik« glnsh.-i - R.rlln: Sl.ln Operna s!r.«bs — Kimiuri^ia. ».1« Plrsni vrer — Hamburg: JO. 1(1 Italijanska glasba S7r,i,sl,mrro ».II Oper«.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja «saka beseda Dia C—| ienltovanjtkl oglasi Dl« 1—. Najraanjil znesek u mali oglaa Din 10-—. Mali oglasi »e plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega snačaja se računa enokolontke 5 mm Visoka petitna vrstic« po Din 2*56. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložili mamko.
	I	3	m
Starejše dekle
Išče primerno službo a 1. oktobrom. Zmožna vseh hišnih del In nemškega jezika. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod St. 1657.	(a)
. 28 letni šofer
edrav ln močan, vešč vseh hišnih del — išče službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pošten ln zanesljiv« št. 15087. (a)
mm\
Mehaniškega vajenca
»prejme Ivan Legat, Ljubljana, Prešernova 4 4. Specialna popravljalnlca ln trgovina pisarniških atrojov.	(v)
14 letni fant
želi kot vajenec v trgovino z oskrbo v hiši. Govori slovensko, nemško in francosko. - Ponudbe poslati : Vldlc Ferdinand, 1'redtrg, Radovljica.
•i m m ii
Torbarsko-sedlarski
pomočnik dobi mesto. — Tovarna Zorn, Lepodvor-ska 23, Ljubljana VII. b
Pletilje
sprejme takoj v stalno delo Gržlna, Ljubljana, Celovška cesta 44. (b)
Kuharico
srednje starosti, snažno, pošteno, katera dela tudi druga hišna dela, sprejmem takoj. Krenos, Zalog
Triperesna deteljica
Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sedej.
Bila je grajska mučilnica.
Ce bt te sive, gluhe stene znale govoriti, koliko zanimivega, srce pretresujočega bi vedele povedati o strahotah, ki so jih videle pred davnimi leti! Semkaj 60 privlekli fante in može-tlačane, ki 60 6e količkaj zamerili mogočni grajski gospodi. Trpinčili 6o jih z najrazličnejšim orodjem in stroji,
da bi s 6ilo izvlekli iz njih, kar 60 uporno skrivali v 6vojem 6rcu. Marsikomu se je na natezalnici res razvezal jezik in jjovedal je, kar so hoteli vedeti od njega. Marsikdo, ki so ga po nedolžnem privedli sem, pa si je celo izmisli! razne zarotniške sestanke, 6amo da bi 6e rešil groznih muk.
Na sredi mučilnice je ležala tnala, nanjo pa je bila prislonjena 6ekira. Bog ve, koliko uporniških glav se ie že zakotalilo s te tnale! S 6tropa je visela zanka, v katero 60 rablji vtikali noge, roke in tudi glave ubogih jetnikov ter jih trpinčili do smrti. Na tleh so ležale težke železne krogle, 6 katerimi 60 obtežili jetnikom noge. da ne bi mogli jvobegniti. In še mučilne klešče in bič z ostrimi bodicami sta 6i Nande in Jožek lahko ogledala in si v domišljiji živo naslikala prizore, ki 60 6e odigravali pred davnimi leti v tem mračnem podzemlju. odkoder ni mogel prodreti noben krik, noben vzdih trpinčenih jetnikov v beli dan.
Jožka je ob mislih, da bi tudi njega položili na takšno natezalnico, spreletelo mrzlo jx> vsem telesu ...
Nande ga je prijel okoli vratu in polglasno rekel:
»Pojdiva!«
Odšla 6ta po stopnicah navzdol in zavila v drug stranski rov. Tedaj sta spet zaslišala votle korake skrivnostnega neznanca.
»Spet prihaja!« je plašno šepnil Jožek in 6e krčevito stisnil k Nandetu.
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj Diaccl Franjo, krojač, Sv. Jedert, Laško.	(b)
Mlad vrtnar
samski, z dolgoletno prakso ln dobrimi spričevali, kateri bi poleg vrtnarskih del opravljal tudi drugo hišne posle — sc takoj sprejme. Ponudbe s fotografijo na tt. Vlado Radan, Zagreb, Mihano-vlčeva 14-1.
Obrt
Gumbe, plise, entel, ažur
pred tisk In monogramf hitro Izvrši Matek A Ml-kes, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
regn ne zmore nlhCe.
Zomenlatamo stare DloSce, gramofone, radio aparate za nove proti primernemu doplačilu.
WARBINEK
MikloSKeva cesta it. 4 prodaja
od 15. do 21. septembra
MOJE VESELJE
MOJ PONOS
MOJ HOHNER
HOHNER harmonike
z 10% popustom
61ASDIIA
VlOlInC, šolske 68
Gifore 120.-Nondollne 80 Harmonike Ovitih
•znamk (Soprani, Hohner. Emona) Izredno poceni'
I10DIC
Pasaža Nebotičnika Otileiie ti kreitkieino nate tene, oredno te odloČile ta nnhup drattle
Moški štofi
trpežni, polvolnenl, od S6 'din; volneni športni od 110 din naprej. — Velika Izbira pri F. I. Gorlčar, Sv. Petra cesta 29. (1)
Denar
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuj« Slovenska banka v Ljubljani. Krekov trg 10. tel. <7-62
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje vnov čuje po najboljši ceni In takojšnjemu Izplačilu — I z p o s I u j e vse bančne denarne, kreditne In bla govne posle najkulantneje
ALOJZIJ PLANINŠEK
trg. ag. bančnih poslov Ljubljana. Beethovnova ulica 14-1 — telefon 35-10
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40
vnovčuje HRANILNE VLOGE bank In hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute In zlatnike po najvišji dnevni ceni.
I 'J7T* Ffffffi
VINA
Za težko delo je močne vino! Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON STEV. 25-73
VOLNA?
dospelo •
kroji in navodila zastonj
11. DRENIH
LJUBLJANA
Kongresni irg T
Ženska ročna dela, tisk in materijal za šolo in dom
MALINOVEC
pristen, naraven. ■ čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo tn veliko v lekarni dr. G. PICCOL1. LJubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Novo hišo
enonadstropno, dvodru-žlnsko, prodam za 90.000 din. - Krajnc Anton, Po-brežje. Dr. Verstovškova št. 40, Maribor.	(p)
V Brežicah
ln okolici so naprodaj hiše, krasna stavbtšča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(p)
ODDAJO:
Sobo
v neposredni bližini trg. akademije, oddam slušatelju ablturientskega tečaja ali akademika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15108.	(s)
Šolske potrebščine
zvezke, mape, risalne bloke in deske, risalno orodje, peresa navadna in nalivna, peresnike in peresnice, svinčnike, nahrbtnike, aktovke itd. kupite najceneie v trgovini
H. NIC N A N. L J U B L J A N A. Kopitarjeva ulica 2
Sobico
s posebnim vhodom oddam gospodični. Naslov v upravi »Slov.« pod 15090.
Gospodično
katoliškega prepričanja -sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 14782. (s)
tfanoianja
Trisobno stanovanje
oddam. Zarnlkova S. (č)
Dijaki
Dijak
dobi stanovanje. Streliška ulica 4, pritličje. (D)
Za dijaka nižješolca
iščem v Mariboru, v bližini gimnazije, zdravo stanovanje, po možnosti z uporabo glasovlrja. — Cenj. ponudbo s pogoji ln navedbo cene pod »Gimnazija« upravi »Slov.« v Mariboru.	(D)
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje; Logar, Sv. Petra cesta 46
0393331
ODDAJO:
Parna pekarna
v Ljubljani se odda v na/ jem. »Tehna«, Ljubljana,; Mestni trg 26.	(n)
Razpis
Občina Senovo razpisuje pragmatično mesto blagajnika ln voj. referenta. Pogoji: mala ma< tura ter najmanje enoletna službena praksa. « Kavcija 5000 din. Dalje razpisuje mesto občinske babice. Plača po dogovoru. — Prošnje je vložiti prt občini v 30 dneh po razglasu.
Zahvala
Sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste našo ljubljeno mamo, gospo
Ivano Hubad
roj. Pavslar
spremljali na njeni poslednji poti, jo obsuli z venci in cvetjem ter ji kakorkoli izkazali spoštovanje, z nami sočustvovali ter nam prijateljsko stali ob strani: Prisrčni Bog plačaj! - Iskreno se zahvaljujemo našim prijateljem duhovnikom, ki ste se nepozabne pokojnice spominjali pri sv. daritvah, prečastiti duhovščini za spremstvo, gospodu župniku p. dr. Angeliku Tomincu za vso duhovno pomoč, gospodu zdravniku dr. Ivanu Drobniču pa za ves trud in požrtvovalno nego v njeni dolgotrajni bolezni.
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 16. septembra 1937 ob 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oo. frančiškanih.
V Ljubljani, dne 14. septembra 1937. Družini dr. Josip Hubad in dr. Vladimir Golia
Agnes Giinther:	91
Dušica - Rožamarija
Toda komaj je Harro odnesel pete, že je Rožamarija smuknila v izbo Visok, ozek proslor z okni proti vrtu. Pobeljene stene, prastara postelja iz črne lirastovine z okornimi nogami. Cez nekaj trdega, prasketajočega pogrnjena rjuha, majhna podzglav-na blazinica in nad drugo rjuho volnena odeja. Velik, okrogel bedenj, nad katerim moli iz zida vodna pipa. Železna umivalna miza z zeleno-loščenim vrčem in enim kozarcem. Omara iz hoj-nega lesa. v katerem bo najbrž shranjeno jjerilo. Nikakih zaves ob oknih, nikake preproge |x> tleh. Rožamarija je nekoč videla samostansko celico, ta je bila udobnejša.
Tam v njeni spalnici pa postelja z nebom in čipkami, svilene odeje, kristalno ogledalo, umivalnik iz modrih pečnic, izrezljane omare. Tu binglja ob žebljičku na steni samotarska obrisača, visi komaj cn pedenj dolgo ogledalce v zelenem okviru.
Rožamarija sede na trdo, prasketajočo pod-zglavno blazinico, kar 6e hipoma pojavi Harro med durmi.
»Rožamarija, kaj delaš tu?«
»Sramujem se.«
»Cemu pa?«
»Tu je tako... tako siromašno! In mene si obdal z zlalo hišo!«
Ilarro se smeje. »Ali se vzbuja vest hišni gospodinji? Le pomiri se! Puha bi v svoji postelji ne prenesel.«
»Toda povej mi. kaj je v tvojem ležišču, ker lako čudno praskeče?«
»Slama, moja dragica! Sveža, lena slama. Pre navijam jo p° vsakih šestih mesecih. Tega še ti nimaš! Na njei 6e imenitno spi ter ima to prednost. da človeka zjutraj sama vrže raz sebe. Ko se zbudim, mi niti na um ne pride, da bi si porekel: .Ostani še. je lepo!'...«
»Jaz hočem tudi slamnato posteljo, Ilarro!«
»O ti neumna Roža! Pridi brž. že naju pozivajo h kosilu, in jaz sem lačen! Sicer pa je sedela vila ob robu studenca, kot ti j>ravkar ob hlapčevskem ležišču.«
»Bila je gotovo tisočkrat lepša od mene!«
>Oh, Roža bi rada čula laskave besede!«
In odšla sta onstran k obedu. Polagoma se /e temni. Harro je danes ostal pri Rožamariji, toda ne pohajkuje. Gnete vosek in plastilin in komaj jc izoblikoval kako podobo, že jo zopet uniči.
Rožamarija je danes nema. Pusti ga popolnoma v miru. Niti enkrat ga ne poboža f>o sencih s svojimi nežnimi rekami, ne pride mu preblizu s svojimi delitečimi lasmi, ki povzroča divje utripanje njegovega 6rca. Njenim očem je malce videti, kot bi bila jokala, toda njen glasefc je popolnoma čist. Sedla je prav daleč vstran in zdaj krepostno sklanja zlato glavo nad 6vojo vezenino.
Labodje deve. kot je njegova Roža. ni najti po vsem svetu!
»In vitez?« vpraša hipoma Rožamarija.
»Misliš na Braunecker|a? Ne vem. odkod bi ga vzel?«
»Pa bodi li Braunecker, Harro!«
»Bom že moral prevzeti to vlogo. Mislil sem na tvojega očeta. Imaš morda kakšno sliko iz njegove mladostne dobe? Ali morebiti ni bil vitez več lako mlad?«
Rožamarija dvigne glavo: »Menim, da poznam to zgodbo. Harro!«
»Videla sem nocoj to zgodbo v tvojih sanjah, Harro!«
Rožamariji se utrinja nežen, tajinstven nasmeh. Harro sede na svoj stol in se veselo nasmeje.
»No. pa pripoveduj! Toda bil bi razočaran, če bi v tvoji zgodbi manjkala labodja deva!«
»Labodja deva?«
»To je bajka iz severa. O kraljičinah v labodjih oblekah, v kateri lahko letajo. Mar ne poznaš Burne Jones «liker labodje deve 50 se spustile ob jezeru ter vrgle raz sebe svojo obleko? Ako kdo to obleko najde ter jo odnese s seboj, so deve ujete in ne
morejo poleteti nazaj. Toda kdor je našel labodjo obleko, jo mora sežgati, sicer bi jo mogla kraljičina nekega dne zopet najti in čeprav je možu poklonila otroka, morala bi odleteli. In brž. ko se je odela znova v svojo obleko, je zojttt postala deva. In mož nima do nje nikake pravice več in' lahko gleda za njo v zrak.«
»Nc vem, če boš zadovoljen. Harro?«
In Rožamarija pripoveduje:
»Bil je nekoč vitez iz Braunecka v železnem oklepu in bojni čeladi. Jezdil je 6koz temnozeleni gozd. Na njegovem ščitu je blestel rdeč križ, kajti bil je namenjen k božjemu grobu. Zaobljubil se je bil, da ga hoče iztrgati iz rok nevernikov. Njegovo moštvo je jezdilo za njim. Prhanje konj in žvenke-tanje železnih oklepov je odmevalo no gozdu, da so sc ptiči preplašeni dvigali in njin žvrgolenje je utihnilo. Kar je zapazil vitez iz Braunecka zeleno stransko pot in visoko, žarnordečo lilijo, ki je stala ob početku te jvoti in kakršne še nikdar ni bit videl. Ker ga je dražilo, je odjahal po tej poti. Tudi si je mislil, da se bo že vrnil na široko cesto. Konjska kopita so 6e skoraj neslišno vdirala v mehko travo, metuljčki so plavali okoli njega in bukove veje so se sklanjale čez pot, da jc jezdil skozi zelena vrata.
Brž začuje od daleč čudovito donenje in zvo-uenje, kot bi pevala tajinstvena ptica in zoj>et jc domneval da sliši zvonek smeh. Ta smeh je postajal bolj in bolj vabljiv in blagodoneč. In v tej smeri je jahal dalje in globlje v temnozeleni gozd. Kar se zelena vrala odpro in vitez je prijezdil na majhen travnik, kjer je cvetelo vse polno zvezdnic in potočnic. Olj skalnati steni ie šumljal studenec. Voda je padala v trojno posodo, iz ene v drugo, iz bronaste v kamnitno... In ob robu spodnje je sedela vila ...«
»V rjavosukneni obleki in z visečima kitama?«
»Ne. Harro. to ptav gotovo ne! Ko bel makov cvet. ki =e je pravkar rešil sivozelenega oklepa. Svršnica ji je bila ^predena iz njenih zlatih las in je blestela v sončnem žaru.«
»O Bog! To jc zgodnji 6rednji vek in tvoja vila je bila poganka. Tako lepa pa ta zgodba le ni bila. Kot nežen makov cvet z modrimi žilicami! Moj Bog!«
»Brž 6koči vitez raz konja in vila je v naglici pkrila grudi s svojimi zlatimi lasmi. Nad njima je žvižgal kos. Zvenket vitezovega železnega oklepa in kosova pesem sta odmevala v studencu. In tako e nastala pesem o čudoviti ptici. Vitez pa je od-ožii svoje orožje na zelenožametasto travo.«
»In je padel pred vilo na kolena?«
»Vila pa se je sklonila nad studencem.«
»In robi njene zlate svršnice so 6e potopili v vodo, od njenih rok so kapljali biseri.«
Iz 6tudenca pa je dvignila s sivim 6rebrom okovano bisernico ter mu je dala iz nje piti. In vitez je pil ter dal tudi njej, da je pila. — In postala sta eno. Vitez je pozabil na ves svet, na rdeči križ na svojem ščitu. — Iz svoje bisage je izvlekel škrlatnosvileno haljo, 6 katero jo jc odcl in odjezdil z njo v 6voj grad. In grajski duhovnik je blagoslovil njuno zvezo, prej na je bil omočil njeno čelo z blagoslovljeno vodo. Na mah je znala govoriti, kajti poprej Je ni bila izpregovorila niti besedice. — In ker je sprva molčala in ker je hotel pred svetom skriti 6vojo tajno 6rečo, je nazval 6Voj grad .grad molka'.
Iz početka .sta morda bila re6 6rečna. Seveda lega ne vem. Potem pa se je narahlo začelo nekaj pojavljati med njim in med molkom. Sprva je kot meglica prav lahna meglica, ki 6e dviga nad travo ob poletnih večerih. Toda ta megla jc postajala gostejša in gostejša, da so se mogli njuni pogledi le še oddaleč križati. Koder je hodil, jc oprezoval nanj molk in je čakal pred zaklenjenimi vrati. In često je bila zjutraj njena blazinica omo-čena. Gotovo je jokala ponoči kajti podnevi ni bilo videti solz v njenih čarobnih očeh. Tam ne poznajo solz. odkoder je ona prišla ln ni mogla govoriti ter se čvrsto lotiti megle, da bi jo razpršila, kajti ni bila gostobesedna in je še vedno upravičeno nosila svoje ime. In razmišljala je:
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Ceč
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič