VESTNIK
CELOVEC PETEK 10. FEB. 1989
Letnik XL!V. Štev. 11(2434)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
700 din
P. b. b.
Prvo z!ato zdai tudi Avstriji!
Potem ko je Mateja Svet v torek osvojila prvo zlato koiajno za Jugoslavijo in postala svetovna prvakinja v slalomu, so se v sredo zbudila tudi avstrijska dekleta.
Ulrike Maier (slika zgoraj) je v Vailu (Združene države Amerike) postala svetovna prvakinja v super veleslalomu, srebrno kolajno pa je pri-smučala Sigrid Wolf.
Prava senzacija v superveleslalomu za moške pa je uspela Ljubljančanu Tomažu Čižmanu. Z visoko štartno številko 22 je osvojil bron in s tem potisnil avstrijskega tekmovalca Strolza z zmagovalnega podesta.
Medtem ko je za Avstrijo kljub zlati kolajni Maierjeve bilanca še vedno pod pričakovanji, je jugoslovanska odlična. (Več na športni strani).
Zveza visokošolcev v Celovcu svari pred ogrožanjem znanosti
Zveza visokošolcev v Celovcu/ Osterreichische Hochschuler-schaft Klagenfurt je na svoji zadnji seji sprejela resolucijo v zvezi s procesom proti univ. prof. dr. Petru Gstettnerju. Opozarja, da imenovani proces pomeni poskus ogrožanja po zakonu zajamčene svobode znanosti in zakonsko zajamčenega zagotovila pluralističnega izražanja znanstvenih mnenj v interesu neke politične grupacije.
Tako po mnenju zastopnikov hajmatdinsta knjiga „Zwang-
HAFT Deutsch?" naj ne bi bila znanstvena, temveč služi samo politični polemiki. Očitno naj bi s tem spravili na slab glas resna prizadevanja Petra Gstettnerja, ki kot znanstvenik v svoji odgovornosti do družbe želi v tej regiji prispevati k reševanju sporov med večino in manjšino, piše v resoluciji Zveze visokošolcev. Poudarja tudi, da ni mišljen le Peter Gstet-tner, temveč naposled vsak znanstvenik, ki kritično obravnava politično, socialno in kulturno stanje.	/Ja/je na 2. strani)
,,Sanadjo Magdalena naj stranke Snandraio iz svojih sredstev!'' _____
Predstavniki „Drugačne Koroške" so na včerajšni tiskovni konferenci v Beljaku zavzeli stališče k situaciji celuloznih tovarn na Koroškem. V zvezi s tovarno v Magdalenu pri Beljaku so izpostavili, da beljaška tovarna še vedno deluje brez potrebnih predpisanih tehničnih dovoljenj, ter da tudi pogosto krši določila o najvišji (jovoljeni stopnji onesnaževanja okolja. Zato je prvi kandidat „Drugačne Koroške" Hans Haider zahteval,
da Magdalen ne smejo več podpirati iz javnih sredstev. Dejal je, naj koroške stranke, če hočejo, to počnejo iz sredstev, ki jih prejemajo za delovanje svojih strank. Tovarna pa sme obratovati šele potem, je dejal Haider, ko bo dokončno urejeno vprašanje varovanja okolja.
Hans Haider in prvi slovenski kandidat Marjan Sturm sta tudi poudarila, da je položaj Tovarne celuloze Obir na Rebrci povsem drugačen. Haider je menil, da bi pred-
vsem zaradi delovnega trga morali dejansko podvzeti vse, da bi ohranili delovna mesta v Obirju.
Marjan Sturm pa je dodal, da se bo vprašanje Obirja relativno hitro razrešilo, saj je odvisno predvsem od dežel-nozborskih strank, če so Obirju sploh pripravljene pomagati. SturnLje tudi poudaril, da bi bila tovarna Obir že zdavnaj sanirana, če bi ji dežela dala enako podporo kot npr. Magdalenu. „Pro-blem Obira pa nastaja pred-
vsem zato", je dejal Sturm, „ker dežela Obir pogojuje z Magdalenom, se pravi, da ga je očitno pripravljena žrtvovati, samo da bi rešila Magdalen. Torej merijo dve podjetji iste stroke z različnimi političnimi merami."
Hans Haider pa je naposled tudi poudaril, da „Dru-gačni Koroški" ne gre za ukinjanje kakega podjetja, temveč predvsem za to, da je treba zagotoviti proizvodnjo, ki bo ustrezala vsem ekološkim predpisom.
PREBERiTE
2	Kandidat dr.
Marjan Sturm o ciljih ..Drugačne Koroške"
3	Spomenik odvedencem še vedno razburja duhove
4	Heuteim ..Siovenski vestnik"
5	V zrcaiu-novice s Koroške
6	Koledar prireditev -Vestnikova križanka
7	Tedenski televizijski in radijski spored
8	Svetovno prvenstvo v smučanju - šah: nova Eio-lista
1/ Ljub/jan/ so na predvečer 8. februarja, S/oven-skega ku/Zumega prazn/ka, v ve//k/ dvoran/ Cankarjevega doma pode//// /efošn/e Prešernove nagrade /n nagrade Prešernovega sk/ada. Med nagrajene/ je b/Va /ud/ koroška pesn/ca Maja /-/ader/ap. U/k/or Zake/j, predsedn/k upravnega odbora sk/ada, j/ je /zroč/7 nagrado za pesn/ško zb/rko Baja//ce. O pros/av/ /n pode//Zv/ nagrad, ka/ere so se ude/ež/// /ud/ preds/av-n/k/ naš/b ku/Zurn/h /n po//Z/čn/b organ/zac//', obš/rneje poročamo na 4. /n 5. s/ran/.
VabHo
Vabimo vas na spominsko proslavo ob 45-letnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in ostalih zverinsko pobitih žrtev gestapa. Svečanost bo v nedeljo, dne 12. februarja, ob 11. uri na pokopališču v Svečah.
Svečanost bodo oblikovati soborci in prijatelji z Jesenic. Govoril bo tudi dr. Marjan Sturm.
Pozivamo Vas, da se proslave udeležite v čim večjem številu in s seboj pripeljete tudi sorodnike in znance.
.S focar/.škuM pozdravom/
Zveza koroških partizanov
VESTNIKOV
VEČER
v gostilni Kaiser Ziijska Bistrica v petek, 10.2., ob 19.30
Vse občane Straje vasi vabimo, naj se udeležijo „Vestnikovega večera", kjer vam bomo predstavili naš časopis in z vami razpravljali o „občinskem portretu" in drugih aktualnih vprašanjih.
LESERABEND
im Gasthaus Kaiser Feistritz a. d. Gaii am Freitag, den 10.2., um 19.30
Das „Gemeindeportrat Hohenthurn" ist ein guter AnlaB, sich am „Leser-abend des Slovenski vestnik" zu beteiligen. Herz-lich eingeladen sind alte Gemeindeburgerinnen und -burger. Kommen Sie, diskutieren Sie mit uns, lernen Sie uns kennen.
KOMENTAR
dr.
FRANC/JA
Z1V/7TRA
m/.


DEMOMS7TMCM4
Le/oJn/ega 2. /e^ruar/a
/e pre/^a/.sfro z^adr/o [a tzAaza/o ^ro)e aezaJo-vo//y/vo. 7*o /e ArateA pov-ze/eA <r/ogo;/Aov rega a.soč/nega dae.
A"aj se /e zgod;7o? Ze ves Ja a je v pre.sro/a/c;, A/er je A//o aapovec/aao ,,Jraža/;no srečanje" dr-žavn/A, ^;raaAarsA/A, go.spo<:/ar.sA;7i /er r/rag//: wogofcev (opera; p/e.sj, prev/adova/a ž/rčao.s;,* ze v popo/r/aniA;7; ara/; je po/;'c;ja zapr/a g/avae eesre v sre^/sče aie.sra. /VeAa/ s;o r/o zof; o5oro-zer;/A po/;'c;s;ov so pos/a/; prej pos/opje ..JražaA-aega sreeaaja" /efa. /VaJ sreJdčea; wes;a so Aroz;7; /;e//Aop;er/;, varaosaa J;reAr;or pa je prepoveva/ vse <7eo!oa.s;rae;je, čeprav so asravaa prav/ca.
7*oJa vs; araJa; aArep; ;'a grozaje so Z?;7; zaman.' o/cof; 2000 efeaioasrraa-;ov, večj; e7e/ ;'z vrs; <7efav-sfre, Orezpose/ae pa raJ; s;a<7;rajoče m/ad/ne - v rafrajsajea; ararfaera žar-goaa /o ozaaea;e/o Aa/ .jaO/gaae", ee/o Ao; „re-ror;s;e" - se je zbra/o aeAaj s;o /aerrov oJ varo-t aaega pos/opja ;er zače/o z aarao ;/emo;;.s/rae;/o, A; jo je po/;c;ja po aeAaj ra;aa;aA razgaa/a. Far/a od/očaosr a;/aJ;'acev se je s ;era saaro se sfopajeva/a,* po/ are pozaeje so se poaovao zOra/; - s;a;0o-/;'čao oO spoaiea/Aa aac/oaa/aega pesa/Aa -rer zaova posAasa/; predre;/ po/;'c;jsA; Aor^oa. Z aeverje/ao Ara/os/jo - A; je raAajsaje ;e/ev/z;jsAe oJ;/aje a/so poAaza/e - se je po/;c;ja vrg/a aa <7ea;oas/raa/e pa rad; aa s/aeajao ar/rao/Joče rer proresra; sAod Arvavo za-rr/a. Dearoasrraar/, A; so se sprva pas/vao ap;ra/r -s/:'šar; je 0;7o vzAZ/Aaaje ;aaoz;'ee „Do/ z raogorc;'" rer „/7očea;o č/oveAa vredaa sraaovaaja" -so se zače/; Fran:/; s Aa/nn/, aeAarer; pa so ce/o me/a/; raAo imenovane ,,mo/o-rovAe".
Po/;c;ja je porre/)ova/a ce/;7; per ar, Ja je razgaa/a ogorčeao a;aož;co. č/raJ-a; poJa/A; govor;jo o 22 raajea/A, po araeaja raj//; opazova/cev pa je frev;7o počAoJovaa;A - meJ n/;m; so raJ; aov/aarj; -zaarao v/sje. Are/ira/; so 72 oseb.
Vasao je, da se adad/aa ae 0o več zadovo/jeva/a s praza/a;; oF//;:Fam/, ;zpr;Ča/a je po/;7;čao zre-/osr.
***
7*o a; ORF-poroč;7o ;z Prage, /emveč z dearoa-s/racrje pred daaajsAo opero, Aa/erema je Fo/ro-va/ sr;7 gospe RarFare CoadeaAove-Ca/erg/.
Dr. Marjan Sturm, prvi slovenski kandidat „Drugačne Koroške"
..Samo ..Drugačna Koroška" bo preprečila FPO m H. J.!"
Volilni boj za deželnozbor-ske volitve poteka tudi v luči svobodnjaške oz. Haiderjeve ambicije za mesto deželnega glavarja. Predvsem socialistična stranka ustvarja vtis, češ da je treba zoper Haiderja zbrati vse sile.
Toda kdo nosi odgovornost za to, da so svobodnjaki na Koroškem pridobivali na politični teži? V resnici prav vodstvi obeh velikih strank, ki sta skoraj v vseh vprašanjih narodne skupnosti kapitulirali pred zahtevami Haiderja oz. nemškonacionalnih sil. Pa ne samo to. Kdor pazljivo spremlja politična dogajanja v deželi, lahko ugotovi, da sta obe veliki stranki bolj ali manj sprejeli skoraj vse idejnopolitične pozicije nemškega nacionalizma. Tako npr. stališče do plebiscita, do antifašističnega odpora in še bi lahko naštevali.
Dejstvo je, da vodstvi obeh velikih strank v deželi v vprašanju narodne skupnosti ne storita nič brez soglasja nemškonacionalnih sil.
To je v resnici šele privedlo do tega, da so svobodnjaki dobili (seveda ob podpori znanih medijev) v javnosti takšno težo, kot jo imajo.
Zato se niti SP niti VP danes nista v stanju svobodnjakom resno upreti. Neglede na rezultate volitev moramo vedeti, da se bo po 12. marcu nadaljevala že ustaljena politika trostran-karskega pakta, politika pro-timanjšinskega vzdušja.
Tej politiki se bo v deželnem zboru lahko ofenzivno uprla edino „Drugačna Koroška".
Čas je za
Drugačno Koroško!
Vemo, da se precejšen del članstva obeh velikih strank na Koroškem s to politiko svojih vodstev ne strinja. Prav tako s tem ne soglaša tudi velik del tistih koroških Slovencev, ki so včlanjeni bodisi v SP ali VP.
Toda dokler bodo prav ti kritični člani ob volitvah podpirali svoja vodstva, bodo leta potrjena v svojem prepriča-
dr. Mar/an Sfurm
nju, da je glasove treba iskati v nemškonacionalnem taboru ne glede na posledice za politično vzdušje v deželi, da o posledicah za narodno skup-
nost, ki iz tega nujno izvirajo, sploh ne govorimo.
Zato je „Drugačna Koroška" izziv za vse demokratične in opozicionalne sile, ki želijo spremembo političnega vzdušja v deželi.
Šele tedaj, ko bodo stranke spoznale, da zaradi njihove oportunistične politike v manjšinskem vprašanju (pa še v kakem) zgubljajo glasove, se bodo morale ograditi od raznih nemškonacionalnih pozicij.
Zato „Drugačna Koroška" ni zgolj zavezništvo zunajparlamentarnih skupin, temveč je gibanje vseh tistih, ki so prepričani, da se morajo aktivno vključiti v demokratično spreminjanje deželne politike.
„Drugačna Koroška" je hkrati tudi možnost za vse tiste, ki so včlanjeni v večinske stranke, kajti le tedaj, ko bodo vodstva strank spoznala, da zgubljajo glasove koroških Slovencev in kritičnih nemško govorečih, bodo šele začela vsebinsko spreminjati politiko.
Torej: le Drugačna Koroška bo preprečila Haiderja! Le „Drugačna Koroška" se resnično bori proti nemškonacionalnim ekscesom!
Darujte za votiini skiad „Drugaene Koroške": Kto.-štev. 32 748 pri Zvezi-hank Cetovee.
,,BRUJI" na solidarnostnem prazniku v Šentprimožu
Gradiščansko-hrvaška rock-skupina „Bruji" -sestavljajo jo (na sliki z leve proti desni) Klaus Bittner, Joško Vlasičh, Rudolf Karali, Werner Karali in Anton Perusich - je sedaj tudi na avstrijski pop-lestvici „Au-stro-Parade". Jutri, v soboto, 11. februarja, bodo Bruji oblikovali drugi del solidarnostnega praznika v podporo univ. prof. dr. Petru Gstet-tnerju v kulturnem domu „Danica" v Šentprimožu.
Na solidarnostni praznik pod geslom „Gstettnerjev
proces je tudi naš proces" vabi Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem, prireditev pa se bo pričela ob 19.00 uri.
Poleg Brujev bodo spored sooblikovali Mladinski zbor „Danica", ansambel „Dra-va", „4J", Silvija in Eda Velik in Rcinhard Sellner.
Dr. Josef Feldner, predsednik koroškega hajmatdin-sta, toži avtorja knjige „ZwangHAFT Deutseh?" univ. prof. dr. Petra Gstet-tnerja, ker se čuti užaljenega.
Izkušnje z hajmatdinstom pa kažejo, da je iskanje in dokazovanje resnice pri sodiščih dolgotrajen in drag proces. Tudi zato komite organizira solidarnostni praznik, vsi pa ste naprošeni, da dr. Petra Gstettnerja moralno in materialno podprete. Poleg obtoženega avtorja ho spregovoril tudi prvi slovenski kandidat na listi „Drugačna Koroška" dr. Marjan Sturm. Na sporedu bo tudi dražba pisalnega stroja, s katerim je dr. Gstet-tner napisal svojo inkriminirano knjigo.
Vo!i!ni
sestanki
„Drugačne
Koroške"
Železna Kapla: v torek, 14. 2.1989, ob 19.30 uri, v hotelu „Obir"
Bilčovs: v sredo, 15.2.1989, ob 19.30 uri, v gostilni „Pri Miklavžu"
Bekštanj: v nedeljo, 19. 2. 1989, ob 10. uri, v gostilni "Pri Pušniku" v Ratenčah Šentjakob v Rožu: v torek, 21. 2. 1989, ob 19.30 uri, v posojilnici
Globasnica: v sredo, 22. 2. 1989, ob 19.30 uri, v gostilni ,,Pri Soštarju"
Šele: v nedeljo, 26. 2. 1989, ob 11. uri, v farnem domu. Kotmara vas: v ponedeljek, 27. 2. 1989, ob 19.30 uri, v gostilni ,,Pri Mežnarju"
Žitara vas: v torek, 28. 2. 1989, ob 19.30 uri, v posojilnici v Miklavčevem Borovlje: v sredo, 1.3.1989, ob 19.30 uri, v društveni sobi ,,Pri Bundru"
Pliberk: v četrtek, 2.3.1989, ob 19.30 uri, v kletni dvorani posojilnice Pliberk.
Visokošoici...
f/V;;&;//č-tw;)e.s 7. .stran;')
Zveza visokošolcev ostro obsoja poskus ustrahovanja in discipliniranja in poudarja, da je zainteresirana za kritično znanost. Kot takšno pojmuje tudi prispevek Petra Gstettnerja. Nadalje v resoluciji poziva vse odgovorne osebe in organe celovške univerze, da odločno branijo Petra Gstettnerja. ,,Ne sme se zgoditi, da bo KHD odločal, katera znanost je dovoljena in kakšni naj bodo njeni izsledki", je zapisano v resoluciji.
Zveza visokošolcev nadalje zahteva, daje treba razčistiti, kakšne so povezave med hajmatdinstom, drugimi nem-škonacionalnimi društvi in uradno politiko. Vse politično odgovorne na Koroškem poziva, da se distancirajo od hajmatdinsta, ki se pojmuje kot instanca za cenzuro.
SLOVENSK!
VESTNIK
Spomenik odvedencem še razburja duhove
„0 go.spo<7, rr/cč/cc ^rc/nM /nora ohhTcovaii ohiič/'c na/n, na.n'/n ^ra//e/n, &n^zo/n /n oče/o/n, /:i s/no greč/7/ zoper fe&e" -po/eg /ega .sr*e;op;'.se/n.s/;ega /zv/eč/ca pa na/ hi h/7u na po^e^ne/n .spo/ne/n^a, /o' na/ hi ga po.s/a^f/a /ne.s/o Ce/ouec /n r/eze/a A"oro.s/:a A:ar na na//ep.se/n pro-^/ora Ce/or*ca, na/nreč na ze/en/a preč/ .s/o/no cer^v//o, naphana če //nena s/:ora/ 7^0 o<7eer/ence^. Taho u^a/ zaA/e^a/o pre^/aga/el/7, hi ^o po^eč/n/ z 5 ra/a' v raznih v /Ve//na/<7;'en.sf vč/an/en/7: orga/a'zac//a/z.
tnemu svetu med drugim poudrja, „da morajo naziv spomenika in z njim povezana besedila docela ustrezati sakralnemu obeležju, da ne sme vsebovati pripisovanja krivde, ter da ne sme ogrožati mirnega razvoja sožitja s slovensko narodno skupnostjo".
ANDREJ MOHAR
Ta delovna skupnost je že avgusta 1987 zaprosila mesto Celovec, da bi postavili na arealu nekdanje jezuitske kasarne spomenik odvedencem, ki pa jih je že prej v Kleine Zeitung Lorenz Mačk predlagal za odlikovanje za zasluge za osvoboditev Avstrije. Naj nekoliko osvežimo spomin: ob primeru odveden-cev iz Pliberka smo dokazali, da gre v večini za člane NSDAP, ki so v Hitlerjevo stranko vstopili deloma že v času njene ilegale, in ki so vso dobo od priključitve Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji do konca vojne zvesto sledili Hitlerjevemu klicu po nemški Koroški.
Za te naciste pa je delovna skupnost, v kateri delujejo Landsmannschaft, Sanger-bund, Abwehrkampferbund, Kameradschaftsbund, Offi-ziers- und Unteroffiziersge-sellschaft, Ulrichsbergerge-meinschaft pa še vrsta drugih organizacij, v avgustu 1987 prvič pismeno zahtevala postavitev posebnega spomenika. Glavni in kontrolni odbor mestnega sveta sta o tej zadevi razpravljala na več sejah, 25. maja 1988 pa je župan Guggenberger na seji predsedstva občine že poročal, da je tudi tedanji deželni glavar Wagner delovni skupnosti načelno že potrdil svojo pripravljenost za postavitev tovrstnega spomenika v središču mesta.
Seveda pa tedaj še niso imeli podrobnega načrta za spomenik. Tega je po naro-
Dve risbi /z načrta za spomenik odvedencem, k/ ga /e /zde/a/ grabšfanjsk/ k/par Kr-koska. Spomenik na/ bi bi/ 16 metrov do/g, 13 metrov širok ter 3,5 metra visok. Sta/ pa na/ bi okroge/ mik/on.
Čilu delovne skupnosti izdelal kipar Jan Milan Krkoska iz Grabštanja, iniciatorji pa so hkrati zaprosili mesto, naj jim občinski svet dovoli postavitev na trgu pred stolno cerkvijo. Toda že sam izgled osnutka dokazuje, za kaj pobudnikom iniciative pravzaprav gre: v središču glavnega mesta dežele naj bi stal spomenik, ki bi dejansko zabil klin med naroda, oziroma naj bi počastil Hitlerjeve ubogljive privržence, hkrati pa bi še kako žalil pokojne in živeče antifašiste. Tega tudi še tako prefinjeno formuliran opis osnutka ne more prikriti, pa čeprav Krkoska v spremnem pismu poskuša ustvariti vtis, „da pač vedno najbolj trpijo ljudje, s katerimi smo nekako povezani", in da jim zato posveča tudi geslo spomenika, ki gaje vzel iz svetega pisma.
Očitno pa so to spregledali tudi nekateri mestni očetje, saj npr. SPO-frakcija v svojem pismenem predlogu mes-
To je tudi eden glavnih razlogov, da mesti svet doslej o postavitvi spomenika še ni sklepal in da je zadevo spet odstopil v preverjanje raznim frakcijam. Jasno pa je, da je v občinsko hišo vsaj nekoliko prodrla tudi zavest, da bi postavitev spomenika na mestu, zaradi katerega je Celovec dobil uradno priznanje „Europa nostra", in sam spomenik zvestim pristašem Hitlerjevega fašizma tudi škodovala že tako okrnjenemu ugledu Koroške in Avstrije v mednarodni javnosti.
Upati je samo, da stranke tega ne bodo pozabile, ko jim bo šlo za glasove. Predsednik koroške OVP Scheucher se namreč zanje že krepko puli, saj je poleg odbornika VGO Gašperja, ki je zahtevo za sporni spomenik vložil v občinskem svetu, eden najglasnejših njegovih zagovornikov. V vsej razpravi pa tudi še manjka jasno stališče škofije, saj bi bilo okrnjeno tudi obeležje pred stolno cerkvijo.



n^s7*
<9.513			
loo			
too	loo	L	4So	^	/Oo	fOo	
		—	
Demonsfraci/e de/avcev fer šfucienfov pod zastavo „So/i-damošči" že ro/eva/o p/ve vidne uspehe.
Pogajanja o narodni spravi na Poijskem
VARŠAVA. Po več kot leto dni priprav so se v začetku tedna začela pogajanja za narodno spravo. Pomembno posredniško vlogo za tako imenovano „okroglo mizo" je imela katoliška cerkev. Ob njej so se zbrali predstavniki poljske vlade, komunistične
„Videoton" odpušča okrog 1000 detavcev
BUDIMPEŠTA. Ena največjih madžarskih družb na področju elektronike in telekomunikacijske opreme, „Videoton" načrtuje, da bo v prihodnjih mesecih zaradi zmanjšanja proračuna odpustila kakih 1000 delavcev. Gre za približno 8 odstotkov od 14.000 zaposlenih v tem velikem podjetju.
Potarna zima v Kanadi
EDMONTON. Polarna zima, ki je v zadnjih dneh zajela severnozahodne dele Kanade, je v Edmontu, glavnem mestu pokrajine Alberta, zahtevala enajst življenj. Val hladnega zraka je zajel tudi Aljasko, kjer so namerili minus 55 stopinj Celzija.
partije, „Solidarnošči", uradnih sindikatov in vodstva strank vladne koalicije. Na plenarnih sejah za zaprtimi vrati razpravljajo o gospodarski reformi in socialni politiki, državni strukturi ter o političnem in sindikalnem pluralizmu. Prve izjave zastopnikov Solidarnošči so zvenele optimistično, toda govoriti o dokončnem prodoru bi bilo še prezgodaj.
F. J. Bister art-direktor
DUNAJ. Rojak Feliks J. Bister, generalni sekretar Avstrijske lige za človekove pravice, je z začetkom tega meseca nastopil novo in odgovorno kulturnopolitično poslanstvo kot art-direktor (umetniški vodja) slovenske ustanove „DO-MUS SLOVENICA" na Dunaju. Domus je bil preteklo leto ustanovljen v dunajskem prvem okraju kot kraj gostoljubnega srečanja Slovencev z dunajsko javnostjo ter kot prostor za gospodarske in kulturne predstavitve, ki naj bi imel posredovalno vlogo tako na ekonomski kakor na kulturni ravni. Vzdržujejo ga gospodarske in kulturne organizacije iz Slovenije. Feliksu J. Bistru želimo pri bodočih nalogah mnogo uspeha.
Bankovec za 100.000 dinarjev
BEOGRAD. Zbor republik in pokrajin je na svoji zadnji seji sprejel odlok o novem bankovcu za 100.000 dinarjev, ki naj bi se na denarnem trgu pojavil v drugi polovici leta 1989. Novemu bankovcu je seveda botrovala inflacija. Vreden bo približno 200 avstrijskih šilingov.
HEUTE
)M
Die Seite furunsere deutschsprachigcn Leser/innen
Hochschu!erschaft an der UBW-K<agenfurt steHt sich hinter Univ-Prof. Dr. Peter Gstettner
Der / /a :/p /atr.s.sek::j/ Jer /Vnek.sc/:J /er.sckaj/ ar: Jer Druvers:-faf /ur ////Jangsav/šs-erackaj/e:; F/age:;j::r//Ce/ovec hesch/oj!/a se/ner /erzfen 5:7zang e;r:e Pc.so/af/oa z a n/ Verjakren gege/i Cr:/'v. Pro/. Dr. Pefer G.s/e//aer, Jer a/s A a/or Je.s /lacke.s „Zwa/:g/7AF7' Dea/.sck?" vom „A^Jrr::uer /7e/ma/J:ea.s/ jK/7Dj" ra Jer Perlon .se:r:e.s Okmanne^ Dr. Jose/Pe/Juer we-ge/; Ekreake/e/J/gang gek/ag/ rvarJe.
AnlaB zur Klage waren vor allem SteHen im genannten Buch, wo von Peter Gstettner Zusammenhange zwischen dem KHD und dem ..Ortsta-felsturm" vom Oktober 1972 aufgezeigt werden und wo auf Verbindungen zwischen dem KHD und neonazistischen Kraften verwiesen wird. Ins-gesamt auBert sich Peter Gstettner in seiner Analyse des Karntner Kiimas dezi-diert kritisch zur Rolle des KHD im Rahmen einer Politik, die gegen die slowenische Volksgruppe als Minderheit im Land gerichtet ist.
In der Resolution verur-teilt die Hochschulerschaft an der UBW Klagenfurt/Celo-vec Disziplinierungs- und Einschuchterungsversuche, „wie sie im ProzeB gegen Peter Gstettner vorliegen". „Wir sind selbst an kritisch-eingreifender Wissenschaft interessiert und verstehen den Beitrag Peter Gstettners als Erziehungswissenschaft-ler zu einer verantwortbaren politischen und sozialen Kultur im Lande in diesem Sinne. Wir sehen das Verfahren gegen ihn als exemplarisches Verfahren gegen kritisch en-gagierte Wissenschaftler/in-nen. Die wissenschaft!iche und politische Auseinander-setzung darf aber nur mit den Mitteln des Diskurses, nicht jedoch mit Mitteln des politischen Zwanges und juri-
,,Gast 89" neuer noch internationaier
Die „GAST89- , die 21. Internationale Fachmesse fur Gastronomie, Fremdenver-kehr und den Nahrungs- und GenuBmittelbereich wird in der Zeit vom 11. bis 16. Marž stattfinden. Insgesamt wer-den an der „GAST 89" mehr als 650 Firmen teilnehmen, davon kommen mehr als 30 Prozent aus dem Ausland. Das bedeutet eine wesentli-che Steigerung der auslandi-schen Aussteller gegentiber dem Vorjahr und deutet auf das hohe Niveau dieser oster-reichischen Fachveranstal-tung hin. Die „GAST 89" wird eine Vielzahl von Bran-chenbereichen aus dem Ge-biet des Fremdenverkehrs, der Gastronomie und den Nahrungs- und GenuBmittelbereich abdecken. Zusatzlich sind eine Vielzahl von Son-derveranstaltungen und Fachtagungen angesetzt.
stisch-staatlicher Gewalt ge-fuhrt werden", heiBt es in der Resolution, die mit zwei konkreten Forderungen schlieBt: # „Wir fordern die ver-antwortlichen Personen und Gremien der UBW auf, sich
Pur Un/v.-Prof. Dr. Pefer Gsfeffner (Foto) f/ndef mor-gen /n Sf. Pr/mus/3enfpr/'-mož e/n gro/Jes So/<dar/faf-sfesf sfaff.
entschieden hinter Peter Gstettner zu stellen, der in seiner Ehre als Wissenschaft-ler und Staatsburger ange-griffen wird. Es darf nicht ge-schehen, daB der KHD dar-uber entscheidet, welche Wissenschaft mit we!chem Ergebnis betrieben werden soli und darf.
# Wir fordern weiters die Aufklarung der Verflechtun-gen von KHD und anderen deutschnational tatigen Ver-einen mit der offiziellen Politik. Wir fordern die politisch Verantwort!ichen in Karn-ten/Koroška zur Distanzie-rung vom KHD, der sich als deutschnationale „Burgerini-tiative" zur Zensurbehorde aufspielt, auf. Der minder-heitenfeindlichen Agitation muB ein Ende gesetzt wer-den; der Artikel 7 des oster-reichischen Staatsvertrages muB endlich zur Ganze erfiillt vverden (Garantie der Rechte der sprachlichen Minderhei-ten, Verbot minderheiten-feindlicher Organisatio-nen)".
Morgen, Samstag, dem 11. Feber 1989,19 Uhr, findet im Kulturhaus in St. Primus im Jauntal/Šentprimož v Podjuni ein Solidaritatsfest fur Dr. Peter Gstettner statt, zu dem alle Demokraten recht herz-lich eingeladen sind.
Verschiepptendenkma! wurde noch immer nicht kiar abgeiehnt
Noch immer gibt es keine endgtiltige Stellungnahme des Klagenfurter Stadtsenats zum Ansuchen der Arbeits-gruppe, die zum GroBteil aus Mitgliedsvereinen des KHD besteht, auf dem Klagenfurter Domplatz ein Denkmai ftir die Verschleppten aufzu-stellen. Bei der letzten Sit-zung wurde dieser Tagesord-nungspunkt in die Klubs der Parteien zuriickverwiesen. Offensichtlich ist man zumin-dest teilweise zur Erkenntnis gekommen, daB ein Denkmai ftir zum GroBteil schon illega-le Nazis dem ohnehin schon angekratzten Ansehen Karn-tens und Osterreichs in der
Weltoffentlichkeit nur noch weiter schaden wiirde. Ein Denkmai fur die Verschleppten ware auBer dem nur dazu geeignet, ein friedliches Zu-sammenleben der Volksgrup-pen zu verhindern, wurde aber auch eine Herabwurdi-gung und Beleidigung aller Opfer des Faschismus bedeu-ten. Nicht zuletzt geht in der Auseinandersetzung aber auch noch eine klare Stellungnahme der Kirchen ab, geht es doch auch um eine empfindliche optische Sto-rung des gesamten Dompla-tzes, ftir den Klagenfurt das „Europa nostra" - Diplom erhalten hat.
6 JG — ViHach feiert Jubiiaum
In der letzten Vorstandssit-zung der Bezirksgruppe Vil-lach der Osterreichisch-Ju-goslawischen Gesellschaft konnte Obmann Adolf Sche-rer einen positiven Bericht iiber das abgelaufene Ver-einsjahr geben. Schon im Hinblick auf das 15-jahrige Bestandsjubilaum der Bezirksgruppe ViHach, weist das Programm ftir 1989 eine Vielzahl von Veranstaltun-gcn auf. Neben Ausstellun-gen in ViHach kommt es auch zu einer Prasentation der ar-
beiten Villacher Kunstler (Malerei und Graphik) und damit verbunden zu einem Freundschaftsabend in Opa-tija/Kroatien. Eine zweitagi-ge Bergwanderung in den Ju-lischen Alpen zum Gedenken an den groBen Altosterrei-cher und Alpinisten Dr. Ju-lius Kugy, dessen 45. Todes-tag sich heuer jahrt, eine Dampfzugsonderfahrt von ViHach nach Škofja Loka aus AnlaB „125 Jahre Eisenbahn in ViHach" stehen weiter auf dem Programm.
Prešernov/ nagrajene/ po pode/z/v/ nagrad, k/ j/h je /žroč/7 Vk/orŽake/j je pre/e/ fud/ Rud/ Šef/go jdesnoj
Med nagrajenci sklada pesnica !Y
.S poJe/:7v:jo Prešernov:/: nagra J za anrefn/ške Jo.sežke v pre/e-k/em /era je mma/: forek v ve/:k: Jvoran: Cankarjevega Jo/na v kjafJjan/, k: n n J; prostor prek /:šoč g/eJa/cen:, pofeka/a letošnja o^reJnja pro.s/ava o6 s/oven.sken: k/dfnrnen: praznika, na katero .sta vaki/a preJseJstvo 5ocia/i.stične repak/ike 5/ovenije in Repn-6/iška konjerenca soeia/i.sticne zveze Je/ovnega /jaJstva 57ovenije.
ANDREJ KOKOT
Spored slavnostne prireditve pred avditorijem zasedene dvorane se je pričel s Prešernovo Zdravljico, ki jo je v harmonizaciji Stanka Premrla zapel Akademski pevski zbor Tone Tomšič, in nastopom orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša Lajovica. Slavnostni govornik je bil predsednik CK ZKS Milan Kučan, ki je naglasil pomen kulturne identitete slovenskega naroda, katerega program je s svojo Zdravljico začrtal največji slovenski pesnik France Prešeren, ki je umrl pred 140
leti. Njegovo, za minule, današnje in vse čase aktualno Zdravljico je občuteno recitiral Aleš Valič.
Višek proslave pa je bila podelitev letošnjih Prešernovih nagrad. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Viktor Žakelj je uvodoma dejal, da je za letošnje Prešernove nagrade bilo mnogo kandidatov, ki bi na osnovi svojih umetniških dosežkov lahko prišli v poštev za to najvišje slovensko priznanje za umetnost. Upravni odbor je po temeljiti presoji pristojnih komisij (v tisti za književnost je bila tudi dr. Helga Mračnikar) izbral tri umetnike za Prešernovo nagrado in deset za nagrado
Med nagrajene/ Prešernovega sk/ac/a je d/7 fod/ fržašk/ s//kar Franko 1/eccd/ef. Preje/ jo je za svoje //kovne sfvar/fve, s kafer/m/ je že/ ve//ko uspeha /n pr/žnanj doma /n v mednarodni javnost/.
:e/j (zgoraj), Prešernovo nagrado
Nagrado Prešernovega sklada prejme
za zbirko Bajaiice
pesnica Maja Haderiap
Maja Haderiap, pesnica koroškega rodu, se v zbirki Bajalice odziva na svet zahodne civilizacije z nenehnim odmevom davnin in gorskih samot, kaže in s tem roti gluhoto predmetov, ljudi, pokrajine. Nekje globoko so vse prvinske stvari, v pesnici še zvenijo, silijo na površje. Občutek monumentalnosti alpskega sveta in življenja rodov v njem je še navzoč, stanjšan, pa spet glasnejši.
Haderlapova se najde in razdaja v jeziku, v njem zapisuje svoje občutke, razmišljanja. Ker je to zapostavljen slovenski jezik, se prek jezika, rodu in občutka zgodovine javlja pri Haderlapovi globoka vez z davno kulturo, ki sega v sedanjost in je trajna vrednota.
Haderlapova je nekonvencionalna pesnica, ki prikazuje stisko posameznika, rodu, kulture.Moderno bajanje je poziv k človečnosti, individualnim in narodnostnim koreninam, ki sestavljajo in povezujejo rod, človeštvo.
Prešernovega rlaja Haderiap
Prešernovega sklada. Med	Lasan (za vloge v baletu) in
slednjimi je bila tudi naša	Rudi Šeligo (za književnost),
pesnica Maja Haderiap.	kar nas posebno veseli, saj
Nagrado je dobila za pesniško	sodi med najboljše slovenske
zbirko Bajalice, kije lani izšla	sodobne dramatike, poleg
v skupni založbi Drave iz	tega pa je kot predsednik
Celovca in Založništva trža-	Društva slovenskih pisateljev
škega tiska. (Utemeljitev	posebno dejaven pri nastaja-
komisije o podelitvi tega viso-	nju nove jugoslovanske usta-
kega priznanja objavljamo na	ve, v kateri naj bi bila jasno
posebnem mestu). Med	začrtana samostojnost slo-
nagrajenci Prešernovega	venskega naroda v okviru
sklada je bil tudi tržaški	SFRJ, zlasti kar zadeva nje-
slikar Franko Vecchiet.	govo jezikovno in kulturno
S tem je bila ponovno po-	suverenost. Vsem letošnjim
trjena vraščenost zamejskih	Prešernovim nagrajencem
Slovencev v kulturno ustvar-	iskreno čestitamo in jim tudi
janje slovenskega naroda,	za v bodoče želimo mnogo
hkrati pa tudi njihov močan	ustvarjalnega uspeha,
življenjski utrip, saj izven Na torkovi proslavi so meja matičnega naroda na	objavili tudi odločen poziv,
področju umetnosti dosega	naj za kulturo namenjenih
tako visoko raven, da je	sredstev kljub trenutnim
zmožna prenesti vse stroge	težavam ne zmanjšujejo,
kriterije, ki jih določajo	zakaj kultura je najmočnejši
pogoji za podelitev take	odraz vsake narodne identite-
nagrade. Dobitniki Prešer-	te, ki je prav v tem času ne
nove nagrade so Alenka Bartl	kaže podrejati drugim inte-
(za kostumografijo), Mojmir	resom.
M;7an Kučan
Slavnostni govornik na podelitvi Prešernovih nagrad v Cankarjevem domu v Ljubljani je bil predsednik CK Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan. V svojem govoru, ki ga je neposredno prenašala ljubljanska televizija, je dejal, da se je slovenski narod v zgodovini potrjeval s kulturo, v današnjem času pa se potrjuje tudi s politiko. Precejšen del govora je namenil aktualnim političnim dogajanjem v Sloveniji in Jugoslaviji.	VsesMte. A Ko*of
Z maratonskim branjem Prešernovih pesmi ob njegovem spomeniku v Ljubljam, z literarnim večerom Prešernovih nagrajencev in drugih pesnikov in pisateljev v Cankarjevem domu ter z obiski Prešernovega groba v Kranju, so se slovenski besedni ustvarjalci in ljubitelji poezije poklonili spominu veh-kega genija, ki je umrl pred 140 lett.
Celovškemu županu bodo sodili
CELOVEC. - Celovški župan Leopold Guggenber-ger (OVP) se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Obtožnica ga poleg vpletenosti pri gradnji hotela Porcia v Celovcu bremeni še za več drugih prekrškov. Guggen-bergerju predvsem očitajo, da ni upošteval upravičenih intervencij s strani avstrijskega računskega kontrolnega urada in ljudskega tožilstva, temveč da je zavedel občinski svet, ki je sporna dovoljenja potrdil. To po navedbah v obtožnici velja predvsem v zadevi Unzeitigovega hotela Por-
Konec drsanja?
CELOVEC. - Slaba vest za ljubitelje drsanja na naravnem ledu: ker je temperatura narasla, je drsalno društvo moralo preklicati dovoljenje za drsanje na Vrbskem jezeru. Sončno vreme je namreč 15 centimetrov debel led nekoliko zmehčalo, tako da drsanje ni več varno. To pa ne velja za Rjavško, Zablatniško, Osojsko in še nekatera druga jezera, kjer je led še dovolj trden.
Vabljenje turistov
CELOVEC. - Mesta Celovec, Gradec, Ljubljana in Trst nameravajo skupno privabljati turiste. O tem so se dogovorili na zasedanju. Posebej se bodo prizadevali za goste iz ZDA, Kanade, Japonske in Evrope, katerim se bodo od leta 1990 dalje predstavljali s posebnimi prireditvami.
cia, pri katerem menda kar več detajlov ni po zakonskih odredbah. Guggenberger sam trdi, da mu nekateri očitno podtikajo kriminalnost in da se procesa, ki bo menda na Štajerskem, ne boji.
Spori v Zvezi vMokošoicev
CELOVEC. - Pred skoraj štirinajstimi dnevi se je v Zvezi visokošolcev v Celovcu začel spor, ki se še nadalje zaostruje. Dve seji glavnega odbora (13. in 26. 1. 1989) in seja socialistične frakcije študentov spora, ki je nastal, kot poročajo časopisi, zaradi odškodnine v višini 5.000 šilingov, ki jo je prejel predsednik socialistične frakcije, niso pomirile. Za spor se je zvedelo,ker je predsednik glavnega odbora Heimo Schwarz iskal pomoč pri časopisih. In kot vedno, so ti tudi tokrat priložnost rade volje izkoristili.
Funder uspešen
ŠENTVID OB GLINI. -Podjetje Funder, ki je v lasti Turnauerjeve skupine, je lani zvišalo svoj promet na skupno 750 milijonov šilingov. V začetku marca pa bo začelo obratovati še tretje podjetje, ki bo proizvajalo predvsem različne vrste impregniranega dekorativnega papirja. Do leta 1990 bodo namestili tudi napravo za odplake, ki bo podjetju omogočila proizvodnjo vlaknatih plošč. Naprava bo predvidoma stala 370 milijonov šilingov.
Pust n/ b/7 masten oko// ost samo v P//berko, (na s//k/ L/n/egov Lojz /n Pokržn/kov Loka), temveč so se m/ad/ /n neko//ko starejš/ po vese//// tod/ drogod po jožnem Koroškem. V Že/ezn/ Kap// se je od postnem norenjo v dote/o Ob/r zbra/o kar 500 /jod/, pr/ Kovačo na Ob/rskem pa so najbo//še postne šeme (skop/no /z Se/) ce/o nagrad///. Svečan/ so post popestr/7/ s sveško f//darmon;jo /n 7r/om Drava, tod/ v Sm/be/o /n Dobr// vas/so domač/ ko/torn/k/ vpos-tn/d da/jad zabava// pr/š/eke. Poseben dogodek za naj-m/ajše pa /e b// otrošk/ postn/ p/es v ko/tornem domo Dan/ca v Sentpr/možo, kjer otroc/ od samega smeda /n vese//a n/so b/7/ zamazan/ /e oko// ost...
SLOVENSKI VESTNIK
			
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Petek	dvorana	PODIJSKA DISKUSIJA o vprašanjih	BD)
10.2.	trg zbornice,	Evropske skupnosti v zvezi s kmetijstvom	Dobria vas
19.00	Vetikovec		
Petek	Dom prosvete	VEČER S KITARAMA	Sodatitas
10.2.	v Tinjah	Ferdinand Neges & Johann Scherr	
19.30		z uvodnimi besedami o sktadbah in umetnikih	
Sobota	Kutturni dom	SOLIDARNOSTNI PRAZNIK ZA DR. PETRA	SPD Danica in
11.2.	Danica,	GSTETTNERJA Sodeiujejo: Mtadinski zbor	Nadstrankarski
19.00	Šentprimoi	Danica, Ansambet Drava, 4 J, Sitvija in Eda Vetik,	komite za obrambo
		Reinhard Settner, BRUJt.	dvojezične šote.
Sobota	Pri Ftorianu	NAGRADNO KVARTANJE	BSG
11.2. 19.00	vVogrčah		Vogrče
Nedetja	mata dvorana	CERKEV IN STRANKE V AVSTRIJI	Katoiiška
12.2.	župnišča	predava: dr. Franz Leitner. nato diskusija	prosveta
19.00	v Šentjakobu		
Ponedetjek farna dvorana,		SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV	KPD šmihet in
13.2.	šmihet	in predstavitev zbirke ljudskih pesmi	KKZ
19.00		..Vsaka vas ima svoj gtas"	
Ponedeljek Dom prosvete		Ml IN NAŠA ZGODOVINA- Karantanija.	Sodalitas
13.2.	v Tinjah	začetek stovenske državnosti.	
19.30		Predava: dr. Janko Zerzer	
Torek	Dom prosvete	INDIJSKA KLASIČNA GLASBA	Sodalitas
14.2. 19.30	v Tinjah	koncert. Nastopa: Martin Lumbar (Ljubtjana)	
Torek	Studio v	LJUBOSUMNOST -gtedatiška predstava	
14.2.	Kotpingovi hiši	po drami W. Pevnyja	
20.00	v Cetovcu		
Sreda	farna dvorana	ŽIVLJENJE NA SMETIŠČIH KAIRA	Caritas
15.2.	všmarjeti	predava: Peter Ouendter	
19.00	v Rožu		
Sreda	tjudska šota	STAVKI, NAPRAVLJEN) IZ JEZIKOV	Ebz in občina
15.2.	v Bitčovsu	bereta: Peter Turrini in Janko Ferk	Bitčovs
19.30			
četrtek	menza univerze	KONCERT DIPLOMIRANCEV JAZZA	Dežetni
16.2. 20.00	v Cetovcu	kandidat natotkatih: Emi) Krištof	konzervatorij
Petek	Modestov	KONCERT SKUPINE "4J"	KDZ, stovenska
17.2. 19.30	dom		dijaška doma
Petek	Dom prosvete	PRAVOSLAVNA CERKEV	Sodatitas
17.2. 19.30	v Tinjah	Predava: univ. prof. dr. Grigorius Larentzakis	
Sobota	pri Ftorianu	OD PLIBERKA DO TRABERKA	SPD Edinost
18.2.	vVogrčah	Sodelujejo: MoPZ Fottej Hartman, MoPZ Franc	
19.30		L. Lesičjak, Pevsko-instrumentatna skupina iz Žvabeka, .Strune izpod Pece" iz Mežice.	
Nedetja 19.2. 19.30	kutturni dom v Šentjakobu	KONCERT SKUPINE „4J'	SPD Rož. farna skupnost, KM
Ponedetjek Dom prosvete		MIINNASAZGODOVINA	Sodalitas
20.2.	v Tinjah	Turški vpadi in kmečki upori	
19.30		Predava: dr. Janko Zerzer	
Sreda	Dom prosvete	DIZAJN NA STEKLU - tečaj za spretne roke.	Sodatitas
22.2. 19.00	v Tinjah	Vodi: Edettraud Fuhrer	
Ponedetjek Dom		Ml IN NASA ZGODOVINA - Reformacija	Sodatitas
27.2.	prosvete	in protireformacija na Stovenskem	
19.30	v Tinjah	Predava: dr. Janko Zerzer	
vsak	Gosserbrau	SREČANJE DELOVNE SKUPINE	
torek 19.00	v Beljaku	za .Drugačno Koroško"	
				
				
		V		
				
				
				
				
Kombinacijski križanki
				T				
								
								
								
								
Besede s spodnjega spiska vpišite v oba iika tako, da boste sesta-vi!i dve križanki s simetrično razporejenimi črnimi poiji. V pokončnem iiku so štiri črna poija, v iežečem pa osem. Za začetek reševanja sta črki V in T že vpisani v iika.
2črki:AC SI 3črke:ENS SAT TAI
4	črke: IBAR KLIC OONA SOČA
5	črk: ANALI ARION KASTA KIRST KRAČA OTROK
REDAR SOKOL STVAR ŠKROB TENNO TIRON TRANI 7 črk:	INTERES KREATOR RADIRKA RAVNINA
SLANOST ŠKRTOST
sestavi! Jože Peteiin
+	A	B	C	D	E	F	G	H	t	J
1	0	c	G	0	.s	A/	0	P		0
2	Z)			F	*r	/	73		-4	T
3	-4	/v			o	f	o	/	Z)	/
4	-5	T		o	J	/		A/	/	
5	J	/	0	0		C	0	C		T
6	/		J	*r	0	0	T	/	TL/	
7	A/		T	o	0	0	V/	A	/	K
RAZSTAVE________________________
Ceiovec
Galerija Carinthia - Razstava Paola Patellija Gaterie 61 (od 3. do 23.2.) - Adolf Frohner- Dela na papirju. Kulturna tabema pri Joklnu - razstava akvarelov Petra Gstettnerja. Otvoritev: 17. 2. ob 20. uri - uvodne besede Christof Subik. Razstava bo odprta do 17.3.
Prodajna razstava za glasbeno šolo
* V Kulturni taborni Pri Joklnu (do 15. februarja)
Tinje
Galerija Tinje (do 15.2.) - Bogdan Potnik - akvareli in slike. Galerija Tinje (od 15.2. do 17. 3.) - Gunther Brugger - slike
Rešitev
križanke
prejšnje
SLOVENSKE
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo In uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 70.000 dinarjev. Oglasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 3,600.000 dinarjev.
Za doiar čtovečnosti

Usmiljene sestre in članice številnih drugih verskih organizacij, ki so bile nastanjene na postaji, so jim delile blagoslovljene spominčke in žepne izdaje biblije. Končno jih je nekdo pozdravil s šopi časnikov v jezikih kanadskih priseljencev. Najbolj so bili tega veseli Nemci in Avstrijci. Njihovi listi so bili polni novic o Kanadi in novih Kanadčanih, zato so jih naglo razgrabili in se poglobili vanje. Časa je bilo na pretek.
Drugi priseljenci pa so bili razočarani. Madžarski listi in tisti redki v slovanskih jezikih sploh niso vsebovali kanad-
ske snovi. Vse njihovo pisanje se je vrtelo krog Evrope -seveda z zamudo kakšnih deset dobrih let in se je ukvarjalo samo z izrazitimi nacionalnimi prepiri najhujše vrste. Ljudlje z ladje so obračali te časnike po rokah in niso vedeli, kaj bi početi z njimi. Namesto da bi jih objave spodbudile za daljšo in krajšo pot naprej v novo življenje, se je zdelo, kot da jih hočejo na silo zaustaviti in jih poslati nazaj - v tisto zmešnjavo političnih prevratnikov in duhovnega razbojni-štva, ki so se ga tako radi otresli.
Na srečo se nihče ni za dolgo ustavljal ob teh mislih. Prazni listi so se kmalu znašli v odpadnih koših in priseljenci so segli po praženi koruzi, ki je pritekla iz dolgih papirnatih škatel ob steni. Sprva so jo le poskušali, ker je niso poznali iz starega sveta. Pražena koruza zrnc z nabreklo kožico in kakor sneg belimi izrastki je bila zanje povsem nova. Kmalu pa se jim je prikupila, imela je okus po svežem maslu, in čakajoči so si z njo napolnili pesti.
Koruza se je valila iz visokih škatel brezplačno in tega marsikdo ni mogel razumeti. Kolodvorski uslužbenci so polnili škatle kar sproti, kakor se je pač topila in izgubljata v ustih priseljencev. Na prstih se je lepila kakor med. Ko so novodošli še videli posebne sprejemnice za priseljenske matere z otroki, kjer je na mizah bilo prav vse od mleka dalje - in tudi brezplačno -,
so se spomnili domačih pripovedi o Koromandiji.
Vsak priseljenec je dobil v posebnem oddelku postaje tudi prve dolarje. Ta jih je dobil deset, drugi petnajst, tretji celo dvajset ali trideset. Višina zneska je bila odvisna od tega, kakšni Cerkvi si pripadal na papirju. Različne kongregacije so očitno tekmovale, katera bo lepše pozdravila npvodošle na kanadskih tleh.
S temi prvimi kanadskimi dolarji so si priseljenci nakupili hrane za na pot prek celine. V papirnate vreče so si naložili zvitek ali dva belega kruha in več mesnih konzerv. Trgovina na postaji je bila polna dobrin, oni pa, kot da vsega drugega s polic ne poznajo ali pa nočejo. Za začetek poti po novi domovini se jim je zahotelo belega kruha in mesa. Naglo so hoteli pozabiti na čas, ko so na tuji Donavi tovorili vreče industrijskega sladkorja in ga med potjo, sestradani in
obnemogli, goltali namesto kruha.
V teh razsežnih postajnih čakalnicah si zdaj slišal v treh, štirih različnih jezikih vzklike radosti in olajšanja.
„Lepo nas je sprejela nova domovina!"
Tako so priseljenci presedeli na klopeh še ves popoldan. Obujali so spomine, izražali so svoje upe, ki so spet dobili krila. Čakali so na kontinentalni vlak in - jedli. Jedli pa ta čas niso več zato, ker bi bili morda lačni, kot je v Evropi lahko lačen samo raz-setjenec, človek, ki je izgubil domovino, marveč zato, ker jih je njihova nova domovina tako lepo sprejela, in nikakor niso hoteli odkloniti njenega gostoljubja.
Njihova prejšnja negotovost se je v teh nekaj urah razpršila. Zajel jih je občutek, da so končno na cilju in da bodo tukaj lahko s časom spet doma. Ta „doma" jih je zares najbolj skrbel. Ves ta čas, kar so bili zdoma.
TV AVSTR!JA 1
TV AVSTR!JA 2
TV LJUBLJANA
VTEMTEDNUNATELEV!Z!J!
10.30 Samo konjem se da milostni strel; 16.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 VVichertovi iz soseske; Kdo nudi več? 19.30 Čas v sliki; 20.15 Akti XY - nerešeni... 21.20 Anekdote po notah; 22.05 Harley Davidson 344; 23.50 Akti XY - nerešeni; 0.00 Gujanski masaker; 1.30 Poročila.
10.35 Ljubezen brez besed; 14.15 Beli sen; 16.00 Wurlitzer; 16.55 Spored za otroke: 18.00 Mi; 18.30 Trai-ler; 19.00 Veselo v soboto; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Nos naprej; 22.05 Srčni list; 22.30Šport -SP v smučanju, drsanje na ledu; 23.30 G R. rod-show; 0.15 The Addams Family: 0.45 Exlibris.
9.00 Poročila; 10.35 Tedenski pregled; 11.00 Ura tiska; 15.00 Tedaj; 15.05 Spored za otroke; 17.40 Velikih deset; 18.30 X-razsežno; 19.15 Žrebanje lota; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Alfredo Kraus; 21.15 Vizije: 21.20 Matere; 22.15 Vrnitev na Irsko; 23.00 Kameradi Kolomana VVallischa; 0.30 Poročila.
10.30 Beli sen; 16.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 VVichertovi iz soseske; Kdo nudi več? 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Peter Strohm; 22.00 Beg v troje; 23.45 The Mun-sters; 0.10 Aktualno.
10.30 Sunny-Boys; 15.00 Vsi smo otroci božji; 16.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 VVichertovi iz soseske; Kdo nudi več? 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Katastrofa na kredit; 21.15 Dallas; 22.00 Nadih osveščenosti; 23.50 Zapadno od Santa Feja; 0.15 Aktualno.
10.35 Moja hči; 15.00 Pes. ki mu je ima gospod Bozzi; 16.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 VVichertovi iz soseske; Kdo nudi več; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Ribarka z Bodenskega jezera: 21.45 Cesta zakletosti; 23.10 Čikago 1930; 0.00 Aktualno.
10.30 Avstrija I; 16.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 VVichertovi iz soseske; Kdo nudi več? 19.30 čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Show-miks; 21.55 Nevaren dopust; 23.20 Man-nix; 0.15 Aktualno.
15.55 Tedaj; 16.00 VVurlitzer; 17.30 O živalskem svetu; 18.00 2x7-7 dni sporeda na 2 kanalih; 19.00 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Možgani: 21.20 Pogovor o filmu; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 čas v sliki; 22.20 Šport; 22.50 Komad umetnosti meseca; 23.10 Odstranjeni glasovi - tihožitje; 0.30 Kot veje strah, tako veje veter; 2.00 Poročila.
9.55 SP v biatlonu; 16.00 Visoki zbor; 17.45 SP v smučanju, veleslalom, (ž); 18.40 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 SP v smučanju, veleslalom, (ž) - 2 tek; 21.15 Higlander; 23.05 Aktualno; 23.10 Samohodec; 1.05 Poročila; 1.10Exlibris.
9.00 Poročila; 9.05 Frustrirani; 9.10 Pozabi besedo, pozabi deželo; 9.55 SP v biatlonu; 12.10 Slavnostni koncert iz Berlina; 13.30 Športno popoldne; 17.45 Klub seniorjev; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki;
19.15	SP v smučanju, slalom (m);
20.15	Evrocups: Rop v Parizu; 21.20 Sunny-Boys; 23.05 SP v smučanju; 23.35 Departments; 0.25 Aktualno.
15.55 Tedaj; 16.00 VVurlitzer; 17.30 Hribolazenje z R. Messnerjem; 18.00 LindenstraBe; 19.00 čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Schwarzwaldska klinika; 21.00 Novo v kinu; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Afričani - trikratna oporoka; 23.05 Moem-Lam - velika molitev; 0.00 Aktualno.
15.55 Tedaj; 16.00 VVurlitzer; 17.30 Orientacija; 18.00 Alf; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Tista reč; 21.07 Zunanjepolitični report; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.
15.55	Tedaj; 16.00 VVurlitzer; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Panoptikum; 18.30 Lokalni TV-spored: 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Avstrija I;
21.55	Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Zadeva: Afganistan; 23.50 Aktualno.
15.55 Tedaj; 16.00 VVurlitzer; 17.10 Rumena reka; 18.001 -2-X (nogomet in toto); SP v nordijskih disciplinah; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepol-tični report; 21.05 Hotel; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.
11.00 Igrani film; 16.30 Dnevnik; 16.45 Tednik; 16.35 Slovenci v zamejstvu; 18.10 Spored za otroke, V. Pečjak: Drejček in trije marsovčki, Zlati dež; 18.55 Mali koncert; 19.05 Risanka; 19.17 Naše akcije; 19.30 Dnevnik; 20.05 Naš edini svet, angleška dokumentarna serija; 20.40 Detektiva iz Miamija, Ameriška nanizanka; 22.10 Strašilo.
Otroška Matineja: Radovedni taček: Ptica, Lonček kuhaj: jajčna omleta, N. Kuret: Obuti maček, Poleti, pesem; 10.40 Slovenski ljudski običaji; 15.10 SP v biatlonu, 10 km (m); 16.30 Dnevnik; 18.00 SP v smučanju - veleslalom (ž); 20.20 SP v smučanju - veleslalom (ž), 2. tek; 22.05 S. Conran: Čipke; 22.45 Mednarodni Montand; 23.40 Benjamin.
9.30	Otroška matineja: Živ-žav, Zlati dež; 10.50 S. Conran: Čipke: 12.00 Ljudje in z zemlja; 13.30 Propad rimskega cesarstva, ameriško-španski film; 16.45 Kavboji, am. film; 18.50 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Mernik; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 G. Mihič: Srečno novo leto 1949; 21.10 Smučajmo vsi;
21.30	Zdravo.
10.55 Oči kritike; 11.25 Igrani film; 16.10 Smučajmo vsi; 16.30 Dnevnik; 16.45 Utrip; 18.25 Spored za otroke: Radovedni taček: Voda, Poleti, pesem; 17.00 Zrcalo; 17.15 Mernik;
19.05	Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 D. Ugrešič-S. Tribušon: Kako preživeti do prvega; 21.10 Osmi dan;
22.05	Antologija slovenske violinske glasbe.
9.10 Kaj je film: Izrazna sredstva filma - Čas v filmu in slikar - kratki film; 10.10 Šolska TV - Poklicno usmerjanje: elektroenergetik, Safari v mestu, Računalništvo in robotika; 18.00 Spored za otroke: Lonček kuhaj: Špageti, Periskop; 20.05 N. Badalucco: Če nekoč potrkaš na moja vrata; 21.15 Omizije; 23.15 Video strani.
9.10 Kaj je film: Izrazna sredstva filma - filmska montaža in piknik v nedeljo: 11.30 Video strani; 16.30 Dnevnik; 16.45 Osmi dan; 17.25 Portret: Vsak človek se rodi svoboden; 18.20 Spored za otroke: Zbis: Cvet, ki večno cvete. Pengov-Simončič: Zlata ribica; 19.05 Risanka; 20.05 Film tedna: Smrt Maria Riccija, (švicarski film); 22.00 Svet poroča.
9.10 Kaj je film: Filmska igra in revolucija; 10.10 Šolska TV: Poklicno usmerjanje. Po sledeh napredka; 18.20 Spored za otroke: Tuja serija; 21.00 L. Mc. Murtry: Umor Mary Phagan, nadaljevanka; 22.10 Pred SP v klasičnih smučarskih disciplinah v Lahtiju; 22.25 Retrospektiva jugoslovanskega filma 30 let nagrade Jelen Tiger.
A!berto Moravia: Ciociara
Ponedeljek, 13. 2. 1989, TV LJ1, 20.35 -Sodobnega italijanskega pisateija Aiberta Moravio sto-venski bratci dobro poznajo, saj so prevedena skoraj vsa njegova deta. V petdesetminutnem dokumentarnem fitmu, ki ga poskuša izrisati in predstaviti kot čtoveka in kot pisatetja, Moravia zgovorno pripoveduje o sebi. svojem detu, seksu in potitiki. Za tem pa je na sporedu fitm „Ciociara", ki gaje po njegovem romanu teta 1959 posnet Vitorio de Sica. „Ciociara" je pripoved o materi, ki se z mtado hčerko nameni domov k staršem, da bi ušta takoti in bombnim napadom v Rimu. Vtogo matere je odigrata Sophia Loren, hčerke pa Etenonora Brown. Za to je Sophija Loren dobita Oskarja in ztato patmo.
„Jonestown"
Petek, 10. 2. 1989, TV Al, 0.00-Leta 1978 je svet pretresla novica o kolektivnem samomoru pristašev „tjudskega tempta" v Guyani v Južni Ameriki. Duhovni oče sekte je bit pastor Jim Jones, ki je ustanovit tudi komuno „Jone-stown", kjer se je pozneje izvršit samomor vseh njegovih pristašev.
!zvor emocij
Petek, 10. 2. 1989, TV A2, 20.15-Že v 19. stotetju so znanstveniki prvič ugotoviti, da imajo vse emocije izvor v možganih. V žarišču četrtega deta oddaje o človekovih možganih bo „timbski sistem". Temeljna vprašanja tokrat so, kako nastane stres, kako občutki panike in strahu?
Miche! DeviHe: Benjamin
Sobota, 11.2.1989, TV LJ1,23.40-„Benjamin" je 17-tetni mtadenič, ki izgubi očeta in mater in se preseti k bogati teti, kjer se začne uvajati v skrivnosti spotnosti. Zgodba se odvija v 18. stotetju in je privtačna predvsem za oko. Potna je prepletov med mtadim Benjanimom in tepimi dekteti po eni strani ter zapetjivim stricem in ženskami po drugi. Prevta-duje gatski neukrotljivi duh, potn hudomušnosti. Čeprav je Michet Devitte svojevrsten režiser in pogosto vzbuja dvome o svoji pristnosti, pa se je s svojim stitom trajno uvetjavi) v francoskem fitmu.
Bo!!ov „!rski dnevnik"
Nedetja, 12. 2. 1989, TV Al, 22.15 - „Vrni-tev na Irsko" se imenuje oddaja s spomini iz dnevnika Heinricha Botta. Poteti 1954 je s trajektom potovat iz Liverpoota v Dubtin, tri teta pozneje je izše) njegov „lrski dnevnik" z zapisi tega potovanja. Peter Leippe išče tjudi in pokrajino Heinricha Botta v dežeti.
Ma poti k stabiinosti
Ponedetjek, 13. 2. 1989, TV A2, 22.20 -V zadnjih petindvajsetih tetih je okrog petdeset državnih udarov še dodatno ohromito prizadevanja afriških držav na poti k stabilizaciji in v boju proti kotoniatizmu. V mnogih novih državah vtada vojaška diktatura, nasitje in anarhija sta še slej ko prej na dnevnem redu.
RADIO KO
[ggSSlE
DtO KORAKA
Petek, 10.2.
Slavimo gospoda-nova vseslovenska pesmarica
Sobota, 11.2.
Duhovni nagovor (prof. J. Ropitz) Voščila (D.
Urschitz)
film na Koroškem-diskusija v živo
Torek, 14.2.
Partnerski magazin „Halo, prijatelji"
Sreda, 15.2.
Narodnozabavna
glasba
Večerna oddaja:
Vsestovenska pesmarica in moiitvenik
Petek, 10. 2.: Z upravičenim ponosom so pred kratkim na sedežu koroškega škofa v Cetovcu predstaviti novo pesmarico in nov motitvenik ..Stavimo Gospoda", saj bo nova knjiga za vse Stovence tako na Koroškem, v stovenski cerkveni provinci pa tudi v Gorici v ttaliji nadomestita vrsto verskih pripomočkov za sodetovanje vernikov ob bogostužju. Deto je rasto v skupni komisiji, sicer pa so koroški čtani imeti voditno vtogo.
Nedetja, 12.2.
Postne navade (dr. H. Lausegger)
Ponedetjek, 13.2.
Tevžej-Prvi slovenski igrani
21.00-22.00
20. koroški kulturni dnevi, zvočno pismo iz Slovenije
Četrtek, 16.2.
Rož, Podjuna, Zilja
V oddaji, ki bo namenjena predstavitvi nove pesmarice, bodo o detu spregovoriti kantor krške škofije prof. Jože Ropitz, vodja dušno-pastirskega urada, rektor Jože Kopeinig in Jože Vateško.
Družbenokritično sporočHo
Sreda, 15. 2. 1989, TV LJ1, 20.05 - Claude Goretta je teta 1982 posnet fitm „Smrt Riccija". Paztjivega gtedatca zna zgodba pritegniti s svojim družbenokritičnim sporočitom in etementi sodobne kriminatke. Izredno zanimiva je odtočitev avtorja, da skozi ves fitm spremlja dvoje dogajanj na raz-tičnih ravneh.
V majhno švicarsko vas se pripelje znani novinar Bernard Fontana. S pomočnikom žeti napraviti tv oddajo o Petru Dietrichu, strokovnjaku za vprašanja takote v svetu. Na večer pred njegovim prihodom se z motorjem ponesreči mtadi italijanski pevec Mario Ricci. Iz pokticne radovednosti se Fontana začne s primerom pobliže ukvarjati. Izkaže se, da je do Riccijeve smrti pripetjata vrsta dramatičnih dogodkov in nesporazumov na vasi.
Ch. Mendes
Torek, 14. 2. 1989, TV Al, 20.15 - Chico Mendes se je v boju za zetena ptjuča pogumno upira! veteposestnikom in svetovnim bankam, dokter svoja prizadevanja ni ptačat z življenjem.
Afghanistan
Sreda, 15. 2. 1989, TV A2, 22.20 - Zadnje sovjetske čete so zapustite Afghanistan. Prihodnost države pa je nejasna. Dokumentarec je posneta tetevizija Yorkshire.
Zd^j ima tudi Avstrija svoje prvo ziato—Uirike iViaier zmagaia s 3 stotinkami prednosti
Razveseljivo!
SLOVENSKE
VESIMK
ŠPORT
Do/go .svNO AMorcv// ča/:rz//, Ja /e v vc/c.s'J//o/ziu /:on-čno zwaga/a	Uc.sc/yc pa
p' 6 Jo sc vcč/c, //er je J Ja A v,sTrJA:r/ at J/ na 2. fne.sAn.
Boijšega zdravila za že bolno avstrijsko smučarsko dušo si ne bi bili mogli predstavljati: Ulrike Maier in Sigrid Wolf sta uspeli na svetovnem prvenstvu v superveleslalomu in zasedli kar prvi dve mesti. Toda koliko je bilo to srečno naključje, dokazuje predvsem dejstvo, da je tretja, Michaela Gerg iz Zvezne republike Nemčije, zaostala za zmagovalko samo za 4 stotinke sekunde. Seveda je bilo veselje neizmerno, prav takšno, kot pred tem strah, da bi Maierjevo kakšna konkurentka le še prehitela.
Manj uspešni v super veleslalomu so bili moški, saj je Hubert Strolz že hotel poseči po bronasti medalji, ki pa mu jo je v zadnjem hipu speljal Jugoslovan Tomaž Čižman. Zmagal je Martin Hangl pred Pirminom Zurbriggnom (oba Švica).
Da pa imamo Avstrijci že vse tri kolajne, je doprinesel
Gunther Mader, ki je v moški kombinaciji v bistvu presenetljivo premagal favorita Pirmina Zurbriggna in tako v skupnem seštevku dosegel tretje mesto za Marcom Girardellijem in Paulom Accolo. Mader si je bron zagotovil predvsem z izredno dobro vožnjo v slalomu, toda tudi 10. mesto v smuku ni bilo od muh. V ženski kombinaciji pa je zlato osvojila Tamara Mc Kinney, Vreni Schneider pa srebro. Mateja Svet je s presenetljivo dobrim smukom le tesno zgrešila kolajno in bila četrta. Zato pa je Svetova blestela v slalomu, saj je po bronu v Crans Montani, srebru v Ca!garyju zdaj končno stopila na najvišjo stopničko: zlata kolajna za Matejo Svet! Nič čudnega torej, da zdaj upa še na veleslalom, saj se bo sporoščena skušala kar se da dobro uvrstiti tudi v tej disciplini prvenstva 1989 v Vailu.
Za Mazejevo na častnih mesf/b.* IMJf (desno) /n Gerg.
Mateja Svet s/ je v Va//u pr/bon/a z/ato ko/ajno v s/a/omo/
Singer še vedno na vrhu ,,top 10"
Nobenih presenečenj ob objavi nove Elo-liste za šahi-ste. Fide-mojster dipl. inž. Singer je še vedno na vrhu „top 10" slovenskih šahistov, oba nova legionarja SŠK „Obir" in SŠŽ/Cartrans Jokovič in Kovač, pa sta na
drugem in četrtem mestu. Med njima je mojstrski kandidat Jurij Deisinger, ki je na šentviškem turnirju izgubil osem točk, njegov uspešen nastop na bekštanjskem turnirju pa v novi listi še ni upoštevan.
Top 15 SŠZ ! in H	
L Alojs GALLOB	)892
2.FrancRULITZ	[89t
3. Gorazd Ž1VK0V1Č	1888
4. Ivko FERM	1853
5.dr.JoziAMRUSCH	1789
6. Herbert RUL1TZ	1788
7. Franc KOLTER	1736
8. Mag. Mirko LAUSSEGGER	1730
9. Rupert RE1CHMANN	1698
[0. mag. Peter. WALDHAUSER [682	
11. dr. HanziGASSER	1665
12. Ivan P. LUKAN	1564
13. mag. F. OGRlS-MARTlC	1542
14. Xhe!al HOTI	1539
15. Robert HEDEN1K	1506
Top 10 SŠK „Obir"	
1. Dušan JOKOVIČ	2212
2. Adem RAMAŠ	1897
3. Peter JAMMER	1664
4. Emanuel POLANŠEK	)6H
5. Johann WOLTE	1575
6. Johann STOSStER	1572
7. Hara[dWOLTE	1547
8.JosefHANSCHO	1544
9. Hans-Chr. W0LTE	1521
[0. Manfred TOPAR	1479
Top 10 slovenskih šahistov
1.	FM Dl HANS SINGER (ASK)	2.249 (-24)
2.	Dušan JOKOVIČ (SŠK „Obir") 2.212 ( -8)
3.	MK Jurij DEISINGER (Pošta)	2.138 (-17)
4.	Silvij KOVAČ (SŠZ/Cartrans)	2.100 (	0)
5.	MK Joschi GALLOB (Bekštanj) 1.994 (-28)
6.	Pepi GALLOB (Bekštanj)	1.990 (—11)
7.	Justin POLANŠEK(SŠZ)	1.975 (	0)
8.	Pepi GALLOB ml. (Bekštanj)	1.962 ( -5)
9.	Adem RAMAŠ (SŠK „Obir")	1.897 ( + 15)
10. Alojz GALLOB (SŠZ/Cartrans)	1.892 (-14)
Od!ičen start stovenskih šahistov
Tri tekme - tri zmage
ŠPORTNI
TERMINI
ŠAH
Nedetja, 12. 2. 1989: TSV
Grabštanj - SŠZ Posojitnica Celovec [[(9.00).
SANKANJE
Nedetja, 12. 2. 1989: Ljudska sankaška tekma SŠK Obir (Lepena. pri Rastočniku, [3.00).
NAMIZNI TENIS
Ponedetjek. 13. 2. 1989: Kelag U-NTKCetovec 11(19.00).
Spodnja iiga-vzhod
Slovenski šahisti so uspešno začeli vigredno sezono v tekmovanju za koroško šahovsko prvenstvo. Ekipa Slovenske športne zveze/Car-trans I je premagala Frant-schach s 5,5:2,5 in je na lestvici spodnje lige-vzhod na solidnem petem mestu. Tudi šahisti SŠK „Obir' so nadaljevali z zmago. V šestem kolu so senzacionalno visoko premagali drugouvrščeno moštvo BSG Raiffeisen iz
i. razred-vzhod
Celovca in se v 1. razredu-vzhod prebiti na deveto mesto.
Najbolje uvrščeno slovensko moštvo po šestih kolih je SŠZ/Posojilnica Celovec !!. Moštvo zaseda odlično drugo mesto v 2. razredu-vzhod in ima še možnosti za osvojitev prvaka. Za prvouvrščenim moštvom iz Wo!fsberga zaostaja le 2,5 točke. Naslednja tekma bo že v nedeljo v Grabštanju (9.00).
2. razred-vzhod
). SG Wolfshcrg 1	6 5 0	[ 38.5	]. GD K Cetovec	6 6 0 0 37	i.SG Wt)ifsherg3 2. SŠZ/PosojHniea 2	6 5 1 0 34.5
2. SG Wolfshcrn 2	6 4 [	) 28,5	2. Raiffeisen Ce).	6 5 0 i 30		6 5 t 0 32
3 K[)R Cetovec	6 5 1)	[ 27	3. ASK Cetovec	6 4 0 2 29.5	3. VST Vc)ikovec2	6 4 0 2 29
4. ESV Šentvid	6 5 0	[ 25	4. Pok Cetovec	6 2 0 4 27.5	4. DG Liebenfets	6 4 ) t 27.5
5. SŠZ/Cartrans )	6 2 2 2 25		5. SV Eitweg	6 3 0 3 26	5. TSV Grabštanj	6 3 0 3 26
6. VSTVetikovcc	6 3 0 3 24.5		6. Gospa Sveta	6 5 0 t 25,5	6. SC Frauenstein	6 2 1 3 23
7. Post SV	6 3 0 3 22.5		7. WACH	6 3 0 3 24.5	7.	WSV Passering 8.	SG Magistrat 2	6 2 1 3 22.5
8. ATUS Borovlje	6 2 [	3 22.5	8. Scmmetrock 2	6 3 0 3 23.5		6 1 1 4 22
9. Vorw Moihcrk	6 2 )	3 22.5	9. SŠK ..Obir"	6 2 0 4 22,5	9. SG Tanner2	6 0 0 6 13.5
[tl. WSV Frantschach	6 0 2 4 19.5		tl). Wd!fnitz	6 2 0 4 20.5	!() ESV Gciovcc	6 ) 0 5 10
) L WSG Šcntandraž )2. WSG Wietersdorf	6 0)5 )7,5 6 0 2 4 !5		U. Huttenbcrg [2. ESV Sentvtd	6 t 0 5 15.5 6 0 0 6 6		
ŠAHOVSKA RUBRIKA
Šahovska naloga št. 54
Sitvo Kovač
KOČIJEV - LEDERM AN Le Havre 1977
Črne figure nevarno stiskajo obroč okrog belega kralja, napadena je bela dama, neprijetna pa je tudi poteza črnega Ld4 z vezavo po prvi vrsti.
Toda beli, ki je na potezi, je predvidel zanimiv razplet v nadaljevanju, kjer bosta pokazala svojo pravo sposobnost beta „ii-picanca". Poglobite se v pozicijo in kmalu bo pred vami pravi „gatop" belih skakačev, ki vodi v zmago.
a b c d e f g h
Rešitev naloge št. 53
Brez velike zadrege je črni s potezo 16...Th2:! ponudil trdnjavo, ki pa se zaradi matnega napada (17.Kh2: Dh4+ 18.Kg2 Dg3:+) ne sme vzeti.
17.	fg4 Te3:! Sedaj prihaja v igro še druga trdnjava.
18.	LIG?! S tem manevrom preprečuje beli udor črne dame v igro na kraljevo krilo. I8...Th3!! 19.TI3 Beli ne sme vzeti črno damo 19.Ld8: ker sledi:
19..	.Teg3:+ 20.Kf2 Th2+
21.Ke! Te3+ 22.De2 T3e2:+	23. Kd! Td2: +
24.Kcl Le5 in črni zmaga. V partiji je sledilo:
19..	.Tg3: + 2(l.KhI (Na
2().Tg3: Tg3:+ 2!.Kh! ali 21.K12 sledi 21...Df6: in beli kraj se ne more ubraniti napada črnih figur. 2(l...gf6 2LTg3:	Lg3:
22.SI3 I)d7 in velemojster Tajmanov se je vdal, saj mu grozijo nadaljnje materialne izgube.