Stev« 2M Posamezna številka 20 stotnik V Trstu, v tortk 21« dtcuibn ttŽO Posamezna številka 20 stotink letnik XIV , ,^-a — iZvitUiši v&n.cdeij€k — \ iik tian zjutraj. — Ufsuat=tva; utlef • .ćlška A-i^Utgs btev, 20, ! nadstropje — Dopiv. naj se pobijajo med« — Nefrankuana pisma sc ne spicje«: .-J dopisi se ne vračajo, .tiajate'; f:; odgo.omi lacdaik Štefan Godina — La«tnik kojtsorcij listi :.} ; csi- — Tis?; tiskarne Edinost. — Naročnina znsUa n« mesec L 6.—, poj . j i Gj. - in cclo letu L 60.—. — Tekfca uredništva lp. uprave šiev. 11-37. EDINOST Postmeene številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi sc rs Jana jo v fcirokoitl ene kolo* (72 mm), — Oglat! trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.> osmrtnice- zahvale, poslanice fn vabila po L 1.—, ogW denarnih. zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 23 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslškega Stev. 20,1, nadstropje. — Telefon ureduI5tra In uprave 11-57 društ\u lct v. njimi in drugimi silami, i posebno med mladino, zopet oživi, ozi* Naša reš itev je — v samopomoči! N is narod v Istri ni imel nikdar 6*e& nih in veselih dni: od nekdaj se te ^ j eenja s svojim delovanjem, in io po pra> val boriti tudi za najmanjšo drobtinico j ^^ potrjenih od prejšnje oblasti. Tu >vojrh pravic, dasi so mu ntle vse P^' se pokažc tudi takoj, kako in koliko je vice zajamčene celo z zakonom, kt so ->e j iralijail^kim „blastim — tu se zopet spo* nazivali v Avstriji s ponosnim imenom mhl^mo „bijub ministrov — do pravice i roma ustanovi društvo. Delo za to ne ! zahteva bog vedi kakih žrtev. Po obsto* ; ječem zakonu ni treba drugega, nego da se prijavi oblasti, da društvo zopet za* in pravičnosti! Sodeč po vsem. kar smo doživeli do sedaj pod italijansko upravo, ostane tu* di pod Italijo kakor je bilo pod Avstri* jo: največja naša skrb zopet in zopet je naša narodna šola in torej naša družba sv, Cirila in Metoda za Istro. A, kje so njene podružnice? Kdo se spominja nji* ho vili blazin? Tu je torej prva in glav* na naloga: da oživimo te podružnice! Saj je tudi Lega Nazionale sklenila, da bo nadaljevala s svojim delovanjem, in to podvojeno, potro i eno! A mi da bi še Čakali?! Tu je. bratje, toliko dela, da bodo težko dospevale naše sile. AH, lotimo se ga že enkrat in ne čakajmo, da bi nam pes Cena pišćeta sama doletela pod zob, ker bi mogel biti sicer mesto piščet naj« Urenkejši pelin, ali celo trdi kamen. To* rej — na delo! »Pucki Prijatelj«. državnih temeljnih zakonov. Kdo sc ne spominja glasovitega paragrafa 19 dr* žavnih temeljnih zakonov, ki je vsem narodom Avstrije zagotavljal enako* pravnosi? A kdo ne ve, kaj .ie pome* niala tii enakopravnost /a nas Slovane v obče, posebno pa za naš jugoslavenski narod v Istri?! Tisto, kar je bilo drugod razumljivo samo po sebi, tisto, kar ie za tfruge privilegirane narode le/alo na dla* ni. je bilo našemu narodu odmaknenp v nedosežno daljavo in zaorejeno tudi z neprekoračljivimi zaprekami, da bi bilo Trebalo trtanskih sil večmilijonskega na* roda, da bi nadvladal vse te milijonske zapreke. Naš narod pa se jc — razun vseia druaega — prepuščen sani sebi, in gledajoč, kako drugi sede ob bogato opremljeni mizi. mora! boriti za vsako najmanjšo mrvico pravice, da, moral je celo prosjačiti tudi za oć»tan!:e. ki so padali z mize privilegiranih srečnikov. Kdo >c ne spominja, kako niso naši poslanci v državnem zboru dosegali prav ničesar drugega, nego kako podporico bedne* mu našemu kmetu?! To malo. to nič je bito vse, kar je prejemal naš narod od države na podTai-i » enakopravnosti«, ker vse drugo — bilo na političnem, kultur* nem, ali gt»spodarskem polju — si je moral priboriti sam z neprestano borbo na eni strani z državnimi in deželnimi oblastmi, na drugi pa z narodnim svojim nasprotnikom. In tako jc prišlo, da si je »nora! naš narod — uko je hotel, da se mu mladina ne iznarodi — sam snovali šole v svojem narodnem jeziku ter jih r zdrževati z žulji svojih rok Tako si je moral naš narod — ako si jc hotel zago* toviti svoj narodni obstanek —• snovati svoja narodna društva, tla so mu ohra* lijevala narodno zavest. Tako je prišlo, da je moral naš narod — ako je hotel, da na svoji lastni zemlji ne propade po? polnoma tudi na gospodarskem polju — ;>kati pomoči in zaščite zopet le pri sebi samomu, snujoč si zadruge in gospo* darska društva. Tako je naš narod, prepuščen sam •sebi, životaril pod bivšo Avstrijo — v večni bedi in stiski z edino žfijo, da bi ->koro prišlo osvobojen je iz tega duševnega in telesnega robstva. In res je iz? bruhnila velika svetovna vojna in v svet jo padla velika beseda o samoodločbi namdov. kdo srečnejši txJ našega tiaro* da v Istri?I l "verjen jc bil, da se mu od* pira pogled v novo, srečno bodočnost. Toda, usoda je hotela drugače. Nočemo govoriti o tem, kar je nas narod pretrpel v teh zadnjih dveh letih, uli tudi danes ni drugače. Ali, skoro se izvrši najvažnejše: konečna rešitev naše usode, ki nas priključi k kraljevini Italiji. Težak bo ta trenotek za nas, najtežji, kar smo jih doživeli. Toda, ubijali so nas skozi stolet ja, vendar nam je Še živa jdava na ramenu. Ali. ka? sedaj? Kaka bo razlika med današnjimi naši* mi odnošaji napram Italiji in onimi po aneksiji? Na papirju, da, bo razlike, ker se le po aneksiji bomo pravi italijanski državljani — ali dejanski smo že danes! Ah*, kako je bilo postopanje italijanske vlade nasproti nam? Kako jc to posto* Imanje danes v očigled aneksiji? Mari nismo prisiljeni, da po tem postopanju presojamo tudi obljube ministra za vna* nje stvari, con te Sforza? Ali, bilo kakor bilo: ml smo uverjeni. da bo za naš narod — kakor je bilo pod Avstrijo — tudi v bodoče veljala tista xnana: Uzdaj se u svojo kljuse! In tako je došel skrajni čas, da začnemo naj reš ne j še delati za organizacijo — s a; mp£o0"°jjvno jc. da oživtao *opet IM** M POđlM M** POteđhO naša društva, kulturna in gospodarska! RIM, 20. Ministrski predsednik Gio* V političnem pogledu jc naš narod na! litri jc predložil kralju v podpis zakon, D' flnnunzio — Radić Sinočni >*Lavoratoreaja italijanskega »heroja« s hrvatskim de* magoškim gromovnikom?! Menda ni treba dolgo razmišljati. Zločinstvo pa je vsekakor na strani Franka, Sachsa in Ra* dića. Kajti D'Annunzio dela — četudi z nehonetnimi sredstvi — za svojo stvar, ona trojica pa proti stvari svojega last* nega naroda in lastne države. »Lavora* tore« pripominja, — kakor že rečeno — da je vest o tej grdobiji napravila v Za* grebu globok utis. Kako ne bi?! No, dei* stvo, da so onega kurirja z Frank* Sachsovimi pismi vred zaieli, pripomo* re morda, da pristaši Radičevi, ali pa vsaj inteligentnejši ljudje med njimi, iz* poznajo slednjič namene moža, k! so mu doslej slepo verjeli. tem ozemlju ujedinjen v političnem društvu »Edinost«, ki mu treba posve* čari vso pažnjo in je preurediti na tak način, da se bo v njem v resnici izražala volja naroda, da bo s polno pravico po* oblaščen zastopnik in tolmač želja in zahtev našega vseskupnega naroda na tem ozemlju. Nasa kulturna in gospodarska društva so /e za č«sa vojne obustavila svoje de* lova nje, ali pa je njihovo delovanje po* zneje zaustavljeno — zakonitim, ali ne* zakonitim porom. Nadejamo se, da vsaj z aneksijo preneha ta nezakonitost in da i talija — velika, moderna, demokratska država —, ki se je vedno ponašala s svo* jim svobodoljubjem, tudi z ozirom na svoje nove državljane krene na pot pra* vice! Ali, mi ne smemo čakati, da bi nam svoboda združevanja prišla sama od sebe, da bi nam oblasti sanic nudile, kar so nam doslej kratile! Sami moramo z%* četi in to takoj! Vemo, da jo ined našim narodom v Istri število prosvetnih in narodno* gospodarskih delavcev upadlo skoro na nič; vendar pa se nadejamo, da se povsodi, kjer je že vzcvelo naše narod* ki je bil sprejet od senata in ki potrjuje pogodbo, sklenjeno v Rapallu med Ita* lijo in Jugoslavijo. Aneksija »Julijske Benečije«, Zadra in otokov, ki pripade* io k Italiji, bo obelodanjena prihodnje dni v uradnem listu »Gazzetta Ufficia* le« ter stopi v veljavo 15 dni po raz* glasitvi. Danes jc poslal N. V. kralj, kakor je bil storil z ozirom na Tridentinsko Be« nečrjo, velikemu komisarju v Trstu brzo* javko, ki vsebuje njegove pozdrave na naslov prebivalstva novih pokrajin. Po odobritvi s strani poslanske zbor* niče in senata m po kraljevem podpisu ie postala rapaliska pogodba polnove* 1 javen državni zakon. Čedna stot ni j a »D'Annunzio« OPATIJA. 20. Pravi strah na Reki je že delj časa stotnija »D'Annunirio« pod poveljstvom poročnika Igliori. To je pravcata organizirana roparska tolpa. Poveljnik snuje zločinske načrte bi po* šilja svoje ljudi, da jih izvrSijo. Pred nedavnim časom je bilo nekaj teh vo* j ako v s zločincev aretiranih. Kvestor po* ___I____ zove Igliorija, toda v njegovi navzočno* no društveno delovanje, najde po kaka isti se vojaki šele ojunačijo, češ, on jih oseba H zbere okolo sebe ostanke ie natžanial k zlodeistvom, Islioriiu se ne zdi vredno temu oporekati, nasprotij no, z nepopisno nesramnostjo prizna, da je temu res tako. Igliori se tudi drugače ne zmeni za D'An-nunzija in mu celo grozi. Vsled tega je poveljništvo skle* nilo, stotnijo »D'Annunzio« napasti v noči in jo uničiti. Do tega pa ni prišlo, ker so Igliorijevi legijonarji pripravljeni oditi v Zader s svojim poveljnikom vred. (Srečni Zader!) Toda predvčeranjlm je bila došla na Reko zrakojavka iz Trsta, v kateri se poživlja D'Annunzio, naj prekliče svoj ukaz in naj obdrži svoje fegi jonarje na. Reki. To pa je D'Annun* zija razkačilo, in od^o ?oril je. da legijo* nar j i odidejo vseeno. Baraga m Ic proglasila za neodvisno republiko ZAGREB, 20. Bek Linder, bivši vojni minister izza Karolyjeve ogrske republike in sedanji župan mesta Pečuha in znani madž. učenjak, Jaszl, bivši pro< fesor budimpeštanskega vseučilišča, za časa Karoivjeve vladavine minister na* rodnih manjšin, sta proglasila v Pečuh« neodvisno baranjsko republiko. Na ta način bi se rešila po premogu in tudi drugače zelo bogata pokrajina Horthy* je ve strahovlade, pred katero se ie baranjsko prebivalstvo po pravici treslo odkar je izvedelo, da določa tria* nonska mirovna pogodba, da ima pri« pasti Baranja Hortvjevemu »regent* stvu*\__ Krali Konstantin ¥ Atenah ■Narod ga je sprejel z velikanskim navdušenjem ATENE, 20. Vojna ladja »Averob«, na kateri se je pripeljal kralj Konstantin iz svojega izgnanstva zopet na Grško, je bila vsled slabega vremena primorana zateči se v pristan išče mesta Pozejdo* nija ob vhodu v korintski kanal. Čim se ie izvedelo v Atenah o tej izpremembi kraljevega potovanja, je prišel v Pozej* donijo prestolonaslednik in z njim vsi člani sedanje vlade, s katerimi se je Konstantin posvetoval. Kralj je nadaljeval svojo pot v glav* no mesto s posebnim vlakom, ki je pri* spel v Atene ob 11'30. Na postaji je sprejela kralja velikanska množica, ki ga je navdušeno pozdravljala. Na po* stajo je prišla čakat Konstantina tudi kraljica Olga. Uradnega sprejema so se udeležili člani Rhali/sove vlade, župan* stvi Aten in Pireja in vsa druga oblastva. Po izvršeni uradni svečanosti sta se od* peljala kralj in kraljica v odprti kočiji s 6 konji v stolno cerkev, kjer ju je spre* jel metropolit, V cerkvi se je nato od* oela zahvalnica, nakar se je kraljeva dvojica odpeljala v kraljevi dvorec. Hi* tro zatem se jc pokazal kralj z balkona svojega dvorca ogromni množici, ki je manifestirala na velikem grajskem trgu. Kralj Konstantin je prečital z balkona navdušenemu ljudstvu svojo poslanico, nakar so začele uradne osebe odhajati, dočim je množica še dolgo dajala izraza svojim simpatijam nasproti kralju in njegovi hiši. Manifestacije so trajale po mjestu ves popoldan in še pozno v noč. Med Rusijo in Poljsko Poljski protest proti zadržanju sovjetske vlade VARŠAVA, 20. Načelnik poljske mi* rovne delegacije Dabski je izročil odgo* vor poljske vlade na zadnjo Cičerinovo noto, v kateri je bilo rečeno med drugim tudi to, da ne more dati Rusija Poljski vojaških jamstev, ki jih je zahtevala poljska vlada. Dabski pravi v svoji noti, da je to zadržanje Rusije globoko izne* nacfilo poljsko vlado, ki si še posebno nc more razlagati kopičenja in zbiranja rus* kih čet ob poljski meji. To je tem manj Dva milijona ruskih beguncev v Evropi? BUDIMPEŠTA, 20. Bivši ruski general iMaruŠevski, ki je igral važno ulogo v bivši Vrangelovi vojski in ki se je zatekel po Vrangelovem porazu na ogrska tla, je objavil v budimpeštan* skem listu »Viradag« članek, v katerem trdi, da znaša skupno število ruskih be; guncev, ki so zbežali pred boljševiki okoli dva milijona duš. Ti begunci so raztreseni po vsej Evropi, večinoma po velikih glavnih mestih evropskih držav. Tako se jih je zateklo samo v Bcrolin nad 300.000; v Franciji tih je nad 250.000, v Jugoslaviji 40* 50.000 in v Ca* rigradu nad 200.000. Povsod, kjer so se naselili, so organi* iirali ti ruski begunci protiboljševiško propagando, ki se vrši večinoma potom listov, katerih je v Evropi deset. Proti* boljševiški listi izhajajo po vseh večjih evropskih središčih: v Parizu (3), v Lon* donu (l), v Belgradu (2), v Carigradu (1), na Dunaju (l) in še drugod. Sehulthess Izvoljen za predsednika Švicarske zveze BERN, 20. Zvezna skupščina sestoje* ča iz združenih zbornic je izvolila za predsednika Helvetske zveze Edmunda Schulthessa s 156 glasovi od 165 odda^ nih glasov. Za podpredsednika je bil izvoljen Iiaab s 163 glasovi od 167 od* danih glasov. Skupščina jc nato volila predsednika zveznega sodišča. Izvoljen je bil Ostertag s 148 glasovi od 155 od* danih glasov. Zvezna republika Švica, ali, kakor se drugače imenuje, helvetska zvezna re* publika, helvetska zveza po latinskem imenu Helvetia, kar pomeni isto kot Svi* ca, se sestoji iz 22 zveznih držav ali kan* tonov, ki živijo v naročju celokupne zveze popolnoma neodvisno in satno* svoje politično življenje. Neodvisnost posameznih kantonov ali zveznih držav ie bilu še večja do 1. 1874., ko so si dali Švicarji novo ustavo, vsled katere pa je bila samouprava posameznih kantonov precej omejena. Ljudsko predstavništvo je sestavljeno iz državnega zbora, ki zastopa ljudstvo (na vsakih 20.000 prebivalcev pride en poslanec) in iz takoimenovanega »sta* novskega zbora«, t. j. neka vrsta senata, ki zastopa posamezne kantone (2 člana za vsak kanton). Vladne posle izvršuje zvezni svet, ki je sestavljen iz 7 članov, kaere voli zvezna skupščina, t. državni zbor in stanovski zbor na skup* ni seji. Eden med člani zveznega sveta njegov predsednik se izvoli na isti način za predsednika zvezne republike in si* cer samo za dobo enega leta. Zvezno so* dišče, o katerem so govori v gornji brzo* javki, je sestavljeno iz 11 članov in ravno toliko namestnikov. Tudi člane tega so* dišča volite obe zbornici na skupni seji. Sedež zveznega sveta je Bern (Nem* ška Švica), a sedež zveznega sodišča jc Lausanne (Francoska Švica). Novoizvo* ljeni predsednik Sehulthess je deležen te časti že vdrugič, kajti bil jc zvezni predsednik že L 1917. Dosedanji Švicar* ski predsednik je bil Motta, ki je igral precej vidno ulogo na zadnjem občnem zboru Zveze Narodov v Ženevi. Domače vesti IteiijaJ Bodi nam Napoleon! Članku pod tem naslovom v- nedeljskem izdanju bo sledil šc drugi. Razpravo piše mož na deželi. Da-sL se ne sirinja-n*o povsem z vsemi izvajanji, vendar smo radi priobčiti to razpravo, lcer prinaia zares zanimive in za čaj, ki ga preživljamo, veleaktualne zgodovinska reniinisci.-nce. Nekoliko svojih prrpomb pridodamo na koncu razprave. Dopisnikom. Ljudje z dežele uam prihajajo osebno z vprašanji, zakaj da nismo priobčili tega ali ______________________onega dopisa? DopUniki naj vedo, da pošta ne razumljivo,nadaljuje nota — ker ji juakcijonira^že nad teden dni, vHed Česar ne do-pač bila ruska vlada obveSčena o demo* L bilizaciji poljske vojske in o razpustit* vi prostovoljskih oddelkov. Ravno tako veliko začudenje je vzbudilo tudi obo* tavljanje sovjetske vlade glede izročit* ve vojnih ujetnikov. Kljub temu pa ni izgubila poljska vlada upanja, da sc bo* do mogla pogajanja nadaljevati ter da se bo mogel doseči in skleniti trajen mir. Poljski vladi se na noben način ne more očitati — zaključuje nota — da bi ne kazala dobre volje in dobre vere, zakaj še danes bo izdan odlok o demo* bilizaciji novih letnikov. Tudi dejstvo, da je poljska vlada razorožila in in ter* ni rala vse oddelke Balahovičeve in Pet* liurove vojske, ki so se zatekli na polj* sko ozemlje, dokazuje njene odkrito* srčne namene. Glasovi o novi ruski mobilizaciji DUNAJ, 20. Begunci iz Ukrajine, ki so se zatekli na avstrijsko ozemlje, za* trjujejo, da je odredila sovjetska vlada mobilizacijo novih letnikov. Na podlas gi zadnjega odloka sovjetske vlade so poklicani pod orožje moški do 40 let. Odlok odrejuje težke kazni za vsakega, Id bi skušal kaJcorslbodi izigrati novi po* ziv pod orožje. Istočasno je izdal »vojni sovjet« odlok proti vohunstvu, v katerem se grozi s smrtno kaznijo tistim, ki bi na kakršenkoli način Sirili ve*ti o gibanju vojaških bivamo po pošti nikakih dopisov. Jugoslorenski generalat konzulat ▼ Trfctu. Sinoćnja -La Sera« Je prinesla iz Belgrada vest, da jc sklenila jugoslovenska vlada izprimeniti tukajšnje jugoslovensko odposlanstvo v generalni konzulat. Na mesto g. Markovima, ki je bil dosedaj načelnik jugoslovenskcga odposlanstva, ic določen g. Ljuba Nežič. točasiu tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve. — Uresničenje »-Sciinega- napovedovanja bo pozdravil radostno vsak Tržačan, kajti potreba jugoslovenskega konzulata v najti* deželah se čuti v v*eb krogih, lsl želijo, da pridi v najkrajšem času do obnovitve normalnih odnoSa-jev z Jugoslavijo, t. j. z zaledjem našega velikega izvoznega in uvoimega tržišča. Ljudjel Imejte pamet! Prejeli smo: Že iz morata vladati med namit Sovražijo rifis dovol? — in tudt preveč — drugi in ni treba, da grizemo sami sebe. Pustimo -izdajstvoi in -izdajalce« na strani in mislimo, da jc prišlo tako, ker je moralo priti vsled londonsko kupo-^preduje in Vcled naslone, Iti jc vladala tam, kicr bt nam b«U — daso bili »ložni — lahko pomagali. Uvažujle nauke, ki jih čitate v svojem gla«ilu in ne razburja ite sebe in drugih s praznini, neunmlni in zlobnim sumničeojem. Srbi, Hrvali in Slovenci *:ik> si bratje po krvi in jeziku. To menda ve že jlehernt naš človek?! Dobrih in «labih liudi je pri vseh narodih in gotovo je, da tudi ini nismo »vetnikif Slabši od drugih pa tudi nismo; zato ljubimo srn med sebo-1, kakor bratje! Kak dobiček ima naJ narod od medsebojnega klanju, nam dovolj iasno dokazuje useda, Id nas je zadela? Hočtmo-li nadaljevati medsebojno klanje vkljub batinam, ki jih I prejemamo po —. odrešenju?! — Menimo, da bi »nas bilo moralo itpametovati vso ono, Kar smo doživeli v zadnjih dveh letih! Pograbimo ture) metlo ali gorjačo, in napodimo s slehernega, ki nam hoče črniti iu mazati ono, kar nam jc na;-iveteiše — narod nail Ml nimamo izdajalcev; ir« laatt na$i voditelji niso -jpo»obni. da bi prodajali svoje narodne brate in tudi ne narodov« zemlje. Izdajalci so oni, ki &o nas rea prodali v sili (da rešijo sebe}, a U niao — Jugosloveni! Stavka arednfe«ol*kih aČltelfev. 2e de*et dni traja atavka srednješolskih učiteljev: že deseti dan so zaprte vso srednje 3ole v Julijski Benečiji, iz. vzemši edinole mestne srednje šole v Trstu. Brej pouka so vsled tega vai dijaki strokovnih §ol v Trstu; na\1ične in trg. akademije ter v»#h oddelkov {tudi večernih) obrtne šole. N'» deželi *o zaprti Vsi srednješolski zavodi, državni in deželni: v Gorici, v Gradiški, v Kopru, v Pulju, v Rovinju in v Lošinju. Solidarno a Italijanskimi profesorji stavkajo seveda tudi profesorji na idrijski realki Jn gimnaziji ter na tolminskem učiteljišču. V Furla-niji so zaprto hidi dnevno obrtne 2o!a. Edinolo profesorji italijanske deželne gimnazije v Pazinu sc radi malomarnosti, nekolegijalnoslt in nerazumevanja važnosti ne udaleiujejo gibanja. Tudi o kastavakem učiteljišču ni nobenega poročila. Toda upajmo, da so se tudi tamošnji profesorji odzvalt svoji dolžnosti in da &o nastopili »olidarno z vsemt ostalimi kolegi, kajti po rapallski pogodbi bo pripadal sicer Kaslav in Ž njim poslopje učiteljišča Jugoslaviji, učiteljišče ?amo pa bo moralo o>ti»ti to.«tran državne meje. Stavka srednješolskih učiteijev traja že dva dni dlj^s kakor or.a državnih uslužbencev; toda medtem ko se pri zadnjih vrSijo že nekaka pogajanja in pojenj? zadnja vladna ponudba morda pr i korak k sporazumu, da?i ponudba uama gotovo ne more biti zadovoljiva, je vlada stavila tudi srednješolskim učiteljem isto ponudbo, ki pa jo jc /e izvrSevalni odber kratkoinalo moral odkloniti. Vladna ponudba vsebuje, kaker je splo«no znano, 'tzenačtnjo prejemkov Z onimi uradnikov starih provinc, po&tbne draginjske doki ade v znesku 100-300 L ter cnkralni predujem 10C0 1.. Zn državne uslužbence in za državne uradnike, zlasti onih nižjih kategorij, jc to že priboljSek, da?i nezadosten, za srednješolske uCitelje pa pcmenja to korak na slabše. Gotovo bi pridobili tudi oni z ponujeno izredno draginjsko doklado, toda izenačenje plač bi požrlo ves ta priboljiek in osebni davek bi odtrgal ie en del onih pičlih prejemkov, ki jrh sedaj imajo. Zato je to gibanje ttrednjašol^ skih učiteljev sicer paralelno, toda ločeno od o* nega državnih uslužbencev. Zanje je bo) dvojen: ohraniti to, kar imajo, ia doseči vsaj ono, kar so Ž« dosegli njih kolegi na mestnih srednjih šolah v Trstu. Gmotno stanje drž. orednješclskih profesorjev jo rtsnično žalostno. Po dolgih letih, ko ju moral drsati hlače na klopeh v ljudski, srednji in visoki šoli, nastopi *lu2bo, ču mu je sreča mila, kot suplent in če ja rojen s srajco, zna biti, z« po sedmih službenih letih reden profesor, morda tudi že poročen in oče dveh otrok: kot tak pa uživa z vsemi dokladami vred mesečno plačo niti 750 L. Njegov mestni kolega pa ima pod istimi pogoji vsaj 500 L več. Seveda tudt plača mestnega profesorja ni v sedanjih časih ideal, »i-dcal t pa jc gotovo za ubogega državnega profe-fori*i- In da doseže ta ideal, je začel boj, boj za svojo eksistenco iu za čast svojega »lanu. Kajti on noče, da bi moral učitelj iskati poleg svoje getovo naporne službe, 5e drugod zaslužek, morda celo na način, ki je vse prej kakor časten za vzgojitelja mladine, kakor je to menda drugod žalibc^ že v navadi. Vsled tega trpi učiteli in trpi šola m posledico tega znajo biti katastrofalne. Sedaj pa pride vlada in ponuja izenačenje plač z onrmi tro!e<«>ricv v starih provincah; kicr ima n, pr, splošno pjiraun učenjak, ki je že nad 20 let reden vseuelliSki profesor mesečno plače celili 960 lir. Kaj 5ele srednje£ol>ki profesorji. Zato pa je tudi razumljiva vzorno solidarnost vseh profet sorjev, tudi ravnateljev. Edina dva slučaja -kru-mirstva« je zabeležila kronika stavke. Cav. Brai-dotti, profesor na tukajšnji obrtni šoli. je 3el prvi In tretji dati stavke v solo in čakal uCencev. Ker teh ni hotelo biti. je slovesno naznanil svojo prisotnost... vratarju, kajti tudi ravnate^tvo jc o« stalo zaprto. Prov. ravnatelj koprske gimnazije Osli pa jc na podlagi onega »lavnega odloka, Id je suspendiral vse drž. uradnik.: in profasorie. kateri preteklo sredo niso prišli v urad, lastnoročno izstavil vse tozadevne dekret® in jih do>.!a'. :l k■> prsktm piotesorjcm. Gotovo je stavka zadnje sredstvo v boju za eko* rimske zahteve, in je gotovo tudi najmanj ume-itno v hramu, ki jo posvečen vzgoji in pouku mladine, toda upravičeno Je to sredstvo povsod, in v tem slučaju celo na soleh, ako so ostale vse poti brez uspeha, ako grozi učiteljem in tudi Soli auit vsled tega propad in smrt, in napram taki vladi, ki ne more pojmovati pom«na in važnosti Sole; proiti taki vladi, ki n- pr. dopušča, da je do pred kratkim bila zasedena ena izmed ineetnih ljudakih Jol po vojaštvu in ki nastane ^edaj po končani vojni ta po sklenjenem miru svoje kraljeve straž« v navtifino akademijo v Trstu, preii taki vladi je vsak drug način govora brezploden, naj bo nau« čnl miimter celo tako izvrsten šolnik in pedagog kakorien i« Benedetto Croce. Skrajno #redsivo je bilo potrebno. Boi «e vrSJ, ne bo) proti floU in v ftkodo učemcetn. temveč boj Za vse ono, kar >• bilo dobrega na naši ioU. Namen jc %oref čl«t hi svat zato mora biti zmaga tfotovft- S&aa D. aEIHNOfil« Utv. HS. V Trsta, dne 21. dtr—hr« m«. Starte A far «ih ioulČMe*f traja ie, dasi m ah ko rete, da se nahaja »ada) v svoji odločilni dobi, Pofajasja med vlado in zastopniki prizadetih uradnikov in uslužbencev so bila dosedaj siccr breruepeSna, toda razbila se niso. — V nastopnem objavljamo obfimo uradno poročilo, ki nam ga Je p iklkj generalni civilni komisarijat in v katerem .jc na dolgo obrazloženo vladno stališče z ozirem na »cdanjo stavko: Da se pojasni obseg pcpustltev, v katere je privolila, vlada nasproti državnim nameščencem Julijske Benečije, Se predvsem rezumirajo zahteve raznih uradniških kategorij, in sicer: 1.) izenačenje uradnikov prejšnje vlade z onimi kraljestva od 1, januarja 1920 dalje; 2.) dovolitev predujma na gmotne izboljške Z oziram na to ureditev; 3.) do volke v doklade za stanovanjske ležkoče filisagiata residenza) vsem državnim namcSčenccm, vtevši za silo nastavljene (avventizi). Drugo pot ie zahteva takojšna zistemacija za silo nastavljenega (avventizio) osobja. Kar »e tiče izenačenja uradnikov prejšne vlado a ommi kraljestva, je zagotovila vlada, da je dovede do zaključka, tekom 2 mesecev. In že 15. t. m. se je sešla v Rimu kemris-ja, kateri je poverjeno preučevanje izenačenja pravosodnega osobje. Predujem na gmotne izbc'jške. kateri ae pričnejo 9 1. julijem, se je bil priznal v znesku 1000 L, kateri se ima neposredno izplačati vsem državnim ^radnikom od XI. do nevštetega VI. čmovnega razreda in onim, kateri niso v nobenem č ino vnem razredu in prejemajo manj plače nego 420 L, tako, da so izključeni samo za silo nastavljeni (uvventLci) ta začasno osebje, kakor tudi železničarji in postni in brzojavni nameščenci, glede katerih jc izenačenje bilo ie izvedeno posebnim potom. Tretja zahteva, tičoča. odškodnin za stanovanjske težkeče (disaglata re idenza), se je bila tudi sprejela ? tem, da se je raztegnilo postopanje, ki so ga delfini ursdniki osvobojenih dtriel fTerre liberate) in katero obstoja v izplačevanju odškodnin od m mirna mesečnih 100 L do maksima mesečnih 300 L v razmerju s plačo. Izplačevala se bo torej edikodnina 10O L pisarniškim vr's*av<>m In pomožnim nastivlienccin in tisl^-i>encem; odškodnina 150 L osebju brez č:novcc^a razreda in onemu XI. in X. Čin. razr.: odškodnina 200 L onemu IX. čin razr.; odškodnina 250 L onemu VHI. čin. razr. in odškodnina 300 L onemu od VIL čin- razr. uav^gor. V očigled marrši odškodnini, ki je Vodo na ta način del-.-žni pisarniški pristavi, nast:. vijenci, po-mežai uslulberci in uradniki zadnjih činovnih razredov, bodo pa ti imeli zna+en gnveten df;bičeV od izenačenja, ki je v teku debiček, ki bo m<«rda fualenkosti n ali niče« za uradnike višjih razredov. Od te£a postopanja .«o izključeni za silo nastavljeni (avventizi), v kolikor «« je bUo prizn-Jo za iste pr».*d kratkim po^bne gmotno postopanje s tem, d-i Jim je bila odKnznna dnevrrv draginjska odškodnina 6 L, kakor tudi 1 L dnevno za v»ako osebo, za katero ima prizadeti skriti, tako. da »StevSi zvišano dnevnico riihovi prejemki v ceL :n znatno prekoračijo plačo državnih .-rudnikov z istimi funkcijami. Tahko s* ni moglo in Se tudi ne more ustreči zahtevi po neposredni zr>tcmizac'.ji imenovanega za silo nastavljenega (avventizio) esebia iz ccle vrste timljivih razlogov, t. }.: 1.) ker jc nemogoče sestaviti organičen načrt o-sobja, ko še niso in ne morejo bit; še mane potrebe pesamezmh upravnih paneg, niti kakšna bo upravna organizacija Julijske Benečije; 2.) ker se morajo sprejeli vsi italijanski uradniki, kateri izhajajo iz Dalmacije, v seznam te pokrajine, ker je italijanski vlada prevzela dolžnost in anirtvo za njihovo sistemizacijo; 3.) ker se mora ceniti isto osobje po njegovih osebnih zmožnostih, po predštudijah, po zmožnosti :n pridnosti, ki jo je pokazalo do danes pri izvrševanju svojih dolžnosti. Gotovo bo ob ugednen: času \lada, kakor je to siuri'a vedno v sličnih slučajih, vzela v natančen pretres, tudi njihove aspiracije tudi pri upoštevanju zaslug, ki io se jih stekli mnrgi imenovanih za šilo nastavljenih (avventizi) v svoji last-aesti kot bivši bojevniki. Kar se petem tiče zaporedno predložene zahteve uradnikov i/, kraljestva po nadaljevanju du-klade za posebne posle v obsegu, v katerem io s«rdaj prejemajo, ne ojcrc vlada, katera je bila ta hasek io penovnokrat potegnila čez meje, ki iih dovoljujejo velja\ne zakonite določbe. Še enkrat podaljšati 1 kega naklonjenega postopanja, ne da. bi r. tem ustvarila kričeče in neupravičene neena-":cs'J \ postopanju z onimi v kraljestvu, kateri ži-vi;o v enake neudobnih pogojih in pričakujejo u-LTepc pmlaincnta glede svoje gmotne sistemizacije. Vendar je \ želji, priti njihovim formuliranim zahtev: ii naspri tl v kclikor morejo to sedanji državni bilanCnl poJoii do\oIiti. raztegnila nsnje do Od Sv. hm UakMM pri f«. Ivanu »Ur tretji* obitludi teto* — priUfCe- valci tuje lasti. Ali« jas sodim, da to ako bili to navadni Valovi, marveč ljudje, ki ioMfo Se kak« druge, posebne namene: da bi namrsC spravft v nevarnost eksistenco kake družine« ki jim nI po volji. To svoje mnenje opiram na sledeči »lučsj. Zraven tobakarn« Ima svojo delavnico brivec Ev-gen Požar, ki je bil mccr vzgojen v italijanskem jeziku, a se vendar čuta »inu svojega naroda. Poleg tega pa jc revež brez noge. Je to torej človek, ki si ne more služiti kruha kakor- in kjersibodi, ker takega delavca odklanjajo gospodarji. In vendar so mu v noči od petka in sobote zlikovci odnesli vso brivsko pripravo. A jaz mislim, da, če bi bili tc pravi tatje, ne hi hodili k takemu revežu, ampak bi kradli drugje, kjer bi se izplačalo. Zato naj pa Svetoivančani tem raijše podpirajo narod-njakinjo g.o Železnikovo in pa tega siromašnega brivca f Osemdesetletnic« prof. Maksa Pleterinika. NaJ-staiejši naš pisatelj, profesor Maks© Pleterčmk, je slavil 3. t. m. svojo 80letnico. Rojen v Pišecah na Štajerskem, je dovršil filozofske Stadije ter naj-prej suplentovai v Mariboru in Celju, postal v Gorici pravi učitelj, v Trstu profesor ter jc služboval končno v Ljubljani na višji gimnaziji do svoje *po-kojitve. Za njim leži dolga doba agilnega. živega, nad vsako primero plodovitega življenja. Za Rož-kov latinsko - slovenski slovar je izvršil nekaj črk popolnoma sam, primerjal je prispodobe Homer-jeve in srbskih narodnih pesmi ter so pečal z raz* ni mi slovanskimi jezikovnimi in literarnimi zgodovinskimi problemi. Vedno je zbujal zanimanje za vse Slovane. O njih je pisal za programe srednjih šol ter sodeloval v GerSakovi »Čitalnici« (časopis), v Slovanstvu«, »Slov. Matici«, v J. Jurčičevi Slovenski knjižnici ter je urejal dolgo let »Letopis« Slovenske Matice. — Največje njegovo delo, ki mu ohrani slavno ime za v»e čase, pa je njegov Slovensko - nemllri slovar, ki je bil leta 1894. izdan po ljubljanskem knezoškofijstvu na stroške rajnega ljubljanskega knezoikofa Antona Alojzija Wolfa, v dveh debeHh knjigah I. 683. II. 978 strani). Taj slovar je sad nad 10 let vztrajnega in napornega; znanstvenega dela. Pleteršnikov slovar nam je kon- s čno ustalil slovenski pravopis in nam je neizčrpna j zakladnica, iz katerega zajema vsak naš pisatelj, j ki stremi za * čistim, bogatim, pravilnim jezikom, j Pleteršnikov slovar jo knjiga, ki se med vsemi j našimi knjigami vporablja največkrat, od katere J se ne more ločiti noben slovenski časnikar ali le-j poslovec, knjiga, ki je večno svež vrelec lepote in i •-ile našega jezika. Pleterfnik fe odbornik »Slov. j Matice« in raznih kulturnih društev; mestna občina ljubljanska pa mu je v zahvalo za njegovo literarno delo podelila meščanstvo. Dasi v visoki starosti, se naš vrli starosta vedno enako živo zanima za slovensko slovstvo ter se udeležuje sej in: zborovanj s svojo tehtno besedo. Ponosni smo nanj, j in ni ga kulturnega Slovenca, ki bi z velespošto-1 vanjem in hvaležnostjo ne izrekat njegovega ime-! ra. Tiho in skromno živi v Ljubljana, le poleti o- j slaja v Pišecah v svojem vinogradu. Bog ga živi še mnoga leta čilega in zdravega! Kolesarsko društvo »Balkan« ima v četrtek, 23. t. m. ob 19. sejo. vafa pt ; kar da fa je na* ns> v svojem stanovanja oroftje. lUvafic* Jfaaa jo vsa prestrašena vsled daatajaastva, a halsrim ala n>«to pala, dovolila, da smeta prah V »M stanovanje. O-mcnjeni civilist to nepravi yorc£afc sta sačela motati iz [irsdslon omaro aa obleko vso perilo po tleh. Ko sta vse preiskala m razmetala, sta se oprostila prod Ravalicovos »Kaj hočete gospa, mi dva nisva kriva ali wdinst je dinst«, ter nato odšla. Ko te 2la Ravalicova pospraviti razmetano perilo, jc ugotovila, da sta ji »v dinstu« odnesla zlato verižico in zlat prstan z diamanti, obojno vredno nad 1500 lir. Vso zbegana je tekla za njima ter začela vpiti: »Ustavite, ustavite ju. okradla sta me!« Ko sta slišala roparja za seboj ta glas, sta vzela iz žepa vsak svoj samokres ter začela streljati preti Ravalicovi, katere pa slučajno nista zadela. Ravalicova se je nemudoma odpravila na orež-niško postajo ter povedala ves dogodek. Orožniki so začeli zasledovati storilca. 2e eo mislili, da bo njihov trud zsstonj, ko jim padeta včeraj v roke kmetovalca po imenu Dominik Armandola, star 23 let, rodom iz Codivala in Ivan Aldani, star 32 let, rodom iz Bareggio. Omenjena dva roparja sta bila že kaznovana radi tatvine. Oba bodejo pokazali Ravalicovi, da se ugotovi, ali sta ta prava dva. t GrtgcrSt; Mi L Uredil Ir. Dornik. {4'5# >ftrffBMt aa)tohK, Spisal Rtiai.ukhI. H. iz* d* j*. P din4 •Sckska početaka« — Ukaždjmni Slovencem asatavil I. T. Lfubtjana, 1921. (3 din.) »Cerkvena pesmarica za ala£ao«. Uredil St. Premrl. (150 din.) Marija Remec: »VarCaa kakarica«. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi za slabe in dobre čase. — Drugi, pomnoženi natis. (7*50 din.) »Podkovstvo«. — Pouk kovačem in konjercjcem. Sestavil živino-zdravnik Lovro Teptna, V Ljubljani, 1920. (12 din.) Vse te knjige je založila in izdala Jugoslovanska knjigarna v LjubHani. Za Eožič se bodo dobivale tudi v prodajalni K. T. D. v Gorici in pri štoki v Trsta. Poleg teh knjig je izšel istotam tudi velik skladni koledar za urade, trgovine, gostilne, kavarne itd. [7'50 din.), in pa mali priročni »Žepn koledar 1921^ v okusni obliki (3 din.) KUPUJEM čista cunj s tet iih pfeCujem do 4 L; Soiitano 1. 704 POSESTVO in trgovina ve prodasta takoj po naj-, nižji ceni. Via Tčziano VeceiKo 11. !. 714 KUPIM več vagonov sena in slame. Ponudbe na Ivan Suban, Via Tiziano Vecellio 11, L 718 KUPUJEM vsakovrstne deželne pridelke. Vzorce in cenj, ponudbe poslati na Ivan Suban, Via Tiziano Vecellio št. 11, vrata 7. 718 LES1CJI KOŽUHI IZDELANI. Črni, sivi In teatne-rujavi ter sealskin za Itole, se prodajajo po nizki ceni. Ustrojenje, izdelovanje in barvanje kožn> kovin se Izvršuje z |amstvom. TRGOVINA KO-2UHOVIN V VIA GATTERI 32, TRST. b24 ZASTOPSTVO JU2NE ŽELEZNICE Dopisi DAROVI V počastitev spomina pok. Emilna černe, oziroma namesto venca na njegov grob daruje družina Kocjan 23 L za božičnico CMD in 25 L za dijaiko podporno druitvo v Idriji. Denar hrani uprava. 192 nalašč L ,|..r.i l i^rtga so- de- ai.I uradni Li. t vsi ti ukre- se je rešitev sistemizacije .icdanje živ- to scst.tvlje- .___i-__i.__, turala v kral- etne predioiic za ki je tako lepo A- naslednje ;ikrepe.* Koaccrt aa Opčioah. Koncer .apci v in pri Sv. 1\ iinu. se ponovi dan b 7 in po najboljša dela 'svetovnih! skladateljev. Uradne vesti Trafikante in razpečatelje soli opozarja nadzornik za monopole, da bi bilo umestno, da se vsled' trenutnega položaja v izogib napačnemu nakazo-1 vanju oglasijo osebno pri njem v svrho dobave ! predmetov. — Trst, 21. dec. 1920. ~ Gen. civ. ko-: mLsarijat. Is tržaškega iivllenla Poizkušen samomor t Metne mladenke. Včeraj popoldne se je hotela zastrupiti s karbolno kiselino 15lcfna Gina Petar os, stanujoča v ulici An-drona S. Eufemia št. 7. Petarosijeva noii že nekaj mesecev bitje ped srcem. V strahu pred starisi je pc pila s samomorilnim namenom precejšnjo količino karbolne kiseline. Ko je zapazila Petaro-, sina mati, da si heče njena hčerka končati svoje . mlado življenje, jc nemudoma pozvala zdravnika rešilne pestaje. Dospevgi zdravnik je »ožehtal* mladi Gini želodec. Ker ni njeno stanje ne%arno, jc je pustil v domači oskrbi. Padla v morje. Včeraj popoldne se je izpreha-jala ob kanalu pri cerkvi sv. Antona novega 17-letna Frančiška Bremich, stanujoča na Goldoni-, jevem trgu št. 10. Ali nesreča je hotela, da je deklica zadela z nogo ob neki kumen ter štrbunk-nila v morje. Na njeno obupno klicanje ji je pri-veslal s čolnom na pomoč brodar Josip Varin ter potegnil prestrašeno deklico v dolu. Pozvali so takoj zdravnika rešilne postaje, ki je podal Brc-michevi primerno pomoč ter jo dal odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v LX. oddelek. Njeno stanie ni nevarno. Nočni napad. Ko s.c je včeraj ponoči I8letni Romeo Slultus vračal domov v ulico Ginnastica št. 36, ce mu jc pridružil neki možakar ter ga vdaril > kozarcem po gla\i. Z okrvavljeno glavo je šel Stuilus iskat polnoči na rešiLno postajo. Med tem časom, ko mu je zdravnik obvezal rano, je prišel iskat pomoči z okrvavijeno reko 27lelni Josip Giuiietti, stanujoč v ŠLorklji Št. 331. Slultus je takoj spoznal Giuliettija za svojega napadalca. Začel? sta se ir.ed seboj glasno prepirati. Ali prepir ni trajal dc-lgo, ko je udaril Giuiietti Stultusa enkrat po glavi in ušel. Neprava orožnika. Pred par dnevi sta se predstavila Berli Ravalico. stanujoči v Lonjerju £t. 227 dva mladeniča, stara kakih 25 let. Eden izmed njiju jc bi! oblečen kot orožniški poročnik, d očim jc bil drugi v civiiu. izjavila sta goapej Ravalico, da *u je pcflala vojaška oblast z nalogo, da mo- lž T omaja. »Zvezda nam je utonila« je vzkliknil govornik ob grobu rajnega g. Eaafle Cerneta. In res je odšel v večnoet moi, ki ga bo pogrešal ves Krae. Bil je vnet borilec za pravice tlačenega naroda, ■aož plemenitega vet, da malo takih. Val. ki so ga poznali. «o ga vzijuinti in mu ostali prijatelji. Občina in deiela žalujeta po njem. Naravna nadarjenost in pridnost v frtudiju sta ga postavila v prve vrate kratkih odličnjakov. V cvetu moške dobe, bal v Ča'su, ko je bil Iz lastnih skušenj do dna spoznal »vet, nam ga je ugrabila smrt. Koliko nad je strtih, koliko dela pretrganegaf Sredi svojega najintenzivnejšega delovanja nas je zapustil proti vsakemu pričakovanju. Kako da je bil priljubljen mej ljudstvom, je dokazal pogreb na naj-dostojnejši način. Slabo vreme, mras in debeli sneg niso ovirali rojakov, da bi ne došli z vsega Krasa, od Nabrežine do Brkinov, od Trsta do goriške o-kolice, na pogreb in io v času poitne stavke! — Prostorno pokopališče ni moglo najeti silne mno. žice žalujočih. Ko so izročali truplo pokojnika materi zemlji, ni bilo očesa, ki bi ne rosilo. Dragi Emil! Ti si odšel, a Tvoj duh ostane pri nas in nas bc podžigal k vztrajnemu delu za ljudstvo. Emilov duh živi med nami, Na delo na^ budi m drami! Svetoivaoski. Brezmejna podivjanost — pokopališče opustošeno. V noči od 8. na 9. decembra so doslej še neznani storilica popolnoma opustošili mestno metliško pokopališče« pri Sv. Roku. Od 50 do 60 spomenikov — če ne več, vsled zapadlega snega se namreč natančno Število 5e ni moglo ugotoviti — so porušili. Kar je kamnitih, so jih prevrnili in deloma s podstavki vred iz zemlje izruvali, železne križe so pa do tal pnipognili, pri čemur so se ti po večini prelomili. Na vsem grobišču steii samo se 6 kamnitih, 7 železnih in par lesenih spomenikov. Škoda je velika. Žalosten pogled se nudi človeku. Vse križem leže po tleh nagrobni kamni in železni križi. K sreči pokriva snežna odeja zemljo, da tako vsaj deloma zakriva to brezprimemo razdejanje, nasledke zločinskega dejanja posuro-velih lopovov. Vrhu tega »o ti br«zvestaeži vzeli iz mrtvašnice nosalirice, jih nesli v mesto ter jih tu postavili pred neko gostilno. V soboto zvečer, dne 11 L m., se jc u čin zaznalo. Bliskoma se je raznesla novica po vsem mestu. In drugi dan so ljudje romali na grobišče kakor v Vseh Svetih, da se na lastne oči prepričajo o tem. česar niso mogli verjeti govorici. Med ljudstvom vlada vsesplošna raz-« burjenost in velikansko ogorčenje. Razpisana je nagrada 1000 kron za tistega, ki bi odkril zločince, ali mogel vsaj podati znake, na katerih podiagi bi se dali krivci Izslediti. Borzna poročila. Te&fb V Trstu. 20. decembra 1920. Jadranska banka 390 Cosulich 468 Dalmatia 395 Gcrolimlch J®20 Libcra Trie st ina 691 Lloyd 1915 Lussino 2100 Martinolich 337 Oceania 458 Premuda 500 Tripcovich 520 Ampelea 631 Cement Dalmatla 400 Cement Spalato 403 Krka 590 Tuja valnta na tr2a*kem trgu V Trstu, 20. decembra 1920. Ncprepečatciie krone 4*75— 5'50 avstrijsko-nemike krone 4'50— 5'— £chosloveaske krone 32*- 33'— dinarji 74'- 74'50 leji - 33*50— 34'— marke 38'50— 39 50 dolarji 28*20— 28*25 francoski franki 171]50—I72j— švicarski franki 440*-445'— angleški funti, papirnati 99'75—100*— angleški funti, zlati 114'-115'— rubll 16*- 18 — napoleonj 92*- 94'— MULI OGLASI Prodaja voznih listkov iz Logatca za vse postaje južne Železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSUL1CH", Societa Triestina di Navigazione via Milano 10, pritličje. AgtncUa želez, voznih listkov, Via Boka Z. (18 Bančni prostori v Trstu se nahajajo: ul. (assa dl RSsparmlo, uk S. Nicalo Telefon : štev. U<»3, 172«!7cj Ravni močnih mišic in vsaki Je e^Ia obilna ta britev za pasem, ki ao ž njo ob potrebi dobro mah.ile. Posebno radi tvejoga imetja je bila na glasu po vsej Kr^-ni Andjelija, nečakinja pokojnega dekana Sabljarskega, den Jože. Imenovali so jo dai »svećenikovo Andjeiijo«, ker se je okoli pokojnega •strica kot dete neprestano vrtela, a on jo je pital s slaščicami. Ta Andjelija jo bila sedaj v dvajsetem letu in zelo bogata, ker ni «amo očetovo, ampak tudi »tri-iovo pripadlo nji, kot edini dedlunji Pekićevo hiše. A zapuščina po očetu |e bila velita, ker je Nikola Se dosti nabral k tiatemu, kar fe naicl po njenem dedu, ki ga Je bil tako Junaški reiil £z turških pesti. A omočila se še nI, ker Jc nfe oče hotel na vsak način, da dobi gospoda, fino vzgojenega, in sictr takega, ki bi se hotot priieniti, to je, oeiatl ra vedno injo na njegovem domu, tudi če ne bi bil bo^at. No. tak se še ni našel, ostale prosilce pa fa odbijal po vrati, in urnofi si niso upali stopiti k njemu, z Andje&jo pa ni bilo moino sestati se m.a Mmem. Zdrav in mečao. temnega lica in globokimi brazdami io ličil boli kakemu ustaškerau vodli. ne^o-li mirnemu posestniku in trgovcu. Delal je Io to, kar je njemu samemu prišlo na um, najraje pa je sčde! v svoji trdniavi ter prifa&oval prijate« Ijev in poklanjalcev. Nikola je sprejemal vsakogar prisrčno in dostojno. razun tistih, ki so ce bahatih pred nJim, ker je bil tudi sam kaj ohol. Teda4 Je hitro odhajal v vrt, ali kamor-sibodi, čim so »amostanci prišli k njemu, a to samo zato, ker »o govorili o svojih »provinc i jah^, celo o »voji ^državi« in v generalih-«, ko kor da bi bila to prava država in pravi generali. Čitajoč počasi se je naučil marsičesa; a ljudi Je spoznaval samo, gledajoč bistro v svet. Prihajala {o k njemu tudi gospoda, četudi boli poredko, pak mu je-bilo ob takih prilikah v navado, dt se je vsakemu zagledal v oči, da vidi, kako da misli ta človek, a prevaril se je le malokedaj. Tudi doktor Mirko fe bil nedavno pri njemu, ter mu je v razgovoru, pri čaji t-ma, pripovedoval vse, kar je vedel o Stanku, kakor tudi to, da misli priti v Sabijane. Nikola ao jo tedaj globok« zamislil, potem se fm nasmehnil zadovoljno te re* kvl: »Bosaco videli, bomo videli*... Zatem fe Sel gori m doli ter paaovil iste beeede. Takoj naslednjega dne pa je poalal svoj voe ▼ Ljubeč, da privede Stanka in ie nek listič saa» imočil kočijažu, že jo bila nastopila trdna noč, a kočije s Stankom ie ni bilo, pek fe Nikola swUf p« sedef prt- ha jal k oknu Io skrbno pogleda val v ie vedno mračno nebo. Južni vetrovi z veHkiarf deievfi no prenehali in po pihnila je hladna burja in nebo fe oostalo sivo. kakor da se pripravlia za sneg. Književnost In umetnost »Bob za mladi zob". — Peami za mladino. Zbral Cvetko Golar. V LJubljani, 1920. (3 dinarje). Fran Levstik: Poezije l„ II-, HI. — Uredil C. Golar. (Zvezek po 5 dinarjev. V Lj-ubljani, 1920. Fran Erjavec: -Izbraai spisi«. — Uredil Ivan Dornik. I. ev. Povesti. — V Ljubljani, 1920. {620 din.) Josip Jurčič: -Spisi«. Zv. 1-4. Uredil dr. Ivan Gralenauer. V Ljubljani, 1920. (Zvezek po 6'20 din.) Dr. Ivan Gralenauer: -Kratka zgodovina slovenskega slovstva^. II. popri vijena izdaja. V Ljubljani, 1920. {Cena 12 50 din.) Dr. A, Breznik: »Slovenski pravopis-. V Ljubljani. 1920. (2*50 din.) Henrik Fedcrer: Patri*! f Povest iz. irdte juna&kc dobe. Poslovenil Fr. Poljanec. (1*50 din.) Fedcrer - Poljanec: »Sisto e Šesto«. Povest iz Abrucev. (2 din.) Rabindranak Tagai e: > PoTestice«. (3 din.) Poljanec: »Trenutki oddiha«. Z domačih in tujih gredic. (2'50 din.) Finžgar: 'Divji loTec^. Nova izdaja priljubljene narsdne igre. (2'50 din.) V Ljubljani, 1920. Svoji k svojim! Svoii k svolsm! Najboljša domača vi Cene ugodne Okoliiansko Belo vipavsko litrski refoSk Kraški teran Cene ugodne (a ti) nova zalosa teočlli vin. Trst, ullcp CunlcaH 8 | III JAKOB PEHHAUC - Tis. I™ 1 ulica deJIe Štev. — Telefon 2-S6. ; U Ml ZALOGA VINA, ŽGANJA in LIKERJE v (282) , | POSEBNOST ŠUMEČA VINA in JAJČNI KONJAK ZAHVALA V trenotku, ko sc nam srce topi v bridkosti in ko stojimo še ob odprtem žalosti neznanske grobu pred ^ se podpisani zahvaljujemo vsem. ki so spremili našega nepozabnega SMILA ČSRNSTa. k xadn]emu počitku. Posebno zahvalo izrekamo o. n. duhovščini, šolskim vodstvom, uradnikom, pevcem, g. županu za ainl|ivi govor in vsem zastopnikom mnogoterih občin ta* ponovno vsem, ki so prihiteli iz oddalienih krajev, da Izkažejo poslednjo čast pokojniku. TOMAJ, dna 20. deeembra 1920. ŽALUJOČI OSTALE