RlMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini »/v >. Abb postale I gruppo VuCIlŽI UU ilT Leto XXHI. St. 136 (6720) TRST, sobota, 10. junija 1967; Izraelci so nadaljevali napadanje, dokler niso do kraja izvedli svojih načrtov Predsednik Naser je sporočil po radiu svojo ostavko toda skupščina ga je pozvala, naj ostane na svojem mestu Za svojega naslednika Je določil Mohiedina - Odstopila sta tudi podpredsednik Amar in minister za obrambo - V svojem govoru Je Naser omenit nepobitne dokaze o izraelskih pripravah za napad in o povezavi Izraela z imperializmom KAIRO, 9. — V zadnjih 24 urah so se dogodki na Srednjem vzhodu naglo razvijali. Po sinočnjem sporočilu ZAR, da “Prejema poziv varnostnega sveta za ustavitev bojev, so izraelske čete nadaljevale napadanje, dokler niso do konca izvedle “v°jih načrtov in niso prispele do Sueškega prekopa. Danes je •Udi Sirija sporočila, da sprejema ustavitev bojev in hkrati za-nteva sejo varnostnega sveta, ker so Izraelci ves dan nadalje-vaii napadanje. Predsednik Naser pa je med napovedanim govorom sporočil Sv°j odstop in takoj nato so se J Kairu začele množične mani-»estacije z zahtevo, naj Naser ?v°j odstop prekliče. Odstopi-a sta tudi podpredsednik Amer ® minister za obrambo Badran. '•a novega predsednika je bil i-jdenovan zakarija Mohiedin. Za-•®di manifestacij je Naser spo-i°dil, da preklicuje ostavko do jutri, ko bodo o njej razpravni na izredni seji skupščine. Nasprotno kakor je bilo pr-°tno objavljeno, se je izredno Nasedanje narodne skupščine za- !‘o že nocoj. Skupščina je iz- psovala resolucijo, ki poziva j4®dsednika Naserja, naj pre- »iče u,- svoj sklep, da zapusti pred 0stv0 republike, in ga poziva, v J Gst.nno vrvHitpiii in državni ostane voditelj ( J“a' 'a vlada, ki se je tudi sesta- j.fUvar. Podoben sklep je spre u a vlada, ki se j na iZrecjni seji. odgovornost za to tragedijo, imperialistične sile, je nadaljeval Naser, menijo, da je Gamal Abdel Naser njihov sovražnik Hotel bi, da bi bilo jasno imperialističnim silam, da so vsi Arabci njhov sovražnik in ne samo Gamal Abdel Naser. Sile, ki sovražijo arabsko nacionalistično gibanje, skušajo obrazložiti, da je to gibanje Naserjevo gibanje, toda to ni res, ker se je upanje po arabski enotnosti rodilo pred Gamalom Abdelom Naserjem in bo živelo, tudi ko bo on izginil.« »Vedno sem vam rekel, da je narod večen, in da je vsak posameznik, naj bo njegova vloga in njegovo poznavanje problemov v deželi kakršno koli, orodje ljudske volje. V skladu s členom 110 začasne ustave, ki je bila objavljena marca 1954, sem pooblastil svojega tovariša, svojega prijatelja, svojega brata Zaharijo Mohiedina, naj pre- ,^akor rečeno, so se boji na Sinaj- ([3 Polotoku danes nadaljevali, doji* niso Izraelci prispeli do Sueškega ?rek°Pa- Izraelski radio je javil, in ?° izraelske čete dosegle prekop * 3 je sedaj ves Sinajski polotok 'Do?- h Izraelcev. Kairski radio je Hn ?cil. da so se egiptovske čete jhJUuile na levo stran Sueškega W3°Pa in da je na Sinajskem poji111 orožje utihnilo, to* Preden je zvečer govoril po tov-1’- se Je Naser danes znova po-L,rJal s sovjetskim poslanikom v je bil že četrti sestanek vzame posle predsednika republike in naj skrbi, da se izvajajo členi ustave glede tega imenovanja. Po tej odločitvi se mu stavljam na razpolago. S tem ne likvidiram revolucije, kajti revolucija ni plod ene same generacije. Ponosen sem, da pripadam generaciji, ki je likvidirala britanski imperializem, ki je uresničila neodvisnost Egipta in ki je definirala njegovo arabsko osebnost, ki je vodila socialno revolucijo, ki je izvedla temeljito spremembo v egiptovski stvarnosti. Vse to je potrdilo, da je ljudstvo postalo gospodar dobrin naroda. Ljudstvo je rešilo Sueški prekop, postavilo je temelje za industrijski zalet Egipta, zgradilo je Asanski jez, zgradilo je električno mrežo in sprostilo petrolejska bogastva. Narodna zveza, ki združuje kmete, delavce, vojake, intelektualce in kapitalizem, lahko z resnim in vztrajnim delom stori velike čudeže in lahko postane sila za deželo, za arabski narod, za narodno revolucionarno gibanje in za svetovni mir, ki naj temelji na pravičnosti.« Zatem je Naser izrekel priznanje ljudstvu zaradi žrtev, ki jih je pre. našalo med sedanjo krizo in zaradi junaških dejanj častnikov, «ki so s svojo krvjo napisali slavno stran naše zgodovine«. Naser je nato govoril o zadnjih dogodkih in izjavil, da je Izrael pripravil točen načrt za zasedbo Sirije. Nadaljeval je: ((Petnajstega maja je bilo očitno iz izjav sovražnika, da namerava Izrael napasti Sirijo. To so potrdile informacije naših sirskih bratov in naše obveščevalne službe. Naši prijatelji v Sovjetski zvezi so obvestili parlamentarno delegacijo, ki je obiskala Moskvo v začetku prejšnjega meseca, da je preračunan namen napasti Sirijo. Naša dolžnost je bila, da ne ostanemo s prekrižanimi rokami. To je bila dolžnost arabske solidarnosti, toda tudi jamstva za našo narodno varnost. Očitno je bilo, da tisti, ki je hotel začeti invazijo Sirije, bi končal z napadom na Egipt. Naše oborožene sile so se usmerile na naše meje. To je imelo za posledico umik varnostnih sil OZN in namestitev naših sil v Šarm El šejku blizu Tiranske ožine, ki jo je sovražnik uporabljal po napadu leta 1956. Premikanje sovražne zastave pred našimi četami je bilo nevzdržno in je globoko ranilo čustva arabskega naroda. Na podlagi naših ocenitev o obsegu sovražnih sil smo menili, da bi naš prihod lahko odbil sovražnika. Zavedali smo se možnosti oboroženega spopada. Prevzeli smo tveganje. Predsednik Johnson je 26. maja izročil našemu poslaniku pismo, s katerim je od nas zahteval, naj pokažemo zmernost in naj ne začnemo sovražnosti v nobeni okoliščini, če nočemo imeti opravka s hudimi posledicami. Iste noči je sovjetski poslanik v Kairu zahteval sestanek z menoj ob 3.30 zjutraj in mi je izročil poslanico sovjetske vlade, s katero so vztrajno zahtevali, naj ne začnemo prvi sovražnosti. V ponedeljek, 5. junija nas je sovražnik napadel. Od prvih trenutkov je bilo jasno, da so bile za sovražnikom sile, ki so hotele poravnati račune z našim arabskim nacionalističnim gibanjem. Opravka smo imeli z vr. sto presenečenj, ki so bila neobičajna. V prvi vrsti je sovražnik, ki smo ga pričakovali od vzhoda, prišel z zahoda. To je dokaz, da je lahko razpolagal z olajšavami, ki so presegale njegove možnosti vseh vidikov. Zatem je sovražnik napadel v istem trenutku vsa vojaška in civilna letališča ZAR, -kar dokazuje, da je računal na druge sile poleg svojih sil za zavarovanje svojega zračnega prostora proti vsaki naši morebitni reakciji. Kar se tiče arabskih front, je sovražnik prav gotovo računal na tujo pomoč. Vse dokazuje, da je bila povezava med imperializmom in Izraelom. Toda to pot je zaradi izkušenj leta 1956 skušal prikriti svojo igro. Toda mi imamo celotne nepobitne dokaze, da so ameriške in britanske nosilke letal bile v bližini sovražnikove obale.« Naser je izrekel še posebno priznanje kralju Huseinu in jordanski vojski zaradi pogumne borbe proti sovražniku in je izrazil svojo bolest, ker se je morala jordanska vojska boriti v Jeruzalemu proti sovražniku, ki je napadal s 400 letali. Izrekel je dalje priznanje alžirskim in iraškim četam in je dodal, da so se vse druge arabske države častno držale. to,.-, hjima v zadnjih 24 urah. Na-(jL* sprejel tudi kitajskega poslali i* Potem, ko so Izraelci do kra-lo^V^dli svoje načrte, so zvečer tostn'’ da sprejemajo poziv var-Hojj sveta za ustavitev bojev Sio nadaljevali pa so napa-V Sirije. sv°jem govoru je Naser izja- m .^oj, S&z SO ZDA in Velika Britanija o pomagale Izraelu in do- «*Vllši pomagale izraeiu in ao-lovska letala med spopa-»o Srednjem vzhodu. «Doka-tooi. J6 bilo ie dodal, da so bile le.-- bilo, je dodal, da so bile irjko-ameriške nosilke letal v gjo r sovražne obale, da potna-* fl6jlaf«elu. Naše kopenske sile, Izraeli M Naser, ki so se borile v niso imele zadostnega le-britja. Pričakovali smo, da % bkpadeni z juga ali z vzhoda, .'is^SPadeni smo bili z zahoda.« Sili br je dalje izjavil: »Bilo je Kj,?bkazano, da so letala z bri-ijhlj ^i in ameriškimi znaki ope-Vu. Podnevi na sirski in egip-■JVfjT, fronti. Ameriška letala so izvidniške polete nad na-Položaji. Zaradi tega so bile A Oborožene sile prisiljene bo-J? Se “rez letalskega kritja. Lah-JJhjo vsekakor trdi brez pretira-J^,j, oa so bile letalske sile so-5 ?r,, trikrat večje od naših.« Ko govoril o razlogih poraza, je ? sri,J?menil moč in koncentracija ij^tažnih sil na egiptovski trojki *®stav puščave, ki se lahko SJj6v“amo z velikimi težavami. Na gv^l* je: «Uvidel sem, da nam JJto J bitke lahko ne bo ugoden. »8 fem skušal z drugimi drža Ku Porabiti vse arabske sile. A-Stoj* Petrolej je imel vlogo v tej J Prav tako kakor Sueški pre- J, OjkUl je egiptovske oborožene rtoi i so se močno upirale sovraž-&iiw 1R dodal- «Ne morem pa " fo.5ti dejstva, da je Egipt doži-™ heuspeh. Prevzemam si vso V zvezi z ustavitvijo ognja je Naser izjavil: ((Sprejeli smo ustavitev sovražnosti na podlagi izjav v zadnjem načrtu sovjetske resolucije, ki je bila predložena varnostnemu svetu, in francoskih izjav, da nihče ne more doseči ozemeljske raztegnitve z napadom.« Zatem je naštel nujne naloge ZAR: «1. Odpraviti vsako posledico napada na ZAR. 2. Potegniti nauk iz neuspeha. Naj bodo dogod ki kakršnikoli, so arabske sile večje in močnejše od izraelskih. 3. Znova naj se proučijo interesi A-rabcev, tako da se postavijo v službo Arabcev. 4. Zedini naj se arabski narod kot bistveno jamstvo za naš obstoj.'« Naser je omenil, da ameriško šesto ladjevje uporablja arabski petrolej in da so bile arabskim naro. dom vsiljena proti njihovi volji vojaška oporišča, ki so jih uporabljali pri napadu. V zvezi s sporočilom o svojem odstopu je Naser izjavil: ((Sprejel sem odločitev, ki vas prosim, da jo podprete. Sklenil sem v celoti in dokončno odpovedati se vsem uradnim funkcijam in vsaki politični vlogi ter prevzeti zopet svoje mesto med ljudskimi množicami, da izvršim svojo dolžnost kot navaden državljan.« Kmalu po Naserjevem sporočilu, pa je poveljstvo pomorskih sil ZAR pozvalo Naserja, naj prekliče svoj odstop, da se jamči varnost države. Podobno zahtevo, je postavila mladinska organizacija Arabske socialistične zveze. Pred predsedniško palačo pa se je zbrala ogromna množica, ki je podprla to zahtevo. Vzklikala je predsedniku Naserju in proti imperialistom. Ob 22.15 po srednjeevropskem času je kairski radio objavil Naserjevo izjavo, v kateri sporoča, da bo zaradi manifestacij in zahtev, naj prekliče ostavko, jutri v narodni skupščini diskutiral o svojem sklepu. Vsebina Naserjeve izjave je naslednja: »Čustva, ki so jih manifestirale ljudske množice do mene po moji izjavi o razvoju položaja, so mi segla do srca. Jutri bom šel v narodno skupščino, da pred njo in pred ljudskimi množicami diskutiram o sklepu, ki sem ga napovedal v svoji izjavi. Ce bi mi bilo mogoče v sedanjem trenutku zahtevati nekaj od našega velikega c)tj-pomega in borbenega ljudstva, bi ga prosil, naj potrpi do jutri. Vsakdo od vas mora biti na svojem mestu, ker imamo važnejše in _ svetejše smotre kakor kdaj koli in ki morajo imeti prednost pred' vsem drugim. Prosim vseh, za domovino in zase, naj vsakdo ostane, kjer mu veleva dolžnost.« Zatrjuje se, da je Mohiedin do nadaljnjega razvoja odklonil predsedstvo republike. V Kairu so bile nove demonstracije proti ZDA. Velika množica se je skušala približati ameriškemu poslaništvu, toda policija jih je zadržala. Sledili so spopadi med policaji in manifestanti. Demonstracije so bile nocoj tudi pred sovjetskim poslaništvom v predmestju Kaira. Tudi tu jih je policija razgnala. Tudi iz Alžira poročajo, da so bile popoldne po mestu demonstracije in študenti so skušali priti pred sovjetsko poslaništvo, toda policija jih je razgnala. Predsednik Bumedien je sprejel nocoj sovjetskega odpravnika poslov in se z njim pogovarjal o Srednjem vzhodu, v Moskvi pa je Gromiko sprejel alžirskega poslanika. SEJA VARNOSTNEGA SVETA NA ZAHTEVO SIRIJE Izraelci so nadaljevali napade čeprav je Sirija sprejela poziv OZN Ves dan so bombardirali razna sirska mesta in tudi Damask Izraelci se niso ozirali niti na nov poziv varnostnega sveta NEW YORK, 9. — Varnostni svet Združenih narodov se je danes ponovno sestal ob 18.30 po italijanskem času na zahtevo Sirije, ki je opozorila, da Izrael ne spoštuje ustavitve bojev na sirski meji. Soglasno je odobril resolucijo, ki potrjuje prejšnje obveznosti v zvezi z ustavitvijo ognja in zahteva takojšnji konec sovražnosti med Sirijo in Izraelom. Glavnega tajnika poziva, naj ta. koj stopi v stik s prizadetima vladama, da doseže takojšnje izvajanje tega sklepa in naj poroča čez dve uri varnostnemu svetu. Varnostni svet je dal rok dveh ur, in sicer do pol ure po polnoči Siriji in Izraelu, da ustavita boje. V svojem sporočilu varnostnemu svetu pravi sirski zunanji minister, da so začeli Izraelci poizkus obširne invazije sirskega ozemlja, če- prav je Izrael sporočil, da sprejema poziv na ustavitev bojev. Minister zaključuje: »Sirska arabska republika opozarja, da bosta varnostni svet in vest vsega sveta odgovorna za ta zločinski napad. Zahteva takojšnjo sejo varnostnega sveta, da se napadalec izžene.« Zvečer so javili, da so na sirsko-izraelski meji srditi boji, in_ sicer najsrditejši od začetka sovražnosti. Izraelske čete so zavzele večino vrhov, ki obvladujejo izraelsko ozemlje, in s katerih so Sirci bombardirali izraelske vasi. Predsednik republike Atasi je pozval vojsko i i prebivalstvo, naj se z vsemi silami upirata izraelski invaziji. Pozneje je sirski delegat v varnostnem svetu sporočil, da se izraelske čete približujejo Damasku. Ameriški delegat pa je predložil popravljeno resolucijo, ki poziva na takojšnje in strogo spoštovanje premirja, ki so ga Izrael, Jordanija, Sirija in Egipt že sprejeli. Resolucija vsebuje tudi poziv, naj se takoj začnejo pogajanja med prizadetimi s pomočjo kake tretje države ali ob podpori OZN. Poleg tega zahteva, naj se sporazumejo o umiku čet, o odpovedi sile, o spoštovanju mednarodnih življenjskih pravic in o vzpostavitvi trdnega in trajnega miru na Srednjem vzhodu. V začetku seje je predsednik prebral sirsko in izraelsko sporočilo. Izraelci so trdili, da Sirci obstreljujejo 16 vasi na severno-izraelski meji. Sirci pa so javili, da Izraelci še dalje streljajo na sirske položaje, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOMISIJA ZA ZUNANJE ZADEVE O POLOŽAJU NA SREDNJEM VZHODU ..........................................................................................iiiiimiimmmiiiiiiiimiiiiimiimmiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimi SESTANEK NAJVIŠJIH PREDSTAVNIKOV SOCIALISTIČNIH DRŽAV Socialistične države pozivajo Izrael naj konča boje in umakne svoje čete Opozorilo varnostnemu svetu in vsa podpora arabskim državam Za Jugoslavijo sta se sestanka udeležila Tito in Vladimir Popovič MOSKVA, 9. — Radio Moskva je javil, da so se sestali voditelji komunističnih strank in vilad socialističnih držav, da proučijo stanje na Srednjem vzhodu. Udeleženci izjavljajo, da socialistične države izrekajo vso solidarnost s pravično borbo arabskih narodov, katerim bodo dajali potrebno pomoč za obrambo njih neodvisnosti. Partije in vlade evropskih socialističnih držav pozivajo Izrael, naj takoj ustavi vojaške operacije proti Arabcem in naj umakne svoje čete na črto premirja. Zatem pravi izjava, da morajo Združeni narodi obsoditi napadalca. Ce ne bo varnostni svet sprejel primernih ukrepov, bo padla velika odgovornost na tiste države, ki niso izpolnile svoje dolžnosti kot članice varnostnega sveta OZN. Izjava pravi dalje, da če ne bo Izrael izpolnil ukaza o ustavitvi ognja in ne bo umaknil svojih čet do črte premirja, bodo socialistične države, podpisnice izjave storile, kar je v njihovi moči in kar bo potrebno, da pomagajo arabskim narodom, zato da bi zadali odločno lekcijo napadalcem, da branijo svoje pravice in da pogasijo žarišče vojne in vzpostavijo mir na Srednjem vzhodu. Izjava pravi tudi, da so udele žencl sestanka proučili stanje, ki je nastalo zaradi izraelskega napada na arabske države, ki je posle dica sodelovanja z nekaterimi im perialističnimi silami in v prvi vr stl z ZDA, proti arabskim državam. Udeleženci so razpravljali o potrebnih ukrepih, da se zaustavi napad ter da Se preprečijo posledice, ki so Škodljive za splošen mir. Ude- stva, ker Izrael ni spoštoval sklepa varnostnega sveta in ni ustavil vojaških operacij proti arabskim de ae-lam. Izraelska zasedba arabskega ozemlja bi služila za vzpostavitev tujega kolonialnega režima. Izjava pravi tudi, da so ZAR in druge arabske države dosegle važne zmage v borbi za neodvisnost in za socialno spremembo v zadnjih letih. Izjava izreka zaupanje, da bodo pridobitve ohranjene in da se bodo mogli napredni režimi utrditi kljub težavam. Sestanita so se udeležili: za Bolgarijo Todorov Živkov in član politbiroja Živko Živkov; za Madžarsko Janoš Kadar in član politbiroja Jenoe Fok; za Vzhodno Nemčijo Walter Ulbricht, predsednik ministrskega sveta Willy Stoph ter član politbiroja Hermann Axen; za Poljsko Vladislav Gomulka in Josef Ci-rankijevič; za SZ Leonid Brežnjev, Kaslgln in Podgomi; za CSSR An-tonin Novotny in Josef Lenart; za Jugoslavijo Josip Broz Tito in Vladimir Popovič. Agencija Tass je javila, da so se sestanka udeležili tudi romunski delegati. Opazovalci v Moskvi vidijo v izjavi pravi ultimat Izraelu in var-nostnemi svetu. Predvsem ugotavljajo, da izjava poziva Izrael, naj Italijansko posredovanje NEW YORK, 9 — Med današnjo sejo varnostnega sveta je italijanski predstavnik v OZN Vinci obvestil tajnika U Tanta in glavne člane sveta o posredovanju italijanske vlade v Damasku in Tel Avivu, da bi ti dve vladi začeli nemudoma izvajati resolucijo varnostnega sveta o ustavitvi sovražnosti. ležencl menijo, da le -potrebno izva- umakne svoje čete, kar varnostni Jati potrebne zaključke zaradi dej-1 svet ni doslej še storil. Zvedelo se je, da je sirski zunanji minister poklical davi italijanskega poslanika v Damasku in mu sporočil, da so Izraelci nadaljevali vojaške operacije kljub temu, da je Sirija že davi ob 4.30 uradno sprejela ustavitev ognja. Italijanski poslanik je vprašal, ali bo Sirija ustavila boje, če bi Italija dobila v Tel Avivu zanesljiva zagotovila. Ker je dobil pritrdilen odgovor, je poslanik poročal v Rim in Fanfani je dal ukaz poslaniku v Tel Avivu in italijanskemu predstavniku v OZN, naj takoj sporočita izraelski vladi zagotovilo Si. rije. Takoj nato je U Tant lahko zaključil posredovanje, ki se je končalo z novo resolucijo varnostnega sveta, ki je bila sprejeta ob 20. uri. Kakor je bilo pozneje javljeno, pa so Izraelci kljub temu nadaljevali napadanje. Fanfani je polemično zagovarjal vladno politiko aktivne nevtralnosti Fanfanija so kritizirali liberalci in socialisti, zagovarjali pa komunisti in demokristjani • Zaključena volilna kampanja za nedeljske volitve na Siciliji RIM, 9. — V komisiji za zunanje zadeve poslanske zbornice je zunanji minister Fanfani ponovno obrazložil stališče vlade v zvezi z dogodki na Srednjem vzhodu. Fanfani je bil tokrat polemičen z različnimi kritikami, češ da Italija ni zavzela jasnega stališča in predvsem, da ni odločno podprla Izraela, kar so zlasti očitali liberalci, republikanci in socialisti. Razlike v stališčih so prišle do izraza tudi med današnjo razpravo, pa čeprav je ponovno potekala v dokaj umerjenem tonu in jo je prevevalo zadovoljstvo zaradi ustavitve sovražnosti. Fanfani je v začetku poudaril o-snovno politično usmerjenost prijateljstva z vsemi narodi ter spoštovanje nedvisnosti in avtonomije vseh narodov, aktivno sodelovanje pri u-stvarjanju dobrih odnosov in pri preprečevanju spopadov ter končno sodelovanje pri razvoju držav Srednjega vzhoda. Zunanji minister je izrecno poudaril, da ne gre za nje- govo osebno stališče, temveč za stalno italijansko politično usmerjenost, ki je bila potrjena tudi 22. maja, ko je Moro sklical sestanek, na katerem sta bila prisotna tudi Nenni in Reale. Nato je Fanfani dejal, da se sedaj čujejo obtožbe, češ da tako politiko podpirajo tudi komunisti. Polemično je ugotovil, da je podobno stališče zagovarjal proti komunistom, ko ni v zvezi z dogodki v Vietnamu hotel obsoditi nikogar (kar sicer neizrečeno, toda jasno pomeni, da niso hoteli obsoditi A-meričanov, ko so vdrli na demilitarizirano področje), temveč so bili mnenja, da neki minister, ki Skuša posredovati, ne more podpreti nikogar. Zelo odločno, je Fanfani zagovarjal stališče posredovanja OZN, češ da se sicer lahko v zvezi s politiko OZN izrečejo razne kritike, da pa Je to edini organizem, kjer je mogoče učinkovito večstransko posredovanje. .Sedaj kaže, da smo pred premirjem, ki lahko pomeni pričetek reševanja resnih vprašanj Srednjega vzhoda. Gre za sožitje med arabskimi državami in Izraelom, za u-porabo pomorskih poti za vse in za rešitev perečega vprašanja palestinskih beguncev. Fanfani je poudaril, da je Italija pripravljena v raznih oblikah pomagati s pobudami, strokovnjaki in prispevki. V tej zvezi je že včeraj naročil Italijanskemu delegatu pri OZN, da Izjavi v imenu Italije pripravljenost pomagati ranjencem, jetnikom, novim beguncem in hudo prizadetemu prebivalstvu. Veleposlaniki v Izraelu hi arabskih državah pa so prejeli na razpolago vsoto 200 milijonov lir za takojšnjo prvo pomoč. V razpravo je najprej posegel načelnik skupine PSU Ferri, ki je svoja izvajanja ločil na dva dela: V prvem je govoril izkljužno o delovanju vlade, katerega je v celoti odobril in dejal, da se strinja z izvajanji zunanjega ministra. V drugem delu pa je govoril o prispevku socialistov pri razpravi med jav nim mnenjem, ko gre bolj za moralno kot politično vprašanje, ki odraža grožnjo genocida proti Izraelu. Nato je nadaljeval, da je bila grožnja samo v eni smeri, «da pride do napada in do razrušen j a Izraela s strani arabskih držav«. Ferri je tudi zastavil vprašanje, kaj bi se zgodilo, če Izrael ne bi zmagal in če bi Arabci vdrli na njegovo ozemlje. Po njegovem bi se v takem primeru izkazala nemoč OZN in ((civilizirani svet bi bil nred dilemo: ali prisostvovati genocidu, ali pa enostranski intervenciji velike sile s posledicami, ki so iahko razvidne za mir na svetu«. S xo ugotovitvijo socialističnega poslanca se je strinjal liberalec Banditu Confalonieri, ki pa je logiko te trditve pripeljal do konca, ko je kritiziral Fanfanija in vlado, češ da se ni jasno izrekla. V tem primeru je po njegovem mnenju akvi-dlstanca škodljiva. Načelnik skupine PSIUP Luzzat-to je kritiziral stališče socialistov, češ da izhajajo iz njih «novega atlantizma in amerikanizma« in se tako razlikujejo od tradicionalnega socialističnega stališča glede vprašanj Srednjega vzhoda. V tej zvezi je Luzzatto poudaril, da je treba vprašanje reševati v okviru OZN in tudi na osnovi stališča te mednarodne organizacije. Posl. Sereni je v imenu KPI poudaril osnovno vprašanje italijanske zunanje politike, ki mora okrepiti svoje stike «z velikim gibanjem za osvoboditev arabskega sveta« ter istočasno zagotoviti obstoj in neodvisnost vseh držav vključno Izraela. Sereni je ponovil bistveno ugotovitev, ki je bila že Izrečena v senatu, da je Italija v tem primeru prispevala k miru, in se je tako strinjal s Fanfanijevlm stališčem. Kot zadnji je spregovoril demo-kristjanski predstavnik Zaccagnl-ni, ki je v celoti podprl Fanfanija in vladno politiko. Polemično s socialisti je ugotovil, da je ((resnična moralnost« v stvanlem delu za mir in ne v akcijah, ki miru škodujejo. Pomorska družba ((Adriatica« je sporočila, da je obnovila promet s Srednjim vzhodom in bo že v ponedeljek odplula iz Genove ladja «Bernina», 17. junija pa bo odplula »Esperia«. Iz Neaplja poročajo, da Je pristalo na letališču 17 vojaških letal iz Tripolisa, ki so pripeljala 1.531 beguncev, pretežno ameriških državljanov. Danes se je na Siciliji zaključila volilna kampanja, v katero so posegli najvidnejši predstavniki vseh strank. Volilo bo okrog tri milijone in pol prebivalcev, ki bodo izvolili deželni svet, ki je sestavljen iz 90 svetovalcev. Istočasno bodo tudi volitve 82 občinskih svetov. Volitve za deželni svet se bodo pričele ob 8. uri in se bodo zaključile ob 22 uri. Drugo jutro zjutraj ob 8. uri bodo pričeli šteti glasove in končni izidi bodo znani že zvečer. Volitve v občinske svete pa bodo tudi v ponedeljek zjutraj in izidi bodo znani kasneje, vendar pa gre za manj pomembne rezultate. Sindikalne organizacije tekstilnih delavcev so proglasile novo stavko, ki bo 14. junija. MOSKVA, 9. — Nekaj tisoč arab. skih, afriških in južnoameriških študentov je danes demonstriralo pred ameriškim poslaništvom v Moskvi. Poslaništvo straži okoli dva tisoč policajev, vojakov in gasilcev. Pozneje so poslali pred poslaništvo nova ojačenja. Poslopje so vojaki popolnoma obkolili. Pozneje so se demonstranti namenili pred britansko poslaništvo, toda policaji so jih ustavili. SKLEPI IZVRŠNEGA KOMITEJA CK ZKJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Izvršni komite CK ZKJ je sinoči pod predsedstvom Mij alka Todoroviča razpravljal med drugim o nekaterih vprašanjih v zvezi z uresničenjem reforme in ugotovil, da so v nadaljnjem izvajanju reforme potrebni konkretnejši posegi, posebno u-krepi za povečanje poslovnosti de lovnih organizacij. Po ocenitvah izvršnega komiteja bi bilo potrebno storiti vse potrebno, da se v delovnih organizacijah sposobnosti vsakega posameznika izkoristijo do maksimuma, da se vsak postavi na mesto, ki mu po sjiosobnosti pripada. S tem se z najvišjega partijskega mesta ponovno opozarja na potrebo, da se nezadostno sposobni kadri na vodilnih mestih v podjetjih zamenjajo z mlajšimi strokovnjaki, ki bodo sposobni voditi podjetja v konkurenčni borbi, ki z nadaljevanjem razvoja reforme postaja vedno večja. Potrebno je nadalje, poudarja izvršni komite, odstraniti vse ovire in omogočiti, da proizvajalci postanejo nosilci poslovnih pobud in napredka poslovnega usppha. U-krepd, ki se v tem smislu pripravljajo, bodo v skladu z načeli reforme pomagali tistim podjetjem, ki so se usmerila na učinkovitejše gospodarjenje. Izvršni komite je razpravljal tudi o izvajanju sklepa 4. seje CK ZKJ o službi notranje uprave in o poročilu o delu izvršnega komiteja od tretje seje CK ZKJ. Družbeno-politične organizacije in številni delovni kolektivi, šole in t : I 1 iininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiuiiiiimnuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiimmiHniuDUM - : tudi potem, ko je Sirija sprejela u-stavitev ognja. V začetku seje je tajnik U Tant prebral poročila, ki jih je dobii glede vojaškega -položaja na sirsko-izraelski meji. Nekateri predstavniki OZN na tem področju so ugotovili neprestano bombardiranje, obstreljevanje in napade z napalmskimi bombami na sirske položaje. Poleg tega je sirski predstavnik v mešani sirsko-izraelski komisiji za premirje sporočil, da deluje na bojišču okoli 200 izraelskih letal. Predsednik nadzorstvene komisije za premirje v Palestini general Buli pa je javil, da so Izraelci ob 16. uri danes bombardirali Damask. Govorila sta nato predstavnika Izraela in Sirije. Sirski delegat je poročal o močnem izraelskem napadu z očitnim namenom, da popolnoma zasedejo Sirijo. Izraelski delegat pa je obtožil Sirijo, da je sprejela premirje toda zaradi tega, «da zakrije druge napade«. Dejal je, da bi Izrael ((spoštoval ustavitev ognja na sirski meji, če bi bil gotov, da bo Sirija storila isto«. Izraelski delegat je trdil, da so sirske čete še povečale svoje napade. Sirski delegat pa Je izjavil, da mu je zunanji minister dal navodila po telefonu, naj sporoči varnostnemu svetu sprejem resolucije. Sporoči pa naj tudi naslednje: ((Napadi izraelskih čet postajajo vsako minuto močnejši. Izraelski padalci so se spustili 30 km v notranjosti sirskega ozemlja in 65 km od Damaska, Izraelska oklepna kolona napreduje proti Koneitri. Izraelsko letalstvo nadaljuje napade na Damask. Ko je govoril pol ure po odobritvi resolucije o ustavitvi ognja, je sirski predstavnik izjavil, da Izrael še vedno napada Sirijo. Nekaj minut po prekinitvi seje je Egipt zahteval takojšnjo selo varnostnega sveta in sporočil, da izraelska letala bombardirajo Kairo. Ker je izraelski delegat to zanikal, je predsednik sklenil, da bodo o egiptovski obtožbi razpravljali na seji, ki je bila določena na pol ure čez polnoč. Ko se je seja nadaljevala. je U Tant sporočil, da je dobil poročiio sirskega predstavnika, da je Sirija ustavila boje in se omejuje samo na obrambne ukrepe. Toda Izraelci napadajo in spuščajo padalce ter koncentrirajo svoje tanke. Tudi izraelski predstavnik je U Tantu sporočil, da so Izraelci ustavili boje in da se omejujejo na obrambne ukrepe. Za učinkovitejše gospodarjenje v posameznih podjetjih posamezniki pošiljajo še vedno pisma in brzojavke predsedniku republike in državnemu tajništvu za zunanje zadeve, v katerih obsojajo izraelski napad na arabske države in pozdravljajo napore jugoslovanske vlade za zajamčenje zakonitih pravic arabskih držav in vzpostavitev miru na Srednjem vzhodu. V nekaterih pismih se naproša državno tajništvo, naj arabskim državam in vladam sporoči izraze simpatije in prijateljstva. Izraelski napad na ZAR in druge arabske države je obsodila danes tudi skupščina društva OZN Hrvaške in postavila zahtevo, da se čete umaknejo na položaj, ki so zavzemale 4. junija. Skupščina poziva svetovno javnost in jugoslovansko vlado, da podpre generalnega tajnika OZN v njegovih naporih, da se napadalcu prepreči izkoriščanje vojaških prednosti, in da se zajamči suverenost ZAR Vest o ostavki predsednika ZAR Naserja ni presenetila tukajšnjih političnih krogov. Dobri poznavalci predsednika ZAR so pričakovali, da bo Naser prevzel nase vso odgovornost za neuspeh arabskih sil v borbi s tehnično boljše opremljenim nasprotnikom in da bo prepustil krmilo države enemu svojih najboljših sodelavcev. V tukajšnjih političnih krogih se poudarja, da je Naserjev naslednik Zaharija Mohiedin, najbližji sodelavec Naserja od leta 1952, ko se je približal gibanju svobodnih oficirjev, in da ni pričakovati nobene spremembe v zunanji politiki ZAR. B. B. NOVA CESTA CEZ VISOKE TURE Za 100 km skrajšana pot od Munchna do Jadrana Včeraj je bila tiskovna konferenca o novi Felbertauernstrasse, ki jo bodo v kratkem odprli V Avstriji bodo te dni odprli novo visokogorsko cesto in hkrati prvo sodobno prometno žilo čez Visoke Ture, tako imenovano Fel-bertauemstrasse, ki bo velikega pomena za razvoj domačega in inozemskega turizma na relaciji Srednja Evropa . Jadransko morje, in ki bo znatno skrajšala razdaljo med deželami onkraj gorstva Tur in Jadranskim morjem. Avstrijski poslovni krogi si od nove prometne arterije veliko obetajo. Na posebni tiskovni konferenci v «rdeči dvorani« trgovinske zbornice sta to pričakovanje včeraj naglasila predsednik in delegirani u-pravitelj družbe «Felbertauemstras-se A. G.» dr. Heilingsetzer in dr. K. Schlick, ki sta prikazala časnikarjem, predstavnikom krajevnih o-blasti in poslovnih krogov tudi glavna tehnična svojstva novega objekta. Konference so se med drugimi udeležili tudi deželni odbornik za industrijo in trgovino dr. Marpille-ro, odbornik za javna dela Masut-to, predsednik Ustanove za industrijsko pristanišče dr. Franzil, v imenu trgovinske zbornice in tukajšnjih poslovnih krogov pa je goste pozdravil predsednik organizacije dr. Caidassi. Nova gorska cesta le dolga približno 40 km, njena velika prednost pa je, da bo prevozna čez vse leto, čeprav je speljana tik pod prelazom Felbem V višini 1630 m so izvrtali pod greben 5.2 km dolg predor, ki je najvažnejši inženirski objekt na tej prometni žili. Stvarne koristi, ki jih Avstrijci pričakujejo od nove ceste, izhajajo predvsem iz dejstva, da bo ta cesta na severu kmalu povezana z avto cesto za Munchen, medtem ko jo bo z razmeroma majhnim stroškom mogoče podaljšati tudi na jug. najprej do doline Drave in Zilje, nato pa do italijanske meje pod prelazom Monte Croce Camico. Tako bo zagotovljena nova, hitra, in direktna zveza med Miinchnom in Jadranskim morjem. Zanimivo je, da je v zvezi s tem načrtom predstavnik družbe Autovie Venete, ki gradi avto cesto Trst-Benetke z odcepom na Videm in ki je že pred leti zaprosila državo za koncesijo in prispevek za gradnjo avto ceste Vi-dem-Trbiž in dalje čez Kokovo na avstrijsko državno ozemlje, prav te dni poudaril, da direktna zveza Munchen - Jadransko morje ne bo v ničemer konkurirala avto cesti Trbiž-Videm-Trst odnosno Benetke, ampak da se bosta nasprotno cesti medsebojno dopolnjevali. Avstrijci so ponosni na svojo novo visokogorsko cesto in še posebno na predor, ki je najdaljši cestni predor na ozemlju avstrijske republike in četrti na spisku najdaljši tovrstnih objektov v Evropi. Felbertauernstrasse bo skrajšala razdaljo med Miinchnom in Jadranskim morjem za 100 km, razdaljo med Stuttgartom in Jadranskim morjem pa za 146 km. Novi odsek se pričenja pri Matreiu v Vzhodni Tirolski (980 m nadmorske višine) končuje se pa pri Mitter-sillu v Salzaški dolini. Največja strmina na cesti znaša 8,9 odst., cestišče je široko 7 metrom ter je razdeljeno na dva prometna pasova, katerima se na mestih najhujše vzpetine pridruži še tretja steza za počasno vožnjo. Cestišče v predoru je ravno tako široko 7 metrov, ob straneh pa tečeta dva pločnika, medtem ko so na treh mestih pripravili širši prostor za morebitno spreminjanje smeri vozil. Za zračenje skrbi naprava s štirimi ventilatorji, ki se vrtijo z različno hitrostjo, sorazmerno z gostoto ogljikovega monoksida in z vidljivostjo v predoru. Moč ventilatorjev je taka, da v o-smih minutah popolnoma prenovijo zrak v njem Predor je razsvetljen s 3200 lučmi na fluor, od časa do časa pa so ob straneh nameščeni telefon, aparat za gašenje na peno in garnitura zdravil. Strokovnjaki so preračunali, da bo skozi predor lahko potovalo do 1000 avtomobilov na uro. Pri vrtanju predora so izkopali 370.000 kub. m materiala, na najdebelejšem mestu znaša zgornja plast skale 1200 m. Promet bo povsem varem pred snežnimi plazovi: na najbolj izpostavljenih mestih so namreč cesto pokrili, tako da je na obeh straneh predora za 2340 m cementnih lop Cesto so gradili pet let, stala pa je 750 milijonov šilingov, t. j. 19 milijard lir. od tega pa je samo predor zahteval 377 milijonov šilingov. Lastnik ceste je delniška družba ((Felbertauernstrasse A.G.» iz Lienza, pri kateri pa so soudele- tere občine. Za prehod po tej cesti bo treba plačati cestnino, in sicer v višini 130 šilingov (3250 lir) za vsako vozilo, 20 šilingov (500 lir) za vsakega potnika, ki bo potoval z avtobusom, odnosno 180 šilingov (4500 lir) za tako imenovane mikroavtobuse (kombije). Pet mrtvih pri dveh nesrečah PIACENZA, 9. — Tri osebe so izgubile življenje na cesti blizu Piacenze. Neki «2600», ki je vozil proti Milanu, se je na mokri cesti nenadoma zadrsal in zaneslo ga je čez zeleni pas na drugo polovico ceste, kjer je iz nasprotne strani privozil neki drugi avto. Pri silnem trčenju je izgubil življenje vozač prvega avtomobila, ki je bil sam v vozilu, ter obe osebi v drugem. MILAN, 9. — Pri nesreči na pokrajinski cesti Melegnano . Binasco sta se dve osebi ubili, tretja pa je bila ranjena, ko sta dva avtomobila trčila drug v drugega. hnlige ^ tjledaU&ce v INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE q,labbu Junijski Planinski vestnik V junijski številki Planinskega vestnika bo poleg ostalih člankov marsikaterega izmed naših bralcev posebej zanimal članek Križem kražem po Golcih (Trnovski gozd z vrhovi Golakov). članku je dodana tudi gozdarska karta Idrija II. Objavljeno je tudi daljše poročilo o zborovanju primorskih planinskih društev v Ilirski Bistrici (v aprilu); med tremi slikami kaže ena novo kočo na Svi-ščakih — na sončni jasi pod vznožjem Snežnika. Ing. Pavle Šegula poroča o dveh knjigah italijanskega avtorja Guida Monzi-na ter jih precej hvali. V slovensko kulturno zgodovino sega študija Evgena Lovšina Po sledi za bohinjskim rokopisom. Gre za ženi tudi tirolska dežela neka- Angleški Ford je pokazal prototip avtomobila na električni pogon. Im enuje se «Comuta» in je dolg samo •> m, to je manj kot polovica ford cortine. S tem bo mogoče parkiranje trem avtomobilom, kjer sedaj parkira en sam. Pelje dva odrasla in dva otroka. Namestnik generalnega ravnatelja angleških For. dovih tovarn je dejal, da pričakujejo, da bo električni avto splošno v prodaji v desetih letih, čeprav menijo, da se bo njegova uporaba omejila zgolj za mesto in predmestja. Na sliki je spredaj šasija, vidne so baterije na kislino; zraven je «Comuta» blihu'i&tvt* Zoisov rokopis, v katerega je Zois pred 160 leti beležil vzpone in ture v Triglavskem pogorju. Poleg številnih drugih člankov in beležk je v številki tudi precej lepih slik iz domačih in tujih hribov. Rebulovo predavanje v Novi poti Z zakasnitvijo je izšla 1-3. številka Nove poti, glasila Cirilmeto-dijskega društva katoliških duhovnikov SRS. Na uvodnem mestu je objavljeno predavanje, ki ga je imel v Tricesimu za slovenske zamejske duhovnike pisatelj A-lojz Rebula; ki je sedaj že stalen sodelavec te revije. J. Janžekovič je napisal daljšo razpravo o knjigi, ki jo je napisal Branko Bošnjak, izdala pa jo je založba Na-prijed v Zagrebu, avtor knjigo odklanja. Majhen prispevek za mariborsko zgodovino pomeni članek Jakoba Richterja Redemptoristi v Mariboru. S spisom Mladostna leta škofa Zimmermanna sega Richter zopet v štajersko cerkveno zgodovino. Jože Gregorič je napisal sestavek Podoba duhovnika v slovenskem slovstvu. Lojze Kozar je prispeval novelo Pozabljena sled Problemu izseljevanja delavcev je posvetil Miklavž Prosenc svoj spis Slovenski delavci v tujini — problemi in obveznosti. Objavljenih je tudi nekaj pesmi pred desetimi leti umrlega Jože Vovka pod skupnim naslovom Gledališki utrinki. Uredništvo pravi, da ti utrinki sicer niso dovolj dognani, toda objavlja jih, ker je bil Vovk «kuhan in pečen v gledališču, kjer so ga vsi radi imeli». Jože Gregorič ocenjuje Mohorjeve knjige za leto 1967, dr. p. France Ačko pa publikacijo Slovenske matice «Dr. Dragotin Cvetko: Jakobus Handel Gallus -Petelin Harmoniae morales». Slede razna poročila; tako sta objavljeni poslanici, ki sta si jih izmenjala papež Pavel VI. in predsednik Tito, nato sledi poročilo o novoletnem sprejemu pri komisiji za verska vprašanja SR Slovenije z govoroma predsednika te komisije Borisa Kocjančiča in ljubljanskega nadškofa dr. Jožeta Pogačnika. Nadaljnje poročilo govori o odlikovanju mariborskega škofa dr. Maksimilijana Držečnika in končno je še nekaj stanovskih poročil. Prav na zadnji strani sta nekrologa za dva duhovnika. Eden od teh je bil Frančišek Močnik, ki se je rodil v Cerknem ter je tam tudi umrl. PRIMORSKA in GORIŠKA V Izoli je prostor v hotelih, v zasebnih turističnih sobah in v počitniških domovih. Odprta sta tudi campinga Belvedere in Jadranka. V Novi Gorici bo 10. junija zaseden hotel Sabotin. Nekaj prostora je še v Park hotelu In na Kekcu. Prostor je v Kobaridu, na Lokvah in Mostu na Soči. Pri Novi Gorici Je v Krombergu odprt camping in velik plavalni bazen. V Postojni je prostor v obeh hotelih, v noteiu, v prenočišču Tiha dolina in pri zasebnikih. Prostor je tudi v letoviškem naselju in v gostišču pri Pivki jami. V Idriji bo v soboto zaseden hotel Nanos. Tudi planinski dom Rudar na Vojskem oo v soboto zaseden. V zasebnih gostiščih v Cerknem je še nekaj prostora. V Črnem vrhu nad Idrijo je prostor v gostišču Pri Metki in v zasebnih turističnih sobah. Prireditve: V hotelu Nanos v Idriji bo drevi prijateljsko srečanje realcev. GORENJSKA Na Bledu je v hotelih še nekaj prostora, vendar priporočajo rezervacije. Dovolj prostih postelj je pri zasebnikih. Dovolj prostora je v hotelih in pri zasebnikih v Kranjski gori, v Podkorenu in Gozd-Martuijku. V Ratečah je dovolj prostora pri zasebnikih in v zasebnih gostiščih. V planinskih kočah na Vršiču je dovolj prostora. Koča v Krnici je odprta samo ob sobo tah in nedeljah. Restavracija Mojca na Vitrancu je odprta. Na Jesenicah je prostor v obeh hotelih. Prostor je tudi v Domu pod Golico, Smučarskem domu na črnem vrhu, na Planini pod Golico, v objektih ob žičnici in pri zasebnikih v okolici Jesenic. V Tržiču, Podljubelju in na Ljubelju je dovolj prostora. Prostor je tudi v planinskih domovih na Zelenici, Kofcah, Pod Storžičem, na Križki gori in na Dobrči. Cesta do doma Pod Storžičem je prev<*na. V Kranju je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je v hotelu na šmar-jetni gori, v hotelu na Brniku, pri zasebnikih v Naklem in v Domu na Krvavcu. V Domu na Jezerskem in pri zasebnikih je dovolj prostora. češka koča je odprta samo ob sobotah in nedeljah. V Preddvoru je prostor v Gradu Hrib in pri zasebnikih. Letno kopališče v Kranju bo odprto od sobote, 10. junija dalje V Škofji Loki je prostor v gostišču Krona in v zasebnih turističnih sobah. Prostor je v planinskem domu na Lubniku, v Loški koči na Starem vrhu in pri zasebnikih v Retečah. V vseh turističnih krajih v Poljanski dolini je dovolj prostora pri zasebnikih. Prostor je tudi v hotelu Dom pod Planino Trebiji. V Selški dolini je prostor pri zasebnikih v Selcah, kih in Sorici. V Litostrojevi koči n* Soriški planini je 50 prostih postelj. Prireditve: V Kranju bo dahes ob 17. uri na Titovem trgu promenadni koncert kranjskega pihalnega orkestra. Na Bledu bodo imen danes zjutraj 14. republiško prvenstvo Ribiške zveze Slovenije v s®" steroboju. Istega dne ob 20.30 W nastopila v Festivalni dvorani folklorna skupina France Marolt -Ljubljane. V nedeljo zjutraj bo n Blejskem jezeru 10. mednarodn tekmovanje v ulovu rib. Istega dn bo ob 10. uri dopoldne promenadni koncert v zdraviliškem parku, v sredo, 14. junija bosta nastopil4 v Festivalni dvorani na Bledu loj*' loma skupina Gorje in pevski zb® iz Krope s slovenskimi narodnim plesi in pesmimi. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani je zaseden hotel Turist. Od 14. do 16. junija bo zaseden hotel Lev. Hotel Union bo zaseden 11. junija. Hoteli Slon. Be’ levue in Ilirija imajo še nekaj Pr stih postelj. Zvezni center za gra ' bene inštruktorje bo zaseden ■ junija. Dovolj prostora je v nih turističnih sobah. Dovo'j P_ štora je v Kamniku, Domžalah, 1 bovljah, Zagorju in Hrastniku, planinskih domovih v Zasavju J dovolj prostih postelj. Prostor 1 tudi pri zasebnikih v čemšeniku, Izlakah in Zagorju. V Litiji n okolici je dovolj prostih postelj. Vrhniki in v Logatcu je dovolj P ' štora. Planinski dom na PlaIH‘ nad Vrhniko je ob sobotah, n® ljah in praznikih oskrbovan. L stop je možen tudi z avtom0*?1 • Dovolj prostora je pri zasebnik na Rakitni. Gostišče v Rakove ^ Škocjanu je zasedeno. Prostor je Cerknici, planinskem domu na ° J niči in pri zasebnikih v oko-i Cerknice. Na Kureščku, Polževe in Travni gori je dovolj Prov°.-ci Prostor je pri zasebnikih v B®n in Grosupljem. V Kočevju je P štor v hotelu Pugled. Dovolj P štora je v Osilnici, Fari in u? ob Kolpi. V žireh in domu na t*’’ ropekah je dovolj prostih 'j Prireditve: Na Ljubljanici P špici v Ljubljani bo priredil K&n klub iz Tacna jutri ob 10.30 «b° , čolnarjev«. V Ljubljani je °®! VII. mednarodni grafični biena* • DOLENJSKA V Novem mestu je prostor v obeh hotelih. Na Otočcu je še nj**j prostora. Prostor je v ^atestu ' šmarjeških in Dolenjskih Toph^V Dovolj prostora je v Krškem, liki in Črnomlju. V planinskih«^-ih no T .ioni BnhnrlU. FI»l ' movih na Lisci, Bohorju, Mimi gori in Gospodični na Gorjancih je še prostor, vendar pa P., poročajo rezervacije za pine. večje A lO. JUNIJ 1967 Pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike V zadnjih petih letih je bilo izplačanih zavarovancem dva tisoč milijard: zavarovanje osvobaja človeka polrebe. 167 podjetij deje Italijanom jamstvo za primere, ko bi prišle v nevernost osebe, stveri in odgovornosti: zavarovanje osvobaja človeka slrahu. V naši deželi je nad dvanajst milijonov zavarovancev: zavarovanje pomeni solidarnost vseh v obrambi posameznika DAH ZAVAROVALNIŠTVA spominja Italijane/ da zavarovanje pomeni zagotovitev varnosti zase in zaščite za druge. ATENE V SENCI POLKOVNIŠKE DIKTATURE Prvi neorganizirani pojavi demokratičnega odpora Ljudstvo gleda na vojaško vlado s prezirom in posmehom - Izredno težki pogoji zapornikov in internirancev - Kje sta Manolis Clezos in Leonidas Kirkos? - Akcije mladine z napisi in letaki Počasi in težko se Atene popravljajo od udarca, ki so ga ji j^aalj polkovniki. Znamenja prebuditve pa so še zelo nebogljena, polkovniki so zdaj gotovi sebe, Pa so presenečeni nad uspe-svojega podviga, a tudi spri-■? odsotnosti reagiranja od stra-“* grškega ljudstva in zaveznikov, fdaj se pojavljajo v javnosti, ob-“KUjejo športne in umetniške prizive, na osnovi znane parole *delo-družina-domovina» pa zahte-aJ0 priznanje in popularnost. Vi-l ,se™ Papadopulosa v pirejskem Stališču in poslušal tega začet-■uskega diktatorja, kako je «go-ljudstvu*. Videl sem tudi re-Sranje množice, obenem pa bil Puca prvim oblikam njenega od-, pa: le-ta se mu je posmehovala. Članek, ki je bil objavljen v ne-j?!ri atenskem časopisu, pa vse-i?°or ni bil izmišljen. V njem je .10 rečeno; «Največjega aplavza . Ml deležen Patakos. Navduše-l0e uad njegovo osebnostjo je bi-očitno. Razpoložen in skromen jPbco teh izlivov, nekoliko nego- • v v hoji, je Patakos ob izstopu j. cerkve za hip obstal. Vojaki • °. vajeni na javne izraze navdu-nja. Neki fotograf mu je na- to®®l> naj pozdravi množico. Pa-*os tega ni znal drugače, kot s v°jaški način: dotaknil se je Prsti svoje vojaške čepice. Re-^cr mu je zaklical: «Ne tako ^ Pod general!*, toda njegov glas i. l.e Izgubi! v navdušenem vzkli-' množice*. Nemški satelit «Grsa - 625» ^ASmNGTON, y - Klub dr-SeT’.. Ifl se lotevajo astronavtike, ip Dvema velikanoma — ZDA — so se pridružile Veli-ritanija, Francija, Japonska, .rnja in druge države. Sedaj je —_________Sedaj je Pr« tudi Zahodna Nemčija. - av gotovo bi ta .______ s tem ne hoteli r?-.da se je Zahodna Nemčija težavo prerinila v ta «klub», Je Nemčija razpolagala z ra-v-j*®i že med drugo svetovno pa čeprav so te služile m? drugačnim namenom. 15. ju-iitij .teto.s b° Zahodna Nemčija U”*kusila svoj umetni satelit, judo nosil naslov «Grsa/625», s jj^rim bodo znanstveniki skuša-jCapraviti «znanstveni sprehod« p. v8n Allenovem radioaktivnem za katerega je znano, da stavlja zelo nevarno past za »onavte. r ' poskusa nemški strokovne bodo napravili v Nem-sš. ■ Pač pa bodo svoj satelit iz-Ju.d z brazilskega poligona v j^rreira do Interno blizu Nata-ta. Pravzaprav tudi raketa, s kaši«,, P°do satelit «Grsa/625» po-pj* v vesolje, ne bo nemška, l^Pa ameriška. Nemškim stro-JaAtekom bo pri tem pomagala !fiška NASA. lw črnski strokovnjaki bodo z noriškega poligona izstrelili u-l^'n\ satelit kakih 160 do 200 sh Visoko. Izbrali so si brazil-tu .Poligon zaradi tega, ker od tjLikhko prodrejo v tako ime-anomalijo magnetnega kJer se Van Allenova pa-Cf Približata Zemlji na 160 ki-^‘etrov. Rekli smo, da Nemci vij«, ai° sami: pri tem poskusu Seklje ameriška NASA, brazil-% Zesoljska komisija ter nem-nistrstvo za znanstvena raz- Ivanja. V tisku se je pojavil članek proti Darvinu. Na radiu ni več čuti «je-je» melodij, ni več Teo-dorakisa, Hadžidakisa, oba so proglasili za «rdeča», posebno prvega, ki piše tekste za svoje pesmi iz odporniškega gibanja, državljanske vojne in življenja deportirancev. Ljudje pa iz poroga dajejo svojim psom in mačkam ime Patakos. Eden od predstavnikov mednarodnega Rdečega križa, Kaladon, se j®. .namenrl obiskati ujetniško taborišče na Jarosu. Nekdo, ki se je slučajno nahajal v pisarni načelnika varnostne službe, pa je čul, kako je ta telefonsko sporočil, naj «taborišče pripravijo* za gosta Rdečega križa. Tako je tiste dni bila hrana taboriščnikov prav dobra. Štirikrat tedensko meso, torej boljše od prehrane povprečnega Grka. Kdo bi jim to verjel! Resnica pa je, da jim ni mar, ali jim kdo kaj veruje ali ne. Žele pa, da bi se jim verjelo, da je na Jarosu 6138 deportirancev, od teh 235 žena, in da «bodo štiri sodne komisije kmalu začele z delom*. Pomeni, da je na Jarosu samo 6138 zapornikov. In ostali? V prvem valu je bilo zaprtih 15.000 ljudi. Potem je prišel še drugi val, vtem ko se aretacije še vsakodnevno nadaljujejo. Vsega je bilo aretiranih najmanj okrog 20 tisoč ljudi. Danes pa se o teh ljudeh nič ne ve. Ne ve se, kaj je s članoma centralnega komiteja EDA, Manolisom Glezosom in Leonida-som Kirkosom. V katerem zaporu ali vojaški bolnišnici se nahajata? Kako se zdravstveno počutita? Pa tudi na Jarosu so osebe, katerih življenje je v nevarnosti. Precejšnje je število nosečih žena. Tu je IUas Iliu, načelnik opozicijske poslanske skupine EDA v skupščini, ki ima sladkorno bolezen in čigar stanje se je močno poslabšalo. In še mnogi drugi. Nič se ne omenja ubijanje vendar se ubija. Strelja se na one, ki širijo letake in po zidovih pišejo «antinacionalne* parole. Nekega taksista, ki je iz avta metal letake, so aretirali in mu zaplenili vozilo. Potem ga nihče ni več videl. Nekega mladeniča, ki je delil letake, so ubili s strelnim orožjem. In podobni primeri niso osamljeni, marveč se dogajajo po vseh grških mestih in vaseh. Uradno je med vojaškim udarom prišlo samo do dveh žrtev. Danes pa je javna tajna, da jih je bilo nad 200. Toda onega dne, ko je vlada priznala omenjeni dve žrtvi, se je dejansko vedelo samo za eno, zakaj izročeno je bilo samo eno truplo v zaprti krsti. Uradno je bilo rečeno, da je krsta bila prenesena iz vojaške bolnišnice, od koder je umrli skušal pobegniti. Bil je to sin nekega trakijskega kmeta, Panajotis Elis, star 44 let. Vse življenje se je boril, v času državljanske vojne je bil kapetan odporniškega gibanja. Kasneje je bil deportiran na Makronisosu, kjer se je izredno hrabro držal. Tudi njegova dva brata sta bila po državnem udaru aretirana. Vendar pa se poleg navedenih primerov razširjanja letakov in pisanja paro! po zidovih, pri čemer številni mladi ljudje plačajo za to z življenjem, neki resnejši in bolj organiziran odpor proti diktatorskemu režimu, razen v ne- Radio Trst A O., ».15, 13.15, 14.15, 20.15 Q.cila - 7.00 Koledar - 7.30 Ju t tjLJa glasba • 11.35 Šopek slovenji Pesmi - 11.50 Orkestri - 12.00 ‘Prnr odmevi - 12.25 Za vsako-te^ aj ‘ l;i-30 Semenj plošče -Paramorjevi in Blackovi mo-iJila«- 15-00 Glasbena oddaja za Vrbino 16.00 Avtoradio 16.30 kv^četrtinskem taktu - 17.00 Fol-Pesmi 17.20 Dialog - 17.30 Čitljiva luna* 17.50 Razku Phri Pesmi 18.15 Umetnost in tve • 18-30 Retrospektiva T-J® 19.00 Lola Falana in Leo U,n° - 19.10 «Pred zrelostnimi IfcivV 19.25 Zabavni ansambli -(kj Športna tribuna - 20.35 Tell. ,v, Italiji 20.45 Moški kvartet ’Mai- rabca - 21.00 Fogazzaro: 1 sluri svet* - 21.40 Vabilo na 22.30 Za konec tedna. Koper l^°- 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, C*- 20.15 - Poročila - 8.15 Ju WJo, glasba 9.00 Popevke -tOiy, plošče - 9.45 Narodni plesi -ktk, °cl senčnikom - 11.00 Celen-h L dan - 11.30 Današnji pevci Marali jn 13.00 Glasba po željah -ll4n °šče - 14.15 Lahka glasba M,(vj™ Za prijetno razpoloženje -k Sobotne popevke - 16.00 Kon M. Vfihke glasbe - 16.45 Pojeta r*aj in M. Bačič • 16.15 Iz ste - 18.00 Operna glasba -l9.0n Ingram Giorgia Cajatija -'n 20.30 Prenos RL 20.00 McDonald - 22.15 Plesna ? Nacionalni program &>S.. 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -"oj v1*5 - 8.30 Jutranje pesmi • • Plošče 10.05 Operetna ‘ 10.30 Ital. pesmi 11.00 • 13.38 Sobotne radijske SOBOTA, 10. JUNIJA 1967 kronike - 14.30 Italijanske pesmi - 16.00 Program za mladino - 17.32 Baritonist Umberto Urbano - 18.05 Znanstvena oddaja 19.35 Luna park - 20.20 Tridesetminutni program - 20.50 Oddajali smo - 22.20 Skladbe ital. skladateljev. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album 10.00 Kolesa in motorji - 11.42 Pesmi desetletja -12.20 Aktualnosti - 12.45 Turistične beležke - 14.00 Juke box - 15.15 Maria Callas in Fjodor šaljapin - 16.00 Rapsodija 17.05 Mladina sprašuje 17.30 Plošče za najmlajše - 19.50 Giro dTtalia ' 20.10 Jazzovski koncert 21.00 Plošča za poletje, prenos iz Saint Vincente. III. program 10.00 De Mudarra in Haendel - 11.00 Antologija interpretov - 12.00 Na programu Vogel in Krenek - 13.00 Franckove skladbe - 14.30 Kvartet Maxence Larieu - 15.15 Smetana, simfonični poem Molda va - 15.30 Verdijeva opera Othelo - 18.10 Granadoseve skladbe - 18.45 O kinu in gledališču - 18.15 Koncert - 20.20 Simf. koncert - 22.30 Harig: «11 rumore* Slovenija 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila 9.05 Glasbena matineja 9.55 Radijska šola: Zvezdica zaspanka 10.25 Ljub ljanski jazz ansambel 10.40 B. Lesjak: Počitnice v sončni Grčiji 11.15 Iz Foersterjeve opere «Gorenjski slavček* - 11.40 Novost na knjižni polici - 12.20 Melodije 13.00 Na današnji dan - 13.10 No vosti zabavne glasbe - 13.30 Krae katerih osamljenih primerih, še ni pojavil. Resnica pa je, da grško ljudstvo na vlado gleda s prezirom. A tudi ta gleda z viška na vse, kar se ji zdi zaničevanje vredno, na ustavo, sodišče, tisk. Razpuščenih je bilo 280 organizacij (tudi Liga za človečanske pravice), domala vsi občinski sveti. Na mnogih ministrstvih je prišlo do odpustitev. Tisk praktično ne obstaja več, sicer pa ga ljudje niti ne kupujejo. Prodaja časopisov je padla za 75 odstotkov. Tuji časniki se ponovno prodajajo, običajno pa so strani, kjer piše o grških dogodkih, iztrgane. Sedanja grška vlada je prežeta s prezirom do vsega, kar ni v skladu z njenimi nameni, predvsem do grškega ljudstva in mednarodnega javnega mnenja. (Po «Nouvel Observateur» Pariz) Catherine Spaak zadnje čase ni več «v prvi vrsti«. Njeni filmi ne vlečejo več, kot pred leti. Toda to je ne skrbi. Večje težave ima v svojem neurejenem zakonu. ■11111111111101111111111,11111111111 „1|lmlillliIIiill|li,,,iHiln11i11i,iii,i1ili,i,iiii, iiiiim iiiiiiiiiniiiimtliiiiiiinilii DOMNEVA AGENCIJE NOVOSTI 0 STARIH TEMELJIH BENETK Permski macesen in ne naš hrast Pisanih virov ni, razen trditve zgodovinarja Benetk Tintorija - Sloves permskega lesa REVOLUCIONARNA NOVOST V PARIZU Grand Prix de poesie so letos podelili Georgesu Brassensu Pevec - avtor, ki ni muha enodnevnica Kolikokrat je bilo že rečeno in zapisano, da stojijo Benetke na hrastovih kolih odnosno stebrih z našega Krasa, ki da je tako ogolel prav zato, ker so ga nekoč pred stoletji, močno sekali, da bi dobili dovolj hrastovih stebrov za gradnjo temeljev Benetk. V svoji številki od 3. t. m. pa moskovska publikacija «Novosti» prinaša krajši članek, iz katerega bi mogli sklepati, da Benetke ne stojijo le na hrastu z našega Krasa, pač pa tudi na macesnovih stebrih, ki so rasli na področju Perma. Moskovska agencija sicer tega ne zatrjuje kategorično, pač pa le postavlja domnevo, ki pa jo je vredno zabeležiti. «Novosti» pišejo: «Na Uralu in vzdolž reke Ka-ma se morejo videti srednjeveške gradnje, v katerih so se, kot pod nekem čudežu, ohranili vsi leseni deli. Gre konkretno za slemena in druge lesene dele starih katedral v Solikamsku, Usolju, Cerdinu in Verhoturju, ki se kljub temu, da so stare že več kot 300 let, zdijo še povsem nove. Čemu moremo pripisati ta čudež? Strokovnjaki pravijo, da je to treba pripisati permskemu macesnu. Gradnja Benetk se je začela v 5. stoletju. Sedaj se mesto raz- teza na 118 otokih in šteje 160 kanalov ter 400 mostov. Temelj tega mesta pa so stebri iz macesna. Pravijo, da gre za 400.000 stebrov. Leta 1827 so nekaj teh stebrov pregledali. Izkazalo se je, da so skoraj okameneli. Pri teh stebrih sta odpovedali sekira in tudi žaga. Pred približno dvema stoletjema je Tentori, avtor zgodovine Be- immm tijski nasveti - 13.40 Iz naše kon certantne literature - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Koncert po željah - 16.30 Iz arhiva Komornega zbora - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Gremo v kino - 18.35 Portreti mladih 19.00 Aktualnosti 19.15 Strani iz svetovne solistične glasbe - 19.50 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Glasbene razglednice - 21.00 Zabavna glasba - 21.30 Radijska igra: Janez Čuček: Izvidniki 101. polka 22.10 Zabavni zvoki - 23.10 Oddaja za izseljence - 24.05 Za-plešP z nami. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 šola - 15.00 Ita lija in Brazilija za Davisov pokal 16.15 Giro dTtalia - 17.30 Dnev nik - 17.45 Program za mladino 18.45 «11 nocchiere* - 19.15 Teden dni v parlamentu - 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Plošča za poletje, prenos iz Saint Vincenta - 22.30 Petdeset let dirk Giro dTtalia - 23.00 Dnev nik. II. kanal 17.00 Giocagio 17.30 Avtomo bilske dirke v Le Mansu - 18.00 Francoščina - 19.00 Italija in Bra zilija za Davisov pokal - 21.00 Dnevnik 21.15 Planinski zbor iz Vittoria Veneta ■ 21.50 Film: «De-tektivka na dirkališču* - 22.40 Slikarji vizijonarji- Od Boscha do Dalija. Jug. televizijo 18.55 Obzornik 19.15 SmokJ -mladinska igra 20.00 Vsako soboto - 20.20 Zdravstvuj Moskva -reportaža 20.40 Cikcak - 210(1 Dnevnik - 21.38 Krog z dvojko — humoristična oddaja 22.38 Golo mesto — film - 23.35 Karlsruhe; Evropsko prvenstvo v standardnih plesih - 00.45 Zadnja poročila. netk, ki obsega 12 knjig, zapisal: «Blagostanje prebivalstva Benetk je odvisno od svetovnega tržišča in od trdnosti kolišč na otokih, kolišč ki so napravljena iz permskih stebrov*. Ni dokumentov, ki bi dokazovan, da je permski macesen prišel vse do Benetk. Zagotovo pa se ve, da so ga nekoč, že pred davnimi stoletji, splavljali po reki Pečori in izvažali v tujino. Gotovo se tudi ve, da so permski macesen izvažali na Angleško, v Francijo in Italijo. Zato je povsem možno, da je bil pravzaprav dober sloves, ki ga je užival ta les, tisti, ki je navedel beneške arhitekte, dg so trdili, da so stebrišča njihovega mesta napravljena iz permskega macesna, to se pravi iz izredno odpornega lesa, ki nima primere. Toda kdo naj bi vztrajal pri trditvi, da je macesen v Benetkah prišel prav iz Perma? Iz macesna so zgrajeni tudi vsi leseni deli zvonikov in slemena cerkva v Kremlju, pa tudi katedrale sv. Vasilija, torej deli gradenj, ki imajo za seboj že štiri ali celo pet stoletij. Ves ta leseni gradbeni material je prišel s področja Kame. Odtod je tudi macesen, ki so ga porabili za postavitev temeljev Leningrada in Volgograda. Iz tega macesna je tudi slovito stopnišče v Odesi. Celo okenski okviri leningrajskega Zimskega dvorca so bili izdelani iz permskega lesa. Permski macesen je bil zelo cenjen tudi v ladjedelništvu. Od začetka delovanja ladjedelnice v Arhangelsku pa do leta 1892 so v tej ladjedelnici zgradili v celoti kakih 500 vojaških ladij. Vse te ladje so izdelali iz macesna. Ko so leta 1857, po petnajstih letih, potisnili iz rabe vojno ladjo «Rosija», so ugotovili, da so vsi deli, ki so bili izdelani iz macesna, ostali povsem zdravi, medtem ko so tisti deli, ki so bili izdelani iz hrasta, bili že povsem trhli. Pred časom so na gori Altaj odkrili sarkofag, star 2000 let. Tudi ta sarkofag je bil napravljen iz macesna. V Sovjetski zvezi poznajo 14 vrst macesna. Vse te vrste lesa so bolj trdne in odporne kot more biti katera koli vrsta hrasta. Zaradi tega uporabljajo macesen na najrazličnejših mestih, predvsem v gradbeništvu, celo v mehanični industriji in seveda v gradnji letal in ladij. Macesen je dragocena surovina tudi v sami kemični industriji. Nekoč, pred stoletji, so bila področja Urala ter sotočje reke Kame zelo bogate macesnovih gozdov. To predvsem dokazujejo stara naselja, kjer so še vedno stare hiše, v katerih se najdejo leseni deli iz macesna. Toda zdi se, da je macesen bil na ceni tukaj že mnogo prej, kajti med prebivalstvom teh področij je še vedno v rabi za macesen beseda karagaj, kakor so nekoč rekli macesnu nrvotni prebivalci. Kakor kaže, so macesnovi gozdovi nekoč prišli vse do step Orenburga in do Kirgizije. Sedaj pa so macesnovi gozdovi močno razredčeni, tako da jih v večji meri moremo zaslediti le v Sibiriji ter na Skrajnem vzhodu. Ker pa je macesen dragocen les, se na odgovornih mestih trudijo, da bi uvedli ukrepe, ki naj zaščitijo obstoječe macesnove gozdove in ki naj razširijo področja, koder bi se raztegnili macesnovi gozrlo vi. PARIZ, 9. — «Academie Fran-gaise» je resna ustanova in predstavlja še vedno ime, ki sicer ni več na slovesu kot je bilo pred desetletji, ki pa še vedno pomeni za Francijo zelo veliko. Priznanje, ki ga more dati ta francoska ustanova, je največ, kar si more kak Francoz zaželeti. In ta francoska ustanova je včeraj uvedla čilen zvišani pritisk v očesu, ki! okvar ja vidni živec in mrežnico, j Veliko ljudi. Iti so oslepeli zaradi glavkoma, bi si lahko bili ohranili vid, če bi bila bolezen pravočasno diagnosticirana in zdravljena. Na žalost se pa dogaja, da prihaja večina takih bolnikov prepozno k zdravniku. Veliko primerov poznamo, ko se je glavkom odkril pri različnih profilaktičnih pregledih ali pa tudi čisto slučajno pri predpisovanju očal. Prvi znaki glavkoma so precej pestri, niso pa dovolj opozorljivi. Bolnik od časa do časa opaža težo in topo bolečino v očesu, očesni duplini ter okoli obrvi, in sicer največkrat na eni strani. Bolniki vidijo tudi kolobarje okrog izvora svetlobe. Včasih se zdi bolniku, kot da bi čutil iver v očesu, dozdeva se mu, da je oko močno solzno, ko pa si skuša obrisati z robcem solze, ostane robček suh. Eden izmed zgodnjih simptomov glavkoma je lahko tudi potreba čestega menjavanja očal za delo v majhni razdalji. Ce je treba menjati očala v dveh do treh letih več kot enkrat,, obstaja sum na glavkom. Bolnik občuti bolezen različno: včasih se pojavljajo močni napadi, ki jih spremlja bolečina v očesu, močan glavobol in povišana temperatura, vendar so pa za glavkom najbolj karakteristični simptomi močna bolečina v očesu, poslabšanje vida in širjenje zenice. V takih in podobnih primerih se je treba takoj posvetovati z očesnim zdravnikom. Ko se postavi diagnoza glavkom in če se napad ponovi, je treba vkapati v bolno oko vsake pol ure po dve kapljici pilokarpina. Poznamo pa tudi takšne oblike glavkoma, kjer bolezen poteka čisto neopazno in ko bolnik zanjo izve šele v poznem štadiju, ko se je vid že močno poslabšal. To se dogaja v takih primerih, kadar se vid poslabša samo na enem o-česu, medtem ko je vid na drugem očesu normalen. Mnogi tega sploh ne opazijo. Poskušaj zapreti eno oko, nato pa drugo. Vidiš enako na desno in levo oko? Razlika v vidu enega in drugega očesa je odvisna od mnogočesa. Ce je poslabšanje vida enega očesa nastopila kot nekaj novega, potem se posvetuj z okulistom. Pri starejših ljudeh je glavkom v zvezi z arteriosklerozo ožilja, s povečanim krvnim pritiskom, cix-kulatomimi motnjami in s sladkorno boleznijo. Ljudje, ki imajo eno ali več navedenih bolezni, si morajo dati večkrat kontrolirati vid. Kaj morajo vedeti tisti, ki im» jo glavkom? Na zvišani napon v očesu slabo vpliva dolgotrajna tema ter delo npr. v fotolaboratoriju in pri rdeči svetlobi. Isto tako ni priporočljiva vročina in tudi ne mraz. Zelo škodljivi so fizični napori, zlasti še v nagnjenem položaju. Citati, pisati, šivati (kar pa seveda velja tudi za drugo delo) sme bolnik le pri dobri razsvetljavi tako, da oči prekomerno ne utruja. Koristno je globoko o-semurno snanje. Nekateri bolniki puščajo v sobah vso noč luč, to ni dobro, kajti tudi med spanjem prodira svetloba v oči. Priporočljive so lažje gimnastične vaje in pravilno dihanje ter sprehodi v svežem zraku. Vse to izboljšuje zdravje in znižuje notranji pritisk v bolnem očesu. Poleti se je treba dalj časa zadrževati v gozdu in zelenju, kajti mirna okolica in zelena barva pomirjata živčevje. Dieta naj ba mlečro-rasthnska, približno takšna, kot jo predpisujemo za bolnike z zvišanim krvnim pritiskom. Alkoholne pijače so prepovedane. Zelo dobro vpliva na bolnika mir. no vzdušje doma in na delu. Nepretrgano in dolgotrajno zdravljenje, racionalno razmerje med delom in počitkom ter pravilen način prehrane zaustavljajo bolezenski proces. Zdravljenje mora biti individualno. Najbolj pogosto se predpisuje pilokarpin, do. bro delujejo antisklerotična zdra. vila ter sredstva, ki umirjujejo živce in vitamini iz skupine C in B. Podrobno metodo zdravljenja bo v vsakem primeru predpisal zdravnik, operacijo bo pa predlagal takrat, ko bodo drugi načini zdravljenja že izčrpani. DR. S. B. Danes pri Coinu veže in lahke frotirke, moda, ki prihaja s soncem. V vsem oddelku za morje je prikazanih nič koliko zelo lepih frotirk: srajčice, blousoni, ogrinjala, kopalne obleke in popolna izbira sorodnih oblačil: dolge hlače -bermudovke - bikini - tntice - kopalne halje - pokrivala. Pa še toliko in toliko ljubkih pritiklin if ...ms ■mM: •■?$*<$ & HrI * iAfl t l GRANDI MAGAZZINI Vreme včeraj: najvišja temperatura 20.2, najnižja 16, ob 19. uri 16.9 stopinje, zračni tlak 1009.2 stanoviten, vlaga 85 odst., veter 10 km vzhodnik, nebo pooblsčeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20.2 stopinje, dežja je' padlo 30 mm. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 10. junija Miloš Sonce vzide ob 5.15 tri zatone ob 20.53. Dolžina dneva 15.38 Luna vzide ob 6.40 in zatone ob 23.29. jutri, NEDELJA, 11. junija Srečko S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Prekinitev burne seje o vprašanju upravljanja openskega tramvaja Na zahtevo opozicije se je začela razprava o resolucijah KPl in PL! ■ Kakšne skrivnosti vsebuje poročilo deželnega funkcionarja? Sinočnja seja tržaškega občinske-1 kumentacijo o upravljanju openskega sveta se je močno razvnela, po- ga tramvaja, se pravi tudi poročilo tem ko je odbornik za industrijska1 Novella, ki baje vsebuje, vsaj tako so izjavili mnogi svetovalci, zelo zanimive stvari, ki utemeljujejo, zakaj je nadzorni organ zavrnil sklep prejšnjega odbora. Predstavniki večinskih strank pa so bili na stališču, da so to zaupni dokumenti, ki jih ni mogoče kar tako razdeljevati svetovalcem, ki niso vezani na službeno tajnost. Okrog zahteve po poročilu Novella se je vnela tako ostra razprava, da je župan nenadoma prekinil za nekaj časa sejo, ki se je potem nadaljevala s sprejemom z glasovi strank odbora predloga Gaspara (KD), da se začne takoj razprava o resolucijah, s čimer je tudi padla zahteva opozicije po odložitvi razj prave, dokler ne dobi vse dokumentacije, vključno poročila deželnega funkcionarja. Seja se je zaključila, potem ko je liberalec Trauner obrazložil svojo resolucijo in med drugim zahteval, da je treba ustanoviti preiskovalno komisijo, da se odstranijo senčne strani upravljanja openskega tramvaja. PSI-PSDI zahteva okrepitev pomorskih zvez z Jadrana Gospodarska komisija tržaške federacije združenih PSI-PSDI se je sestala 8. t.m. m proučila vprašanja mornarice plovnih družb IRI ter ugotovila zlasti veliko škodo, ki jo trpi vsedržavno gospodarstvo, ker ni bilo obnovljeno ladjevje Tržaškega Lloyda in družbe Adriatica. Na sestanku so poudarili, da mora vlada pripraviti in uresničiti načrt razvoja prog družb PIN, ki imajo svoja izhodiščna pristanišča v Jadranskem morju, da bi bili kos tuji konkurenci in da bi se zmanjša: primanjkljaj brodnin. Komisija je sklenila, da skliče javno zborovanje, na katerem bodo obravnavali to vprašanje. Zaključeno zasedanje o kemični sestavi kave Na tržaški univerzi se je včeraj zaključilo tretje mednarodno zasedanje o kemični sestavi kave. Dnev- ni red je obsegal vrsto poročil, ki so se nanašala prvenstveno na kemična raziskovanja in na razmerje, ki se je v zadnjih časih vzpostavilo med kemijo in tehnologijo na specifičnem področju raziskovanja kave. Prof. C. E. Barbera je med drugimi strokovnjaki razvil razpravo o posebnih plinih, ki uhajajo v zrak, ko pražimo kavo. Na koncu zasedanja je predsednik mednarodne znanstvene organizacije za kavo E. Lly potegnil zaključke kolokvija, ki je z vseh vidikov doživel pomemben uspeh. Danes dopoldne se bodo strokovnjaki še -adnjič sestali na univerzi, da izberejo iz svoje srede novo vodstvo mednarodne organizacije za kavo ASIC. podjetja Vascotto predložil v potrditev svetovalcem sklep o «sprejemu na znanje finančnega poslovanja u-prave openskega tramvaja od 28. 10. 1961 do 31. 12. 1966 (se pravi za več kot pet let hkrati); o «novi lestvici uslužbencev* in o «ureditvi sprememb o številu in kvalifikaciji osebja*. Ta sklep, ki ga je odobril prejšnji občinski odbor 11. januarja letos, to je le dober teden dni pred izvolitvijo sedanjega odbora, zbuja že v dejstvu, da je bilo odobreno finančno poslovanje za več kot pet let hkrati šele v začetku letošnjega leta, upravičene dvome, da v zvezi z upravljanjem openskega tramva ja doslej nekaj ni bilo v redu. Sicer pa je bilo o tem vprašanju že govora v občinskem svetu lani in pretekli torek (o čemer poročamo na drugem mestu). Zato se je takoj nato, ko je odbornik prečital omenjeni sklep, oglasil k besedi liberalec Trauner, ki je predlagal, naj občinski odbor odloži razpravo in glasovanje o tem sklepu, dokler se ne začne in zaključi razprava o njihovi in komunistični resoluciji, ki predlaga ustanovitev svetovalske preiskovalne komisije, da se, kot pravi resolucija KPI, upoštevajoč resne izjave odbornika Vascotta na torkovi seji, «ki skušajo opravičiti doslej obsojene dogodke in prikriti morebitne odgovornosti, in s katerimi je hkrati moral priznati, da je pokrajinski nadzorni odbor zavrnil sklep glede osebja, ter da obstajajo dokumenti, ki so bili poslani v vednost sodnijskim preiskovalnim organom... ustanovi posebna preiskovalna komisija za ugotovitev morebitnih odgovornosti za nezakonita dejanja...*. Komunistični svetovalec Cuffaro se je strinjal s predlogom Trauner-ja in povedal, da je odbor poslal svetovalcem nekatere dokumente v tej zvezi, na osnovi katerih pa ni mogoče razpravljati o zadevi. Med drugimi je tudi svetovalec Pittoni (PSU) izjavil, da socialistična skupina priznava upravičenost zahtev Traunerja in Cuffara, ter je predlagal, da se takoj začne razprava o predloženih resolucijah. Potem ko se je demokristjan Ahate pridružil ostalim v zahtevi, da se takoj razpravlja o obeh resolucijah in zavrnil predlog komunistov, da se odloži razprava o predloženih sklepih, je še izjavil, da se je seznanil s poročilom, ki ga je sestavil funkcionar pokrajinskega nadzornega odbora Novello, ki pa ga odbor ni priložil dokumentom, ki jih je poslal svetovalcem. To je sprožilo med opozicijo odločne zahteve, da je dolžnost odbora, da predloži svetovalcem vso do-1 IZ RAZPRAVE V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Svetovalci zahtevajo popolno razeiščenje zadev o upravljanju openskega tramvaja Odgovor odbornika Vascotta in župana ni zadovoljil svetovalcev-vpraševalcev, ki so že pred časom zahtevali imenovanje svetovalske preiskovalne komisije 25. t.m. v Palmanovi Otvoritev avto ceste Palmanova-Latisana V nedeljo 25. t.m. ob 11. uri bo v Palmanovi slovesna otvoritev novega odseka avto ceste Trst-Benet-ke na relaciji Palmanova-Latisana. S tem bo cesta prevozna na približno 50 odst. svoje celotne dolžine, to je na dolžini 70 od predvidenih 150 km (odsek Trst-Videm je namreč dolg 42.6, novi odsek med Palmanovo in Latisano pa 27.4 km). Na novem odseku je pet večjih in osem manjših mostov, 10 podvozov in 6 nadvozov, dve dohodni postaji, prva pri San Giorgio di Nogaro (za industrijsko področje Ausa-Corno ter za nekatere plaže), druga pa pri kraju Ronchis (za Latisano in Lignano odnosno Bibione). Most čez Tilment je dolg čez tisoč metrov. Včerajšnjo sejo deželnega sveta so vso posvetili razpravi štirim resolucijam (KPI, PSU, KD in PLI) o spopadu med Izraelci in Arabci. Na koncu so demokristjani in socialisti umaknili svoji resoluciji ter predložili kratko resolucijo, v kateri odobravajo izjavo deželnega odbora v zvezi s tem vprašanjem. Za to resolucijo so glasovali demokristjani, socialisti, republikanec Cum-bat in odv. škerk. Vzdržali pa so se komunisti, Bettoli (PSIUP), liberalci in misovci. Še prej so glasovali o resolucijah komunistov in liberalcev, ker ju ti dve skupini nista umaknili. Za resolucijo komunistov so glasovali komunisti in Bettoli (PSIUP), za resolucijo liberalcev pa oni in misovci. lllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllmllllllllllllllllHIlUllllllltlllllUkiniinillllllllllllllllllllllllllllllllllllHIHHIIIIIlOH POROČILO PR. D0RIE Nfl OBČNEM ZBORU INDUSTRIJCEV Povoljna ocena novih gospodarskih pobud in zaskrbljenost zaradi upadanja zaposlenih V razdobju 1964-66 se je število zaposlenih v industriji zmanjšalo za 6000 enot, v prvih štirih mesecih letos pa še za 700 enot - Industrijsko pristanišče se mora razširiti S Vladni komisar se je včeraj ob 11.30 sestal s prof. Steindlerjem in Tamaro od vsedržavne federacije srednješolskih šolnikov. Ob 18. uri Se je udeležil otvoritve občnega zbora združenja industrijcev v zbornični dvorani trgovinske zbornice. Ob 21.30 je dr. Viozzi v zastopstvu vladnega komisarja prisostvoval koncertu cerkvene glasbe pod vodstvom dirigenta Toffola v katedrali pri Sv. Justu SEJA DEŽELNEGA SVETA Večina odobrila izjavo odbora z zahtevo po dokončni rešitvi spora Desna in leva opozicija sta se vzdržali in glasovali za svoji resoluciji - Pellegrini (KPI) je poudaril, da so se komunisti skupno borili in trpeli z antifašističnimi Židi V kongresni dvorani trgovinske bodo rešili tudi nekatere izmed naj- zborniCe je bil sinoči redni občni zbor združenja industrijcev tržaške pokrajine Glavno poročilo je podal predsednik organizacije dr. Da-rio Doria, ki je najprej v glavnih potezah orisal najnovejši razvoj gospodarskega dogajanja v mednarodnem merilu, ter se nato podrobneje zadržal ob gospodarskih problemih v okviru naše dežele in zlasti naše pokrajine Glede novin pobud, ki jih je v letu 1966 zabeležilo področje državne industrije v tržaški pokrajini, je govornik dejal, da vzbujajo te pobude določeno zadovoljstvo, ker je v njih mogoče videti zlasti nove možnosti za kvalitativne izboljšave v prihodnosti. Združena ladjedelnica Sv. Marka in Tržaški arzenal predstavljata sedaj največji center za popravljanje ladij, poleg tega pa je naše mesto z «Italcantieri» ostalo sedež državnega ladjedelništva. Trst bo dobil tudi obrat Grandi Motori. pri katerem bo sodelovala FIAT, hkrati s tem pa so mu na pristojnih mestih zagotovili, da Slovenska prosvetna zveza sklicuje v nedeljo, 11. junija ob 9.00 uri v mali dvorani Kulturnega doma 17. REDNI OBČNI ZBOR. Upravljanje openskega tramvaja je že dlje časa predmet ostrih kritik svetovalcev opozicije v tržaškem občinskem svetu. Odkar je prišla openska tramvajska proga pod občinsko upravo, se zdi, vsaj tako izhaja iz kritik nekaterih svetoval-oev, da mnoge stvari niso v redu. Na torkovi seji občinskega sveta se je o tem vprašanju ponovno razvnela precej ostra razprava. Komunistična svetovalca Cuffaro in Calabria sta že svoj čas poslala županu vprašanje, v katerem sta poudarila, da je komunistična skupina v občinskem svetu že pred letom dni predložila vprašanje glede uprave openskega tramvaja in raznih zapletenih zadev, ki so prišle na dan ob pregledu obračunov podjetja Acegat. Prejšnji občinski odbor, je rečeno v vprašanju, je tedaj dolgo zavlačeval z odgovorom, končno pa je odbornik Vascotto le dal nezadovoljiva pojasnila. V vprašanju je nadalje rečeno, da je komunistična skupina že v prejšnjem občinskem svetu Dredlagala ustanovitev svetovalske preiskovalne komisije, kar pa ni bilo vzeto v poštev. Nadalje svetovalca ugotavljata, da je na sedanjem dnevnem redu občinskega sveta sklep prejš-njega občinskega odbora, s katerim je bilo odobreno finančno poslovat nje openskega tramvaja za pet let nazaj. Hkrati pa Je odbor odobril seznam osebja z namenom, da bi z njim potrdil spremembe v kvalifikacijah funkcionarjev, ki so bile vnešene v seznam osebja, ki je še sedaj veljaven, s sklepi, ki niso bili nikoli predloženi v razpravo in odobritev občinskemu svetu. Potem ko svetovalca ugotavljata, da v omenjenem sklepu odbora ni niti sledu o imenu nekega funkcionarja, čigar kariera Je bila predmet vprašanj, ki so bila postavljena že prejšnjemu odboru in na katera ni komunistična skupina nikoli dobila odgovora, vprašujeta župana, ali se mu ne zdi primerno, da bi bilo treba izvoliti posebno svetovalsko preiskovalno komisijo, ki naj razčisti vprašanje uprave openskega tramvaja, predlaga občinskemu svetu preklic sklepa, ki ga je sprejel prejšnji odbor, prijavi sodnim oblastem morebitne krivce nedovoljenih dejanj in pripravi s pomočjo posebne svetovalske komisije sklep, s katerim naj se uprava openskega tramvaja postavi dejansko pod nadzorstvo občinske uprave. Podobno vprašanje je predložil občinskemu odboru tudi liberalni svetovalec Trauner. V torek je na seji občinskega sveta odbornik za industrijska podjetja Vascotto odgovoril na vprašanji treh svetovalcev. Najprej je dejal, da sedaj lahko odgovori na obe vprašanji, da s tem lahko odstrani dvome in namigovanja raznih strani ter špekulacije, tudi v tisku, o upravljanju openskega tramvaja. Odbornik je nato poudaril, da občinska uprava nima kaj prikrivati in da želi, da se razčistijo vse plati tega vprašanja. Nato je dr. Vascotto dejal, da nov občinski odbor ni hotel preklicati sklepa prejšnjega odbora zato, ker je ta sklep proučeval nadzorni odbor. Občinski odbor je čakal na odločitev nadzornega organa, da si ustvari mnenje o legitimnosti u-pravljanja openskega tramvaja. Odbornik je zatem izjavil, da Je nadzorni odbor .pooblasti svojega funkcionarja, da v pristojnih občinskih uradih vpraša za informacije v zvezi z omenjenim sklepom. Funkcionar je lahko obiskal vse občinske urade, ki imajo posredno ali neposredno opravka z openskim tramvajem, nadzornemu odboru pa so bili dani na razpolago vsi upravni akti in sklepi, ki Jih je potreboval v tem pogledu. Odbornik je nato sporočil, da je nadzorni organ odobril samo delno sklep občinskega odbora, hkrati pa je dal občini ustrezna navodila za zadovoljivo rešitev vprašanja o-sebja openskega tramvaja. Glede vprašanja funkcionarja, čigar kariera je bila predmet vprašanj v občinskem svetu, je odbornik potrdil, kar je že povedal lansko leto, in sicer, da je občinski svet s tajnim glasovanjem odobril sklep o njegovem imenovanju. Kljub temu, je poudaril dr Vascotto, je glede tega vprašanja «glavni občinski tajnik v imenu občine predložil državnemu pravdni-ku poročilo glede nekaterih izjav, ki jih je eden od občinskih funkcionarjev dal funkcionarju nadzornega odbora*. Zato, je nadaljeval odbornik, je nadzorni odbor menil, da počaka na odločitev sodnih organov. Tudi občinski odbor je zavzel to stališče. Odbornik je izjavil, da zaradi tega občinski odbor ne more sprejeti zahteve svetovalcev po imenovanju preiskovalne komisije, ker ima sedaj to zadevo v rokah sodna oblast. Občinski odbor pa al pridržuj« pravico, je nadaljeval odbornik, da na osnovi sodnijske odločitve nastopi proti krivcu ali krivcem, ki so zagrešili kazenske ali upravne prekrške. Odgovor odbornika Vascotta ni zadovoljil svetovalcev. Liberalec Trauner je ugotovil, da je občinski odbor izgubil priložnost, da bi ustanovil preiskovalno komisijo in s tem dokazal, da je vse v redu, tudi v zvezi z dejstvom, da je nadzorni organ delno zavrnil omenjeni sklep. Svetovalec Calabria pa je ugotovil, da komunisti že leta zahtevajo, da se razčisti položaj v upravi openskega tramvaja ter vprašanje imenovanja nekaterih funkcionarjev. Vprašal je odbor, kakšne ukrepe je sprejel v zvezi z njegovimi izjavami, ki jih je dal med razpravo o proučitvi obračunov podjetja Acegat za leti 1963 in 1964. Ugotovil je, da je odbor odgovoren za upravljanje openskega tramvaja in da zato tudi nosi vse odgovornosti, kar se tam dogaja. Zahteval je tudi, da odbor predloži dosedanje obračune upravljanja openskega tramvaja ter pravico, da svetovalci lahko dobijo na razpolago vse zadevne dokumente v tej zvezi. Svetovalec Cuffaro pa je poudaril, da se je šele danes zvedelo, da je bila zadeva predložena sodnim oblastem in je ponovno zahteval ustanovitev svetovalske preiskovalne komisije. Napovedal je, da bodo o tem predložili resolucijo, kar so izjavili tudi liberalci. Razpravo o tem zapletenem vprašanju je trenutno zaključil župan, ki je izjavil, da sedanji občinski odbor ne namerava nobenemu ničesar prikrivati. Odgovor, ki ga je dal danes odbornik, pa ne pomeni konec razprave. To kvečjemu omogo važnejših infrastrukturnih problemov, da bodo tako doprinesli k stvarni izboljšavi tržaškega in deželnega gospodarstva. To bo med drugim ponovno vlilo poguma v srca mladih ljudi, da ne bodo več zapuščali domačega kraja ter si hodili iskat delo drugam. Mi vsi želimo, je nadaljeval govornik, da se bodo tl posegi uresničili čim prej, da bodo torej državna podjetja sledila zgledu zasebnih podjetij in predvsem mednarodni družbi, ki je v tako kratkem času uresničila zamisel, kakršen je naftovod Trst — Ingolstadt. Z nadaljnjo industrializacijo našega gospodarskega ustroja je treba pohiteti toliko bolj, ker je treba nadoknaditi zamujeno desetletje. Industrijsko področje je v tem pogledu opravilo že doslej velik korak naprej; od leta 1955 do 1963 se je število zaposlenih na našem področju povečalo za 12.000, od tega pa jih je prejela zasebna industrija nad 10.000. žal pa je zastoj v razdobju 1964-1966 ponovno zmanjšal število zaposlenih v industriji za 6000 enot, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa se je položaj poslabšal še za 700 enot. S tega vidika torej niti leto 1966, niti leto 1967 ne kažeta dobrih znakov. V tej zvezi pa velja omeniti, da se število ljudi zaposlenih v industriji ne krči toliko zaradi neugodne konjunkture, kolikor tudi zaradi tako imenovanega tehnološkega razvoja, po katerem človeka čedalje bolj spodriva pri delu stroj. Kljub vsemu pa ostane zaskrbljujoče dejstvo, o katerem se je treba zamisliti, da se Je v zadnjih dvanajstih mesecih število zaposlenih delovnih moči na našem področju zmanjšalo za 2500 enot. V zvezi s pristaniško ustanovo je govornik poudaril potrebo, da bo industrijsko pristanišče še naprej delovalo neposredno in brez zunanjih posegov, kakor je delovalo doslej; industrijsko pristanišče se mora še razširiti in hitro zavzeti še tista zemljišča, ki so še dosegljiva. Glede številnih drugih problemov, tako na primer glede gradnje avto ceste Trst — Benetke, pomola VII, ponovne položitve drugega tira na železniški progi Trst — Benetke itd. je govornik dejal, da poteka delo pri njih reševanju, kolikor se posamezna dela sploh izvajajo, prepočasi. Deželni odbornik za industrijo in trgovino dr. Marplllero je v kratkem govoru naglasil prizadevanja deželnih organov za razvoj gospodarskih in še zlasti industrijskih dejavnosti v okviru Furlanije - Julijske krajine, ter omenil zakonske določbe, ki jih je dežela sprejela na tem področju. Zborovanja KPI Danes bo pri Sv. Jakobu najavljena manifestacija sekcije KPI ob obletnici bombardiranja Trsta, ki je povzročilo ogromno škodo in zahtevalo človeške žrtve. Manifestacija «za mir in proti fašizmu* se bo začela ob 19. uri na Čampo San Giacomo, kjer bo zborovanje, na katerem bo govoril Cladio Tonel, nato pa bo povorka po glavnih ulicah rajona. O mednarodnem položaju, tako sti o tem odloku prizadete kreditne zavode. Nalezljive bolezni V razdobju od 29. 5. do 4. 6. so v tržaški občini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatinka 6 (2 izven občine), ošpice 5 (1 izven občine), norice 41, rdečke 1, oslovski kašelj 2, vnetje priušesne slinavke 54, srbečica 3, nalezljivo vnetje jeter 4 (1 izven občine), akutni sklepni revmatizem 4. Smrtnih primerov zaradi teh o-bolenj ni bilo. SESTANEK BIVŠIH PARTIZANOV V DOLINI V sredo, 14. t.m. ob 21. uri bo v prostorih prosvetnega društva «Vale(itin Vodnik* sestanek bivših dolinskih partizanov. Pokrajinsko vodstvo AN Pl vabi vse bivše borce, da se sestanka, na katerem bodo razpravljali o veliki julijski mednarodni partizanski manifestaciji, polnoštevilno udeležijo. V imenu odbora je namreč podpredsednik Giacometti podal na koncu razprave izjavo, v kateri najprej tolmači v imenu sveta veliko zaskrbljenost spričo resnega položaja, ki je nastal na Srednjem vzhodu, ki ogroža mir na svetu. Izjava pravi zatem, da naše ljudstvo teži po miru in pravičnosti ter da so sedaj v sporu in v spopadu skupnosti in države, ki so povezane z našo deželo z globokimi in trajnimi prijateljskimi, gospodarskimi in kulturnimi vezmi. Nato poudarja, da sta se izraelska država in židovsko ljudstvo, ki je toliko pretrpelo v preteklosti, zopet znašla pred smrtno nevarnostjo glede juridične in fizične ohranitve. Če je dolžnost vsakega demokrata, da podpira težnje arabskih narodov po emancipaciji in svobodi, je vendar tudi bistveno za vsakega omikanega človeka, da na etični, zgodovinski in politični ravni odločno nastopi v obrambo neodtujljive pravice izraelske države do obstoja. To se mora zgoditi z dokončno rešitvijo, tako da ne bo izraelska država več živela v negotovosti kot doslej. Odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da je bil končno sprejet poziv varnostnega sveta za ustavitev vojaških spopadov ter izraža želje, da bi se mimo in dokončno rešila tudi vsa vprašanja in spori v tem in drugih delih sveta. Deželni odbor je prepričan, da deluje italijanska vlada v tem duhu in v tej smeri ter soglasno odo. brava njeno akcijo. Na koncu poudarja, da se morajo zavrniti metode nasilja in vojne ter zagotoviti vsem narodom in državam mir v svobodi ter napredek v varnosti in demokraciji. V začetku seje je najprej orisal resolucijo KPI svetovalec sen. Pellegrini, ki je dejal, da obstaja povezanost med državnim udarom v Grčiji in dogodki na Bližnjem vzhodu ter je treba povsod iskati splet, kc ameriškega imperializma in kapitalizma. če so se oboroženi spopadi ustavili, to še ne pomeni, da je položaj manj nevaren. Zatem je zavrnil očitke italijanskim komunistom glede Zidov ter rekel, da so se komunisti borili skupno z antifašističnimi Židi, skupaj trpeli po ječah, internacijkh in taboriščih in skupaj umirali. Sedaj pa so zagnali vik m krik ljudje, ki so nekoč preganjali Žide in- 'širili in zagovarjali rasno diskriminacijo. Komunisti niso nikoli odrekali Zidom pravice do lastne države in KPI zagovarja ohranitev meje povsod, da se ohrani mir. Seveda pa ne istovetijo židovskega ljudstva z določenimi voditelji. Kar se tiče groženj z rodomorom Židov, ki so jih izrekli nekateri arabski voditelji, HUDA PROMETNA NESREČA NA ISTRSKI CESTI Avtomobilist povozil pešca ki je hodil po zebrastih črtah Nesrečneža so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo zaradi hudih poškodb na glavi in po telesu slcdicah du za nevarnem za svetovni mir, in o po-J:—h spopada na Bližnjem vzho-tržaško gospodarstvo, bosta danes ob 20.30 dve zborovanji KPI: pri Sv. Barbari, kjer bosta govorila Franc Gombač in Galliano Dona-del, in v Griži, kjer bo govoril Gi-no Fontanot. Odlok prefekta {lede zapadlih rokov v bankah ča vsem, je dejal župan, da bodo 'o dobili vse informacije, ki si.. . .. .-»JSS -_______________. _ - jih želijo in da je občinski odbor Tržaški prefekt sporoča, da je pripravljen o tem vprašanju razpravljati tudi na štirih posebnih sejah. • V notici o solidarnosti mladincev z meščani, proti katerim je bil sprožen sodni postopek v zvezi z demonstracijami proti sklepom CIPE, 8. oktobra lani, bi moralo biti pravilno navedeno, da so to solidarnost izrekle mladinske federacije KPI, PSIUP in PRL dTtalia zahtevala izdajo odloka za podaljšanje zakonitih in konvencionalnih rokov, ki so zapadli med stavko bančnih uslužbencev 31. maja in 1. junija. Ker je prefektura ugotovila, da Je Slo za izreden položaj, Je izdala odlok, po katerem se zakoniti in konvencionalni roki, zapadli 31. maja in 1. Junija ali v petih naslednjih dneh, podaljšajo za 15 dni od 5. Junija dalje, ko so se odprla okenca bank. Ravnatelju podružnice Banca dTtalia v Trstu se nalaga dolžnost, da obve- Včeraj navsezgodaj se je v Istr ski ulici blizu stavbe št. 131 pripetila huda cestna nesreča. 63-letnl delavec Antonio Furlan iz Ul. Žara št. 2 je na tistem mestu prečkal ulico na zebrastem prehodu. Ko se je znašel sredi cestišča, je v smeri proti Trgu Valmaura z avtom fiat 1500 TS 76409 privozil 52-letni Giorgio Fortuna iz Ul. Roma gna 37/1. Fortuna se ni pravočasno zavedel, da pešec prečka ulico in je šele v zadnjem trenutku zavrl avtomobil, kar pa je bilo že prepozno. Z vso silo je treščil v Furlana, katerega je sunek vrgel na prednji del avta in Je potem hudo ranjen obležal sredi cestišča. Ponesrečenega Furlana so kmalu nato z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo. Pri nesreči je Furlan zadobil več ran po obrazu, udarce po tilniku, omrtvičenje levega dela telesa in hud možganski pretres. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije. Prefektura je po hitrem postopku odredil, da se Glorgiu Fortund, ki Je povzročil hudo prometno nesrečo, takoj odvzame vozniško dovoljenje za 6 mesecev. Občni zbor sindikata prodajalcev časopisov Pokrajinski sindikat prodajalcev časopisov in revij (S1.Na.GJ.) Je imel 23. maja redni občni zbor, na katerem je podal poročilo o delu v razdobju junij 1966 — maj 1967 dosedanji tajnik Giovanni Tota, blagajniško poročilo pa Antonio Solarrone. Sledila je izvolitev novega vodstvenega sveta, ki je sestavljen takole: tajnik Giovanni Tota, podtajnik Francesco Roberto, blagajnik Antonio Sciarrone, svetnika Vlncenzo Ribezzo in Michele Laiso, revizorja Ernesto Stulle in Giovan ni Dostuni. Spominska svečanost društva «C. Debeljak* Dne 13. junija bo poteklo 19 let od smrti Carla Debeljaka, ki Je izgubil življenje v podzemski Jami »Silvano Zulla». Ob tej obletnici bo priredilo jamarsko društvo «Car-lo Debeljak« 11. t.m. ob 17.30 kratko spominsko svečanost ob vhodu v jamo pri openski železniški postaji. Avtomobilistka podrla žensko Žrtev prometne nesreče je posta la včeraj popoldne 24-letna delavka Emilia Onor iz Milj Ul. Roma 12, ki je blizu stavbe štev. 128 izven zebrastega prehoda prečkala cesto. Onorjeva se je znašla sredi cestišča v trenutku, ko je v smeri proti Trstu z avtom fiat 850 TS 78434 privozila 31-letna Maria Luisa Ma-gris iz Drev. D’Annunzio 24. Ma-grisova je sicer zavrla vozilo, ni pa se mogla izogniti trčenju. Podrla je Onorjevo, ki se je pri nesreči ranila in pobila po glavi, desni strani čela, po levi ličnici in obrvi, bradi in kolenih V bolnišnici so ponesrečenko sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 10 dni. Na ladji je padel V Tržaškem arzenalu se je včeraj popoldne ponesrečil 53-letni električni varilec Cosimo D’Ambrosio iz Ul. C. Rossi 1, ki je varil notranje opločje na jugoslovanski ladji ((Kovačič« v popravilu v doku štev. 3 arzenala D’Ambrosio Je sedel na dva metra visokem odru in opravljal svoje delo, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel na dno podpalubja. Pri padcu si Je D’Ambrosio verjetno zlomil desno stegnenico in se ranil po nosu. Z delodajalčevim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 90 dni. S tovornjaka je padel Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 59-letni delavec Antonio Bernardi iz Ul. Lago 8, uslužbenec tovarne »Atlas« v industrijskem pristanišču. Bernardi je na dvorišču tovarne stopal v kason tovornjaka, da bi začel z razkladanjem tovora, ko se je nepričakovano odprla zadnja stranica kasona in s tem povzročila, da je Bernardi izgubil ravnotežje in padel na železno oje prikolice. Pri nesreči se je hudo pobil po prsih z verjetnimi zlomi desnih reber, se ranil po levem sencu in glavi. Prisotni delovni tovariši so Ber-nardiju priskočili na pomoč in mu pomagali v delodajalčev avto. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na pljučno kirurški oddelek, kjer se bo moral zdravili i 30 dni. pa je treba upoštevati vojno vzdušje in dejstvo, da je šlo le za grožnje, za katere se je izkazalo, da so neizvedljive, kar je potrdil potek dogodkov. Na vsak način so komunisti odločno nasprotni vsakemu nacionalizmu in šovinizmu, pa naj pride s katerekoli strani. Resolucijo PSU je orisal socialist Moro, ki je dejal, da se njegova stranka poteguje za to, da se vzpostavi mir tudi v Vietnamu. Tudi PSU zagovarja načelo nedotakljivosti meja, kajti če začnemo z njihovo revizijo, se bo sprožil plaz, ki ga ne bo moč ustaviti. Arabci imajo pravico do rešitve svojih vprašanj, kakor imajo Židje pravico do lastne države in obstoja. Resolucijo KD je orisal načelnik skupine Mizzau, ki je dejal, da smo kulturno povezani z Arabci in Židi. Rekel je, da se njegova skupina popolnoma strinja s politiko vlade in izraža zaupanje v dejavnost OZN. Treba je spoštovati prebivalstvo meje in države ter se boriti proti vzrokom vojne. V polemiki s komunisti je dejal, da po njegovem ni Naser vodja proletarske države niti niso židovski državniki kapitalisti. Sicer pa je bila ta polemika odveč, ker komunisti niso tega trditi, vsaj ne v tem pomenu. Končno je orisal še resolucijo liberalec odv. Morpurgo. O vsebini vseh treh resolucij, razen liberalni smo že obširno pisali. Sledila je omenjena izjava odbora, nakar so razpravljali o tej izjavi in o resolucijah še drugi svetovalci, in sicer po eden za vsako sku pino. Komunist Bacicchi je polemiziral z liberalci in demokristjani in dejal, da se ne smejo upoštevati le nacionalistične izjave nekaterih Arabcev, marveč celotni spor. Ni namreč smeti pozabiti na vprašanje 1 milijona arabskih palestinskih beguncev. Ves spor je treba uvrstiti v splošen okvir. Morajo se spoštovati meje Izraela, hkrati pa se mora odločno zavrniti zahteva po njihovem premikanju in širjenju. Italijanska vlada pa se mora zavzeti tudi za to, da se vzpostavi mir tudi v Vietnamu. Spregovorili so tudi socialist De. vetag, liberalec Trauner in misovec Wondrich, ki je postal vnet branilec Zidov in pozabil, kako so z njimi ravnali fašisti, ko je bil še v modi rasizem. Priznal pa je, da vsa stvar »nekam smrdi po petroleju«. Z globokim občutkom je spregovoril Bettoli (PSIUP), ki je odločno obsodil nečloveško ravnanje Židov z arabskimi ujetniki, pri čemer je pokazal sliko, ki jo je objavil včerajšnji «Giomo», iz katere se vidi, da so ujetnike slekli m pustili na žgočem soncu. Zagovarjal je pravice arabskega ljudstva in rekel, da ga ne istoveti z raznimi Naserji, Husejini in Fejsali, kakor ne istoveti Zidov z njihovo vlado, ki podpira imperialistične spletke. Tudi on je pouda-rU, da se meje ne smejo dotikati- Na koncu je spregovoril še sen. Pellegrini, ki je zavrnil zlasti argu-mente liberalcev. Zatem je sledilo glasovanje o resolucijah. Zaklj‘udni roditeljski sestanek v Slovenskem dijaškem domu q *»e. Junija t. m. ob 9.30 un se bodo zadnjikrat v tem šolskem letu zbrali starši gojencev v Slovenskem dijaškem domu, skupno z vzgojitelji pretresu delo, uspehe in vedenje svojih otrok in postaviU smernice za n|ihovo počitniško življenje in delo. Sestanek bo združen s kratkim kulturnim sporedom ki ga bodo dali gojenci v čast svojim staršem in dobrotnikom in ki bo obsegal kratko igrico, recitacije in deklamacije ter baletne in glasbene točke. Na zaključni sestanek in prireditev vabimo vse starše naših gojencev, vse sedanje in bivše gojence, vse dobrotnike in prijatelje ter o-sebje Dijaškega doma kakor tudi celotno osebje slovenskih šol, ki se trudi za uspeh in vzgojo naših otrok. Ravnateljstvo GLASBENA MATICA V TRSTU Upravni odbor Glasbene matice obvešča svoje člane, da bo občni zbor v četrtek, 22. junija ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29 z naslednjim dnevnim redom: Sprememba člena 20 društvenih pravil. Občni zbor bo pol ure po sklicanju ob vsakem številu navzočih članov. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 9. Junija 1967 se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 81-letna Caterina Piz-zulin vd. Trevisan, 73-letna Maria Jazbec vd. Tauri, 80-letni Liberale ScIUa, 68-letni Sebastiano Barbo, 55-letnl Domenico Machor, 55-letnl Ral-mondo Andrlan, 55-letnl Mattia Az-zola, 80-letna Gluseppina Cepak por. Tul. 60-letna Blena Dulmovich por. Latcovlch, 88-letna Maria Pauletich vd. Olivo, 80-letni Rodolfo Visintln. dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) AlFAlabarda. Ul. dellTstria 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg, S. Giovanni 5; Mlzzan. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.3« do 1.36) Barbo.Carnlel. Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra. Ul. Commerclale 26; Vielmettl, Trg della Rorsa 12; G Pa-, pa. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz), I SLOVENSKI FILM NE JOČI PETER BODO PREDVAJALI danes, 10. junija ob 21. uri prosvetno društvo Slavec v Ricmanjih. v ponedeljek, 12. junija ob 21. uri v prosvetnem društvu Lonjer Katinara. v torek, 13. junija ob 21. uri prosvetno društvo Barkovlje. Vabimo ostala prosvetna društva, da čimprej rezervirajo proste večere. Slovenska prosvetna zveza 11. junija 1967 ob 17.30 v Kulturnem domu v Trstu Produkcija gojencev baletne šole P.d. Barkovlje in Dijaškega doma v Trstu Sodeluje 23 gojencev obeh šol Priprava, koreografija, scena: ADRIJAN VILES Program: 1. Strauss sr.: Radetzki marš 2. Giordani: Moje ljubko dete 3. J. S. Bach: Menuet 4. Brahms: Madžarski ples štev. 5 5. Toselli: Ljubavna pesem 6. Mendessohn: Pomladni spev 7. B. Catalayudi: Mayorkin Bolero Odmor: 8. Gounod: Adagio 9. D’Ambrosio: En Badinand 10. Gounod: Allegretto 11. Lehar: Valček 12. Schubert: Podoknica 13. Ketelbej: Na perzijskem trgu Vabimo starše šolskih otr® in vse ljubitelje mladine, d® se prireditve polnoštevilno u‘ deležij'o. P.D. BARKOVLJE Razna obvestila Prosvetno društvo Igo Nabrežini priredi danes, dne 10. ) ., -v »r Vljudno vablje" • Bivši Idrijski realci se bodo letos srečali danes in jutri V Ji pri «žlikrofih». Glasbene matice * * * Prosvetno društvo «MatJ»š,c’lt. Barko vel j obvešča, da izlet v tin„ nje napovedan za nedeljo nod-odpade zaradi stavke avtobusni«*, jeti j. Izlet bo v nedeljo 1*. *• istim programom. * * * It SPDT priredi 1*. t.m. Izlet n» biro na Slavnik ob priliki skega tabora primorskih planLjarioS društev, na Vremščico in na *Vy,o z avtobusom, ki bo opravil pot: Trst, Kozina, Podgorje, k ^ Senožeče, Razdrto s povratkom Markovščino v Trst. Nazionale 16.00 «The fail kill*r lhony Perkins. Excelsior 16.00 «La signora ol' Technicolor. Julie Christie. Fenice 16.00 »Viva Zapata« w Brando, Anthony Quinn. donn>* Eden 16.00 «Un uomo, una a Technicolor. 2 nagradi tJsCmjidi111 nouk Aimee Prepovedano m pod 14. letom. rmlied” Grattacielo 16.30 «Komeo e Ba|iet. Technicolor. Englis Royal Margot Konta.ne. Httz muca San Krancesco gex). 16.00 «11 sapore della pri|e*l8 » Prepovedano mladini P°d ' . lom. oiat Alabarda 16.30 »Addio mamin" nda beni film. Technicolor. Martino. M-chele ^jo e Filodrammatlco 16.30 »Con ^^rIpen con amore« Technicolor. pov*" Amaya, Daniel Martin. P dano mladini pod 14. is10?!' joH3" Moderno 16.30 «Un fiume N1' ri» Technicolor. Tomas H«n coletta Machiavelli. jH0 Cristallo 16.30 «Un miiion« fa« Technicolor. Raquel "nVed}Vfl Aurora 16 30 »VVanted« PreP mladini pod 14. letom. . pist5' Garibaldi 16.30 »Angeli con j* gel-la« Technicolor. Glenn te Davis. Capltol 16,30 »La guerra * prt Yves Montand, Ingrid T povedano mladini pod l8- . trd1' Impero 16.30 «Caleidoscope, yapl»-fa che piaeeva a ScotlaJ*® aSs*"“ Vittorio Veneto 16.00 «U IJ* jrr»nK al Queen Mary» Technicol«. • Sinatra, Virna Lisi Ideale 16.00 «Texas oltre ‘ Technicolor. Dean Martin, Delon. ji •' Astoria linica Zoruttl Vore"' 16 00 «Madame X« SopW» Astra 16.00 »Le meravigH°se ture di Marco Polo«. . p|aD1®: Abbazia 16.00 »DuellO » Technicolor. James Gafn*r' Poitler. LETNI KINO ,vt, % Sattelite (Borgo S. Setjo \s pt? t>l 20, 29) Blagajna » £ tek ob 21.00 «Prim» vl* “ vV»^,[. navision Parainount. J0"® P*1,. Kirk Douglas, Tom TryOn' pjulJ cia Neal, Henry Kond*-Prentlss. Darovi in prispevM Ob prvi obletnici smrti dJLa*j ne Vladimire Danev daruj« f,antovi(.? drej 5000 lir za P.d. Pr°sl;K'1.K| V isti namen darujeta l>ier^atic)n . uivicua z,aguvaijau v v_d a “»■letni Giorgio Tercelli iz Tržiča H*' 25. aprila 39 in 38-letni Luigi lerziotti. Obtožnica ju je dolžila, sta bila kriva strahovite nesreči na delu, ki se je pripetila v «nayski papirnici 29. marca leta in pri kateri je izgubil življe-5K tedaj 21-letni Renzo Furlan iz *«nzana pri Tržiču. Bilo je v prvih popoldanskih u-'sn omenjenega dne, ko je Renzo ‘Urlan stal na valju z vrezano špi-jSlo. Nenadoma je stroj začel debati in je nesrečneža pogoltnil Sr.ga zmečkal. Pretor Malacrea, J1 je prehitel na kraj nesreče, je “|otovil, da se je nesrečnika ven-^ še utegnilo prepoznati. .Preiskava o nesreči je trajala časa. Najprej so sumih, da J\je utegnil zagrešiti predstavnik !?*e angleške družbe («Black uawson*), ki ie dobavila «Timav- izkušali. Pozneje pa so preiskovalni organi to domnevo opustili ter začeli sumiti, da sta nesrečo zagrešila že omenjena Tercelli in Ter-ziotti. Obtožnica, ki so jo včeraj prebrali na sodišču, trdi, da je Ter-ziotti zagrešil nesrečo, ker je s tretjega nadstropja dvorane pognal v tek stroje v drugem nadstropju (kjer je delal Furlan), ne da bi se prej prepričal o morebitni prisotnosti delavcev na omenjenih strojih. Tercellija pa so obdolžili, da je kot odgovoren funkcionar, ki je nadzoroval delo zunanjih podjetij v papirnici, ki so se ukvarjale z izdelavo in izpopolnitvijo raznih zaščitnih naprav, pustil vnemar svoje dolžnosti nadzorovanja in koordinacije teh del z deli angleškega podjetja, ki je dobavilo stroje in da ni pravočasno obvestil Furlana in druge delavce, naj se umaknejo od strojev. Poleg tega OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA fiat idf> J bije«'- »i in® P0*, t.m. 1 p< 8 m K«<5 OITT sKoli ,ller» * , SP^ »' M** a i0liO «1 KIS. PKOSEM . ViUa danes, 10. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni avantu-■ dramatični film: II SOLE SCOITA A CIFRO (SONCE PRIPEKA NA CIPRU) DIRK BOGARDE, GEORGE OHAKIRIS STRASBERG IN SUSAN naj bi jih Tercelli tudi pozabil obvestiti o ustreznih svetlobnih znaki h_ na strojih, ki oi»zarjajo na možnost, da se vsak čas utegnejo spraviti v tek. Včerajšnja razprava je bila zelo zanimiva, čeprav ni na njej nastopila zasebna stranka (pokojni Furlan je imel samo mater, kateri pa je zavarovalnica izplačala primerno odškodnino). Šlo je namreč za to, ali naj se krivda pripiše Tereelliju ali pa Ter- j ziottiju. Sodniki so sprejeli tezo, da je nesrečo v glavnem zagrešil Tercelli. Tega so obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 1 leto zapora. Javni tožilec je bil zahteval 3 leta zaporne kazni (z dvoletno pomilostitvijo). Sodišče pa je opro-1 stilo Terziottija (ki je spravil stroj v tek), ker dejanje ni kaznivo. | Zakaj ta razsodba? Menimo, da' so sodniki upoštevali predvsem ti-; ste zakonske predpise, ki predvide-! vajo določeno zaščito delavcev na j delu. Za spoštovanje teh predpisov bi moral odgovarjati prav Tercelli kot koordinator dejavnosti inozem- j ske tvrdke (ki je opravljalo mon-1 tažna dela) z zunanjimi podjetji (v! tem primeru je šlo za podjetje Ma i rina Pirra iz Tržiča). Nekatere priče so trdile, da bi sploh noben delavec ne smel opravljati svojega dela v trenutku, ko je dobavitelj (angleško podjetje) opravljal montažna dela. V bistvu so sodniki sprejeli to tezo ter so naprtili krivdo Tereelliju, Terziottija pa so oprostili, kljub temu da je on materialno povzročil nesrečo. Verjetno so menili, da Terziotti sploh ni bil dolžan skrbeti, če so bili prisotni ali pa neprisotni drugi delavci pri strojih, ker je bil sploh prepričan, da pri strojih ni bilo nikogar. Postransko vprašanje bilo tisto, ki je zadevalo upravičeno ali neupravičeno prisotnost Furlana pri stroju. Nekateri zagovorniki so menili, da Furlan tedaj sploh ni opravljal nobenega dela. Ta teza je seveda vzbudila precejšnjo ogorčenost odv. Tamara, ki je zagovarjal Tercellija in ki je menil, da ni bilo umestno, da se zvrača krivdo na pokojnika. Tercellija je branil poleg odv. Tamara tudi odv. Tiberini (ki je bil zahteval sodnijski ogled kraja nesreče, a je bila njegova zahteva zavrnjena), Terziottija pa sta zagovarjala odv. Berton in Carra. Na obravnavi so nastopile številne priče. Prisostvoval je tudi zastopnik angleškega podjetja. Uspela produkcija glasbene šole v Prosvetni dvorani v Gorici Nastop solistov, duetov, orkestrov in otroškega pevskega zbora V ODGOVOR NA STALIŠČE FEDERACIJE PSU Stališče federacije KPI o vojni na Srednjem vzhodu Zavoljo skrajnežev ogrožena enotna borba za mir ter ohranitev Italije izven vojne pustolovščine Mali orkester in otroški pevski zbor nastopata na glasbeni produkciji v Gorici pod vodstvom profesorja Križmančiča Šola Glasbene matice v Gorici za- - ski zbor Dijaškega doma pa je ob ključuje svoje šolsko leto. Po lepi spremljavi malega orkestra zapel stari navadi je tudi letos pripravila Vrabčevo Zjutraj, Grbčevo Uspavan-zaključni nastop svojih gojencev, ki ko in Otovo Majsko pesem. Oba orje bil v sredo zvečer v Prosvetni kestra je dirigiral prof. Križman- Smrtne posledice nesreče na delu Predvčerajšnjim popoldne Je na nevrokirurškem oddelku bolnišnice izdihnil 56-letni -delavec Raimondo Andrian iz Fiumicella, Ul San Valentino 324, ki se je na hudo ponesrečil 23. piajs v Tržaškem arzenalu. Tistega popoldneva je Andrian, ki je bil uslužbenec podjetja «IL-NEA» s Trga Unita 3, izvrševal pleskarska dela v notranjosti podpalubja štev. 3 ladje »Continental Schi-per», v popravilu v arzenalu. Pri delu se je Andrian povzpel na od 4 do 5 metrov visok oder. Naenkrat se je spotaknil, izgubil ravnotežje in strmoglavil na dno podpalubja. Pri nesreči se je Andrian hudo pobil po glavi, se ranil po levem sencu in izgubil zavest. Andriana so v predsmrtni nezavesti odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtom in ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo. Vse zdravniške nege so bile zaman in zdravstveno stanje se mu je tako poslabšalo, da je predvčerajšnjim popoldne podlegel poškodbam. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico na razpolago sodnim oblastem. Ne spominja se kako se je ponesrečil Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj s prognozo okrevanja od 10 do 15 dni sprejeli na zdravljenje 26-letnega mehanika Carla Culinasa iz Ul. Imbriani 7 zaradi ran po zatilju, udarcev po glavi in izgube spomina. Pone srečenca so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom. Culinas se ni ničesar spominjal, vedel je povedati samo to, da se je ponesrečil malo prej na pomolu «Bersaglieri», kjer je delal za podjetje «Barbagelata». itsmmmmsk- ■ H irtin. * lt «' t.DUS 5rf|l. W a liose » *! & mer. s «10 3 20 vtttori*' [oh n o,, Yyon. inda-' -tl dr’V, •rti* at Hčerki |((-sko d3 j /. K) danes. 10. t. m. ob 18. uri film: »MM ERICH MARIA REMAR0UE ■BS JOHN OAVIN UBSBLOTTB PULVBR JOČK MAHOM!! DON D«10«! KiENAN W!NN • ERICH MARIA REMAR0U1 »•Ut ptrt* M Profesor« II«« ■ l<«H■ 0«M JtNMMI . «„*, ROMI? MtMUt I C|NIMaSCOPE *>*« 4r •»*»«««, ICASTMANCOIOR *>VLJENJA) Telovadno akademija folklorna V nedeljo ob 19.30 bo v Katoliškem domu v Gorici prva telovadna folklorna akademija, na Gori škem, ki jo prirejata Olimpija in mladinski center. Na sporedu so raznovrstne telovadne in simbolič ne vaje na pesmi «Tam kjer teče bistra Zila» in «Oj le šumi gozd zeleni« s sodelovanjem okteta Pia nlka. Prireditev se bo zaključila z gorenjskim plesom v narodnih nošah. Žena iz Ščednega je padla s češnje Včeraj ob 13.30 so pripeljali v go-riško civilno bolnišnico 45-Ietno E-milijo Pintar iz ščednega št. 9. Ko je šla malo prej po lestvi na češnjo v bližini svojega doma ter je stopila na vejo, da bi obirala češnje, se je veja pod njeno težo odlomila; padla je z drevesa in se poškodovala. Zdravniki so ji ugotovili udarec v križu z verjetnim zlomom kosti ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju. Mladenič Iz Sovodenj se je ponesrečil na delu Včeraj ob 15. uri so nudili prvo pomoč v goriški civilni bolnišnici 20-letnemu Leopoldu Pahorju iz Sovodenj, Ul. Manzoni 28, ki se je malo prej ponesrečil na delu pri steklarskem podjetju Koren v Gorici, kjer je zaposlen. Z neko šipo, ki se mu je pri prenašanju razbila, se je porezal po desnem zapestju. Nudili so mu prvo pomoč, okreval bo v 7 dneh. dvorani v Gorici ob udeležbi številnega občinstva, zlasti pa staršev otrok, ki se učijo glasbe. Produkcijo je otvoril prof. Silvan Križmančič, ki se je prisotnim zahvalil za udeležbo, «s katero so pokazali zanimanje za glasbeno šolo, ki se trudi, da bi naši mladini nudila prepotrebno pametno glasbeno vzgojo, ki je prav gotovo sestavni del splošne izobrazbe vsakega kulturnega človeka. S pomočjo staršev ter razumevanja celotne naše skupnosti bo glasben šola prav gotovo z uspehom izvrševala svojo nalogo*. LiMana Vižintin, dijakinja Slovenskega dijaškega doma v Gorici je nato napovedovala posamezne točke, ki st jih izvajali mladi glasbeniki. Program je v uvodu obsegal solistične točke. Mauro Dornik in Marko čubej sta štiriročno igrala Bayerjevo klavirsko vajo, Lucijan Černič je na harmoniki zaigral Avsenikov Spomin, pianistka Ana Marija Pelicon Večerni sprehod Matijo Tomca, violinist Zdravko Novak Wreniawskega Rdeči sarafan, pianistka Graziella Furlani Beccucijev Stenterello, harmonikar Marko Rojec Brahmsov Madžarski ples št. 4 in Avsenikovo Uspavanko, pianistka Savina Cotič Clementijevo Sonatino, violinist Marko Cotič Mollijev Alle-gro, pianistka Nasta Zavadlav Schumannovo Veseli kmet, harmonikar Niko Brešan Madžarski ples št. 6 in Avsenikovo Pod lipico in pianistka Klara Maraž Beethovnovo Za Elizo. Zadnji točki sta bili predstavljeni v večji zasedbi. Skupina 11 harmo- mali orkester pa je napisal skladatelj prof. Aleksander Vodopivec. Violiniste je na klavirju spremljala prof. Plesničar. Pevski zbor je pel skladbice iz zbirke otroških pesmi ki jo je izdala SPZ. Pokrajinsko tajništvo KPI v Gorici je objavilo naslednje stališče, v katerem se sooča s stališčem pokrajinskega tajništva PSU v dogodkih na Srednjem vzhodu: | «Pri ugotavljanju uravnovešenih j in zaskrbljujočih stališč, ki so jih I glede Srednjega vzhoda zavzeli | predsednik deželnega sveta, občin-I ski odbor v Gorici, občinski sveti 1 v Tržiču, Gradežu in Gradiški — ki se odražajo tudi v umerjenem in odgovornem stališču našega zunanjega ministra — ne more tajništvo goriške federacije KPI drugače, kot da obsodi pred delavci in pred javnim mnenjem stališče pokrajinskega odbora PSU, iz katerega veje pretiran enostranski oltrancizem in protikomunizem, temelječ na potvarjanju dogodkov ter stališč KPI in Sovjetske zveze. Takšno stališče PSU, ki objektivno povzroča politični prepir in razkol delavskega razreda in ljudskih množic — in to v trenutku, ko obstajajo v Vietnamu in na Srednjem vzhodu hude nevarnosti za splošno vojno, ki narekujejo e-notnost vseh miroljubnih sil in ki hočejo obdržati Italijo izven atomske katastrofe — ne more koristiti drugemu kot imperialistom, kolonialistom ter starim in novim rasistom, sovražnikom miru. V ostalem pobijajo stališče pokrajinskega odbora PSU vedno širše in množične manifestacije ter I enotna stailišča v obrambo miru v čič, prijetno glasbeno spremljavo za iiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ii,,|„|l|||||l,|||,|||,|,l,|,,,,,j,|||||ll|l||||,l,luilllllllll|lll(lllllll|lllltlllM|ll)llllllllllulf)|)|||I|| IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Pretirana natančnost karabiajerja je izzvala preostro reakcijo šoferja Ni bil pijan, ko je vozil - V Sovodnjah je šofiral brez voznega dovoljenja - Šofersko dovoljenje za avtobuse ni dovolj za upravljanje stroja za asfaltiranje Včeraj je bil pred goriškim o-krožnim sodiščem dan prizivnih razprav proti razsodbam okrajnih sodnikov v Gorici, Tržiču in Gradiški. ..... Med 'drugimi se je moral zagovarjati 26-letni Bruno Laurenti lz štgndreža, Mihaelova ulica 81. V obtožnici je navedeno, da je dne 19. marca lani žalil v Škocjanu ob Soči karabinjerja Bruna Memoli-ja in Salvatora De Francesca ko sta opravljala svojo službo. Okrajni sodnik v Tržiču ga je dne 10. novembra lani obsodil na osem mesecev zapora pogojno. Obtožnica se nanaša na dogodek, ki se je pripetil omenjenega dne v Škocjanu ob Soči. Karabinjerja sta ustavila Laurentija, ki se je v družbi nekega svojega prijatelja peljal z avtom alfa romeo giulletta. Naj-nikarjev je zaigrala Valček in Bar- I prej sta mu pregledala vse doku-karolo Albina Fakina, otroški pev- ! mente, nato sta zahtevala še trikot- iiiiiiiiiiiuiiii iiiiiiiii im m umi im ii i nuni iiimiiiiiiiiiiiiii n m min nun mn ii iiiiiimiiiiiiiiiimiuiiimiiiiiii PROBLEM, KI JE ŠE VEDNO NEREŠEN Mostiček čez Sočo v Podgori še vedno čaka na popravilo S stroški za vsa dela bi skoro lahko postavili normalen most 2e 2. leto teče, kar je zaprt za sleherni promet mostiček čez Sočo, ki povezuje neposredno Podgoro s Stražicami. Prebivalci z enega in drugega brega Soče, ki delajo na drugi strani, bodisi da so zaposleni v tekstilni tovarni v Podgori ali pa v SAFOG in Nuova San Giorgio v Stražicah, se upravičeno sprašujejo, kdaj bodo občinski u-pravitelji izpolnili že davno obljubo in poskrbeli za tako popravilo mostička, da bo res zdržal preko prvega večjega navala jesenskih ali spomladanskih voda ter bo lahko redno odprt za promet pešcev in motociklistov. Da vedo prav dobro za ta problem tudi občinski upravitelji, je dokaz nedavni sestanek občinskih upraviteljev krščanske demokracije s svojimi volivci v Stražicah, kjer so zopet obljubili, da bodo vsaj sedaj spekli Iz. te moke ter da bodo izvedli res temeljito popravilo, pa četudi bi stalo kaj več. Ko so ga zgradili, so občinski upravitelji mislili, da so prihranili, ker so potrošili za vse delo menda okrog 15 milijonov lir (ki so bile mnogo več vredne od današnjih. Op. ur.). Od takrat je voda že dvakrat izkopala odnosno razmajala temelje, da so morali izvesti obsežna popravila in sedaj je mostiček že nad leto dni zaprt iz istega razloga. Zato bi se bilo treba upravičeno vprašati: Ali bi ne bilo že od samega začetka boljše, če bi napravili normalen most, ki bi lahko kljuboval tudi najbolj naraslemu vodovju in bi morda stal celo manj, kot sedanji z vsemi dodatnimi popravili, ki pa je še vedno neusposobljen za promet pešcev. Normalen most bi služil lahko vsem vozilom, kar bi bilo spričo stalnega naraščanja prebivalstva, zlasti v Stražicah, nujno potrebno, da bi prebivalcem iz Pod-gore alt StraMe ne bilo treba delati velikega ovinka do pjvmsit ga krofih«. ni-k, ki je potreben za ustavljeni avto ter sta ukazala tudi naj vozi avto malo naprej in nazaj. V svoji prizivni pritožbi je Laurenti navedel, da sta karabinjerja storila to z očividnlm namenom, da bi ga razdražila. To se jima je tudi posrečilo in obrnjen proti -svojemu prijatelju je dejal! da je'že sit tega šikaniranja, zlasti še, ker je eden od karabinjerjev govoril v sicilijanskem narečju ter ga ni razumel. Sodišče pa ni upoštevalo obtožen-čevih navedb ter je potrdilo nrvot-no razsodbo okrajnega sodnika iz Tržiča, kateri je dodalo še svoje stroške. Obtoženca je branil cdv. Munafb. Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 64-letni Anton Drufov-ka Iz Gorice, Grojna št. 1 pod obtožbo, da Je dne 5. septembra lani vozli avto v vinjenem stanju. O-krajni sodnik v Goric! ga je obsodil dne 27. oktobra lani na 15 dni pripora in 25.000 lir globe. V svoji pritožbi Je navedel Dru-fovka predvsem, da ni bil pijan. # i ko ga je ustavila policija ter je v ta namen navedel tudi več prič. Takrat je bil v vozilu sam in poleg tega še zelo truden. Ker je imel dvojni zlom na nogah, ki so bile zato šibke, ni nič čudnega, če ni stal povsem trdno. Pri prvi razpravi se ni utegnil pripraviti na zagovor, ker je bil odsoten In se je vrnil domov šele dan pred razpravo. V dokazilo je predložil tudi več dokumentov. Na tej osnovi ali ločnišlcega mostu, z Izgubo časa, ki je s tem v zvezi? Prav bi bilo, da bi se tega pro-■ ga je sodišče oprostilo zaradi po- I o" j *- v/jjivovuu oai aui jju- blema spomnili tudi naši občinski: manjkanja dokazov Branil ga ie svetovalci, ter bi posredovali pri občinski upravi, da bi pospešila ureditev te zadeve tako, da bi mostiček v resnici služil obrežnim prebivalcem, ne pa da bo na njem rasla trava in uničila še to, kar je ostalo in je uporabno. Deželno zborovanje potrošniških zadrug V dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italia 55 v Gorici bo jutri, 11. junija ob 9. url dopoldne zborovanje predstavnikov pokrajinskih federacij potrošnih zadrug Iz Trsta, Vidma, Pordenona in Gorice. Na zborovanju bodo Izvolili deželni odbor za Furlanijo - Julijsko krajino za zadruge, ki so včlanjene v Državni zvezi zadrug in vzajemnih združenj. Na dnevnem redu Je poročilo o zadružništvu, s posebnim ozirom na vlogo Zveze v okviru gospodarske programacl-je. Sledi debata in odobritev deželnega statuta Zveze. Nato bodo Izvolili deželni odbor. Zborovanje bo zaključil ravnatelj zadružnega glasila «La Cooperazdo-ne Itallana» G. Banohleri. odv. Devetag. Ker se je v Sovodnjah vozil z avtom brez voznega dovoljenja, ki mu je bilo začasno odvzeto, je bil 25-letn! Jožef Kosič iz Doberdoba, Ul. Lago 13. pred okrajnim sodiščem v Gorici dne 5. januarja letos obsojen na 3 mesece pri[x>ra in 10.000 lir globe. Pri včerajšnji prizivni razpravi je bil Kosič odsoten in sodišče je potrdilo prvo razsodbo s povečanimi stroški. Branil ga je uradno dr. Battello. Svojevrstna je tudi zadeva 29-letnega Feliceja Toffula iz Gradiške, Ul Gorizia 79, ter 45-letnega Tulila Postirja iz iste ulice št. 77. Prvi je bil obtožen, da Je v Redi- pugli vozil stroj za polaganje asfalta ne da bi imel ustrezno vozno dovoljenje, drugi pa, ki je lastnik stroja, da mu ga je zaupal. Okrajni ?hšiči4Jf),9})sodil pr/e- ga na tri mesece zapora m 30 000 lir globe. Postirja pa na 26086 lir globe. Oba sta vložila priziv in navedla, da je vozil Tofful stroj na neki stranski poti samo za kakih 100 metrov, ker je pravemu strojniku postalo slabo. Tudi je dodai, da ima vozno dovoljenje tipa B in E, kar je mnogo več, kot pa ie potrebno za upravljanje takega stroja. Spričo teh navede je prizivno sodišče znižalo kazen Toffulu na 2 meseca pripora in globo na 20 000 lir. Oprostilo pa je Postirja ker ni napravil prestopka. Drž. tožilec dr. Bassi; pieds. sodišča dr. Storto; sodnika Mancuso in Mazzarella. Zap. Petti. naši pokrajini in na katerih nastopajo složno poleg komunistov tudi tovariši od PSIUP in PSU, neodvisne osebnosti, predvsem v izvoljenih organih pa tudi številni predstavniki KD. Vsebina izjave v tiskovnem sporočilu vodilne skupine PSU ni samo pomanjkljiva v previdnosti, neobjektivna ter absolutno enostrarv ska o dogodkih, ampak istočasno zelo hudo škodi krepitvi tistega enotnega javnega mnenja, ki je neobhodno potreben za rešitev in obnovitev miru na svetu, ob popolnem spoštovanju neodvisnosti, suverenosti in svobode vseh narodov brez kakršne koli razlike. Za tem teži politika KPI, kakor jasno izhaja iz vseh stališč, vsedržavnih in krajevnih, poprejšnjih in sedanjih, o Vietnamu, Grčiji in Srednjem vzhodu. Da bi resnica prišla na dan, da bi se združile vse miroljubne sile na svetu, da bi se okrepila enotna borba, ki naj prepreči vse oborožene spore ter ohrani Italijo izven vsakršne avanture, ki bi jo lahko uničila, je potrebno osameti sleherno skrajno skupino, zavrniti vsako provokadjsko stališče ter pobijati vse tiste sile, ki podpihujejo šovinizem, rasno mržnjo ter o-boroženo intervencijo. 9 milijonov prispevka dežele Števerjanu Deželni odbor je odobril programe za izboljševalna in druga zemljiška dela v ravninskih in gričevnatih predelih v deželi. Za uresničenje teh del bodo potrošili 361 milijonov lir. Večina del se tiče furlanskih občin. Izjema sta le občini Neme v Beneški Sloveniji, ki dobi 4 milijone 104 tisoč lir in Števerjan v Brdih, ki dobi 9 milijonov lir. Zaključek pouka na srednji šoli Vodstvo enotne slovenske srednje šole v Gorici sporoča, da bo zaključek pouka ob 10. uri. Dijaki naj se zberejo ob 9.30 v šoli v Ul. Randaccio, od koder bodo odšli skupaj v stolnico Modna šola v Gorici Srednja strokovna šola za dekleta v Gorici Je uredila v prenovlje ni h prostorih bivše čipkarske šole v Ul. Morelli v Gorici dveletno šolo za manekenke ln figurlnistke. V zadnjih tednih so povabili vodstva raznih enotnih srednjih šol z Goriškega. naj pripeljejo svoje učenke, da bi si ogledale šolo, njene prostore, ustroj ln učni program. Na ta način želijo prepričati del absolventk enotne srednje šole, da bi se odločile za modno kariero in se vpisale v to šolo. Kot rečeno traja pouk dve leti; učni program predvideva pouk dveh tujih jezikov, osnove humani stične kulture in strokovno tehniko poklica, ki je povezan tudi s primerno telovadbo. Dr. Domenico Chinni novi goriški kvestor Konec prihodnjega tedna bo zapustil Gorico kvestor dr. Marcello Guida, ki je bil premeščen v Trst, kjer bo vodil tamkajšnjo kvesturo. Zamenjal ga bo vicekvestor dr. Do menico Chinni, ki prihaja k nam iz Bergama. Dr. Guidi, s katerim smo imeli časnikarji prisrčne stike, želimo na novem službenem mestu dosti uspehov. Obsodba motociklista Na dva meseca zapora, 20.000 lir globe ter plačilo sodnih stroškov je sodnik v Tržiču včeraj obsodil 26-letnega Carla Bisiacha iz Ronk, Ul. della Rocca 1, ker so ga 3. marca letos zalotili v Tržiču, ko se je vozil z motociklom ne docela trezen. "■‘""""""“"""‘•■»■■"nHiUimMimnmimninniniiiiiim..... IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Z avtom Zelenega križa treščili v hišo v Farri Ranjeni so šofer in dva prostovoljna bolničarja Razna obvestila Tudi danes in jutri se bodo srečali bivši idrijski realcl v Idriji pr' vseh «rihtah», a posebno pri rži Včeraj okrog poldne so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Foglian za prevoz v bolnišnico. Avto je vozil 29-letni Luigi Mladenič iz Gorice, Ul. Giustiniani 25-3. Z njim sta bila še bolničarja 24-letni Marino Zambelli iz Pevme Ul. Bella veduta 15 ter 29-letni Ugo Brilli doma iz Vidma, Ul. Spalato 30. Ko so se peljali skozi Farro je šofer malo pritisnil na zavore, da bi se izognil avtomobilu, ki je pri-bajnl iz nasprotne strani Pri tem j pa ji zarad mokre ceste avto zdrs- nil po asfaltu zavozil s ceste in se zaletel v zid hiše ob cesti. Z drugim rešilnim vozom Zelenega križa in z nekim zasebnim avtomobilom so vse b*i odpeljali v goriško civilno bolnišnico. Tan so Zambelliju u-gotovili udarec v križu z zlomom kosti ter pretres možganov in so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Brilli, ki si je zlomil nekaj reber na desni strani ter ima pretres možganov, se bo moral zdraviti 20 dni in Mladenič, Id s. je udaril v glavo in v desno oprsje z zlomom reber pa bo ostal v bolnišnici 15 dni. Avtobusne vožnje med nedeljsko stavko V nedeljo bodo stavkali šoferji na linijskih progah Podjetje Ribi je za jutri uvedlo nadomestne vožnje z avtobusi, ki bodo vozili po naslednjem razporedu: Gorica - Gradež: 8.15, 13.30, 19.30; Gradež - Gorica: 7.10, 12.15, 18.15; Gorica - Tržič: 8„ 12.30, 15., 19.; Tržič - Gorica: 9„ 13.30, 16., 20.10; Gradež - Trst: 6.30, 13.30, 18.; Trst - Gradež: 8.15, 15., 19.30. Gorica VERDI. 17.30: «Per amore... per magia«. Mina in Gianni Morandi. Barvni film. CORSO. 17.00: «Caprice... cenere che scotta«. D. Day in R. Harris. Kinemaskope v barvah. MODERNISS1MO. 16.30-22.: «As-salto al treno Glasgow-Londra.>. Horst Tappert in Kay Fischer. Nemški film . CENTRALE. 17.15: «11 ritorno del pistolero«. R. Taylor in Ana Martin. Ameriški barvni film. V1TTORIA. 17.15: «Piu micidiale del maschio«. E. Sommer in S. Koscina. Italijanski kinemaskope; mladini izpod 14. letom prepovedan. Iržir A//1 R KO. is,—22.: «Sette donne per i McGregor«. R. Camardiel in A. Flory. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR 17.30—22.: «Arrtveder. ci baby->. T Curtis in R. Schiaf-fir.o; v barvah. PRINCIPE. 18.—22.: «Requiescant». L. Cosetl, M. Danon in P. Pasoli. ni. Barvni film. Banke SAN MICHELE. 19.—22.: »Pištole roventi«. Audie Murphy. Barvna slikanica. EXCELS!OR. 19.30—22.: «Una rosa per tutti*. C. Cardinaie in N Manfredi. Barvni film. RIO. 19.30—22.: «Sette pištole per i McGregor««. R. Wood in F San-cho. Kinemaskope v barvah. dežurne lekarne GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALEŠA! TI, Ul. Carducci 38, tel. 22-68. RONKE Ves dan ln ponoči je dežurna le-karna «AUa Stazione« dr. Matitti, Drevored Garibaldi 3, tel. 75-046 TRŽIČ Dane.) ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «S. Nicol6» dr. Olivetti, Ul. I. Maggio 94, tel 73-328. Spap^iii^^ J v'.;? 11 jiil KOŠARKA SVETOVNO PRVENSTVO V MONTEVIDEO Daneu in tovariši še nepremagani: Jugoslavija prisilila ZDA k predaj i V tolažilni skupini odločilen nastop Italije proti Mehiki MONTEVIDEO, 9. — Jugoslavija je včeraj zabeležila v finalni skupini svetovnega košarkarskega prvenstva zelo važno zmago. Premagala je s 73:72 odlično peterko ZDA in je tako edino moštvo v Mantevideu, ki ni doživelo nobenega poraza. Z včerajšnjo zmago je jugoslovanska reprezentanca postavila resno hipoteko na svetovni naslov, katerega že neuradno brani, ker je lani osvojila prvo mesto na izrednem svetovnem prvenstvu, ki je bilo v Čilu. Med včerajšnjo tekmo so vodili ameriški košarkarji skoraj ves čas. Prvi polčas so Američani zaključili z izidom 39:33, v 3’ nadaljevanja pa so povečali naskok celo na 10 točk (45:35). Jugoslavija pa je v razburljivem in nevzdržnem forcin-gu, največ po zaslugi več kot odličnega Iva Daneua, najprej zmanjšala razliko, izenačila in nato tudi za eno samo točko razlike premagala presenečene Američane, ki niso imeli primernega orožja, da bi ustavili prodore razigranih tekmecev. JUGOSLAVIJA—ZDA 73:72 (39:33) JUGOSLAVIJA: Bassin 0, Korač 12, Rajkovič 8, Ražnjatovič 14, Daneu 26, Djerda 0, Tvrdič 10 in Skan-•i 3. ZDA: Cunningham 5, Barret 6, Benson 9, Carrier 12, McKenzie 0, Alessandria—Reggina Catanzaro—Padova Livorno—Salemitana Messina—Palermo Modena—Savona Novara—Potenza Sampdoria—Arezzo Catania—Genoa p.p. Catania—Genoa d.p. Piša—Verona p.p. Piša—Verona d.p. Reggiana—Varese p.p. Reggiana—Varese d.p. 1 X 1 X X 1 1 1 1 X X X X 1 2 j|llli§U"| ^)imu|m Omilili ii ! fJ 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 1 1 X 1 2 1 2 1 2 1 X 1 X 1 2 Miller 8, Rhine 2. Siliman 72, Tuc-krt 8, Williams 10. Sodnika: Dimou (Grčija) in Be-jarano (Peru). V drugi tekmi dneva je Poljska premagala Argentino. POLJSKA — ARGENTINA 65:58 (27:33) POLJSKA: Wichowski 6, Trams 4. Geglieski 6, Langiewicz 8, Likszo 12, Lopatka 22, Frelkiewicz 5, Kwi-atowski 2, Drevier 0. ARGENTINA: Delguy 2, Oliva 13, Cabrevvra 8, Fruet 13, Mariani 0, Sandor 7, Ghennann 13, Maso-1 drugi tekmi pa je Peru premagal I Parat lini 2. SZ Jugoslavija ZDA Brazilija Argentina Poljska Urugvaj LESTVICA 5 4 1 378 311 329 295 295 250 301 286 333 403 289 316 229 290 CORDOBA, 9. — Italija in Me- hika bosta drevi nastopili v finalni tekmi za osvojitev «malega svetovnega pokala«. Italija je namreč v zelo razburljivem srečanju premagala Portorico. Zanimivo je, da so Italijani zaključili negativno prvi del igre, a so se v drugem zbrali in prisilili tekmece na predajo. V Paragvaj 65:55. ITALIJA — PORTORICO 78:74 (39:41) ITALIJA: Bovone 21, Bufalini, Cosmelli 11, Fantin, Lombardi 18, Pellanera 6, Recalcati 18, Viletti 4, Fattori. PORTORICO: McCandny 11, Gu-tierrez 9, Cuevas, Porrawa 10, Za-mot 4, Dalmau 20, Ortiz 6, Rivera, Cancel 12. LESTVICA 4 4 0 4 4 4 5 5 Italija Mehika Japonska Peru Portorico Paragvaj 311 235 255 203 297 277 212 232 342 355 283 379 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KRIŠKA VESNA JUTRI V POZZUOLU Bolj kot za prestiž za točke Dva avtobusa navijačev z nogometaši Zadnja tekma kriške Vesne v kvalifikacijskem turnirju za vstop II. kategorijo. Križani imajo 6 točk in so s tem praktično nedotakljivi na vrhu lestvice kvalifikacijske C skupine. Jutrišnja tekma proti Pozzuolo naj bi bila le formalnost, vseeno pa Vesna ne bo podcenjevala tega srečanja, če ne za dru- go zaradi športnega odnosa do Por-petta. Poleg tega hočejo Križani zaključiti ta turnir z novo morebitno zmago ali pa z neodločenim rezultatom, kar bi nedvomno povečalo prestiž ekipe in bi bilo v ponos navijačev, igralcev in vasi same. Poleg tega pa mora Vesna braniti zavidljivi rekord: nepremagljivost na tujih tleh. Nedeljska tekma, na videz brez pomena za Križane, dobi tako prav zaradi teh športnih In psiholoških značilnosti neko veljavo, težo. še posebno, ker se bodo domačini z vso vnemo vrgli v napad, da bi se tako oddolžili za poraz v Križu. Pozzuolo je namreč več kot solidna ekipa in zato lahko povsem upravičeno upa v zmago, vsekakor pa na tem turnirju ni imela posebne sreče. Več igralcev se je namreč poškodovalo (proti Vesni levi krilec). To je seveda znatno oviralo trenerja Pozzuola pri svojih načrtih. Po dveh začetnih spodrsljajih moštvo le malo lahko upa na napredovanje, pa čeprav je močnejše vsaj od Porpetta. V nedeljo bo torej Pozzuolo trd- •lllllllilllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIirilllilllllllllllllMIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll JUTRI NA PRODI «VEL1KI R0UN1» uri Ob 17. nogometna tekma stari-mladi Kot smo že poročali bo jutri, 11. t.m. ob 17. uri, na tVeliki rouni> na Proseku tradicionalna nogometna tekma stari — mladi. Na Proseku so v teku zadnje priprave in vsi nestrpno pričakujejo nedelje. Novinarji listov in televizijski tehniki so že prišli na Kras in brskajo po novih vesteh. Tudi dr. prof. Gimi Gorgonzola je prišel s svojimi asistenti na Prosek. Manjka le diplomirani maser Mirko Ljubica. Ta je javil, da bo prišel na Prosek direktno iz Pariza v nedeljo zjutraj. RTV Prosek javlja, da bo letošnjo tekmo prenašala kar na štirih ka rialih: kanala tPilje* in «Skvalu bosta prenašala spopad v črno belem, medtem ko bosta kanala «Kr-žada* in cBanevi* prenašala barvno. Iskali smo nogometaše, a vse zaman. Nihče ni znal povedatt. k)e se skrivajo. Izvedeli pa smo, da so še vedno na oddihu. Zaradi tega smo jih telefonsko poklicali. Najprej smo dobili zvezo z Agordom v Dolomitih, kjer so na oddihu, mladi, to se pravi neporočeni. Trener mladih nam je vljudno povedal, da postave še ni sestavil, ker mora še rešiti nekaj problemov. Največji problem je, če bo igral brez »prostega* ali brez «stoperja». Vsekakor je zagotovil, da bo igral s sistemom MW (kot znamka znanih motorjev). Trener je tudi povedal, da se bo ekipa vrnila na Prosek le nekaj ur pred tekmo. Trener starih pa se je oglasil z dalmatinske obale. Kaže, da bo njegovo skrito orožje številka 7. Po pravem sistemu bi to moralo biti desno krilo, vendar kaže. da bo Roso, ki bo igral s to številko, imel popolnoma drugo nalogo. Če ne bo v zadnjem trenutku nobenih sprememb, bi morali enajsterici nastopiti kakor sledi: STARI — Cilen, Geki, Gerdelin, Kampion, Kapuz. Kiblja, Longo, Muco, Pedal, Rošo, Sranja, Točo, Tola. MLADI — Gufo, Gudla, Jona, Mažek, Palek, Piri, Pinca, Senape, Štraca, Velka, Vrča, Zžk. Kaj pravijo igralci o tekmi? MLADI (žagarji) so odgovorili: Gudla (vratar): *Vpam, da mi ne bodo zagodli kot lani.* Palek: cPrebil bom mrežo starih.* Senape: «Namazal bom te starine.* Štraca: *Vpam samo, da ne bo dežja.* Vrča: «Prepričan sem, da me bodo dobro navili.* STARI (rogarji) pa so bili tega mnenja: Kapuz: *Vem, da so mladi zajci..., toda.* Gerdelin: «Letos bom letel kot ptiček.* Sranja: tVse je odvisno od tega, kaj bom jedel.* Spored se bo začel že danes ob 21. uri v Manderiji s plesom na prostem. V nedeljo ob 15. uri bo zbirališče na Kržadi, avtokolona pa se bo zbrala ob isti uri pred barom Riko na Proseku. Vsi skupaj bodo nato krenili z godbo na sta- dion. Po tekmi bo tradicionalna pojedina kalamarov in fižola. Od 21. do 24. ure pa bo ples. Opozarjamo ljubitelje športa in vesele družbe, da ne zamudijo te priložnosti. BRUNO RUPEL no zaigral za zmago, tudi zaradi tega, da bi se od svojih navijačev čim dostojneje poslovil. Naloga Križanov je torej težka, o tem ni dvoma. Vsekakor pa si je moštvo zagotovilo med prvenstvom in kvalifikacijami že toliko izkušenosti in zavednosti v lastne moči, da ne bi smelo razočarati. Morda bi bila tokrat le prilika, da se uvrsti v ekipo nekaj mladih elementov, ki bi tako prišli v stik z »gorečimi« kvalifikacijskimi tekmami in še predvsem zaradi tega, da bi dali mladim elana in navdušenja za nogomet (Vesna namreč namerava ustanoviti mladinsko e-kipo). Toda kriško moštvo bi s tem ne pokazalo dostojnega športnega odnosa do Porpetta, kajti dolžnost vsake ekipe je igrati vse tekme z vsemi najmočnejšimi silami na razpolago. To je šport. Seveda: interesi Vesne, bi bili drugačni. Kako gledajo kriški navijači na jutrišnjo tekmo? Nekdanje navdušenje se je, kar je povsem normalno, nekoliko umirilo. Matematična gotovost napredovanja je neusmiljeno zatrla gorečo atmosfero, ki se je zanosno oprijela celotnega kriškega nogometnega kroga. S tem gotovo nočemo reči, da je Vesna izgubila svojih navijačev: le ta turnir se je za navijače praktično končal s tekmo s Porpettom. Sko-ro vsi pa z večjim zanimanjem govorijo o deželskih finalih za doso-ditev lovora najboljšega III. kategorije. Moštvo se je torej odločilo, da bo odigralo te finale. V začetku je marsikdo izmed voditeljev društva namignil na utrujenost ekipe, na izčrpno prvenstvo in izčrpni turnir, da bi bilo bolje, da bi ekipa po kvalifikacijskem turnirju opustila aktivnost in se prepustila zasluženemu počitku. Na koncu pa so le sklenili, da je bolje, da se moštvo udeleži finala, da bi se tako potegovali za naslov najboljšega v deželi. Jutri bo Vesna proti Pozzuolo i-grala z običajno postavo, in sicer: Gardini, Danilo Sulčič, Renner, Raimondo, Canazza, Finotto, Zmago Košuta, Michelini, Renato Košuta, De Michele in Silvano Sulčič. DOMAČI ŠPORT Jutri, 11. junija Naraščajniki Ob 10. uri v Miljah FORTITUDO — BREG —edson- IZLET VESNE V POZZUOLO Ob priliki zadnje nogometne tekme kvalifikacijskega turnirja za vstop v II. amatersko kategorijo priredi Vesna JUTRI, 11. t. m. izlet z dvema avtobusoma v Pozzuolo del Friuli. Odhod bo ob 14.30. Cena izleta 1.000 lir. Vpisovanje v baru Ciano in v Ljudskem domu. Prijateljska tekma Ob 18. uri v Boljuncu BREG — EDERA ODBOJKA Jutri; 11. junija Ženska B liga Ob 9. uri v Dolini BREG — PORZIO OD NEDELJE DO ČETRTKA Mednarodna etapna dirka «Alpe-Adria» Start bo v Zagrebu, cilj pa v Ljubljani - V torek etapa do Vidma - V sredo Videm-Sesljan na kronometer ZAGREB, 9. — Stara kolesarska dirka «Po Hrvaški in Sloveniji«, ki je pravzaprav začetnica etapnih prireditev v Jugoslaviji, bo ponovno startala, a tokrat pod imenom «Alpe - Adria«. Kolesarski delavci Julijske krajine, Hrvaške in Slovenije so se domenili za edinstveno progo, ki bo prav gotovo dala dirki pečat večje zanimivosti. Tudi konkurenca bo zaradi tega ostrejša. Prva etapa bo na krožni progi po zagrebških ulicah v nedeljo, 11. t. m. Kolesarji bodo morali prevoziti 41 km. Popoldne bo druga etapa od Zagreba do Plitvlc (135 km). Po prenočitvi bo v ponedeljek «liška etapa« od Plitvlc mimo Gosplča do Otočca (120 km). Popoldne istega dne bodo morali udeleženci ponovno na pot, in sicer bodo morali prevoziti 69 km od Senja do Reke. V torek pa bo mešana jugoslovansko - italijanska etapa od Reke mimo Herpelj do Vidma (170 km). Precej utrudljiva bo za kolesarje sreda, 14. t.m. Dopoldne bodo vozili na kronometer od Vidma do Sesljana (45 km), popoldne pa se bodo odpravili iz Sesljana in bodo po 98 km dolgi cesti dospeli do Bovca. V četrtek se bo dirka zaključila z 8. etapo Bovec - Vršič -Ljubljana (135 km). Organizatorji so že dobili prijave udeležencev. Vse kaže, da bodo na startu reprezentanca dežele Furlanije - Julijske krajine, reprezentanca štajerske, mestne reprezentance Ženeve, Mannheima, Dunaja, Beograda in Zagreba ter klubske ekipe Spartaka, Roga, Odreda, Si-porexa in JNA. REPREZENTANCA «UNDER 23» Postava Avstrijo za tekmo z Italijo DUNAJ, 9. — Avstrijsko reprezentanco «Under 23», ki bo v nedeljo nastopila proti Italiji v Vidmu, bodo sestavljali naslednji igralci: Hodschar; Sara, Sohilcher, N. Hof, Froelich; Hasil Ettmayer; Koegle-berger, Hohenwarter, Starek ter Fritsch. Rezerve: Schneider, Hiesel, Kondert in Kogler, 60VEC A »•ed J --J OUUBUANA VIDEM ZAGREB <š> ! — * •)»«1rfbarAW \ OTOČAC -„o OPIITVICE # '6c$p«Č BRAZILIJA ITALIJA 3 0 NEAPELJ, 9, — Tudi igra dvojic polfinalne tekme evropske B skupine za Davisov pokal z Italijo se je končala z zmago brazilskih igraj' cev. Brazilca Thomas Koch in Ed-son Mandarino sta namreč danes premagala italijanski par Giordano Maioli — Vittorio Crotta s 6:3, 6:4, 6:2. Po drugem dnevu dvoboja vodi Brazilija s 3:0, kar pomeni, da Sg je že uvrstila v finale. Ostali izidi. Skupina A V Eastbumu: Velika Britanija — Španija 1:1. „ . _ čile 3:1- V Moskvi: Sovj. zv. Skupina B . V Parizu: Francija — Južna Afrika 0:2. AVTOMOBIUZIM LE MANS, 9. — V zadnjem dnevu poskusnih voženj za nastop na dirki «24 ur Le Mans» sta danes Mc Laren s fordom in Hill s ctia' parralom izboljšala rekord proge, ki je od aprila letos pripada) s 3’34”4 Lorenzu Bandiniju. Izidi v0-žen j so naslednji: t 1. Bruce Mac Laren (ford) 3'24 s povprečno hitrostjo 237,082 Phil Hill (chaparral) Hawkins (ford) Andretti (ford) Gardner (ford) Hulme (ford) Scarfiottl (fetrari) Rodriguez (ferrari) Dan Gumey (ford) 3'24"I 3'25”8 3'26”1 3’26"< 3’28’T 3'28”R 3 29”4 3'3l"6 iiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii iimiiiiiiiii 111111111111111111111111111111111111111,1)111),l1||ll|||IIM,,,m„|||||iMiiiiu VESTI Z ONKRAJ MEJE Enajsterica Eostola zmagovalka občinskega turnirja v R\ Gorici Pred tednom se je končala občinska sindikalna nogometna liga na ožjem področju občine Nova Gorica, ki je trajala v spomladanskem delu cela dva meseca. ------------ Zanimanje za te delavske športne igre je bilo Izredno veliko predvsem po delovnih kolektivih, čeprav je bila propaganda šibka. Na gotovih tekmah je bilo več gledalcev kot na tekmi I. moštva NK Nova Gorica v SNL. V 45, tekmah se je razvrstilo več kot 1000 igralcev, kajti sodelovalo je 10 ekip v IX. kolih; vsako kolo pa je obsegalo 5 parov odnosno tekem. K0USARSTV0 GIRO DITALIA Adorni zmagovalec v Tridentu Zaradi izredno slabega vremena ogromne zamude * Stelvio in Gavia pod snegom TRIDENT, 9. — Vittorio Adorni je danes zmagal na cilju v Tridentu. Italijan se je pognal v beg skupno z drugimi in je pustil za seboj tudi Anquetila. Kakih 50 km pred ciljem je bil Gimondi praktično roza majica, toda francoski as se je sam pognal v zasledovanje in dohitel begunce, s čimer si je ponovno osvojil naslov leaderja. Današnja etapa je potekala pod snegom in pod močnim nalivom. Prav zaradi tega so zabeležili na cilju ogromne zamude. Praktično je kar 66 kolesarjev prišlo v Tri-dent izven predpisanega časa. Ce žirija ne bo zamudnikov prepustila na start, bo jutri nadaljevalo Giro petdesetletnice le 31 kolesarjev. Zanimivo je, da so današnji štirje prelazi dobesedno zbrisali s seznama kar dve ekipi, ki sta ostali brez predstavnikov (Germanvox in Mai-netti). Med zamudniki sta tudi Rudi Altig in Michele Dancelli, medtem ko je Anquetil ostal z enim samim klubskim tovarišem. Največ tekmovalcev je ostalo v španski ekipi KAS, ki jih ima nič manj kot sedem. Zaradi snega na Stelviu in tudi na prelazu Gavia so prireditelji spremenili potek 21. etape Trident-Tirano. Kolesarji bodo prevozili 153 km in se bodo vzpeli na prelaza Tonale in Aprica. Vrstni red na cilju današnje 20. etape Cortina-Trident (235 km) je naslednji: 1. Vittorio Adorni, 8 ur 2’28”, s povprečno hitrostjo 29,220 km 2. Michelotto 3. Balmamion 4. Perez Frances (Sp.) 5. Gimondi 6. Merckx (Bel.) z zaost. 27” 7. Anquetil 8. Motta 9. Aimar 31” 10. Della Torre 6’46” 11. Velez (Šp.) 7’47”, 12. Gabica 7’57”, 13. Loper Carrll (šp.) 9’15” SPLOŠNA LESTVICA 1. Anquetil (Fr.) 90.58’58” 2. Gimondi z zaost. 34” 3. Balmamion 47” 4. Adorni 1’40” 5. Perez Frances (šp.) 1’55” 6. Merckx (Bel.) 2’04” 7. Motta 2’55” 8. Aimar (Fr.) 3’50” 9. Gabica (Šp.) 6’20” HITROSTNO DRSANJI AMSTERDAM, 9. — Avstrijec La. bin je bil izvoljen za predsednika mednarodne zveze namesto Švicarja Kocha. Na kongresu so določili, da bo svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju za moške 24. in 25. februarja p. 1. v Gothenburgu, za ženske pa 27. in 28. januarja v Helsinkih. Evropsko prvenstvo za moške bo 27. in 28. januarja v Oslu. MOTOCIKUJSM DOUGLAS, 9. — Italijan Giaco-mo Agostini Je bil najhitrejši na današnjih poskusnih vožnjah za aTourist Trophy». Italijan je prevozil progo na progi otoka Man z motorjem MV 500 ccm s povprečno hitrostjo 171,040 km na uro. Včeraj je Agostini zabeležil drugi najboljši čas za Angležem Hail-i woodom, ki je upravljal Hondo. 10. Velez (Šp.) 11 ”25”, 11. Schiavon 11’50”, 12. Gonzales (Šp.) 17’41”, 13. Gomez Moral (šp.) -* ---- • --------- , iu. mutai vop./ 21’23”, 14. Bitossi 24T5”, 15. Mu- gnaini 27’56”, itd. TRIDENT, 9. — Prireditelji Gira so sklenili prepustiti k jutrišnjemu startu vse kolesarje, ki so danes prispeli na cilj izven določenega časa. Iz tablice je razviden tekmoval- ni uspeh: Gostol 9 6 3 0 19:4 15 Iskra-Vozila 9 6 3 0 17:7 15 Dom š.C. 9 5 2 2 28:9 12 Podj. za pop. voz in strojev 9 4 2 3 13:9 10 Meblo-SGP 9 4 2 3 15:16 10 Gimn.-EOšC 9 4 1 4 12:9 9 Anhovo-cement. 9 3 1 5 14:16 7 Grosist-agromot. 9 2 1 6 8:21 5 Avtopromet-obrtno gradb. podj. 9 1 1 7 10:30 3 JLA 9 1 0 8 9:30 2 Strelci golov so bili: Prvo mesto ali 9 doseženih golov ima Prodan iz Doma š. centrov. Drugo mesto s 6 goli si delijo Mi-lostniik-DšC, Valentinčič iz cementarne Anhovo ter Zorzenonne iz PPVS. Tretje mesto s 5 goli si delita Gorkič iz Gostola ter Piščanec iz Iskre. četrto mesto s 4 goli Kuzmin-SGP, Rustja-Meblo, Curk-DšC ter Cuder iz gimnazije itd. Edino ekipi Gostola in Iskre (vozila) nista bili premagani, medtem ko sta pred koncem upešali ekipi Grosista in Avtoprometa. Najboljša organizacijo so pokazali naslednji kolektivi: Iskra, Gostot, Meblo in PPVS. Na koncu tega nogometnega tekmovanja in ostalih še nekaj športnih panog, bo OSS Gorica sklical skupen sestanek predstavnikov u-1 deleženoev letošnjih delavskih nih iger, da bo podelil nagrade ^ da se bo ugotovilo kolikšen pomen in namen dosežen Pn Zum vi teh tekmovanj v rekreacJjs* ^ in športnem oziru, organizaciji.^ disciplini, kakor tudi masoV?tp|c-lahko trdi, dzjjv maso«11 že sedaj se movanje nudilo dosti lm"Nš %.i ter da se je povečalo zanimam" ^ nogomet in da se je pritegnil« v. kaj perspektivnih igralcev PJJ $ no v stalno sistematično vad?č; noše je odkrilo nekaj talentiranih gometašev. j* Da bi bile te igre tudi tivne, bo OSS podelilo P nagrade prvim trem, vsem “ žencem pa spominske P1**61??, d* Pri tem je važno še pounajZ J izje začasna komisija za nogo® ^ delala predlog, o katerem in razpravljalo na tem sestal* ^ sicer, da bi v jesenskem delu0igsi-movale le 4 ekipe kot Prve_.Ftur' rane, ki bi se v dvodnevni nirju vsaka z vsako v šesti'' ^ mah pomerile v finalnem prehodni pokal OSS Nova tfV i» Spričo velike izenačenosti fi- zgornje polovice tabele, bo ^ nale zelo zanimiv ter bo dan“j ge nost tem štirim ekipam J501^ !■ prvo mesto. To naj ni V> in 10. septembra letos na praznik Nove Gorice. Končna ugotovitev pa Je-treba take delavske d». K športn« _ še v prihodnje organizira« razširiti ker so vsestransko Si ne. lotteriadmonza prva nagradaiso milijonov tedenske nagrade 0hevi zadH % % i Sc tm S S % \ žrebanje 29. junija - uprava enalollo ■'«0 i ■Jjn &*■ K UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI b, II„ TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/L Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA:mesečna «6° ' i četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur celoletna 7.700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 dia (1.000 »tarih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst SFRJ: ADiT, D2S, Ljubljana, Start trg 3/1., telefon 22-207, tekoči l-čun pri Narodni banki v Ljubljani — 501 3-270/) — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglas 40 lir beseda - Ogla5* ° goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pi krajin Italije pri »Societa Pubblicitk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst