5 Posamezna številka t 5 1 krono. m 3 ,T1B0B* wikdii,N • nedelj* Id pmolkot, ol» 18« ari * K n fttmtmwiynn • Posamezna številka t 1 krono. S CBIDNIŠT.O •« Dfttiivj« T Uuf-Vora, Jmriiisr* «1. it. 4, I. nad- • »krtpj«. Ttl.fon iatnurb. it. M. • DPBAVA m t ■ sllel it. 4, pritllfje, 4 da more glasovalec, ako je mum inteligence, ki jo zahteva italijan- j\js^aj za katero seje odločil, nepopolna, ski zakon od volilca, ako se ne posluŽiL ako ne vsebuje toliko imen, koli-pravice prednostne in doštevne volitve. kor znaga število kandidatov dotičnega Osnovni zahtevek proporčnega si- volilnega okrožja, napisati na glasovnico stema, da voli državljan celo kandi- še imena kandidatov iz drugih kandi datno listo, ne pa posamezne poslance, datnih list. Skupno število na izbrani označuje tudi italijanski zakon, vendar J listi se nahajajočih in dodatnih imen ne pa je zaznamovati precejšen napredek j sme presegati število volilnemu okrožju v smeri Čim popolnejšega izraza ljudske J pristoječih poslancev. Tudi ni dopustna volje v dveh napravah, ki bi v primeiulkomuladja prednostne in doštevne zadostne splošne politične izobrazbe volitve. mogle popraviti mehanično aritmetiko, Teoretično dopušča ta sistem posa- ki pači n. pr. naš jugoslovenski pro-jmezniku dokaj svobode in ščiti čistost pore. Ti dve novoti sta prednostna iz- narodove politične razpoloženosti. V bira in doštevna volitev. (Le aggiunte.) praksi seveda stranke zaklenejo konku-Prva novota obstoji vtem, da mora rentom vrata s tem, da dopolnijo liste volilec sicer glasovati za celo listo, da do polnega števila, prednostna volitev pa lahko izbira med kandidati in napiše pa ne more več korigirati končnega imena mu najljubših kandidatov na celotnega uspeha ali neuspeha stranke, glasovnico, ki obstoji iz četverokotnega Primorski Slovenci bi našli, kjer so v kartona, ki prikazuje na obeh straneh j pičlejši manjšini, v napravi doštevne velik tiskan krog, razdeljen z vodoravno volitve možnost, da volijo med večjim črto v dva neenaka dela. Zgornji manjši in manjšim zlom in popravijo slepo I)r; Misel.* ama \ 6 slikab. — spisal Leonid Andrejev. co or?ng0utaneaei^nŽ Č,Udak- lmJ °pi; kletko in gleda "p0Jce,e ure sedi pred l«če odgovora za n;lega 2alutioCue ,oči. ’e 2e bil car ar ’ vidi: a!i Pa bi b i all Pa • • • čujte! Ali kaJ' zaustavilo ° ol! °ar-’ iPa ga ie ne' ne — 'n Ki«- • ni mis11 na Prošlo> bodočem kf ioem,!n- e2U,pno sanJa 0 ^»nj^^^zeli. Ves on je formi, kni<; preJj se i !l Vs Iznei 5STto jeTu™‘--T° je SS*?bS£'i 'Serif„.T je,pJr£tl«i£tnCg0 P?topl In fedaj dlaka’ z°Pet Je zlezel na ?• Mi,ana Skrbinška jroporčno aritmetiko kolikortoliko v v svoj prilog. Pa temu upanju se ni udajati. Volilni akt sam po sebi je enostavnejši nego jugoslovenski. Glasovalec, ki si je priskrbel glasovnico pri kterikoli stranki, se izkaže v volilnem lokalu z občinskim potrdilom o svoji glasovalni pravici, sprejme od predsednika volilne komisije kuverto, se poda s taisto v eno celic, ki so postavljene v dvorani, dene glasovnico v kuverto, jo zapre in odda zopet predsedniku. Nič zbiranja, nič pisarije, nobenih preudarkov in premislekov več, skoraj idealno udobno za italijanske analfabete! Radi omenjenih dveh novot je skru-tinij dozdevno zamotan račun, ki pa obstoji le iz vrste elementarnih aritmetičnih operacij. Predvsem gre za to, koliko gre vsaki lisi dobljenih mandatov, potem pa, katere kandidate je proglasiti za poslance. Ker za prezaposlenega čitalca aritmetične operacije pri skruti-niju nimajo akutnega pomena, naj opomnimo samo, da pridejo pri izboru posameznih poslancev prednostni in dodatni glasovi do polne veljave, tako da občno spoštovanje in zaupanje, ki ga uživa posamezni kandidat,’ ne izgine (akor pri nas v brezoblični masi šolar-sko seštetih glasov. O praktični prikladnosti in tehnični dovršenosti italijanskega proporca pa nas )odo najbolj pristojno podučili uspehi — uspehi našega življa v neodtujljivem rimorju. In uspehi bodo tim lepši, čim solidnejša bode gmotna in moralna opora, ki jo bodo imeli neodrešeni rojaki v naši državi. Ta imponderabile je politično-pogonska sila, ki je ne bo smel več omalovažovati noben srednjeevropski državnik. vse štiri, prenehal se je smejati, umreti satanskim zadoščenjem, da nihče ne bo mora od žalosti. Razkronani car blodi verjel, da je zdaj normalen in katorga po gozdih in — umira od žalosti. (prisilna delavnica) ga ne bo dobila v Da, misel. To je tudi Kerženceva pest — „ubije, potem pa ozdravi in se usoda, da se je preveč zanesel na moč vrne v svoje... udobno življenje", pravi, svoje misli. Na svojo moč nad mislijo. Ali vresniči se samo prvi del tega stavka, Ni obvladal on nje, temveč ona je njega da ubije, ozdravi pa ne in mesto udob-obvladala. Hotel je igrati blaznega, da nega življenja ga zgrabi norišnica. Toda bi mogel izvršiti svoj eksperiment — zdaj je pač že prepozno. Takrat, ko je ubiti nadarjenega Alekseja Lovelova, ki I sklenil igrati blaznega, da bi lahko na je slučajno — ali res slučajno! — mož pravil eksperiment, ubiti s silo svoje mi njegove nekdanje izvoljenke, ubiti ga z J sli Alekseja, takrat že bi ga bili morali močjo svoje misli. Res ga je igral in dati v roke predstojniku živčnega sana-precej časa zelo dobro, toda v hipu na- torija, Semjanovu, kajti že takrat je bil mišljene zmage, ni ga udaril samo enkrat —abnormalen. Seveda ni vedel tega, niti po glavi, bil je po njem ko blazen — dvomil ni. in pozneje nič ne ve o tem! I A zdaj?! — Sredi triumfalnega be- In kaj zdaj? — Ko pride po umoruIganja doma v svoji sobi po umoru se domov, je ves v ekstazi navdušenja. Igra mu postavi pred oči kar naenkrat „črna se mu je posrečila! Ona vražja, ostra, stena“ in vprašanje, kaj je za to steno, božanstvena igra: sami Ženi je govoril Dokler je izkričaval svoje blazno veselje, o tem, da hoče ubiti njenega moža, ga ni slišal onega drugega glasu. Ako gledal ji je v oči, se tiho smehljal in leže na divan, da bi zaspal, zasliši v govoril: jaz pa mislim ubiti vašega mo- gluhi tišini naenkrat tuj in vendar svo. ža. Saj ona ga ni mogla izdati, kajti, glas: „Ampak Čisto lahko mogoče je, — kaj takšnega pripovedujejo samo norci da — je — doktor Keržencev res bla-in tudi poslušajo samo norci. Da, on niti j zen. — Mislil je, — da — se — pre-ne ve ne, kakšno resnico je povedal 2eni tvarja, pa je — res — blazen/' svoje žrtve s temi besedami. Tragiko- In iz vladike, iz carja misli se izpači m v .....mično je to. On misli, da.ji govori kot naenkrat majčken, hudoben, neumen .. fuodnem gied«iiJiu“, J normalen človek, pa sam pravi z nekim I doktor Keržencev. Nekakšen doktor Ker žencev, blazni doktor Keržencev, nekakšen doktor Keržencev! ... In prične si trgati obleko in blago prasketa ... Toda še je rešitev iz te zagate. Sam ne more več gledati jasno. A drugi! Toda kdo? Zdravniki? Ne, oni morajo govoriti, kakor mislijo, da je prav za njegovo zdravje, če poreko da je blazen ali da ni blazen, niti enega niti drugega jim ne more verjeti. Tatjana, žena ubitega, njegova nekdanja izvoljenka! Njej edino bi mogel verjeti, da ni blazen, če bi to rekla. Ali tudi ona mu ne more pomagati. Ne sme tega reči, ker ona hoče živeti. A živeti ne more, dokler ni onemu oprostila, k? ji je ubil moža. Oprostiti pa mu more le, če je bil blazen. „Ne, vi ste bili blazni. Ne prišla bi k vam, če bi bili zdravi. Blazni ste. Videla sem, kako ste ubijali, kako ste dvignili roko . . . blazni ste! . . .“ — „Naj sodi Bog, ali jaz vam odpuščam. Odpustite mi. Zbogom !** Keržencev besni. Misel! Ustavila seje! Stena! Neka grozna katastrofa se je razlila nad nje* govo glavo! Tudi on je zdaj excar — misli! Topo udarja na njegovo uho gluh? bodoCnost. . , _ _ . Kopač. Prva dva se zelo ogrevata za ministrstvo, medtem ko sta druga dva odločno proti temu in za strogo opozicijo. Kam pa g. Kopač vleče se še ne ve, domneva se pa, da vleče na obe strani. . ~ ! * Radikalno-demokratična stranka Beograjski »Jugoslovenski Piement* od torka prinaša uvoden Članek v katerem se zavzema za združitev obeh naših nejvečjih strank, demokratske in radi-jkalne, ki bi tvorili veliko stranko, ki bi bila največja zaščitnica naše države. Ta združitev bi bila najboljši porok za našo boljšo bodočnost. * Vesti Iz Dalmacije. Iz Šibenika je odplula v Pulj bivša avstrijska vojna ladja, na kateri se je nahajalo gradivo za popravljanje vojnij ladij. (Bržkone gre tu za ladjo .Vulkan*.) Pred nekoliko dnevi so natovorili Italijani na neko ladjo 5 bivših avstro-ogrskih hidroplanov, ki so jih prepeljali v Italijo. Železniška zveza Šibenik—Split je vzpostavljena ter bo najbrže za nekaj dni že otvorjen osebni promet. Italijanski konzulat v Šibeniku že posluje nekaj dni. Otvorjene bodo tudi konzularne agencije v notranjosti Dalmacije, kakor v Kninu, ‘Drnišu itd. 1 V * V Italiji se pojavljajo zopet nemiri. Spopadi med socijalisti in fašisti so se vršila znova v mestecu Busseto pri Piacenzi, v Parmi in v Veroni. Pri spopadih je bilo par oseb ubitih več pa ranjenih. * Grčija bo pričela z novo ofenzivo. .Agence Stefani* poroča iz Carigrada, da organizirajo Grki, ki razpolagajo z nad 70.000 možmi, novo ofenzivo v Mali Aziji. Turki delajo v obrambo velike predpriprave. * Atentat boljševlkov na meksi-kanskega knezoškofa. Po vesteh i: Meksike so bile položene v hišo knezo škofa bombe, ki so razrušile celo po slopje. Knezoškof je pred kratkim v nek pridigi bičal delovanje boljševikov. * Angleži se umaknejo Iz Mezopotamije? »Daily Eipress« poroča, da ■je vojno ministrstvo odredilo vse potrebno, da se čimpreje izvrši umik iz Mezopotamije. Nekaj bataljonov je že prejelo povelje, da odidejo v Indijo { * Umorjeni grški socijalisti. Po ineki vesti „Daily Heralda* so bili umor-ijeni trije grški delegati socialistične .stranke ob povratku iz Moskve. Ladja, na kateri so se vračali, je bila v urnem morju napadena od morskih roparjev in delegati so bili masakrirani. * Pilsudskl se vrača iz Pariza. Pilsudski je v pondeljek nastopil svoje potovanje proti domu. * Pogajanja med carigrajsko in angorsko vlado. Pogajanja men carigrajsko in angorsko vlado niso imela uspeha, ker vztraja angorska vlada strogo na svojem starem stališču, sredstev. To naj bi bila podlaga načrta ki se pripravlja v Parizu. Izjavil sem, da se prepusti avstrijski vladi inicijativo v najširših mejah kakor tudi odgovornost uprave ker bi vsaka tuja kontrola otežkočila poslovanje vlade.* Italijanski predlog stremi za tem, da se Avstriji takoj dovoli sredstva za reoganizacijo in se po možnosti kolikor mogoče vzpostavi nje gospodarsko samostojnost. Grof Sforza je obrazložil na to v Parizu predvideni načrt in pristavil k temu: .Izjavil sem, da se avstrijsko vprašanje reši Čimpreje. Italijanski načrt se bo obravnaval na finančni konferenci v februarju kot prva točka. Končno pravi minister, da se bodo po njegovem mnenju udeležile te akcije italijanske, angleške, francoske in ameriške banke. * Senator Farncey o nemški odškodnini. Iz Haaga poroča .Hollandsch Nieuws Btiro*: Senator Farncey je predložil ameriškemu senatu predlog, ki razmotriva vprašanje plačila dolga alii-rancev. Istočasno je doprinesel predlog radi vprašanja odškodnine, ki vsebuje naslednje točke: 1. Znižanje nemške odškodnine na 15 milijard ali 28 anuitet po 1 milijardo dolarjev. V tej svoti so vračanjene tudi obresti. — 2. Nemčiji se dovoli kredit 5 milijard v zlatu za nemško vzhodno-afrikanske kolonije in nemške telegrafične kable, ki so bili zaplenjeni za časa vojne. — 3. Amerika ma predpravico do nakupa bivših nem-kih kablov in kolonij in sicer v skup nem znesku 5 milijard dolarjev. Ta znesek pa naj bi se odbil od dolga aliirflncev. * Nemiri na Irskem. .Havas* javlja iz Dublina, da so vrgli v Dowenu sin-ajnovci iz zasede bombe na kon stablerje, pri čemer sta bila dva straž nika ranjena. — Rimsko-kaloliški škof v Coorku je izdal pastirsko pismo katerem imenuje izjavo sinfajnovcev za .nezakonito po naukih katoliške vere in poziva vse svoje vernike naj se vzdrže nasilstev napram vladnim četam. £ v Zanimivosti. i * Grof Sforza o avstrijskem vpra- šanju. .Stefani* javlja iz Rima: V senatu je govoril grof Sforza tudi o avstrijskem vprašanju. Med drugim je izjavil naslednje: .Predlagal sem, da se ismatra avstrijsko vprašanje kot problem (mednarodnega nteresa, ki se mora organsko rešiti potom mednarodnih Mrtva z živim otrokom. V Berlinu se je te dni dogodil slučaj, ki zanima ves zdravniški pa tudi ostali svet. Na žensko univerzitetno kliniko je bila prepeljana neka ženska, ki je prišla na Potsdamskem trgu pod avtomobil ter zadobila smrtno nevarne poškodbe, katerim je res tudi že nekaj ur nato podlegla. Ker sorodniki niso protestirali, je bilo njeno truplo izročeno študijskemu oddelku za seciranje, kjer je bila po šestih dneh tudi res raztelešena. Ženska je bila v drugem stanu in ko so jo raztelesili, so naenkrat zaslišali glasove, ki so izdajali, da njen plod ni mrtev. S previdnostjo in paznostjo so nadaljevali seciranje in na največje začudenje rešili iz mrtvega telesa — živega in življenja zmočnega otroka. To je prvi v zgodovini ginekologije znani slučaj, da je mati šesti dan po smrti podarila svetu še živega otroka. Najbolj je pri tem zanimivo, da je zaraogel živeti otrok šest dni v mrtvem materinem telesu, ne da bi umr od gladu. Slučaj pa ni zanimiv le za zdravniško porodno pomoč, nego tudi za sodnijsko medicino^ V bodoče se bodo morali sodni jski uradni zdravniki, ki izstavljajo mrliške Krf* v drugem stanu se nahajajočih žen, predse bedo te liste izstavili, prepričati, če ja a materjo umri res tudi otrok. Take Sena** se bodo morale najpreje udreti, Mr sicer bi : mrtvo materjo potopa* tudi živega otroka. _• - ; Dnevna kronika. - — Na naši meji. Zaveden potnik nam piše: Ko vlak pripiha čez mejo na prvo postajo St. 1IJ v Jugoslaviji s člojek oddahpe v nadi. da ie pri&i med svoje ljudi, kjer mu bo zopet zvenela ljuba slovenska ali srbska govorica na uho. Pa kako razočaranje! V voz pridrvi jata ljudi medseboj kričoč v jeziku, da se nehote prestrašiš, da si v Spiljah zamenjal vlak z onim, ki te pripelje v kako predmestje Budimpešte. Ko ti je sprevodnik pregnal ta skoro upravičeni strah, ga vprašaš: Kdo so pa ti gospodje in dame, ki hočejo tako glasno zamenjati Jugoslavijo z Madžarsko? Odgovor se glasi, da so to uradniki jugoslovenske carinarne. V prvi sveti jezi ne veš, ali bi zgrabil te iseudo-Jugoslovene za vrat ali onega, ci je to tnadžaronsko svojat poslal tu gori k njim enakim nemčurskim bratcem. Vsekakor so eni vredni drugih In a plačana svojat te s svojo izzivalno govorico pozdravi na meji, ko se pripelješ iz tujine v toli ljubljeno domovino. Potem se pa še najdejo ljudje, ki pri nas premišljajo, kje tiči vzrok, da carinarne ne funkcijonira tako, kakor bi morale, in ne razumejo zakaj morajo meti .posrednika*. Mi pa oravitno, da v take urade na meji spadajo zavedni Jugosloveni, ki bojo koristili državi in državljanom v vsakem pogledu. Potem bojo gotovo izostale razne upravičene pritožbe, ki nikakor ne služijo v čast in ponos naši domovini. Obrtniki in banke. \r obrtniških krogov smo prejeli: V našem Mariboru se množe nove banke kakor gobe no dežju ter kupujejo hiše, v katerih so se poprej nahajali razni obrtniki, dočini ti in drugi obrtniki zaman iščejo lokale. S tem pa se povečuje tudi stanovanjska kriza, ker vsaka taka banka privede v Maribor tudi novo uradništvo. Temu pa bi se dalo takoj odoomoči, ako bi deželna vlada sporazumno z mestnim magistratom uporabljala tudi v Mariboru napram milijonariem iste mere, kakor jih uporablja v Ljubljani in kakor se uporabljajo drugod po naši državi, namreč, da bi jih prisilila, da si, nko se hočejo tu naseliti, zgrade lastne nove hiše. Mariborski slovenski obrtniki bodo, ako bo treba, posegli po skrajnih sredstvih, da se to zgodi. — Več doslednosti. .Bauernball* športnega kluba .Rote Elf“ je bil enkrat dovoljen, drugič prepovedan, tretjič in končno dovoljen. S takimi nedoslednostmi se sami in samo smešimo pred seboj in ie bolj pred Nemci. Ne le Nemci na Coroškem, tudi Italijani na bivši naši zemlji ne dovoljujejo niti najboli nedolžnim kulturnim društvom absolutno no-)ene prireditve. Italijani dovoljujejo le v zrednih slučajih posameznim osebam tako manjšo prireditev, nikakor pa ne društvom kot takim. Pričnimo se učit doslednosti od Nemcev in Italijanov. — Javna zahvala. Društvo jugo-slovenskih poštnih uslužbencev si usoja izreči tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so pripomogli poštnemu plesnemu venčku do sijajnega uspeha tako v gmotnem kakor častnem oziru bodisi s požrtvovalnostjo v darilih in denarnih prispevkih, bodisi z izposojenjem dekorativne in pohištvene opreme, nadalje veseličnemu odboru za požrtvovalno delovanje, najlepšo zahvalo pa vsem milim gostom, ki so pričarali v dvorane prijetno in svečanostno razpoloženje ter se žrtvovali za krasen uspeh prireditve v splošni blagor poštnemu uslužbenstvu — Obrtna razstava v Mariboru Podrobno delo za to razstavo je >olnetn teku, vendar pa je to delo v >rvi vrsti navezano na Število obrtnikov, ci se bodo razstave udeležili, da se po em Številu določi njen obseg. V ta namen je razstavni odbor razposla' obrtnim zadrugam In korporacijam po sebne pozive in priglasnice. Ker je raz stava za našo malo obrt velikega po mena, je v interesu obrtnikov, da se priglase v čimvečjera Številu. Kdor va bila oziroma priglasnice ni sprejel, na. se oglasi ustmeno ali pa pismeno na Koroški cesti Št. 1, II — Darovi za Jugoslovensko Ma tico. Ravnateljstvo držav, .moškega učiteljišča v Mariboru K 1061—, katere so darovali člani izpraševalne komisije kot zrelostno pristojnlno ter K 111'—, *]>Ma vadfli£wj$v 4wgeg^injsl£tega v Maribor, 10. februarja'1921/ razreda o priliki državnega praznika! Ravnateljstvo deške meščanske šole v Mariboru K 135*—, katere je med učenci zavoda nabral strokovni učitelj Ivan Lavrenčič. Oddelek finančne straže pri Sv. Juriju na Pesnici K 60.—, spominjajoč se neodrešenih bratov želeč, da jim kmalu zasije zlato solnce svobode. Ivan Pačnik K 100-— v poravnalni zadevi potom pisarne gosp. dr. Mtillerja. Kot podpornik Jugoslovenske Matice je pristopil z zneskom K 400,~-gospod Oton Ploj. — Popis prebivalstva In živine* Glasom poročila nekega okrožuega nar čelslva v Bosni se popis prebivalstva iffl živine izkorišča od gotovih sumljivib elementov za protidržavno propagando ter se je pri nezadovoljstvu z današnjim stanjem razširila verzija, da se popi* imetja in živine vrši samo za to, da se antanti izplačajo vojni dolgovi Srbije inf na tak način ščuva proti srbskem del«! našega naroda. Ker ni izključeno, da bi* se taki agitatorji mogli pojaviti tudi tukaj in bi take novice zamogle škodljivo* uplivati na red in mirno izvedbo odrejenega popisa, zato se prebivalstvo tern potom opozarja, da je to reden popi*' in da nima druge svrhe, nego da se dobijoj podatki, ki so potrebni državni statistiki! radi evidence o številu prebivalstva v naši državi in o številu živine na našem teritoriju. Taki popisi se vrše v vsaki1 državi, ne samo v Juguslaviji. Toliko občinstvu v vednost, da se ne bode* pustilo slepiti in razburjati od raznih1 gori omenjenih sovražnikov naše države. — Izlet kmetovalcev na veliki semenj v Prago. Kmetijsko ministrstvo je obvestilo brzojavno deželno vlado, da se namerava organizirati skupen izlet! kmetovalcev cele kraljevine na volikT semenj v Prago, ki se bo vršil od 28. februarja do 8. marca t. 1. Vsi udeleženci izleta imajo vožnjo za polovično ceno na naših in čehoslovaških železnicah. Za potovanje je vsakemu potrebno najmanj 3400 K. Ker je za naš gospodarski napredek in za razširjenje obzorja poedinih posestnikov in podjetnikom praška razstava velike važnosti, sc pri** poroča vsem interesentom obisk tega sejma. Kdor se hoče udeležiti sejma, naj ►rijavi svojo udeležbo najkasneje do 2. t. m. ali drž. vinarski in sadjar*^ iioli v Mariboru ali drž. kmetijski šoli v St. Jurju ob j. ž. ali drž. kmetijki šolj v Novem-mostu ali pa pri kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. P*1 naznanitvi udeležbe ima vsak udeležen# vplačati znesek K 400, ki je neobhodpo potreben za kritje stroškov. — Odsek za določevanje cen v Mariboru je sklenil sledeče: cena za Yt cg belega kruha iz moke št. 2 se dolo# na 8 K, črnega kruha za 60 dkg na 7 K* cene svinskemu mesu ostane jo dosedanjo*; t. j, 32 K za kg, cene sveži slanini P°A 7 cm debelosti ostanejo 42 K k kg. * debelosti od 7-10 cm 46 za kg, ce# slanini v debelosti nad 10 cm se zniž*r* na 48 K. Debelost slanine se rt#1 na krbtu. , * Predavanje o Kocenu v proslavi stoletnice njegovega rojstva prired* Zgodovinsko društvo* o priliki občneg* zbora dne 13. februarja ob 10. uri * mali dvorani mariborskega Narodni doma. Vstop je prost. — Državna posredovalnica delo, podružnica Maribor sporoča* A,' se je tekom januarja 1921 v 24 slovnih dneh poslužilo zavoda ^ strank in sicer 362 delodajalcev in delojemalcev. V tem mesecu je preskrbljenih 170 služb. Državna sredovalnica posluje za vsakogar plačno in sicer za stranke v zitns* času od pol 9. do 16. ure, vendar r se od 14. do 16. ure ne PosreAt0il ampak se sprejemajo samo PrIK delodajalcev in delojemalcev. ^nCio-— Amerika ne dovoli več Ceh, vaški kredita? Iz Washingtonu se Senatni komite za zunanje zadev*' ^ predložil poročilo o zakonski predisg» ^ kateri se določuje, da je odvisno^'!* posojilo tujim državam od kongresa. Zakladnica se predloži poročilo o obratnem P1*«® In o vrnitvi zunanjih posoja. tj**? ^ Reed je kritiziral v justlčnem off -4 dovoljenje kredita Cetoftsiova**1 ■J Maribor, 10. februarja 1S21.\ 'W I A 13 O m.M samasssmrm Stran 8« znesku 67,329.000 dolarjev, medlem ko ije že prejela že skupno 61,256.000 dolarjev. Po mnenju Reedeja ni pri sedanjih razmerah nikake zakonite podlage za dovolitev takega posojila. — Gledališka reduta v torek v vseh (zgornjih prostorih gledališča je izpadla v najlepšem redu in v vsesplošni zabavi. Plesalci so prišli na svoj račun, poslušalci lepih kupletov, katere so peli gdč. Mezgečeva, gdč. Savinova, ga. Ožegovi-čeva ter gg. Šimenc in Janko, prijatelji umetnega plesa, katerega sta predvajala g. Pečnik in gdč. Pečnikova, pivci, gledalci in opazovalci in zaljubljeni parčki, ki so se pri poročnem uradu lahko poročili, pa seveda tudi. Kako je uspela reduta v gmotnem oziru nam ni znano. — Koroško nasilje nad Slovenci. Blaž Jan, rojen leta 1873, stanujoč v Žirovnici, občina Skocijan, železniški delavec, je delal na lokalni železnici v Sinčivasi 11 let. Leta 1913 si je tamkaj zlomil nogo. Dne 17. januarja 1.1. pa 'je bil odpuščen iz službe radi svoje slovenske narodnosti. Ko je dobil odpoved, da ne sme delati, je vprašal, zakaj so ga odpustili. PostajenaČelnik mu je odgovoril, da zato, ker je Slovenec. Z mjitif sta bila odpuščena isti dan tudi da pripravi vse po-raj no za skupščino udruženja v Sa-hoi/in' , ^upščini jugoslovenskega iihaS e?a udruženja v Sarajevu 'ki sn km?v1C0 glasovarija vsi redni člani, haikncn •' v dosedanjih društvih vpisani 'doti6n»^e jCn,mesec pred likvidacijo Kov2i?a Ar!?va- (Podpisi:) Krešimir društvo ’ pA„Se, Brozovič, za hrv- nov. I?°vinarškn H Mefrovič za srbsko ^ Stevo i°’ Vjeravac ^ra Bosnf. r°V1ijza udruženje novi-~ne 10 Hercegovine, Stanko Virant in Božidar Vodeb, za društvo jugoslovenskih novinarjev v Ljubljani. — Ponoven napad na Nepo-muckega. Pred par dnevi smo prinesli vest, da je bil carinski uradnik g. Ne-pomucki napaden pri vili „Alvis“ od neznanih individujev, ki so oddali nanj več strelov iz karabinke, ne da bi ga ranili. Pravilno je bilo domnevanje, da gre za maščevalni čin kaznovanih tihotapcev, ker je bil g. Nepomucki včeraj dne 9. t. m. ponovno napaden in pri tem baje močno ranjen. Do zaključka lista še niso bila dokončana natančnejša poizvedovanja; do sedaj nam je znano le, da je bilo oddanih na carinskega uradnika, ko se je ravno nahajal na verandi svojega stanovanja, najbrže od istih individujev več strelov s karabinko ter mu je en strel prebil kost na nogi. Nepomucki leži v javni bolnici. Natančnejše jutri. — Cestni napad. Ko sta s<‘ vračala Josip Finker, kamnosek pri tvrdki Pickel in Franc Kaiser, uslužben istotatn, dne 8. t. m. ob 20. uri proti domu, je planil na njiju v Kopališki ulici izza drevesa nek neznanec ter oba ranil z nožem. Finker je zadobil močno krvavečo rano na glavi, medtem ko ima Kaiser poškodbe na roki. Nato je storilec v temi izginil, ne da bi se ga zamoglo zasledovati. Kakor sumita napadenca, je oopival napadalec z njima v gostilni „Domovina“ ter odšel pred njima ven. V gostilni je ostal dolžan 20 kron. Medtem ko je bil Finker radi težkih poškodb odveden v javno bolnico, je bil Kaiser samo obvezan. — Izgubljene stvari. V soboto 5. t. m. je neka dama od glav. kolodvora proti Razlagovi ulici 25 zgubila denarnico s približno 300 K gotovine. Na planinskem plesu je izgubila neka planinka dragoceno brošo z rubini. Pošteni najditelji naj blagovolijo te stvari oddati v našem uredništvu. — Zlatega uhana odtrt komad z imitacijo briljanta se je izgubil oz. našel na sokolovi maškeradi. Kdor ga je izgubil, ga more dobiti pri blagajni v trgovini br. Majerja na Glavnem trgu. ' — Najdeno. V Slovenski ulici se i"e našlo v pondeljek dne 7. t. m. ključ, ;aterega prejme lastnik v upravi našega lista. — Dotlčni gospod, ki je našel na planinskem plesu zlato verižico z obeskom ter jo potem kazal raz galerije se naproša, da oboje odda v uradniški menzi v Vetrinjski ulici. — Znani nogometni igralec Fabian ubit. Iz Breslave se poroča, da je bil znani gomješlezijski nogometni igralec Fabian v Myslovici umorjen dne 6. t. m. od nekega poljskega bandita. > Vzkllc obsodbe. Na smrt obsojeni madžarski ljudski poverjenik dr. Peter Agoston je vložil na sodišče, na ministrstvo za pravosodje in na kabinetno pisarno državnega upravitelja prošnjo za obnovo svojega procesa. — Marenberg. O priliki poroke vrlega rodoljuba g. Alojzija Bratuša, brivca v Marenbergu z gdč. Lojzko Ditingerjevo se je nabralo za .Jugoslovansko matico" 214 K. Vrlemu paru in narodnjakom vse najboljše. — Pogajanja z Avstrijo radi ukin-jenja sekvestrov nad avstrijskimi premoženji v Jugoslaviji so se vršila zopet 6. februarja. Avstrijski delegati so dobili na Dunaju potrebne in-strukcije in so se zopet vrnili te dni v Beograd. -- Naš promet z Romunijo. Do današnjega dne še ne poznamo nikak direkten promet z Romunijo, samo orient-ekspres se vozi od Subotice preko Sze-gedina v Bukarešto. Na druge proge, ki Spajale našo državo z Romunijo, J13 Pr?g° Beograd-Oršova, ni najbrže dosedaj še nikdo mislil. Niti plovba med Beogradom in Oršovo še m u postavljena. Radi tega se sestanejo v. Subotici na konferenci naši in romun-skl delegati, ki bodo obravnavali vsa vprašanja železniškega in parobrodnega prometa, kakor tudi radi poštne in brzojavne zveze. Znižanje delavnega časa. Vodja nemških premogarjev Heu je izjavil berlinskemu poročevalcu„Daiiy Heralda", da so sklenili delavci rurskega ozemlja, delati samo normalni čas in nikake nadure ter se pri tem zanašajo na sodelovanje premogarske internacijonale. List podpira to stremljenje in je mnenja, da se s posebnimi urami zelo škoduje delavskim masam in je mortabiliteta pri takih zelo velika. S tem se tudi neprimerno veča brezposebnost, kar je opažati sosebno pri angleških delavcih. -■■■• ■ — — ■( _ - m Pepelnica. Konec je veselja, slave, Pust je vzel od nas slovo Prazne mošnje, težke glave lJanos vsi občutimo. Vsepovsod obrazi kisli Vse potrto danes je, Vsak si sam pri sebi misli Da na svetu mine vse. Čas je zdaj, da se spokori Grešni in hudobni svet, Glas doni: Memento mori! Prah si bil in prali boš spet.-B. Z. Sokolstvo. o Sokolska maškerada. V svoje veselje in ponos je moral „Sokol“ ob zaključku predpusta uvideti, da je mo rala biti ta njegova prireditev zadnja večja v Narodnem domu. Ne pomaga nič vsa pijeteta in spomini, Narodni dom je bil zgrajen za Avstrijo, nikakor pa ne za Jugoslavijo. Sokol je moral že opetova-no uvideti, da se je on sam kot tak razmahnil po številu in da so se pomnožile tudi simpatije zavednega občinstva za Sokolove prireditve. In to pot se je Sokol še posebno potrudil z dekoracija mi in raznimi privlačnimi sredstvi, Do polnoči je bila naravnost neznosna gne-.ča v obeh velikih dvoranah in v peklu, (kamor so ljudje naravnost silili; nasprotno je bil v mali dvorani do vhoda v j veliko skoro mraz, prepih pa naravnost ; strupen za od plesa' razgrete dvojice. Za-i to je odšlo mnogo ljudi še pred časom. Ventilacija ni funkcijonirala in treba bo za manjše prireditve tozadevno kaj ukre niti. o II. redna odborova seja „Sokola“ se vrši danes, 10. t. m. v Nar. domu. Začetek ob 18. uri zvečer. — Zdravo! I o Računi za sok. maškerado naj 1 se oddajo br. blagajniku Haller-ju, Cve- neta zemlje.) — Manifest — Na^a&) nicama. (Pesem.) — Cežnja. (Pesem.) Novembarski umetnički pokret Ljubljani 1920 godine. — Gustav Krkle Grobnica. — Slučaj Josipa Kosora. Mnogokoješla. Vse to je napisal, redi": giral in izdal g. Poljanski sam. Skoro ob istem času je izdal v Zagrebu njegovj brat prvo številko .Zenito". To je najt] novejša .umetnost*, o kateri.bomo.še< obširneje spregovorili. J. B. Crozier t* V Londonu jft umrl znani historik, filozof in narodni; ekonom dr. J. B. Crozier v starosti 71. let V Kanadi rojeni znanstvenik j‘e zaslovel po svojih delih .Civilizacija in napredek", .Zgodovina intelektnega raz-vitka* in .Kolo bogastva". $ tličua ul. 8. Veselični odsek. Siovsn. narodno gledališče. Repcrtolre bodočih dni: V sredo 9.: .Mladost". Ab. B—20. ’ V četrtek 10.: .Jesenski manevri". A—91. V petek 11.: Zaprto. V soboto 12.: .Misel", izv. ab. DeseUetnica umetniškega delovanja Milana Skrbinška. Kultura in umetnost. -j- Po naredbi ministrstva prosvete bo beograjsko gledališče imelo naslov .Narodno pozorište Srbov, Hrvatov in Slovencev". Enak naslov bodo imela tudi druga državna gledališča. -f- V ministrstvu za prosveto se je sklenilo izdati knjigo, v kateri bo opisano delovanje onih mož, ki imajo za naš troimeni narod velike zasluge. -j- Šport. Izšla je 5 številka z vsebino: Alfred vitez Rosmanit: Kmetska reja konj — dirkačev v Ljutomeru. — Rud. Badjura: Smučarjeva oprava. •— Dr. Ciril Žižek: Enotna organizacija tujskega prometa v Jugoslaviji. — Joso Goreč: Kolesarska terminologija. — Športni program .Ilirije" za leto 1921. — Automobilistika. — Nogomet — Konjski šport. — Kolesarstvo motoci-klislika. — Službene objave. — Naše slike. — Razno. — Poleg tega prinaša tudi pet lepih slik. + „Svetokret“, list za ekspedicijo na severni pol Človekovog duha. Izdaje .od zgode do zgode" Virgil Poljanski (Branislav Micič, igralec ljubljanskega narodnega gledališča). Izšla je prva Številka ter prinaša: Evo me! (Posvečeno svim psihiatrima svih kontinenata pla- Najnovejša poročila. Korošec za klerikalno Internacijoaalo v Jugoslaviji. Beograd, 8. februarja. Poslaneo Jugoslovanskega kluba dr. Korošec jo napram nekemu tukajšnjemu novinarja potrdil izvajanja .Nevena", da hoč<* Ljudska stranka združiti pod svojim okriljem vse katoličane v Jugoslaviji, tudi Nemce, Madžare, Romune itd. ter tako osnovati enotno internacijonalno katoliško stranko, ki se bo borila za katoliško stvar.' (Proti pravoslavnim bratom! Op. ur.) ■> Klerikalci in vstop y vlado. 1 Beograd, 8. februarja. Pogajanja klerikalcev za sodelovanje, oziroma za vstop v vlado so definitivno razbita, ker klerikalci ne odnehajo od zahteve po federalistični avtonomiji in ohranitvi starih dežel. '3^, & Nov zločin fašistov v Trstu. ^ Trst, 8. feb. Pred par dnevi-je faustovskem glasilu »U popolo di Trieste*, izšel skoro direkten poziv, naj se, »Edinost* radi znanega proglasa in raitf njene pisave razbije. Ta poziv je našelj odmev med družbo kakih 16 fašistov? ki so danes zjutraj okrog 3. ure udrli^ tiskarno, prevrnili vse po uredniških lokalih ter udrli tudi v strojnico, kjer so dcmolirali tiskarske stroje in polovico' rotacijskega stroja. Skoda znaša nqjt 800.000 lir, vendar pa .Edinost" še izhaja, ker stavnih strojev in polovico rotacijskega niso pokvarili. V tiskarni S0[ se nahajali samo trije črkostavci, ki pa so jih fašisti zaprli v uredništvo ter zastra žili s samokresi. Ta nov zločin je vzbj^ dil v našem zasužnjenem narodu b ’ ogorčenja. ' Aneksija Trsta. Trst, 8. februarja. Aneksija Julijsko Benečije, ki bi se bila imela vršiti'^ nedeljo 6. t m., se je vršila le v Gori<^ Tolminu, Zagradu, Poreču in v nekaterih' drugih krajih. Kakor je sedaj ugotovljeno, se bo vršila proslava v Trstu; Pulju in drugod, koder se še ni 6. marca. *«. ■ ^ ^ » Komunisti o ustavi. : Beograd, 8. februarja.Na današnji seji ustavnega odbora sta govorila komunista Filipovič in Markovič o ustavi. Naglašala sta, da oni, ki so sestavili vladni načrt, niso nič profitirali od razvoja zadnjih let. Po njunem mnenju bi mogel osrečiti Jugoslavijo le ustavni načrt, izdelan na podlagi ruske sovjetske vlade. Markovič je govoril še posebej proti centralizmu. Seja je bila zaključena ob pol 13. uri. Nemčija In londonska konferenca. LDU Berlin, 8. febr. Zunanju urad je naznanil tukajšnjemu francoskemu poslaniku, da je nemška vlada sprejela po vabilo na londonsko konferenco z izreč; nim pogojem, da se bodo na konferes pretresali tgdj nemški protipredlogi.? -'->1 mRRIBOR5Kfl TI5KRRNR Q.D. lurčičeua ul. 4. Podružnica: Strossmajerieua ul. 5 < Izuršuje usa u tiskarsko, litografsko in kamnotiskarsko stroko spadajoča čela. kakor: knjige, brošure, cenike, računske zaključke, letake, lepake, vabila, račune, razpredelnice, pisma in pisemske zauitke, osmrtnice, posetke, račune ter vse tiskouine za občinske in druge urade, naročila se točno izvrže ter se zaračunajo najceneje. Centrala Podružnica Telefon št. 3/UI. Centrala Telefon št. 24. ii>> m • i • • •Ti ■’** tf*'» • i * •■■*»* Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi : - in najnouejšimi stroji in črkami. : : .......... ©na dama kaferi je neki veliki plavolasi gospod dvignil in podal prošlo nedeljo na kolodvoru potno prtljago, se naproša, da mu da kak znak življenja. Imela je temnomodro obleko, velik, bel klobuk in lakaste, krasne čevlje, čiščene očivldno s pravim terpentinovim liščilom „Erdal“. Znak: „Smrtno zaljubljen" na upravništvo lista 189 M3rfbor, 10 februarja 1921 Gospodarstvo, trgovina. Borza 8. februarja. Zagreb: Berlin 238—240, Italija 534—540, London 565—0, IStew-York 150—152, Pariz 1035—1060, Praga 188—189, Švica 2350, Dunaj 21‘15 —21.30. Valute. Dolarji 146—147, avs. krone 25—26, carski rublji 00—00, francoski franki 980—1040, napoleond. 478—482, nemške marke 230—235, romunski leji 190—0, italijanske lire 518—525, čehoslovsške krone 175—0. Dunaj: dinarji 1880—1900, dolarji 714—718, franc, franki 4967—5007, 5v!c, franki 11425—11.475, lire 2535-2555 Češke krone 885—891, madž. krone 126 37—128.37, nemške marke 1143— U49, poljske marke 85 50—87 50, funti 2745-2765, C uri h: Berlin 9.95, Nevv-Vork 621. London 2393, Pariz 43.80, Milan 22.40, Praga 7.70, Budimpešta 1.10, Zagreb 4.40, Varšava 0.80, Dunij 1.50, avstrijske krone 1.05. j Mestni hranilnica v Mariboru Izkazuje za mesec januar 1921 sledeče vložno stanje: 881 strank je vložilo K 3.171.50T38,1117 strank pa je dvignilo K 1,783.451*86, se je torej več vložilo za K 1,388.055'52, prišlevši stanje z 31. decembrom 1920 po kron 48,515 662*90 znaša torej'stanje vlog dna 31. januarja 1921 K 49,903.718'42. Hranilnica Izplačuje vloge br?z odpoved«, kar je za vlagatelje, zlasti za trgovce in obrtnike, velike važnosti. Da se je hranilnika morala dolgo časa posluževati odpovednih rokov, je bil vzrok, da so razni vlagatelji ob preobratu dvignili veliko gotovine In jo naložili pri raznih denarnih zavodih v Gradcu, kar je bilo zelo obžalovanja vredno, ker je hranilnica pri tem trpela na ugledu, stranke pa so si prizadejale z ozirom na neugodno valuto ogromno škodo. Hranilnica je pupi-iarnb varen denarni zavod, za kojega jamči mesto Maribor z vsem svojim [ premoženjem in vso svojo davčno, močjo. Pameten gospodar v današnjih razmerah ne drži denarja Jom?, am-| pak ga nalaga obrestonosno v varne denarne zavode ter se tako reši vseh sitnosti, potov, stroškov In zamude časa, ki nastajajo o priliki zamenjave, tudi se mu ni breba bati pred falzi-fikatl, kar se ravno sedaj dogaja. Hipotečni zavod mestne hranilnice v Mariboru daje posojila po W»n!o obresti na zemljišča in hi?e ter ja v prvem pol!et;u svojega obstanka izpla- j čal nad 5 milijonov pupilarno varno j vknjiženšh posojil. Zastavica tega j zavoda se obrestujejo po 4'/40/o ter, so danes z ozirom na ugodno obres-, tavanje in zajamčeno varnost najbolj?! vrednostni papirji, po keterih je veliko povpraševanje. Zastavnice sa dobijo j pri blagajni hipotečnega zavoda mestne hranilnice v Mariboru po dnevnem kurzu vsak delavnik od 8. do 12. ure. Kreditni zavod mestne hranilnice v Mariboru, ki je začel poslovati 1. junija lanskega leta, je imel do danes nad 50 milijonov denarnega prometa. Varnostni zaklad je narastel na K 500.000, rezervni zaklad pa že v prvem polletu poslovanja na okroglo K 100.000,— Vsi uglednejši trgovci in obrtniki so danes člani tega zavoda, kateri obeta z ozirom na vsestranske ugodnosti, koje nudi svojim članom, postati v doglednem času središče trgovskega In gospodarskega življenja v Mariboru. | Švicarski konzulat za HrvStsko, Slavonijo in Slovenijo. S 1. februarjem je začel v Zagrebu poslovati švicarski konzulat. Konzul g. Julio Schmidlin je te dni prišel v Ljubljano in posetil deželno predsedstvo in trgovsko in obrtniško zbornico. Gospod Schmidlin ž!vi že nekaj časa v lugoslaviji ter so mu naše gospodarske razmere dobro znane. Z veseljem pozdravljamo ustanovitev švicarskega konzulata, ki brez dvoma pripomore k živahnejšim trgo- vinskim stikom med nami In Švico, Interesentje se morejo v vseh zadevah, tifočih se prometa s Švico, obračati nan*. Konzulat ima sv<5i urad v Pre-radovičevi ulici br. 24 (dvorišče na desno) v Zagrebu ter je strankam ob delavnikih od 9. do 11. ura dopoldne na razpolago. Razno in humor. Temeljiti popravek. Da prinese včasih kak list popolnoma ali deloma neresnično vest in jo potem, ako je to potrebno, pcpravt. To se zgodi pač povsod in pri vseh listih. Vrhunec temeljitosti popravka pa je dosegel te dni neki list v San Frančišku. Prinese* je sledečo vest: »General Hooker i* prejel radi smrti svoje v Mehiki rojena gospe veliko premoženje*. Popravek! k tej notici prinašamo v dobesedni! prestavi: 1. Soproga generala Hooker ja ni podedovala premoženja niti \ rij poroki niti kdaj pozneje. 2. Soprogai generala Hookerja ni iz Mehike. 3. So-n proga generala Hookerja ni mrlva. 4.^ General Hooker ni bil nikoli poročen,) 5. General Hooker ni nikak generatf ni nikoli bil in najbrže tudi nikoli ne bo». .viVr« • v*.* Glavni urednik: Radivoj Rehar,] Odgovorni urednik: Fran Voglar.' tfala oznanila. Spalna soba, kompletna za 2 osebi, se radi pomanjkanja prostora proda. Naslov v upravi. 187 2—2 Nova voina za 2 žimnici se produ. Sodna ulica 32, i 11. ndstr. 186 2—2 i Pisalni slroj naj-. novejšega sistema, zelo priročen, je takoj za oddati. Naslov v upravi. * Lahko motorno koto (Mo-tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dravska ulica 11, gostilna. Uče se mebllrana soba s prostim vhodom za enega ali dva gosooda. Ponudbe na upravo lista. t En velik Štedilnik za vzidati se proda. Vprašati v upravi lista. t Svoji k svojim! Iščemo za takojšnji nastop kontoristinjo Snalne SObC ve5i;o strojepisja in drugih kontomlh del. Poleg tega mor« r biti popolnoma vešča slovenskega in nemikega jezika v go j iz hrastovega in jesenovega. voru in pisavi. Ponudbe na ravnateljstvo »Tvornice kola tj lesa, se zavoljo pomanjkanja industrije drvene robe M. Počivalnik d. d. Maribor«. 171 3-5} prostora po ceni prodajo. Kr-! čevina pri Mariboru štev. 140; (orel tovarna olja). 174 3—3* Ud^aTTiskovn« zadruga Maribor. - Tiska: Mariborika U*karn* d. d.