Edini slovenski dnevnik v Zjedinjcnih državah. -Kshaja vsak dan izvzemfi nedelj in praznikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki« The only* Slovenic daflf^ in the United States. Issued every day* CKiffTfl Sundays and Hofiday* VSLEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. Mm Mattel, Sap Unbar SI, 1998, at the Peat Office at Naw Tark, K. Y., nader tka Aak af Congress af March 8, 1879. TZbEFOK PISARNE: 4687 flllB 1 lil WTO. 116. — ŠTEV. 116. NEW YORK, TUESDAY, MAY 18, 1909. — TOREK, 18. VEL. TRAVNA, 1909. VOLUME XVIL — LETNIK JTO. I Temperenčna suša v državi Kansas. ▼ KAN S ASU SE SEDAJ NITI V ZASEBNIH KLUBIH NE DOBI OPOJNIH PIJAČ. Sploh se je prodaja opojnih pijač končala po vseh javnih lokalih. TENNESSEE. Topeka. Kana.. 17. maja. Minolo soboto je postal pravomočen novi temperenčni zakon, ki se nanaša na klube. Imenovani zakon je izposlo-val drž. glavni pravnik Fred S. Jackson, kteri je v soboto tudi osob-no skrbel za to. da ni bilo nikjer in naravno tudi ne v klubih dobiti najmanjše kapljice opojne pijače. Xovi zakon določa med drugim. da je tudi onim ljudem, kteri imajo v svojih kleteh opojne pijače za izključno domačo porabo, zabra^jeno iti v klet in tam na skrivaj piti pijačo, ki je boljša, kakor voda. Tako drastičnega zakona tempe-renčniki dosedaj še ni-kjer ni>o izdelali. Lastniki dvoran, v kterih se inače vrže zborovanja, kakor tudi predstojniki klubov so bili včeraj prisiljeni paziti na to. da ni nihče, ki je prišel v njihove lokale, pil kaj druzega. kakor vodo. Celo oni ljudje, kteri so seboj prinesli whiskey, niso smeli piti. Vsled tega je vladala včeraj po vseh velikih mestih taka suša, kakor v puščavi Sahari. To velja naravno tudi o malih mestih. Nashville, Tenn., 17. maja. Pivovarnami, lastniki tovarn za žganje in drugi podjetniki so po dvodnevnem posvetovanju sklenili, da bodo jedno-glasno protestovali proti nedavno sprejetem temper en č-nem zakonu, kteri j« po njihovem zatrdilu protiustaven. - - o-........ LED OB NEW FOUNDLANDU Mnogo parnikov poškodovanih. St. John's, N. F., 17. maja. Medtem, ko je bilo lani že v aprilu mogoče priti s parniki in jadrankami do severnega obrežja otoka New Foundlanda, je ob onem obrežju letos še sedaj v maju vedno toliko ledn, da se otoka ne more nijedna ladija bližati. Tam se je nabralo toliko ledenikov, da je plovitba oceanskih parnikov tudi daleč od obrežja v velike j nevarnosti. Tekom zadnjih desetih dni dospelo je v tukajšnjo in druge luke vse polno parnikov, kteri so bili vsled ledenikov poškodovani, tako, da je bilo na tisoče potnikov v smrtni nevarnosti. 0-brežna plovitba, se ob se vero iztočnem obrežju še vedno ni pričela. Tudi one pokrajine, kjer se nahajajo daleč od obvelja pešeenine, na kterih je ribolov najuspešnejši, so še vedno pokrite s plavajočim ledom, tako, da se ribarstvo še ne more pričeti. Tudi na jogo ni mnogo boljše, kajti samo potniki ix New Yorka došlega parni-ka Rosalind so našteli na višini Cape Race 143 ledenikov. Vsi parniki iz juga prihajajo-z veliko zamudo, kajti pluti mera jo po velikih ovinkih, pre-dno pridejo do varne loke. "A hell of a place". Bayou Sara, Louisiana. KAKO SE PRIPRAVLJAJO V MESTU BAYOU SARA, LA., NA SPREJEM O-KLOPNICE MIS-SISSIPPL Meščanom je vse jedno, so li oblečeni častniki v frakih, ali pa ako pridejo brez obleke. PO JUŽNEM NAČINU. Baton Rouge, La., 17. maja. Kakor /.e poročano. se je oklopniea na->e vojne mornarice. Mississippi napotila po reki Mississippi navzgor in tem povodom bode obiskala razna obrežna mesta. V v-akeru mestu so ustanovili meščani posebne sprejemne odbore, kterih naloga je došle mornarje pogostiti in prirediti bankete ter plese častnikom. Tudi v malem mestecu Bayou Sara. so se pripravili, da kar najlepše sprejmejo mornai'je in njihove častnike. ker pa v mestu primanjkuje dvoran in sličnih prostorov, da bi Raje v ruske ječe, kakor v canad. svobodo. LITVINSKI REVOLUCIJONAR, KI JE PRIBEŽAL V CANA-DO, ŽELI VRNITI SE V DOMOVINO. Sedaj je v Canadi vjet in pričakuje, da ga izroče oblasti Rusiji. IZ NJEGOVE ZGODOVINE. Winnipeg. Manitoba, 17. maja. V t uk. zaporih je zaprt nek Litvinee, imenom Buchliolz, ki je političen begunec in kterega bodo v kratkem izrodili zastopnikom ru=»ke vlade, da ga pošljejo nazaj v Rusijo, kajti on potuje raje domov na Ru-~ko. kjer ga čaka morda stroga kazen, nego da bi ostal v Canadi. Mož, ki je star <>7 let. ima domotožje in bi rad videl enkrat svojo domovino, oziroma -vojo rodbino, nakar rad umrje, ako /.ahtevaju ruske oblasti njegovo življenje. Jetnik govori le litvinsko in ko so končno našli tolmača, je pričel takoj jokati in je dejal: "Prestar sem in dela v Canadi ne morem izvrševati. zamogli pogostiti ^vse mornarje, je Vs]ed bi ^ raJ vrnil tlomov> t]a nek čla-n pripravljalnega odbora po- I ^ enkrat viJim ženo in otroke. Poslal kapitanu oklopniea Mississippi, | {em naj- pa store z menoj. kar se jim poljubi. Tudi ako me obesijo, bode Mr. F remontu sledečo brzojavko: j kih činov in kako piše skoraj vse časopisje v prilog mehikanskega predsednika Porl'irio Diaza. "Z našim pozivam", tako pišeta Magon in Guerrero, "ne prosimo vsmiljenja in milosti za stanovnike bornih koč mehikauskih sužnjev, temveč naš poziv je smatrati prote-stoiu proti zatiraiei-ai marljivega mehikanskega prebivalstva. Delavstva vsega >\Ha naj ne dopušča, da bi naš skupni sovražnik obžalovanja vredne peone naše domovine zatiral, kajti okove, v ktere nas kujejo za-morejo prej ali slej pazeči tudi v druge kraje." Položaj mehikanskega delavstva je čuden. Porfirio Diaz >e je že pred leti združil z inozemskimi podjetniki. samo da zamore domače mehi-kansko delavstvo tem bolj zatirati. Inozemcem je dal na razpolago velikanska zemljišča, pravice do rudarstva in gradnje železnic. Inozemska podjetništva nastavljajo potem svoje uradnike in poslovodje, kteri dobivajo velike plače in tudi delavci iz inozemstva dobivajo še enkrat toliko plačo, kakor domačini, ki morajo na domačej zemlji oprav.ljati dela najnižje vivte. Na ta način se je me-hikanskemu domačemu delavstvu diemogočilo ustanoviti si svoje lastne organizacije in si izposlovati bolj i«* delavske pogoje. Mehikansko marljivo prebivalstvo mora stradati, samo da zamorejo inozemski podjetniki. ki so sozarotniki pred^aniika Diaza. nakopičevati za se ogromna bogastva. Da se dokaže kako velikanska premoženja je Diaz podaril kapitalistom iz Zjed. držav, treba je le pov-darjati, da je dobil E. H. Harriman zapadno od Tampico 2 in pol milijona oral veliko zemljišče, ki je polno petroljskih vrelcev, dočim so dobili Hearst in njegovi drugovi v državi Ghihuahua tri milijone oral veliko zemljišče. Nadalje je znana Standard Oil Co. dobila ob Mehikanskem zalivu 70.000 štirijaških milj veliko zemljišče, ktero je deloma tudi last zgoraj omenjenega Harrimana. Kako kruto pa ravna Porfirio Diaz s svojimi rojaki, naj bode razvidno že iz tega. da je tekoma svojega vladanja dal postreljati najmanj 30.000 ljudi, kteri niso hoteli trobiti v njegov rog. Pri volitvah v letu 1902 je vojaštvo v Monterey streljalo na nek sprevod, kterega so državljani priredili. Tedaj so bila vsa tla polna mrtvecev in ranjencev. Pred tovarnami v Rio Blanco je Diazovo vojaStvo povodom ustaje t letu 1906 po6tre-ljalo 64 moških, 6 žensk in 4 otroke. Istega leta so v Caneji orožniki, vojaki in cowboy i iz Zjed. držav morili štrajkujoče rudarje. Oni, kteri so še ostali pri življenju, so se morali vrniti na delo. To so le nekteri izmed mnozib krvavih dogodkov, ka-koršnji so na dnevnem redu v dobi '(jneiukanskega morilca Mehikanska revolverja ni le političnega, temveč tudi aoejjalnega pomena, kajti pred vsem mora rešiti prolbleme, kteri ee tičejo delavskega položaja. Predsednik Diaz je mefci-kansko delavstvo prisilil, da nastope v novejšem Saša s silo proti sili. Meh£ksnaki delavei abtevajo se-daj zajedno s liberalno stranko svobodo tiska in govora, svobodno jo mladine in fnroSStev podarjenih wsnljlW domačem a prebivalstvu. Nadalje nktevajo tmA odpravo Po Dardanelah. Carjevo potovanje. • CAR NIKOLAJ SE BODE VRAČAL IZ FRANCIJE KROG EVROPE DOMOV IN SICER PO DAR-DANELAH- Tem povodom obišče tudi Italijo in Carigrad; nemška jeza. POLITIČN9 POTOVANJE. Rim, 17. maja. Semkaj se javlja, da bode ru^ki car. kteri odide v poletju na daljše potovanje, obiskal poleg Francije tudi Italijo, v znak prijateljstva med Italijo in Rusijo. Obiskal bode naravno tudi Anglijo in od tam se vrne nazaj v Francijo, kjer sra l>ode v Brestu pričakovala njegova vaehta, s ktero pluje potem kros: Portugalske in Španske na Sredozemsko morje in potem v Italijo. kjer ga bodo svečano sprejeli. Iz Ttalije se ne bode vračal v Rusijo preko severne Evrope, kajti plul bode naravnost na Grško in v Turčijo, oziroma v Carigrad, od kjer se vrne preiko Dardanel domov v Rusijo. To ho.U* v prvič, da bode kaka ruska vojna ladija plula po Dardanelah od pariškega miru nadalje. Za ta v speli se ima Rusija zahvaliti pred vsem vspešnej politiki Anglije in Srbije proti Avstrijwn Nemčiji. — .akor se javlja iz Avstrije in Nemčije je pričelo tamošnje nemško <"'a>opLsje že divjati vsled carjevega obiska na raznih dvorih v Evropi, kajti na Dunaju in v Berolinu so prepričani, da bode carjevo potovanje velike politične važnosti. Vesti iz Turčije. Reorganizacija vojske. TURŠKA VLADA JE SKLENILA REORGANIZOVATI VOJ-' SKO IN MORNARICO. Obsojene Starotnrke so pred parla-metnim poslopjem obesili. PREPEVAJE V SMRT. Iz Avstro-Ogrske. Burijan odide. BARON BURIJAN SE JE ZAMERIL VSLED SVOJE FINANČNE POLITIKE .IN Z A-GRARNIM VPRAŠANJEM. Predavanje skupnega finančnega ministra pred cesarjem Fran Josipom. Morilki morala pomagati lastna hčer. Margareta Sullivan, 269 Railroad Avenue v Jersey City, N. J., stanujoča je povabila predvčerajšnjim več sosedov na večerjo. Jedli in pili so pozno v jutro. Ko so povabljenci odšli, je Sullivanova ubila svojega ljubčka George Straehla. Da ne bi sum na njo. ^e poklicala morilka svojo 121etno hčerko Maggie in l< prisilila. da je pomagala nesti mrliča, čez kakih 80 čevljev široko dvorišč- in skozi dolg hodnik na ce-sio. Tam mil je spraznila žepe in ojavi pri otroku lastnost, ktera mu zelo -luž in koristi ter ostane njegova la.-t vse /.i vi j«* nje in ta je: upanje. r{milje je glavni nagib življenja. 1'panje priganja onega, kteri je že kaj dosegel. k novim večjim podjetjem, i jarujt* malosrčne in navdušuje propale. Iščite med ljudmi in zelo n-alo jih bodete našli, kteri več ne upajo. Ako pa najdeš kaeega moža, ali žensko brez upanja, potem vidiš neko bistvo, kterega duh je mrtev, in kteri životari brez namena in cilja. O,I \ «eh lastni»sti. ktere Stvarnik človeštvo oMaril, se je upanje skaza-kot največji blajro^ov. Mornar, kteremu se je ladija razbila na velikem morju, s«* oprime kart u a hloda in se trdo drži. dasi mu njegova pamet pravi, da ni pričakovati |»omoči. I panje ga priganje, ai;« v- i v V> skrajnosti. Sili ga. na up »rabi pi>sledujo moč. Mnogo-kraJ premaga upanje pamet in je konečno po]>olnoma opravičeno. V prvih naselniskib letih Amerike, k«> so tuji gospodarji prebivalce te dežele tlačili, ko -o se pijonirji kulture imeli Itoriti ne le proti krvože-Ijnimi Indijanci. temveč tudi proti d< narj i hlepečej materini zemlji, v onem času pač niso imeli ljudje upali na lepo lmdočnost. Materina zemlja je bila mogočna. Kralj je bil bedast in nedosegljiv, gojil je sovraštvo proti vsemi naseljenci. vse je smatral revolueijo-narjem, ter se trdno odločil jih podjarmiti. Naselbine so bile le redko obljudene ni nikakor ne cvetoče. Niso imeli armade, ne da posebni milice, in nič pravega orožja. Meti tem >o bile daleč na okolu raztresene in v marsikakej naselbini ni bilo najti posebno nagnjenje k složnemu postopanju. Dasi so zatiralci uvideli, da je položaj < Impen. vendar pa so naselniki gojili upanje in tudi uprozorili splošno vstajo. Med sedemletnimi |boji, kteri so sledili vstaji, je bilo upanje večkrat zeLo majhno. Večkrat je kazalo kakor bi popolnoma ugasnolo. Toda ljudje bodo vedno upali. V človeškem življenju ni mogoče zatreti upanje, kakor tudi ne duše. Oni ljudje, kterirn so se težave dozdevale za nepremagujoče, so le še vedno upali — in se neprestano borili — dokler n j so postali neodvisni in ustanovili to veliko državo. Ko se je pred par meseci na hitro potopil puruik " Kepublic" je nastal grozen strah 111 mnogo ljudi bi utonilo. ako ne bi častniki hodili mirno in hladnokrvno po pamiku in prestrašene ljudi navduševali z upanjm in jih zagotavljali z brzo pomočjo. V malej brzojavnej sobi sedel je uradnik Binns od Marco ni je ve družbe in gojil š«- večje upanje nego drugi ter na vse strani klical za pomoč. Hrzo se je raznesla govorica po vsem parniku o njegovem delovanju. Povsodi se je vzbudilo upanje in kmalu so potniki upali na pomoč, ktera ima gotovo priti, ter so pozabili na strah ter mirno čakali, da je obljubljena pomoč tudi res dospela. Ako bi v tem slučaju ljudje obupali. bi nastala grozna nesreča. Mn-žki bi pozabili, da so ljudje in bi se spremenili v pošast. Ženske in otroci bi v slepej grozi zmedeni sem in tja tekali in mogoče naravnost v morje poskakali. Toda upanje je prišlo vsem na parniku v pomoč in tako so se vsi rešili — izvzemši dveh, ktera sta bila pri trčenju usmrtena. * * * — Življenje skoraj vseh pravih ve-likiiii ljudi, se je posebno odlikovalo, da v najbolj obupnem slučaju niso upanje ostavili. Columbus nam je v tem najboljši dokoz. Dasi 6e je ves svet protil njegovemu podjetju, ktero je pričel, vendar to ni opustil. Njegova namera se ob istem času ljudem za tako neumno dozdevala, kakor bi se dandanes nam dozdevalo potovanje v planet Mars. Columbus je moral leta čakati in prigovarjati, da je dobil dovolj denarja za svoje potovanje, a poleg tega Se na visokem morju, ko je bil že blizo novemu svetu, je moral svoje mornarje in sam sebe tolažti z upanjem, da bode kmalu na cilju. Le trdno upanje mu je pripomoglo do največjega odkritja v zgodovini človeštva. Posebno upanje pa morajo oni gojiti, kteri ne delajo le sami atsebe, ampak tudi za ves bodoči nsrašSaj. Marši kak izumnik živi mogoče le tako dolgo, da vsaj vidi uspeh njegovega dela. Državniki in preustro-jevalci zastarelig šeg, mnogokrat zelo krutih, pa si nalože težavno, nehvaležno delo, da bi človeštvu kaj pripomogli v civilizaciji, pa mnogokrat preje umrjo, nego da bi videli vsaj najmanjši vspeh njih dela. A vendar delajo ti ljudje zelo požrtvovalno, samo, da bi človeštvu koristili, a za to ne dobe ne priznanja, niti denarja, zelo mnogokrat pa nalete na zelo hude ovire, toda trdno upanje jim pomaga, da vse težave premagajo. Dokler bodo ljudje na svetu takšni kakor so dandanes, uemore nikdar upanje zginiti. Ako oče in mati nehata kaj upati za sebe, tedaj pa upata kaj doseči "za svoje otroke. Koliko potrpljenja in upanja goji plemenita mati. da njeni otroci to dosežejo kar je bilo njej nemogoče, ali pa da bi saj postali znameniti možje. V onem trenotku. ko mati povije dete se v njej pojavi ljubezen, ktero tako goji dokler mati živi in v njej upanje. Naj si bode osoda matere kakoršna koli — beda. bolezen — ali upanje /.a svoje dete ostane nepremakljivo. Mnogokrat se žali bog pripeti, da se mati bridko moti in ji« ogoljufana v upanju. Toda po vsaki zniotnjavi se upanje zopet oglasi iu le smrt zamore zatreti to upanje. Bolnišnice, blaznice. ječe in pobo-Ijšalnice so žalibog nepopolujene z ljudmi, kteri bolehajo na umu ali telesno, ali drugimi prestopki. Ali mati. ktera ima svojega otroka v kakem takem zavogu le še vedno ggoji upanje. Dna še vedno upa. da ozdravi um, duša ali telo svojega otroka, in da ta konečno najde dobro mesto med človeško družbo, ker to je materini ponos. * * # Kdo se poda po svetu in si išče srečo, da doživi marsikako preset^e-tenje in mnogokrat mu pogum upada. Naravno je, da mi kot ljudje bitja povsodi pravico pričakujemo. Toda gotovo je, da moramo marsikako krivico prenašati. Naravno je, da mi vsi iščemo srečo — toda zanašati i z i pripraviti se moramo, da najdemo mnogo nesreče. Toda dokler gojimo upanje v našem srcu. zamoreiuo vedno dalje potovati i in se s težavami boriti, ako hočemo konečno kaj doseči. Dar upanja je mnogo večji, nego so vse težave tega sveta; upanje je orožje, s kterirn je vsakdo oborožen, in naj bode vedno pripravljen je uporabiti, da konečno doseže svoj zaželjeni cilj. Žalostna zgodba žlahtne device Hermenegilde de la Bunka. Imela sem nadebudno, ljubljeno prijateljico, Hermenegildo de la Bunka. iz prastare patricijske rodoviue kranjskega mesta. Ni je kreposti, ne moralne, ne fizične, ki bi nje ne dičila v dit irambičnem superlativu. Petrarkova Pavla in Prešernova Ljudmila sta bili pravi strašili proti njej. Ljubila sem bolj nego vse sladkosti tega sveta. Zaupali vsa si vse in celo imena ter pisma svojih vse-kokratnih ljubimcev. Edino maski za pustni večer "Med cigani" sva si prikrivali iz gotovih ozirov. Zares prava idealna dekliška ljubezen je bila med nama. In danas — ni je več! Ugrabila mi jo je kruta smrt z neusmiljeno roko, in kako je to prišlo, povem Vam nakratko. Najprej naj govori njeno lastno pismo, ki mi ga je bila pisala ravno en teden pred svojo smrtjo. To je. * ^ * * V Kranju, dne 28. febr. 1909. 1'redraga Milka! Komaj sem že čakala, da Ti utegnem pisati nekoliko vrstic. Pisati Ti imam grozno novico. Oh, nekaj strašnega se je zgodilo v Kranju. Sama ne vem, kako naj začnem, tako sem zmešana od samega strahu. Pomisli le konec je vseh upov kranjskih deklet. Vsi mladi in stari neoženjeni gospodje — ravno 33 jih je — so se zakleli proti nam! Pa prav za res — ne za špas. Ustanovili "so si bratovščino s skrivnostnim imenom "B. Z. S. 33 : 180" Staretova Urša. ki po-grunta vsake sanje, je rekla, da to pomeni "Bratovščina Zmešanih Samcev po 33 : 18G", to je ena šestinka navadnega samca. No. pa Urša se v časih tndi zmoti. Jaz pa pravim, da je vsaki izmed njih vendar vreden vsaj za polovicu normalnega samca. Pa naj ti povem dalje. Zbrali so se vsi oni, po katerih smo se včasih ozirale tako strašno zaljubljene, polne vročega hrepenenja, da bi se nas vendar usmilil vsaj eden. In zdaj so se smo za nje mrtve! Itn, da je med njimi tudi nek^j takih, ki so povrtfci ie od vieb kranjskih deklet dobifi košarice ki bi bili danes že lahko častitljivi dedki — pa vendar je škoda tndi za te. Saj veš, da kadar katera izmed nas postane Častitljiva 501etna devica, se pa nazadnje tudi še na ta-cega rada obesi — brr--! Jaz poznam par starih tetk v Kranju, ki bi se morebiti nazadnje vendarle usmilile katerega izmed teh "zmešanih samcev". Torej je vendar tudi teh škoda! / Meni pa je najbolj žal za onimi, kt so še tako mladi, da še nimajo niti dlačice pod nosom in za katere se še prav nič ne more vedeti, ali bodo imeli kdaj vijoličaste ali zelene brke. Ali še veš, ko se me je lani usmilil listi Zelenko, da sem mu smela pod nadebudnim ponosnim nosom vleči kocinice izpod kože? Sedaj je tudi on |M>stal "zmešan samec" in se je zaklel proti nam. Ko sem ga prosila na kolenih — veš. na mojih, ne na njegovih — naj s tem činom nikar ne pahne v nesrečo vseh kranjskih deklet, in ga očitljivo vprašala, če se ne spomni več na mojo lansko brke-tvorno pomoč, se je kruto zadri nad menoj: "Saj je I^ovrenčkova žavba dobra tudi za brke. ne potrebujem več b. b. e pomoči!" Vediš. taki-le so: pa kar vsi od prvega do zadnjega. Oh. kaj 1k>! Tu je moral sam peklenšček vmes vtakniti svoje kremplje. Veš da. taki teligentni gospodje pa store kaj tako neusmiljeno neumnega! Ko je vendar toliko teligentov med njimi (ali. kako se že pravi). Saj so nekateri med njimi dokazali svojo teligenco celo preti samo vojaško komisijo. In še celo gimnazijskega profesorja imajo med seboj. Ta bo sedaj druge v Mavriceljnovem štibe-1 ji*u pital s teligenco kar na litre. Oh, Milka, ali še veš najine lepe sanje zadnjih let? Kako srečni sva bili v krasni nadi. da se nama posreči morebiti še kdaj. uloviti v svoje zanjke in ukleniti v sladki zakonski jarem katerega izmed zlatih mladih gospodov kranjskega mesta! In sedaj?! Vse nade so nama splavale po votli! Pa — jaz bom poizkusila še eno. V '" (lorenjca bom dala sledeči in-serat: "Mlada. lepa. duhovita, bogata, krotka gospodična, ki je veliko manj teligeutna. nego je najmanj teligentni "zmešani samec" — in torej nobenemu izmed njih ne bo pokvarila njegove teligence, prosi za božjo voljo, naj se je usmili kateri izmed onih po 33 : 186 ter jo milostno vzame za svojo nevredno, ponižno ženico. Rada mu bode snažila tudi črevlje. vlekla mu, ako treba, izpod nosa žlahtne brčice in bo končno hvaležna tudi za "potoško ljubezen". Milostne ponudbe pod "183 : 33" na uredništvo "Gorenjca". Tisočera srčna hvala za velikodušno usmiljenje že naprej". Tebi v pojasnilo naj še povem, kaj je "potoška ljubezen". Daleč tam nekje v kranjski Sibiriji je gorska vas Potok. Tam se je omožila mlada in brhka Potočanka. Črez 14 dni po poroki obišče svojo mater. Le-ta jo vpraša, kako da se jej godi v zakonu. Mlado ženšče jame nato brit ko jokati in obupno ihteti. Prestrašena mati hoče izvedeti vzrok. Mlada po jeclja je pove: Moj mož me nima čisto nič rad. Glejte, že 14 dni sva poročena — pa me ni še noben-krat namlatil; niti z nogo brcnil me ni! Hu, hn, hu..." Vidiš, to je "potoška ljubezen". Morebiti se me vendar usmili kateri, ako obljubim, da bom srečna tudi, ako me hoče ljubiti "po potoško". To menda marsikateremu ne bo zo-perno, ker vem, da se znajo nekateri med "zmešanimi samci" vesti proti damam prav "po potoško". Pa še nekaj. Ježeš, ko bi Ti vedela, kakšno društveno znamenje so si izmislili — kar groza me izpreletava! Kos stare vrvi pa strgan materski tiak in črki P. M. Ragljačeva Špelica je pač rekla, da to ne pomeni nič hudega. Stara vrv pomeni, da bo ta bratovščina držala tako trdno, kakor plesnjiva vrv, materski trak — da bi jim človek meril teligenco lahko kar na metre, črki P. M. pa — "Pro-kleti Maček" — ker so bratovščino skovali na pepelnico pod utisi groznega mačka od pustnega večera, ko so jim ciganke v Sokolovi dvorani naredile tako, da se jim je zmešala kar pamet. Morebiti je res tako; Bog daj. da bi bilo! A, mene je le strah. Oh, toliko bi Ti imela še povedasti — pa nimam več časa: Le toliko Ti še rečem za danes: Moliva, da se nas Bog usmili v tej nesreči in pa kak "zmešani samec" — pa molči! Nikar ne pokaži nikomur tega zmešane-ga, žalostnega pisma. Tvoja obupana Hermenegilda de la Bunka. P. s. Pozdravi tudi Kramerjevo LinČi — pa Prajzov Lojze in Potu- UtOJAJd, VASOCAJTS be NA zakleli proti nam pod strašno prise-j "GLAS NAEODA", HAJVBČJI Q> go, da nas rrihČe več ne pogleda, da VAJCBAA DOTTWIK! Škov Pepe sta tndi že zraven. Lojze bo menda izvoljen za predsednika, Pepe pa za tajnika. Hermenegilda. P. s. Pa molči, za božjo voljo I Hermenegilda. * * * Tako pismo moje prijateljice. Iz njega se nam zrcali vsa njena, srčna bol — ves njen obup. Kaj da se je godilo dalje, povem Vam nakratko, ker me je brezmejna žalost potrla tako, da ne morem ne govoriti, ne pisati. Inserat v "Gorenjcu" ni pomagal nič. nego da so se barbarsko neusmiljeni "zmešani samci" le rogali nesrečni deklici. Nekega večera izve, da ima "B. Z. S. po 33 : 18(i" tajni mnogoštevilni občni zbor. Ohrabri se ubogo než-m. dekle, obleče se kakor nevesta v svojo najkrasnejšo obleko, ki jo je bila še njena stara mamica nosila pri svoji jH»roki. ter liajd! z obupnim pogumom v zbor "B. Z. S." Nekako prestrašeno osuplo jo zazro naenkrat med seboj ter hipno obmolknejo, ko jih je pogledala povrsti nežnoljubeče očitajoče. Vendar se kmalu osvestiti« Lojze in Pepe. ki sta bila med tem res že dosegla čast predsednika, oziroma tajnika bratovščine. Pepe za-rohni nad njo: "Jaz sem jako razžaljen! Pereat, mulier!" I>^jze pa: "To je izdajstvo! Česa iščeš tu med plemenitim cvetom žlahtnega moškega spola kranjskega mesta ? Ali hočeš zapeljati nas nedolžne? Poberi se — treščite jo vun, da se razleti v svoj nič!" Tedaj pa Hermenegildica na kolena — proseče in milo plakajoča pleza Ih> kolenih spred prvega do zadnjega, pretresljivo kličoč: "Zlatni gospod, usmilite se me sirote! Vem da sem stokrat ne vredna celo zadnjega izmed Vas — pa imejte usmiljenje! Srečna bom. ako me vzamete k sebi kot zadnjo deklo. Boga bom hvalila vsaki dan. ako me hočete ljubiti vsaj "po potoški"! A. vse zaman! Povrsti vsaki jo je zaničljivo brcnil z nogo od sebe. Ko jo je bil brcnil zadnji — so jo zgrabili ter vrgli na cesto pred Mavriceljnovo gostilno. C boga žrtev barbarske brezsrčnosti se pobere, milo zaječi, se prime z obema rokama za glavo — steče — teče — priteče na savski most ter skoči v Savo.ki pohlepno pogoltne nežno deviško truplo... Drugi dan pa so jo našli mrtvo na produ pri Struževem. Prijateljice smo jej priredile zasluženi krasni pogreb, potem si pa na njenem grobu segle v roke ter prisegle pri njenem spominu, da hočemo povrsti vse poskakati v Savo, dokler ne omehčamo neusmiljenih src "zmešanih samcev". Jaz sem prva na vrsti. Draga prijateljica! Kanalu (bom pri Tebi. ki Te je pognala v mrzlo smrt moška brezsrčnost v nežni dobi 45 let! Z Bogom, Ti deviški ovet, ki Te ni bil vreden niti eden izmed vseh "zmešanih samcev" — niti vsi skupaj ne! Emilija de la Koutra. Vzori. Črtica. — Spisal Rado Nevin. Pavla! — Kakor pritajen vzdih, klic tihe, skrivnosti polne poletne noči. Ves je vzdrhtel, vstrepetal. Kakor b' se spomnil na nekaj lepega, na nekaj čudovito lepega, kar je nekdaj občutila njegova duša, v prelestni mladosti, v dnevih mladih, solnčnih... Vstrepetalo lahno je vstrepetalo na vesoljnem nebesnem svodu, posejanem s tisočerimi srebrnimi zvezdicami. In tam v dalji, v neizmerni dalji se je zablestelo, vžgano od nevidne, mogočne roke, zažarela je zvezdica v nebeški krasoti, kakor je ni videlo še nikdar njegovo oko. V njegovem srcu se je zgenilo, vzbudilo; vstajali so spomini — vsi lepi, vsi krasni, kakor biseri iz prav-ljiških čarobnih noči. Spet se je porodilo v srcu hrepenenje in ga objelo z mogočno, neodoljivo silo. In s hrepenenjem so prišle sanje. Strmel je tja- v mehko, jasno noč in se vdal ves tem sladkim, opojnim sanjam. Ni jih klical teh spominov iz prvih mladih let, prve ljubezni; ni jih klical; prišli so sami; lahno, komaj slišno so se prikradli v njegovo srce. All, in bile so krasne te sanje. Nad širno poljano je plula tiha, mesečine polna noč in plaho so zrle zvezde. A kakor kraljica med njimi se je blestela ona čudovita, ta-jinstvena zvezdica. Preko ravni je zavil mehak, božajoč zefir. Zaigral je v vrhovih dreves in šepetal z lističi skrivnosten, samo njim umljiv šepet. Poljuboval je njegove dolge, črne lase in mu hladil vroče čelo. Njegove misli pa so plule daleč, daleč. Klicale so nazaj prvo zarjo nežne mladosti. Ah tako krasno je bilo tedaj. Hitela je mimo okna napol še otrok, angeljsko krasen otrok, vprla vanj svoje žametne, mehke oči in se zasmejala z zvonkim glasom. Kako je ljubil on) to dete, to tihe, sanjajoče oči, ta zvonki, jasni smeh. Kdo bi ne ljubil te duše, čiste, ne-omadeževane, polne otroškega hrepenenja, otroške vdanosti. Ljubilo jo je žarko solnce in poljubljalo s svojimi zlatimi prameni njene goste laske, ljubil jo je nagelj na vrtu živoru-deč, duhteč ljubile, so jo pisane cvetke na polju in priklanjale svoje drobne glavice, ko je stopala kakor kraljica preko ravni. Vzljubiti jo je moral vsak, kdo je vzri to dobro, blago dete. Na večer je bilo. solnce je zatonilo za gorami in tedaj jo je videl zadnjič. Odhajal je v tujino, s težkim, bolestnim srcem je odhajal iz domačih logov, iz domačega kraja, od dragega ljubljenega bitja, od mehkih, žametnih oči. "Glej. Ivo. ti odhajaš, a jaz ostanem tukaj sama. samujoča zapuščena. Ah kako rada bi pohitela tudi jaz s teboj, tja v dalje, nedogledne dalje. Ah. tako rada. rada.! A ti greš. Ivo. me pozabiš v tujini, nikdar več se nt spomniš na me. In jaz bom pla-kala. plakala." "Ah dušica draga, Pavla, kako bi te pozabil kedaj. dete! Moje misli bodo vedno pri tebi in samo pri tebi. Ir. hrepenenje bo plulo preko ravni, preko gora in te pozdravljalo, pozdravljalo. Odšel je s podobo v duše, z mladostnim hrepenenjem in spominjal se je večkrat na njo. na angelja. s tihimi, otroškimi očmi. Bila mu je vzor. zvezda-vodnica. v katero zroč je veslal pogumen, močan čez valove razburkanega morja — življenja. A glej. polagoma, sam ni vedel kedaj. prišlo je kakor sen. neverjeten sen, l>ozabil je v tujini na prej tako ljubljeno bitje. Nestalno človeško srce! Spet se je vrnil po dolgem, dolgem času v svoj ljubljeni rojstni kraj. Pozdravljali so ga logi. zeleni logi, pozdravljali pisani travniki, šumlja-joči valčk reke, kakor nekdaj. Vse je bilo kakor nekdaj, še lepše je sijalo solnce na domačo zemljo, a nje ni bilo več; odšla je, preselila se je s stariši tja v trg. Sedaj je začutil v srcu veliko praznoto, veliko bol. Kakor bi umrlo naenkrat vse življenje. ljubezen dihajoče, vsepovsodi sama pustinja. Samotna je stala hiša tam nasproti, mrtva, ker ni donel več zvonki smeh ljubljenega bitja čez te mrzle, toplote željne prostore. Veneli so nagelji v gredah, preje tako bujno cvetoči, ni je bilo več mehke, dekličje roke, ki bi jih negovala. Vse mrtvo, prazno. In nocoj, glej nocoj, spet se je porodilo hrepenenje, vzbudile so se sanje prve ljubezni in plule tam preko gora krog bele hišice z zelenimi okni, kjer je sni val njegov ideal. — Tedaj se je dvignila tam na vasi pesem poznega vasovalca, vskipela, vzvalovila in tajni glasovi te pesmi so se zlili v pozni mrak. Zadonela je kakor glasnica prevelikega hrepenenja. v globini srca spočetega, ki prlkipeva in se razodeva v poznih urah tihe, mesečine polne poletne noči. Vstrepetala. zadrhtela je vsa snivajoča narava pod temi akordi, dokler se niso izgubili v daljavi. In objelo ga je hrepenenje z mogočno podvojeno silo: ni se mu mogel več vstavljati. "Pojdem. še nocoj pojdem, da vidim spet one žametne, mehke oči, da poiščemin poklicem nazaj svojo mladost, svoj izgubljeni biser, svojo ljubezen iz mladih, solnčnih dni." Vstal je. zaprl okno in hitel v tiho zvezdnato noč. Tamo iz zvonika so zadoneli udarci kladiva. Polnoč. In šel je naprej v pozni mrak in njegova duša je vriskala, kipela. Na nebu se je blestela ona čudovito lepa zvezda med drugimi sestrami in pogled na njo mu je vlil novega upa, nove moči. V njegovem srcu je dihal mir, združen s sladkim hrepenenjem. Videl jo bo, kmalu bo videl spet svoj vzor. angelja. svoje ljubko dete. Stala bo tam na balkonu vsa lepa. vsa krasna kakor nekdaj, z otroško plahimi, mokrimi očmi. Globoko čez rameni ji bodo valovili gosti, mehki laski in zlati solnčni prameni jih bodo poljubljali. se igrali ž njimi. Zasmeja se Zvonko kakor nekdaj, ko ga zaše-petala: Tisočkrat pozdravljen Ivo. dragi Ivo. pozdravljeni težko pričakovani. (Hej. menila sem. da si me zabil v tujini; a prišel si spet, spet si se spomnil na-me. In tudi jaz sera se spominjala čestokrat na te s hrepenenjem. Sedaj si tukaj, pozdravljen, pozdravljen!" — Vriskala bo njegova duša veselja, sreče, ko bo zrl spet svoj ideal, ne-omadeževan, čist kakor kristal. Spel je dalje, dalje mimo belih vasi, spečih, kakor izmrlih. Nič vstru-jenosti ni čutil v nogah, prav nič, ker veliko je bilo njegovo hrepenenje, veliko, brezmejno kakor vesoljna noč. Veselo je hitel naprej. Dolgo je hodil, dolgo. Glej in ozrl se je na v prelestnem čaru blestečo zvezdo-vodnico, ki se mu je lepši ne- go vse vrstnice v jasnem svitu smehljala na poti. In tedaj, ravno tedaj je vtonila tam nad trgom v daljavi; za seboj pa je pustila medel, nejasen odsvit. V tistem času je bila v bližnjem zvoniku ura ravno tri čez polnoč. Postal je in v dušiise mu je vzbudilo nekaj kakor plah nemir, bolest, negotovost. Vstrepetal je in nenavadno tesno mu je bilo pri srcu. Bil je li to njegov ideal, bila je ta zvezda, kije vtonila v daljavi? Objel ga^ je tedaj prej nepoznan dvom nad lastno močjo, dvom nad njegovim vzorom. Glej, Bog ve. morda najde po-teptanega. uničenega — plod svojih sanj — svoj vzor: omadeževali so mu dete. otrovali njeno prej tako čisto srce. Težke so bile misle in truden, negotov je bil njegov korak. Na nebesnem svodu so se potapljale srebrne zvezdice iu tonile za gorami. Jelo se je svitati. Zrudečilo se je nebo tamkaj na vzhodu in vrhovi gora so se zablesteli v prvih žarkih vshajajocega sol n ca. Na horizont je priplula velikanska žareča obla in zlasti trakovi so se vsuli čez širne poljane in vzdramili spečo naravo s svojo vseoživljajočo močjo. Vzradoval se je Ivo ob pogledu na to solnce: vseoživljajoče, vse pretvarjajoče. Čutil se je vsega prenovljenega in spet mu ji* zakipelo v prsih z novim ognjem mladostno hrepenenje. Zbežale so te težke, moreče misli in radost je objela njegovo srce. Za vriskal bi. da bi se čulo čez hrib i i* dol. Lahen je bil njegov korak in v hipu je izginila vsa prejšnja utrujenost. Tam v daljavi se je zalesketal v solnčnih žarkih križ na zvoniku, za-belele trške hiše. zažerela okna. "(ilej tam za zelenimi okni domu-je ljubljeno bitje, izvor vseh sanj, vsega hrepenenja. Kavno je vstala in lahen spanec ji igra še v žametnih očeh. Kdo ve. če se je spomnila nanj ?'' Stopal je proti trgu. Kmalu je bil med hišami, kjer je vrvelo pisano življenje. Veselo se je igrala ob cesti ueskrbna deca. Mlad deček, drobnega obraza, sanjavib oči mu je pokazal prijazno, belo hišico z zelenimi okni. Bil je na cilju svojih sanj. Tam iza gardin so doneli mehki glasovi glasovirja. Morda igra ona? Počasi je stopal po stopnicah in srečal na vrhu njeno mamico, ki ga je prisrčno vsprejela. Odgovarjati ji je moral na sto in sto vprašanj. Ko je minil prvi vihar, je vprašal po Pavli. Na mamin klic se je oglasila iz sobe, kjer je igrala na glasovir. Začule so se lahne stopinje, njemu samemu pa je zadrhtelo srce nemira. In prišla je vzrastla, zarudela v lice. A to ni bilo več dekletce Pavlica, ni se zasmejala z zvonkim glasom, ampak vse njeno kretanje, ves njen smeh je bil premišljen, hladen in mrzla je bila njena roka. "Ne. ne. jaz varal sem se, to ni moj vzor. to ni bil plod mojih sanj, to ni njena duša. otroška, mehka duša. Ljudje, niste me umeli. niste mi pokazali prave hiše. ne ne. to ni ona. to ni biser iz ^pravljičnih noči, v katerega sem stavil svoje upe, o katerem sem sanjal tako dolgo. Sam ni vedel, kako čustvo preveva njegovo srce. Zaplakala je duša za hip. a kmalu se je umirila. Odgovarjal je hladno, igral je komedijo, kakor jo je igrala ona, kakor jo igra svet. Mamica, njena dobra mamica ga je vstavljala, zadrževala in tudi ona je spregovorila par fraz. toda njega ni strpelo več tam. poslovil se je in odšel. Videl je svoj "vzor" in ni bil ne vesel, ne žalosten. Zažvižgal je. obrnil list življenja i,i nadaljeval svojo pot. — SMEŠNIOE. Mož (pozno se vračajoč iz gostilne): "Presneto, danes sem pa imel siečo! Ta stara je z zajcem v roki zaspala. . . Nek amerikanski "pesnik" poslal je listu "Arizona Kicker" pesem z naslovom: "Zakaj živim?" Cez dva dni mu je urednik v listnici odgovoril: "Zato. ker ste bili toliko pametni. da ste pesem po pošti poslali, mesto jo osebno prinesli... "Jaz sem glava v hiši,", vpil je je razjarjen mož. — "Vem," dejala je ona: "a jaz sem klobuk na tej glavi..." Amerikanec prejel je od Souvon-skega hotelierja precej slan račun. Ko ga je plačal, pripomni gostilničar: "Sedaj še za natakarja kaj. prosim; tega nisem dejal v račun." "Tudi nisem nobenega snedel", odgovoril je Amerikanec. Don Juan. (Velikomestna črtica). In zopet same iluzije! — — Večkrat je rad sanjaril in tedaj se ga je lotilo pravo razkošno veselje. Cesa si ni vsega mislil in želel?!... Videl se je večkrat oboževanega, ko se je prikazal kjerkoli na pogorišču. Marsikatero nežno oko je počivalo na njegovi mladostni postavi in se zagledalo vanj. Tedaj se ga je po-laščal še neznan čut. — — — V zadregi ni znal, kako naj bi se vedel, e s >težavo se je premagoval in marsikateri k rat bi ga bila že izdala ta grda, neusmiljena rdečica. Opazoval sem ga večkrat in priznavam, da je bil to poseben užitek. Nekoč sem videl kako je nervozno tiščal roko v roko. kakor bi hotel potisniti vanje to nesramno izdejalsko — rdečico. Pričakoval sem večkrat katastrofe toda vsakokrat se mu je posrečilo in premagal se je. Todaj se je pa ponosno iztegnil in pogledal samozavestno okoli sebe, kakor bi hotel reči: "Poskušaj, ako ti je možno tako triumfirat'• In triumfiral je, akoravno samo za treuotek. Tako je bilo tudi zadnjič! Kako bi vam to jwjvedal f No, poskušati hočem, in upam. da boste z menoj zadovoljni. Nekoč — seveda je bilo to v sredini razkošnega poletja, ko je naše sice največ razpoloženo za takšne idile — se je Cvetko Slavin sprehajal po ulicah našega pomorskega mesrta. Bilo je zvečer in po ulicah so vrveli ljudje, ki so se tiščali ves dan doma iz strahu pred pri peka jočim solncem. Naš Cvetko je bil seveda izjema! Vsaj je bil mlad in vsakdo zna, česa ne tvega mladina, da le doživlja kaj interesantnega. Tudi Slavin je spadal k tej nadebudni mladini. Prišel je ravno iz ulice sv. Antona in jo mahnil čez "Corso". Tu vam je bilo živo. Poleg ponosne dame z velikanskim solnčnikom — pardon, hotel sem reči modernim pokrivalom — si videl tu korakati priprosto dekle iz takozvanih "nižjih" slojev. Poleg vesele in živahne šivilje, ki rada koketira z mimoidočimi elegantnimi gospodi, je stopala mirno in majesftično modistinja — hitro jo spoznavaš, ker se zaveda svojega za domovino jako zaslužnega dela. Gospodiči, oblečeni strogo po zadnji modi so nesramno ogledovali ves nežni spol. ki je hodil semkaj kazati svoje dražesti. Kritikovali in opravljali so zdaj to, zdaj ono. Pri tem niso |>ozabljali prav nežno in udano pogledovati vsako, ki je hitela mimo njih. Tudi Cvetko Slavin se je postavil na vogal neke hiše in začel s kritičnim očesom motriti ves ta svet. Mimo njega je prišla cvetka, prav ukus-iiii opremljena. Zibala se je tako, da se mu je skoraj zdelo, da se z nogami sploh ne dotika tal. Pa kako lepa je bila! Pogledala ga je iz-pod črnih obrvi. To so bile oči. Mislil bi skoraj, da gledaš v žareče solnce. Cvetko je obstrmel in zdelo se mu je kakor da bi ga bilo nekje speklo. Ni imel časa. da bi dolgo premišljeval, ampak urezal je hitro za njo. S vest si je bil zmage, saj je bil ljubljenec gospa in gospic. Crnooka se je ozrla prvikrat in stdaj je znal. da gotovo vspe. Saj ga je s tem le povzbujala. Po poti je premišljeval in si napravil že cel bojni načrt proti kateremu se dekle ne bo moglo braniti. Saj jej je moral biti simpatičen, drugače bi se ne bila ozrla. Le pogumno torej na ata-ko! Cvetko je povspešil korak s trdno zavestjo, da bo kmalu trdnjava dobljena. Milostna gospic a! Oprostite samo kratko vprašanje! Zdite se mi tako znanim in drznem se vprašati... — Prosim nimam časa — in hitro je izginila skozi vrata neke hiše. Velikansko razočaranje in jeza sta se polastila našega kavalirja. Maščevati se hoče pa še kako! Le počakaj ti goska. ti!!... Obrnil se je in zagledal pred seboj nekega prijatelja. "O dragi Slavin! Ne vem. ali so me varali oči. ali sem prav videl. — Poznašli gospico N. N.. s katero si ravnokar govoril. Povedati sem ti namreč hotel, da je to inoja zaročenka " *. ga je odgovoril ta. "Veseli me! Zdi se mi, da sem že slišal o tem. Seznanil sem se z gospico na neki veselici. Toda oprosti, nimam časa. Imam še nekaj opravkov. Zbogom!'' S temi besedami se je poslovil naš don Juan in vzdihnil sam pri sebi: "In zopet fiasko-ne-ne: — ena iluzija". Slavkov. A: "Ljubi Janez! Tvoja ušesa so dan za dnevom daljša." B: "Mogoče, a nič ne d& Veš kaj, t Moja ušesa, pa — Tvoja pa^ met, so bi bil fejn osel..." Vspeli. Milwaukee, Wis., 14. maja. Y pisarno tukajšnjega "Journal a" je dospelo brezžično telefonsko poročilom sicer tako razumljivo, kakor z navadnim telefonom. Drobnosti. K&AKJBKE NOVICE. na železnici. Na Savi je podrt vlak delavca Kukava ter mu zlomil desno nogo in težko poškodoval desno roko. Prepeljali so ga v dež. bolnico. Sneg t majniku. Dne 2. maja je na Oorenj>kem močno snežilo. Temperatura je radi te-ra jako padla. Snežilo j« tudi na Dolenjskem do Pijave Goriee. Škoda na drevju je znatna. Navihan ljubimec. Delavec Fran <\ v Ljubljani je izvohal da ima (duškiiija M. nekaj prihranjenih krajcarjev, kteri so mu tako dišali, da je začel v svrbo. da pride do denarja, z njo ljuba v no razmerje. Ob-Ijirbil ji je zakon. Preje pa se je moralo seveda nakupiti pohištvo. Ker C. ni imel novcev, je pod to pretvezo izvabil uma na IXobravi pri Gorenji vasi v najkrajšem času. Koliko kmetij 1m) šlo na boben, koliko gospodarjev očetov l>o zapu>tilo vsled tegji svoj dom in s v« »jo družino ter Slo preko morja iskat >i tesra. kar je izsrubilo po za pel ja vanju. Pri občinskih volitvah v Dragi na Kočevskem dne 28. aprila so zmagali Slovenci v prvem razredu: volitev v drugem in tretjem razredu se Slovenci ni.'no udeleži i. PRIMORSKE NOVICE. Zaprli so v Trstu 321 etnega Frana Bradanoviča iz Brežic, ker je na-pravtjal umetne goljufive kupčije. Šel je namreč v go>tilno. in zahteval od natakarice pisemskega papirja z ovitkom in napisal pi^roio. Nato je dal natakarici pest kron in rekel naj mu da bankovec za 20 K. da gra po-Slje v pismu svojemu bratu. Bankovec je dejal res v pismo in je zapri, med teflii pa je preštela natakarica kronee in mu jih vrnila češ. da jih je samo 19. <>n prešteje. pn^ti pismo na mizi in pravi da gre se po eno krono. Ker ga le dolgo ni bilo. odpre natakarica na mizi ležeče pismo, da bi vzela nazaj svoj bankovec in najde v njem mesto bankovca košček papirja. Pismo je namreč Bra-danovič zamenjal ter na ta način odnesel bankovec in še svojih 19 kron. To se mu je posrečilo v več gostilnah, dokler ni nek gostilničar opazil, ko j« v naglici pisma zamenjal. Radi sirovega pretepanja svojega štiriletnega otroka na cesti del' Mure v Trstu, nad Čemer se je zgražalo vse občinstvo, je odvedel stražnik mlado žensko A. I. na policijski urad. Po dovršeni preiskavi so jo morali radi bolezni začasno spustiti. Iz Soče so potegnili pri Gradišču truplo 731etne Josipi ne Semoličeve iz Sv. Mihela na Krasu. Reva je bila slaboumna pa je šla najbrže sama v smrt. Izpred so dni je v Gorici. Na dva dni strogega zapora je bila obsojena Josipina Stakni iz Gorice, ker je pustila 24. febr. t. 1. svojo 2 in polletno hčerko Marijo samo doma pa ee je otrok tačas opekel in umrl na opeklinah. Plazovi na cesti Koritnica-Soča-Trenta. Dne 9. marca je braojavil dež. adboru cestni odbor bovški, da je cesta Ko ri t n ica-Soča-Tren t a v dolgosti 18 km v zametih in da so jo zasuli plazovi. Stroški za izčiščemje ceste bi znašali glasom brzojavke 10.000 kron. Cestni odbor je prosil nujne izdatne podpore, ker bi sicer ostala eesta dva meseca zaprta. Nagle smrti je umrl v laškem Vidam nadmagaziner avstrijske juž. že-kaarise 541etni Anton Trebše iz Sr-peniee. Po noči mu je prišlo slabo in zadela ga je kap. " HOVIOE. ObaaU se ja Fr. Ivauuia, posestnik na Kogu v nekem gozdu pri Pavlov-oh blizo Ormoža. I« Maribora. Namfti moat mad la Mariborom. Sidmar- kai, Sulferajn, nemški denarni zavodi, južna železnica, in razne gospodarske organizacije delujejo strastno na ponemčevanju občin med Mariborom in Spielfeldom, da bi zgradile takozvani nemški most do Drave. A vendar ne napreduje germani-zacija zadosti hitro in t upa tam se celo podirajo posaanezni novi nemški mostni stebri v slovenskem morju. Treba bo jim baje delati še z večjo filo in vreči več nemškega denarja v te občine. Vodstvo srednje-štajerske sidmarkine žuipe v Upnici je -klenilo dne 18. aprila, da bo stavilo glavnemu vodstvu sidmarke predlog, naj naseljuje sidmaika na Štajerskem za >edaj Nemce jedino n teh občinah in naj je njen glavni •«mote>r. da spravi v nemške roke vse «Jbčine. ki tvorijo ii ost med Mariborom in nemškim ozemljem. Umrl je v Mariboru domobranski stotnik Pirlian. — 1'bil se je sin sod. svetnika Smoleja v Celju, ki je bil pri mornarici. Padel je z jrlavo tako nesrečno na nek žebelj, da je umrl. Strah pred cirilico. V Braslovčah v Savint-ki dolini je dal gostilničai Pla>kan napraviti napis nad svojo irostilno s slovenskimi in ciriLdkirai črkami. Radi tega je celjska * I). \W vsa iz sebe ter jKNziva oblastva. naj z vso energijo napravijo konec taki "državi nevarni in i>ogubni pan^la-vistični propasrandi". Kakor se kaže. -e nemčurji boje cirilice ka neprevidiw»sti predaleč seirel v stroj, kterega ni mogel ustaviti, ker so g-a vrtili na dvorišču \-preženi konji. V konkurz je prišel trgovec z mešanim blagom K. lVunik v Mozirju na Sp. štajea-skem. Ustrelil je med prepir«»m na [x»lju neznan krošnjar posestnikovega >i:ia J. Golea iz Viliča na Zg. Štajerskem. Pretstrelil mu je vrat, na kar je (}«»le teikimi (popoldneva umrl. Krošnja rja ujeli, ne vedo pa njegovega imena. Tatvina. Pri mariborskem steklarju Wagrandlu sta ukradla pomočnik Kra,jšek in neki ltil«tni učenec Zebe okrog 11MX) k nun. Zasačila ju je že roka pravice. Umrl je v mariborski bolnici posestnik Josip Kotnik. Aretirali so v Mariboru Iti let staro deklo Lucijo Juvan iz Černuč pri Ljubljani. Pogorel je 18. aprila na Teharjih kozolec jHt-e-tni-ka Jurija Jošta. Škode je okrog 4 ti-oč kron. Siromak ni bil sedaj zavarovan; ob Novem letu ni mogel radi bolezni svoje hčerke zavarovalnine plačati in sedaj ga je ravno jx» preteku 3 mesecev zadela nesreča. Kako je ogenj našita], se ue ve. Goreti je začelo okrog 10. ure zvečer. Gasit ste prišli celjska in teharska požarna hramba. HRVATSKE NOVICE. Ruski časnikar v Zagrebu. V Zagreb je prispel Aleksander Brjanča-ninov. sotrudnik pet-rogradskih listov '•Rječi" in "Slova", da se informira o " veleizdajniškem" procesu in o preganjanju Srbov na Hrvatskem. Poneverjenje. Knjigovodjo angleš-ko-če^ke premogovne družbe v Lana V. Kutzerja so zaprli, ker je pone-vt ril družbi 90.000 krt>n in hotel zbežali. Zrakoplov se je vžgal v višini par sito metrov na berolinskem polju. V njem sta bila dva častnika, izmed kterih je jeden mrtev drugi smrtno ranjen. RAZNOTEROSTI. Reformo kazenskega zakonika je predložila nemška vlada parlamentu. Znižale se bodo kazni za tatvino, zvišale pa razžaljen je česti zlasti potom tiska in pa za trpinčenje otrok ter živali. Poslanci soglasno zahtevajo poojstrenje kazni za trpinčenje otrok od strani staršev, varuhov in poslov, čemur bo vlada tudi ugodila. Židovske gimnazije. Ogrski naučni minister Appo-ny je nedavno iadal dovoljenje, da izraelitska verska občina v Pešti ofcvori svojo konfesijo-nalno gimnazijo. To bo prva javna židovska gimnazija v monarhiji. Svojo privatno konfesijonahio gimnazijo pa imajo Žddje že dalj časa v Og. Brodu na Moravskem; javne izkušnje polagajo gojenci na nemški gimnaziji v Og. Gradišču. Rodbinska drama. Uradnik pri okrajni bolniSri blagajni v Rixfordu, Kenig, je ustrelil svojo ženo, 141et-no hčerko in sobe. Vzrok obup radi dolgotrajne bolezni soproge. Vsi trije ao mrtvi. V FLorendL je ustrelil artilerijski poročnik svojo ljubico, ko ga je zasačila žena v pogovoru ž njk>. Pravi, da je to nezgoda, da se je hotel sam ustreliti, da sta. ga pa zagrabili že na in ljubica za roko, tako, da se je samokres sprožil in zadel ljubico mesto njega. Mišja pojedina. Izbomo kosilce so si priredili miši nekega posestnika v Dwielen .ia Finakem. Posestnik je prodal svoje posestvo, shranil 2800 mark v svojem stanovanju, ker ni hotel vlažiti denarja v banko radi političnih od noša je.v, četš da je denar najbolj varen doma. T«»da on je o-bračal. mivi m; pa obrnile, oziroma požrle barikovee. tako da je dobil le še kupček papirčkov, ktere so mu miši pustile v spomin. Kitorezec z masko. V vlaku med Sonnebergom in Koburgom na Nemškem je bila napad^fci 131etna učenka od ma»kiranega moža. kteri ji je odrezal njeni dolgi kiti. To je že tretji slučaj i.i dekleta z dolgimi lasmi so v veliki bojazni za svojo diko na glavi. Koristolovca. V Florenci so zaprli kori'St«>lovea. moža in ženo. oba Nemca. Slepa rila sta po hotelih. On je bil baje ataše pri poslaništvu, ona žena visokega nemškega vojaškega dostojanstvenika. Blazno pomorsko tekmovanje med Nemčijo in Anglijo. Istotako kakor se zamore 1. 187(1 imenovati počet kom evropejske mili-taristične mrzlice, tako zamoremo tudi sedaj um> aneksi j i provzročeni avst rijsko-srbski konflikt in ž njo provzročeno omajanje evropskega ravnotežja smatrati za novi vir blaznega oboroževanja na morju in na kopnem. Krvavo razrešenje te drame je sicer odvrnjeno. vendar pa ne bodo evropskim narodom prihranjene te-žeče konsekvence. Na vseh straneh dviga militarist ič n i moloh ponosno glavo. Pridni čitatelji so zamogli iz raznih p«»ročil zasledovati, kako se naravnost mrzlično oborožujejo vse evropske države in kako vse vlade skušajo v korist militarizma kar največ iztisniti iz žepov tlavkoplačeval-eev. • Opazovanja vreden, ampak tudi najviše važen pri>ces pa zamoremo opazovati v Nemčiji in Angliji. Že nekoliko let zamoremo gledati, kako obe državi skušata vzajemno prekašati se z zgradbo pomorskega bojnega brodovja; toda v zadnjih letih, in posebno sedaj se dozdeva, «la se zamore to tekmovanje blaznemu dirkanju primerjati, slepodrvečemu naprej brez ozira na vse ostalo. Meti tem. ko je Angleška po rusko-japon-ski vojni zidala ladije s 16.000 tone-atami snosnosti, gradi sedaj ladije s 25.000 tonelatami: ogromne, s težkimi topovi oborožene oklopnice. ijeta 190.") je veljala zgradba in opreuilje-lije takega pomorskega velikana 40 mil. mark. sedaj se šfteje na jedno ladijti že po 00 milijonov frankov! Po nemškem zakonu o vojni mornarici z 1. 1898 sestajalo je nemško ladije v je iz 19 linijskih bojnih ladij, 14 velikih in 38 manjših križark. Že dve leti pozneje je bilo 38 linijskih bojnih ladij, 14 velikih in 38 manjših križark. Toda niti ta postojanka se ni z«lela vojnemu ministerstvu za-d«>stna. Leta 1906 je bila dovoljena zgradba nadaljuih 6 velikih križark. Po gradbenem programu iz 1. 1908 se ima v 1. 1909 in 1910 zgraditi 6 linijskih bojnih ladij in 1 križarka in leta 1911 2 bojni ladiji. Torej bo koncem leta 1914 imela Nemčija 15 linijskih bojnih ladij tipa "Dreadnought" z □Osnostjo 18.000 tonelat, 10 ladij z nosnostjo 13.200 tonelat , 14 ladij s 10—12.000 tonelat, razven tega še 5 oklopnih križark tipa "Invicible" (15 do 19 'tisoč tonelat), 2 ladiji z 11.600 tonelatami in 6 ladij z 9 tisoč do 10.600 tonelat. V petih letih bo imel "admiral atlantskega oceana" dve zahtevani eskadri. Mleščanskt> nemške Stranke pa proglašujejo, da jih niti to stanje ne ne zadovoljuje in dajajo merodajnim krogom umeti, da dovolijo po 1. 1902 na novo po štiri bojne ladije na letol Tako pride na Nemškem v dovolj bližnji dobi do zgradbe tretje eskadre bojnega ladi-jevja. Računa se, da bo imela Nemčija okoli leta 1920 52 velikih linijskih bojnih ladij in 21 oklopnih križark. To nemške priprave vzbujajo na Angleškem pravcato grozo, kajti usoda Angleške kakor svetovne pomorske velevlasti, bi bila zapečatena in njena gospodarska tržišča v nujni nevarnosti. V nemških krogih vzbuja angleška groza zadovoljstvo. Gotovo je, da ostane Angleška še nekaj časa gospodar na morju, toda računa ae že v dogledni dobi na |o, da Anglija izgubi to nadvlado in da ae bo morala odreči voditeljstvu na morju. Angleška je upoštevala kakor temelj za gradnjo svojih ladij franeoski pro- gram j med tem pa je bila Francija potisnjena nazaj na četrto mesto. Če bo hotela sedaj Angleška vzdržafci svoj primat, mora vzeti za temelj nemški in amerikanski program. In to pomenja za Angleško ogromno obremenjenje proračuna. Računa se, da bi Anglija ne vzdržala dolgo tega tekmovanja in ta račun se opira na sledeče številke: Koliko milijonov so izdali za vojno ladijevje: Leta Anglija Francozka Nemčija Amerika 291 203 219 214 212 209 232 258 298 1893 1894 1895 1896 1897 1898 1899 1900 1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 359 405 456 456 521 544 624 611 646 734 753 681 650 641 659 239 251 250 255 260 250 255 81 79 86 92 111 126 145 157 195 205 210 256 233 252 278 339 128 135 123 116 147 249 270 237 256 287 :*49 410 421 429 416 515 Iz gorenje statistike moremo raz-videti ne samo, koliko je katera država potrosila za vojno mornarico od 1893, moremo marveč tudi zasledovati. da so sprva izdatki Angleške prekašali izdatke Nemčije in Amerike skupaj, a od leta 1906 izkazujejo povprečno angleški izda-tki izdaten minus. ki od leta do leta raste. ('e premislimo, da mora Angleška izdati za vojsko na kopnem po priliki isti znesek kakor Nemčija in da Angleška buržoazija ne bo hotela odnehali od svojega svetovnega vladar-stva na morju, ostaneta samo dva pota: Ali se odpove Angleška vsega kulturnega delovanja in žrtvuje mo-loliu militarizma vedno nove ogromne sume in ]w>joljšali bi se ol>ojestran-ski odnošaji imenovanih narodov in prištedili bi se milijoni — sedaj po nepotrebnem shranjevani v mrtvem malitarističnem kapitalu. 0e do tega spo razumi je uja se pri«le, Ih» neizmeren konflikt neizogiben Obe državi imata itorej izbiro: ali pot mirnega kulturnega delovanja, ali pa pot politične in gospodarske katastrofe. Pismonoša. Vvprašujete me zakaj sem opustil mojo službo, moj zaslužek in zakaj več ne raznašam pisma ? Ako. ne bi bilo oči, ako ne bi oni pogledi tako neprestano v mene zrli... toda tako ue gre, pa ne gre... No. čtmn me tako gledate? Ali menite, da ne vidim in ne vem kaj to pomeni: '"1'bojri Tone je blaznel!'* To pravijo vaše oči... O, jaz znam iz oči brati, in dokler dolgo to znam, in dokler je moj spomin zdrav, tako dolgo ne bodem blazen. Glejte me kakor hočete. Ali stepo znali Tibor Erdossya? J^oznal sem ga že kot malega dečka, saj sva bila v jednej vasi rojena, njegov oče ga je kot fanta poslal v vojaško šolo, meni pa je pripomogel do službe pismonoše dobrosrčni mož je vsakemu pomagal. Zelo dobrosrčen je bil in vendar! Toda vso stvar vam hočem po vrsti pripovedati, ker jaz nisem blazen, ako tudi to o meni mislite. Iz fanta je postal lep mladenič, kakor so bili vsi mladeniči iz moje vasi, toda on je bil še veliko lepši. Ko so ga v to mestece prestavili je bil nadporočnik, in njegovi oči so se bolj svetile kakor zvezde... O moj Bog, te oči! Postave je bil visoke in ravne kakor platana, no saj veste kakor ona platana iz moje vasi, ki je stala pred kovačnico. Ali morem li jaz zato, da kar je na tem dobrem, ljubez-njivem nadporočniku lepega in dobrega, je bilo vse podobno moji rojstni grudi t Celo kožuh medveda, kteri je bil razprostrt čez njegovo na£lonjačo, se mi je dozdeval, da je bil medved rojen v kakem brlogu gojzdov domače vasi... Potem vsa ta nešteta pisma, ktere je dobival, — vsa so dišala kakor domači travniki po košnji. Proti meni je bil vedno bolj radodaren in njegove rudeče ustnice so smeje vprašale: "No, Jancsi, ali imaš še kaj za menef" Ni se dosti zmenil za lepo dišeča pisma, metal jih je čez rame na malo bleščečo mizico. Tudi po denarnih pismah ni segal tako hlastno kakor drugi mladi častniki, a vendar jih ni metal čez Tame na bleščečo mizico, temveč jih dal v žep. Večkrat ae je pripetilo, da mi je ponndel kozarec šampanjca; toda kaj vi veste o šampanjcu... Za njega je bila taka pijača kakor za našega {up- nika otudenčniea. Našel sem ga takrat v družbi nekaj mladih častnikov ko so igrali na kvarte, takrat mi ponudil to fino pijačo. O kako lep je bil takrat! IL Dozdevalo se mi je, da v poslednjem času ni tako mirno ogledoval pisma, med tem ko je dišeča pisma proč metal, je vedno skrbno gledal na mojo roko; pričakoval je še drugo pismo; uganol sem, da pričakuje pismo s peterimi pečati. To je trajalo dva tedna, potem se je tudi mene polotilo strastno pričakovanje. Z nekakim strahom sem vstopil v poštni urad. čutil sem neko veselje, da bi poštarja na tla pobil, ko mi ni izročil denarno pismo. Premislil sem si zadevo, potem se je vsa moja jeza obrnila na starega, častitljivega go-spoda, nejevoljen sem bil nanj, kakor ne bi bil on isti. ki mi je kruh preskrbe L. . Zkaj je to storil? Ta kiuli je uzrok onemu pogledu... no. sedaj ^-a vidite sami. kako me gleda ? Tam, tam je! Vi mi prigovarjate, da naj nadaljujem, dobro, nadaljeval bodem, saj se n:t vse spominjam... Le blazni ne-majo spomina... Pisem je mnogo dospelo, cele kupe jih je bilo. raznovrstnih barv in dišav, samo ženske pisave; ni pravi pismonoša. kteri takoj ne spozna, ali je pismo pisano od mlade, ali stare ženske... Na nad-poručnika ne pišejo stare ženske. S težkim srcem sem se bližal stanovanju nndporučnika. Stal je ob oknu ii> ko sem šel mimo. je tako poželjno in zaupljivo name srledal, da je kri v meni zaostala in najraje bi proč bežal. Obruol se je in šel mi par korakov nasproti, njegov pogled me je prose gledal, a potem je bil zopet kmalu poln zaupanja in dober, nje-ijove lepe oči pa so tako lepo svetile — prav tako lepo kakor pri nas sveti modro oko pred solnčnim zahodom, saj veste, tam nad našo va>Pjo! Vendar na nebu ni druzega videti kakor odsev, med tem ko je iz njegovih oči odsevalo upanje, pritajen strah in potrplenje, z je onim. da m Že sedmj prookrbe • orodjem za prihodnje poletja, oen pilite na: F&ANK 8AKSBX 00„ 8« Oactlaadt St., Haw Tark. m. T. MARKO KOFALT, 844 A 846 So 2nd Str*««. STEELTON, PBNNA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom » Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnom*tl (Vollmacht> \n drugih v MttnU posel •padajočih stvari, ktere točno is poceni i rv rtu) c m Dalje prodajem parokrtdic M »tke m v stari kraj za vse boljte panike In para* bradne proge ter paNljam demmrjt v staro domovino po najnM)! ceni. Mr. MARKO KOFALT je nai zastopnik za vse poste in ga rojakom toplo priporočamo. "QLAS NARODA". Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam Da prodaj izvrstna, dobra in naravna čraa aH bela vina. Cena belemu je 40c in črnemu pa 35c galona, e posodo wad. Manjših naročil od 50 galoa ne sprejmem. Z naročilom ^e pošlje poloviaa denarja naprej in druga polovica se plača pri sprejemu vina. Vaak ročnik vožnino sam plača. Prosim, da vsaki naročnik počlje naslov kam naj vino pošljem. Za večja naročila kakor Car load, aa Za obila naročila se priporoča posestnik vinogradov Frank Stefanich, R. F. No. 7 Box 81, FRESNO, CAL. Kje je najbolj varno naložen denar ?? Hranilnih nlog je: "s i ntUljoiiov kron. Rezervnega zaklada ja: 800.000__kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Bentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh nlog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost ja toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno v ar Dosti z& vaš dollar MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. o to storili le oni. ki so živeli jeden kraj druzega. Ker so pa bili ljudje raztreseni po deželi, dale«- jeden od druzega, so trgovinski med seboj občevali skoraj izključno b* potom krošnjarjev, kteri so prihajali k prebivalstvu, mesto da bi kakor v sedanjih časih — prihajalo prebivalstvo k trgovcem in prodajalcem. Sele v kasnejši dobi, ko so {»osarnezui narodi postali stanovitni in ko se ljudstvo ni več selilo iz kraja v kraj. so prejšnji krošnjarjt ustanovili stalne proda-jalnice, v kterik se je dobilo vse, kar je bilo potrebno. Vsa velikanska trgovina v našej republiki se je razvila jedino le po* t>*iii ki••»>,ijar>tva. ^»asi prvi trgov-< so v dobi kolonij obiskovali načelnike i "wireless" v onega človeka, ki ee s to vodo namaže. Neumnost je naravno baš tako nedolžna, kakor voda, pa naj že bode newyorika ali jordanska, toda lopovščina je, ako kedo, ki trdi, da je misijonar, to neumnost v svoje materijelne koristi izkorišča, mesto da bi — kakor je njegova misijonarska dolžnost — skrbel za to, da bi med ljudstvom praznoverstvo in neumnost, na kterej on zida svoje gradove, ""skušal pomanjšati z nauki in nesebičnostjo. — To je jedne vrste krošnjarstvo, ktero se mora kar najstrožje obsojati. * * * Poleg misijonarjev, ki prodajajo vodo iz Jordana, oziroma vodo iz našega vodovoda, čegar glavni rezervoar je v Crottona Falls, imamo pa tudi druge misijonarje, kteri prodajajo, kakor smo že javili, takozvano lurško vodo. Kake vrste voda je ona, ki prihaja iz Lourda, ne bodemo preiskovali, kajti prepričani smo, da ostane voda vedno le voda in da se razne vode razlikujejo le po množini bacilov, kteri žive v njih. Vendar se pa pripisuje lurški vodi neke vrste posebna zdravilna moč. Toda te moči ni treba izrabljati v pone-umnevalne svrhe v to, da se na podlagi teh svrh dela dobičke in denar. Skrajna lopovščina od strani misijonarjev pa je, ako prodajajo lahkovernim ženicam in "ženicam v hlačah" navadno philadelphijsko vodo kot vodo iz Lourda. — To je druge vrste krošnjarstvo, koje vsa javnost obsoja. * • * Sedaj pa pride one vrste knošnjar-stvo, ktero se kolikortoli tiče tudi naših dobrih rojakov, kterik dobra srca so splošno poanana in kteri tudi ne slutijo, kaj tiči za ovratnikom kakega človeka, ki nastopa med njimi v obliki misijonarja. Z vodo se med ^r.ašimi rojaki ne opravi mnogo, pa naj že slednja prihaja iz Jordana ali iz Lourda, oziroma iz newyorskega ali pliiladelphijskega vodovoda, kajti naši ljudje že od davna niso pristaši vode. ker znajo vino irfpivo mnogo bolj čislati. To je pa tudi znano onim, kteri so sklenili med našim narodom misijonariti v obliki zgoraj navedenega krošnjarstva. 'Vsled tega so pričeli zavijati oči, navidezno moliti in potem hajdi: organizuj- one, od kterih je pričakovati dolarčke, stopaj v javnost, nabiraj denar za dobrodelne namene, intriguj proti našim slovenskim duhovnom, piši okrožnice nabožne in poneumnevalne vsebine; razpošiljaj eirkularje, izdeluj brošurice, v kterih proklinjaš vse, kar ne trobi v tvoj rog, — in, ako ne takoj, potem pa vsaj s časom, — to ti bode nosilo lep denar, lepe dobičke in živel bodeš še udobnejše, kakor žive kolegi, ki prodajajo vodo iz New Yorka in Philadelphije. Da se pa to tem boljše doseže, je treba pridobiti še par podrepnikov, ki naj vedno in vedno natolcujejo, da je delo njihovega voditelja skrajno nesebično in namenjeno le v čast božjo. Oni naj dokazujejo, da njih voditelj l bonboni za svobodo. Povest is macertonsteega življenja. Piše Niko Nini*. (Nadaljevanje.) VIL Poglejmo sedaj, kaj se je medtem godilo z Danico. Spala je v isti sobi s svojimi stariši. Zibala se je ravno v najslajših sanjah. Sanjala je. da se sprehajala s »vojim dragim po krasnem vrtu. med samimi evetkami. Prijetno so žvrgoleli ptički svoje pesmice, vmes je šumljal mal potoček, a iz daljave je odmevalo kakor angeljske petje. Tu jo je nekdo pograbil, in preje, nego se je zavedla, je bila posajena na konja in odvedena dalje. Sam Husejn-beg jo je držal pred seboj na konju, ki ga je podil v divjem begu dalje. Sledilo mu je nekaj njegovih ljudij, medtem ko so drugi ostali na mestu, zvezali popa in njegovo ženo ter potom zažgali hišo. Ti krviželjni ljudje bi bili najraje umorili oba; ali llusejn-beg jim je to strogo zabičal, da se istima ne sme skriviti niti en las. Imel je svoje posebne namene z Danico, pa si ni hotel omadeževati svojih rok s krvjo njenih starišev. A čim so Arnavti zvezali popa in njegovo ženo ter zažgali vas, so odšli za svojim vodjo. Prihod Hu-sejn-bega in njegovih Arnavtov, od-vedenje Danice, zažig popove hiše, cerkve in bližnjih hiš, ni trajalo niti četrt ure. Husejn-beg je bil doznal, da se nahaja v bližini vojvoda Traj-kovič s svojo četo, pa se mu je zato tako mudilo. Da ni bilo tega, ne bi bil odrekel svojim ljudem veselja, da se zopet enkrat nasitijo krščanske krvi. Ker, če je imel svoje razloge, da varuje popa in njegovo ženo, ni pa imel nikakega povoda, da bi branil svojim ljudem morenje druge raje. Okoli cerkve je bilo kakih deset nš. Prebivalci teh so se zbudili, kc so bile iste že v plamenu. Pre- j strašeni so bežali na vse strani. Bali j so se za svoje življeuje in se skrivali j v bližnjem gozdu, od koder se niso j upali ganiti. Zato je dobil Trajko- i vič na mestu samo popa in njegovo | ženo. A on ni imel časa misliti na j te ljudi. Glavno je bilo, da dohiti Husejn-bega, se maščuje in reši Danico. Husejn-beg je medtem bežal na ko-1 nju z Danico v naročju neprestano dalje. Jahali so vso noč in naslednji dan do večera. Še tu pa tam so se malo odpočili, a potem je šlo zopet dalje v divjem begu. Proti večeru šele so dospeli do neke zgradbe, ki je bila obdana z mogočnim zidom, kakor kaka trdnjava. Na dvorišču je vrgel Husejn-beg vajeti nasproti došlemu slugi, položil Danico na tla ter stopil potem tudi sam s konja. Zatem je od vel Danico v neko sobo, ki je bila urejena na turški način in ■trik tega človeka 1 In ona je sedaj v njegovih rokah! Starka se ni menila za Daničen krik, marveč je nadaljevala: — Da, vidiš, kaka sreča te je doletela. Hnsejtt-beg )te je privedel sem, ker hoče, da postaneš, njegova žena. — Husejn-begova ženal Danica si je pokrila obraz z rokama, a iz prsij se jej je izvilo pretresljivo ihtenje. Starka pa se ni brigala za ihtenje Danice, marveč je nadaljevala: — Da. vidiš, kaka sreča te je doletela ! Pomisli. Husejn-beg je naj-bogateji človek tri dni naokolo. Srečna ona, ki je postala njegova žena! Vsaka ne more biti tako srečna! Husejn-beg ima samo ednajst žen! T; boš dvanajsta! Danica ni cula starke. Mislila je na očeta, mislila na mater, mislila na svojega Ijaza "Stanojeva. Torej ločena od njih za vedno?! Nikdar več ne bode videla dragega očeta, ne bo več okolo skrbeče matere, ne bo več gledala v oči ljubljenemu Lazu, ne bo več čula njegovega milega glasu. A starka je nadaljevala: — Taka sreča te je doletela, ti pa še jočeš, nehvaležnica ? Pomisli, kaj vse te čaka v haremu Husejn- bega! Svilene obleke, zlati uhani, drage kamenje. biseri; imela boš na razpolago služabnice in vse, kar ti sploh poželi, srce. A kaj bi imela, da si dobila kakega gjaura? Raja t: ne more nuditi ničesar. Tako je starka še dalje govorila, (opisovala Danici srečo, krasoto in lepoto, ki je čaka v haremu Husejn-bega. Danico pa je že bila omagala utrujenost in zaspanost. Spanec jo je zazibal v sen, ki pa ni bil tako krasen, kakor oni prejšnjega večera. To noč ni hodila v sanjah po krasnem vrtu, ampak po trnjih. Lazo ni bil poleg nje, ampak je stal gori na nekem griču, a poleg njega oce in mati. Vsi trije so jej mahali in jo vabili, naj pride k njim. A ona se ni mogla ganiti. Nogi sta jej bili teži i, kakor bi bili svinčeni in v zemljo prikovani. (Dalje prihodnjič.) Vstajenje. pri ti£ Indija! preprežena z dragocenimi preproga-ne zahteva za svoje napore nikake' mi ter jo izn£a neki stari ženski plaee--kajti za vse to plača naš ,,otcm odšel a oni Jehova, v čegar Daniea gi dosedaj ge ni bila na >.. hitro za bogateli, kajti h^enu se je že tolikokrat grešilo na I jasnem, kaj se je godilo z njo. Ni- I.i.-esar na svetu sveto. i" v «gar imenu se skuša sedaj! kdo » ne reke, žal besede Mož ki kteri so prve bele spre- jtudi naše r°Jake skubsti. jo je drža] pred seboj ua konjUt si je indijanske rodove, kterirn i v>e. kar so potrebovali. ! Bo£* oziroma oni Jehova, jeli z vso gostoljubnostjo, so prinašali smrtno pijačo v obliki strupenega žganja. ktero j«t med prvotnimi prebivalci Amerike delovalo tako po-gubonosno. Za to "blago" so dobivali dragoceno kožuhovino, ktero so izvažali potem v Evropo. Končno so se ustanovile celo velike družbe krošnjarjev. ktere so skupno izkoriščale tedanje prebivalstvo potom raz-pt cavanja slabega blaga, ktero jim je nosilo čestokrat po 500 odstotkov čistega dobička. • * * Vse to je naravno sedaj minolo, kajti pri nas imamo veliko trgovino, ki se je tako razvila, da jej niti evropska združena trgovina ne more tekmovati. — Toda med človeštvom pa še nikakor niso izumrli "kroš-njarski talenti" in tako se pri nas od časa do časa dogaja, da se kedo pojavi, ki upa, da b6de zidal svojo eksisterico na neumnosti ljudstva. • • * Poročali smo nedavno v Glasu Naroda, kako so se sedaj, ko živimo v dobi krize, pojavili v New Yorku razni takozvani misijonarji, kteri vsi skušajo živeti udobno s pomočjo svetohlinstva in zavaravanja ljudi, kteri jim še radi verujejo, kajti pro-sveta še vedno ni prodrla tako daleč v ljudsko maso, da bi slednja zamo-gla zapopasti, da se čestokrat tudi sa misijonarskim ovratnikom skriva podla in lopovska duša s krošnjar-skim talentom. **Tako se je pripetilo, da so neke vrste misijonarji pričeli prodajati med lahkovernim ljudstvom "pristno vodo iz reke Jordan" in sicer za drag denar. Na steklenicah so natisnjene rasne molitvice in navodila • uporabi, kakor tndi neizogibni "odpustki", kteri pridejo baje kar Do tukaj je vse dobro, toda, ako se ljudem v božjem imenu obljubuje "šifkarte" in s temi kartami zajed-no tndi pošiljanje denarja v staro domovino ter železniške vozne listke — potem ne more biti več govora o tem, da bi Bog plačal "šifkarte" in vse drugo. Parobrodne družbe zahtevajo za vsak vožnji listek denar ali "cash money", kajti kapitani in mornarji se ne zadovoljijo z jednostavno tolažbo, da jim bode že Bog plačal. Da pa prodajo kolikor mogoče takih listkov, pa dajejo svojim agentom komisijo za vsakega človeka, kteri kupi vožnje listke. V tej komisiji pa tiči ono "božje plačilo", za ktero se sedaj dela reklama po raznih brošnricah in slič-nih cirknlarjih, kteri se razpošiljajo med naše rojake vse v imenu krilatega izreka: Omnia ad majorem glo-riam Dei eiusque servi primi Rapha-elis arch angeli... In tako se razvija krošnjarstvo, oziroma najnovejše krošnjarstvo, vse na račun našega siromašnega in dobrega naroda, ki prihaja v Ameriko, da si tukaj prihrani nekoliko denarja, s kterirn potem poplača svoja posestva na Slovenskem. Dosedaj se taj tacega še ni pripetilo, kajti poudarjati moramo, da naših ameriških slovenskih duhovnov ni mogoče dobiti niti za krošnjarstvo, niti za kaka druga slična dvomljiva podjetja. Vsi so znali Čuvati svoje dostojanstvo, vsi so vedno uvaževali, da morajo pred vsem ostati pri svojem poklicu, s kterirn se pa krošnjarstvo ravno tako malo spaja, kakor kaka parada. — Mogoče je pa tudi, da se je naše krošnjarstvo razvilo sa podlagi kake parade — — toda o tem drugič, oziroma v drugem Članku in v kakem dopisa... očividno prizadeval, da bi jej ne napravil zla. A njej je bilo ljubše, da bi človek postopal z njo surovo. Nežna skrb, ki jo je kazal do nje ta člo-! vek, jej je bila grozna. Bilo bi jej ljubše,, da jo je pretepal. Njegova bližina jej je bila strašna. Slutila jc samo, da je ta človek ni ugrabil iz dobrega namena. A, kar je bilo glavno, je slutila, da ne bo videla nikdar več svoje dobre matere, ne očeta in ne svojega Laza. Ali zaspanost in utrujenost sta vplivali na njo tako, da sploh ni mogla zbrati svojih misli. Mešali so se jej pojmi, porajale najrazličneje, a popolnoma nejasne misli v glavi. Sedaj, ko jo je zapustil oni človek, čegar bližina sama jo je navdajala z grozo, se je ipak nekako oddahnila. Sedla je na divan in si pokrila obraz z rokama. Kaj se je zgodilo z njo t Ali sanja, ali je resnica to, kai; se je zgodilo z njo? Ona ženska, ki je bila v sobi, je zaploskala z rokama, nakar je vstopila neka mlada služkinja. Starka je služabnici nekaj rekla v jeziku, ki ga Danica ni umela. Služabnica je odšla ter se čez malo časa zopet povrnila z neko jedjo, ki jo je postavila pred Danico. Starka je rekla Danici: — Jej, devojka, gotovo si lačna. A Danica se ni doteknila jedi. Gledala je z grozo okolo sebe in vprašala starko, sedečo poleg nje: — Kje sem T — A* dragica, mari ne veš, kdo je oni mož, ki te je prividel semkaj?! — Kdo je tot — Husejn-beg, jej je odvrnila starka. — Husejn-beg! je kriknila Danica preplašena. — Husejn-beg! Strašno ime! Koliko je že čula o grozodej- Humoreska. ^ Mladi zdravnik dr. Malner je bil jako razumen in izurjen v svoji stro-ki.-ker se je mnogo učil in vendar uiso hoteli prebivalci trga Pametnice na Dolenjskem hoditi k njemu se zdravit. Če so ga videli, hodečega s knjigo v roki okoli, so dejali: "Naš zdravnik ne razume nič. Saj od jutra do večera ne dela druzega, kakor bere. Če bi kaj zastopil, ne bi tako delal; mi na primer ne beremo nič, ker ravno mnogo razumemo — on pa vedno bere, torej nič zastopi; če pa nič ne zastopi. tudi ne zna zdraviti, kakor je treba." Tako so kalkulirali Pametničanje in pustili zdravnika pri miru; saj, če je kdo zbolel, je nesel svojo vodo konjačinji. ki ga je gotovo s svojimi rt-žami zlizala. Zdravnik brez pacijentov je pa ravno tako kakor svetilka brez petroleja — samo od čistega zraka se ne da živeti. Toda ubogi dr. Malner ni zaslužil niti za vodo, ktero je kot neprostovoljni "knajpovec" pil. Tako je minulo več tednov. Zdravnik je tuhtal in tuhtal, čakal in čakal, a živ krst se ni dal pri njemu videtL Skrajni čas je že bil za mladega zdravnika, da bi se razmere predru-gačile, ker v času, ko se je naselil v Pametnicah. je moral že nategniti s\oj pas za tri luknje. Najradikal-nejši izmed radikalnih, želodec, je krulil od dne do dne hujše. Kakor najde tudi slepa kokoš zrno, tako je tudi mladi zdravnik po dolgem napenjanju možgan nekaj našel, da bi se mu razmere zboljšale. Nekega dne je dal razglasiti v Pametnicah. da je njegova učenost tako velika, da lahko bolnike z raznovrstnimi boleznimi popolnoma ozdravi, in ne samo to, tudi — mrtve lahko obudi k življenju. "Na pokopališču, pri belem dnevu", je dejal, "bodem obudil k zopet n emu življenju ljudi, že davno pokopane." To mu sicer nobeden ni verjel, toda Pametničani so mislili: "Zgubimo tako nič ne, če si ogledamo, kaj l»ode doktor delal na pokopališču, študiral je zdravnik veliko in — kaj se dandanes vse ne iznajde. Pojdimo torej na pokopališče. Če izvrši obljubljeni čudež, potem je naš mož. če pa nič skupaj ne spravi, mu bomo ustrojili kožo, da bode potem svojo umetnost lahko na sebi poskusil." In sklenili so Pamet ničani, da se zbero polnoštevilno na pokopališču, kjfer bode zdravnik enega ali več od smrti obudil. Par starih devic je pričakovalo, da bode najmanj dva dueata mladih fantov moralo zamenjati boljšo večnost s slabejio sedanjostjo. že pred določenim časom je bilo pokopališče natlačeno polno, tako, kakor komaj kedaj na velike praznike. In ko je ura odbila tri, se je zgnjetel resno pred-se gledajoči, težko pričakovani zdravnik čez čakajočo množico. Ko je Btopil na grob, ki je bil višji, kakor drugi, je pozdravil čakajoče, se odkašljal in, ko se je še počasi useknil, je pričel govoriti: "Dragi prijatelji! Obljubil sem vam obuditi kacega mrtveca in jaz hočem dano besedo na vsak način držati. Prosim torej za popolno pozornost- Meni je vse eno. če obudim k živim Zingeinovega Zepelna ali Iludetovega Toneta, Slamarjevo Lenko ali pa Ivoritarjevo Barbko, Zaj-cevega Franceta ali pa Lanenega Jo-škota. Hečete, da obudim Joškoto, ki je umrl pred jednim letom na je- tiki?" m "Oprostite, gospod doktor", zakli-če tu Katka, mlada vdova omenjenega. "bil je gotovo dober mož, moj ljubi Joško, naredil me je srečno in jokala bodem 'za njim, dokler si ne izjokani oči. Toda prosila bi vas prav lepo: ne vzbudite ga — koncem tega meseca moram tako in tako nehati za njim žalovati, ker bi me dolgi Piparjev Jurfl^rad za ženo vzel. Sedaj sva že tretjič na oklicu in ženi-tovanjska darila sva tudi že prejela. Cc bi to ubogi JoŠko videl, moral bi žalosti takoj zopet umreti." "Dobro, da ste mi to povedali, Katka!" odgovori zdravnik pritrje-vaje. "Glavna stvar je, biti odkritosrčen ! — Torej hočem zbuditi pa Slamarjevo Lenko, ki je ob zadnjem žegnanju umrla !'' "Holt, gospod doktor!" zakliče grozeče mlad človek Kožarjev Tone, ter pokaže svoje žulja ve pesti. "Sla-marjeva Lenka je bila moja žena. Deset let sva skupaj gospodarila in ta čas je bil za-me pravi pekel — to lahko potrdi cela vas. Pustite jo počivati v miru, kjer je. Strupena je bila kakor paprika, neumna kakor osel in navsezadnje razcapana kakor — Bog mi grehe odpusti! — Vse je pognala skozi grlo in jezik je imela — pravi gadji jezik, gospod doktor! Angel j bi zgubil potrpljenje z njo!" "Tod&, dragi prijatelj, mogoče bi pa vse eno lahko — —" , "Krucinezer — Bog mi grehe odpusti! —. jaz vam povem, gospod doktor v dobre«*, pustite umrlo bab-rico, kjer je. Ker mi je zapustila tri fante, sem se jaz osel zopet oženil! Zastonj bi se trudili!" "Aha, že razumem!" ga potolaži doktor. "Najbrže vam sedaj z drugo ženo ne gre nič boljše. Seveda bi bilo potem preveč, če vam obudim še prvo. Človek ima še eno ženo preveč." In pogladi si zdravnik brado ter nadaljuje: "Kaj pa, dragi prijatelji, če bi obudil mojstra Drakslerja? — Enega vsaj moram obuditi!" "Ali imate, gospod doktor, v mislih Drakslerja iz Neumne Doline!" vpraša jeden izmed množice. "Seveda menim Drakslerja iz Ne-i.mne Doline. Kaj ni bil to poštenjak?" "Da. da, in zato zasluži večni mir", se oglasi zopet prejšnji. "Bil Slovensko katoliško Qs podp. društvo G svete Barbari u Za Zjedinjene države Severne Amerike, Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano doe 31. januarja 1902 v driavl PeonsylTaaift ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZA VER L. P. o. Bos 374. Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN. Box 51. Mineral, Kana. I. tajnik: IVAN T ELBA N", Box GOT. Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, 0. Blagajnik: MARTIN MCHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN. predsednik, Weir, Kansas. KAROL Z ALAR, I. nadzornik. P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAPELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Ave., Btad-dock, Pa. FRAN ŠUNK. m. nadzornik, 50 Mill Street, Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi tlaj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 6ttT, Forest City, Pa. Društveno glasilo j« "GLAS NARODA." ti. Stavim vam pa ta predlog: Tukaj na pokopališču počiva človek, ki ni imel ne žene ne otrok, ne sester ne bratov, in ki je bil vzor vseh čednosti — vašega prejšnjega gospoda župnika hočem obuditi. Saj tega ste vi vsi ljubili in objokavali." "Da. da!" zakliče nekaj starih Toda Pinterjev Nacelj stopi naprej in pravi: "Tako dober mož je bil ranjki župnik. Toda bil je že tako star in gluh. kakor košček lesa. Če smo mu pri spovedi pripovedovali grde grehe, je vedno mislil, da mu pripovedujemo same čednosti. "Tako star. gluh fajmošter! Pustite ga torej v miru — saj imamo sedaj novega gospoda, mladega, ki ni gluh in je vse hvale vreden. Vse hvale, gospod doktor! Poje kakor orgije, pri-j Marko Badovinae. diguje kakor arhangelj in pase svoje ( South Range, Mieh: John ovčice kakor dobri pastir sam — kaj rij. NAŠI ZASTOPNIKI kteri so poeblaš&oi pobirati nino za "Glas Naroda" in kakor tndi ca vse droge ▼ ko spadajoč« posla. San Francisoo, CaL: Ivan 6t Za Denver, Colo, in okolieo: ] Derganee, Stockyard, Denver. Pueblo, Colo.: Petar Cmlig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Chicago, I1L: Mohor lOadiL Depue, ILL: Dan. Badovinaa. La Sale, 111.: Hat. Komp. South Chicago, HI.: Josip pare. Wankegan, 111.: Frank Petkovidk. Calumet, Mich, in okoliea: Iwa Sntej. Iron Mountain, Mich, in naj bi sedaj stari tu počel T" Zamišljeno si pogladi mladi zdravnik brado in pravi: "Kaj naj torej storim f" — Nekoga moram na vsak način obuditi. — Poglejte, tu je majhen lesen križec, pod kterirn počiva mlado dete, komaj osem mesecev staro. Seveda bi bil greh. nedolžnega otročiča zbuditi iz spanja; srečen je, ker ni spoznal sebičnega sveta.— Ali hočete, da ubozega otročička obu-1 dim?" "Gospod doktor", ga zaprosi neka ženska joka je, "jaz sem otroku _ , . , stara mati, moja hčer je varovala je moj dobri oce! Toda prosim vas, | , . . , . ,,, . ., * "deteta kakor zaklad — a ko je do- gospod zdravnik, ne zbudite ga — srce bi se mu krčilo žalosti, ko bi videl, kako se bratje in sestre prebiramo. — Mir mu je bil nad vse in mi se sedaj tožarimo za tisto malo dedščino, ktero nam* je zapustil. — Vsak ima mnogo otrok, da komaj, komaj shajamo." "Torej res nočete, da ga obudim?" "Ne, ne, gospod doktor! Če bi bil še živ, bi mu že dajal užitek — vse, kareje prav! Dragi gospod doktor, časi so strašno slabi." 11 No.' radi mene, pa naj uživa večni mir. Ker pa nisem prišel sem briti norcev in vi tudi ne, vas torej vprašam: koga naj obudim T Povejte sami, koga naj obudim K zopet-nemu življenju?" "Moja uboga Barbka! Dajte mi mojo Barbko!" prosila je stara mamica s sklenjenimi rokami. A čudežni doktor menda ne čuje teh vzdihov. Zamišljeno zre pred-se. Okoli njega stoječi že počenjajo mrmrati, ko naenkrat neko mlado dekle vzklikne: "Pustite ubogo Barbko počivati, gospod doktor! Za Barbko je bilo najboljše, da je umrla. Na smrtni postelji mi je povedala vse, prav vse. — Zato sem jo oblekla v nevestino obleko in na glavico sem ji dala mirt ni venec. Izgledala je ravno tako, kakor nevesta. — Le spi, le spi v hladni grudi, ubožica — ker oni, kterega si ljubila, je odšel po svetu z neko ciganko!" "Spi torej v miru, draga Barbka", zakliče zdravnik ves ginjen in si zbriše osolzeno oko. Tudi okolo stoječim so prišle solze- v oči in odgovorili: "Le uživaj večni mir, nesrečna Barbka!" Po daljšem času začne zdravnik znova: "Neprijetno mi je dragoceni bival zobke, je umrl. Bog je dal, Dog je vzel. Sedaj imamo druzega. Prosim prav lepo, gospod, ne zbudite otročiča, ubožni smo in jih imamo že itak dovolj." Obriše si zdravnik nos in pravi: "Za danes je dovolj. Ker niste hoteli, da delam čudeže, jih hočem storiti pozneje. Toda ne bodem obujal mrtvecev, ampak zabranil bom, da živi ne bodo umirali." In pozdravil jilt je in odšel. Za njim pa se je čulo zadovoljno govor-ji*nje. Od tega časa naprej je zdravil v Pametnicah čudežno. Mrtvece je sicer puščal na miru, zato pa je rešil mnogim bolnikom življenje — zakaj je pa toliko študiral? In pošteni Pametničanje so zado-bili do njega veliko zaupanje in so j govorili: "Da ni držal dane besede, smo mi sami krivi: drugače pa mora res biti jako učen. ker sedaj prav \ ^ 7-fill nič več ne bere!" Chiaholm, Minn.: EL. Ely, Minn.: Ivan Gomže. Eveleth, Minn.: Jarij Kota*. Eveleth, Minn, in okoliea: Niok Miletič. Hibbing, Minn.: Ivan Povis. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan Kovaiii in Ivan Rabija. St. Louis, Mo. in okolieo: Frank Skok. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceflarek. Little Falls, N. Y.: Frank Ox«-gorka. Wes Seneea, N. T.: Jovan MiHi. Clereiand, O.: Frank Sakser Co. William Sitar in Mat. Pečjak. Cleveland, O.: Nacek SpigelakL Oregon City, Or.: M. Jwrtin. Braddock, Pa.: Iran Germ in Ivan Varoga. Con em a ugh, Pa.: Ivan Psjk. Canonsburg, Pa:. Geo. M. Sehalta. CIaridge, Pa.: Anton Jerina. Forest City, Pa.: Karl Zalar. Heilwood, Pa. in okolieo: Alojzij Jakoi. Johnstown, Pa.: Frank Gabxenja. Pittsburg, Pa.: Ignae Podvaaaik. Steel ton, Pa.: Marko Kofalt aa Jc«ip A. Pribernik. Willock, Pa.: Frr i Some. (Vest Jordan, Utah: Ante Palčič. Black Diamond, Wash.: Or. renta. Ben wood, W. Ya.: R. Hoffmsi Tbomaa, W. Vs.: Jooip Bus. Milwaukee, Wia.: Josip Tratnik. Rock Spring*, Wyo.: Levis Pix« NAZNANILO IN VABILO. Društvo sv. Barbare postaja štev. 4£ v Cuddy, Pa., priredi dne 29. maja VELIKO VESELICO in sicer v korist društva v dvorani Jakoba Ferlič, Trevesking, Pa. Začetek je ob 7. uri. Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje ter sosedna društva ta in v okolici, da se naše veselice polno-številno udeleže. Za dobro zabavo in fino plesno godbo skrbel bode odbor. (16-18—6) Matija« G lišiš. ROJAKI, NAROČAJTE SB NA GLAS NARODA", NAJVEČJI HI čas teko po nepotrebnem zapravlja- NAJOBNEJftl DNEVNI LISTI Vsi naši zastopniki so z a ami še djtfje časa v poslovni zvezi, vtled lesar jih rojakom najtopJeje priporočaš«. NAZNANILO. Začetkom meseca maja je odšel ne potovanje obče znani rojak JOHN GRDINA starejU. trgovec in posestnik v Clevelandn, O. Omenjeni obišče svoje in prijatelje po rasnih krajih v £j«d. državah in objednsat zastopa tvrdk« Travnikarjevo v Clerelandu, Ofcšo. Pooblaščen j« pobirati "Glas Nar«da" in ga priporočaš*«. S . Upravništv« tigosil mranska Katri, Jednota. dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN GERM, podpredsednik, P. O. BOX 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. B ROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, M™" Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Miti« NADZORNIKI: ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, cor. 10. Ave. & «k>bc Street, South Lorain, Ohio. , j IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 115 — 7th Street, Calumet, I Michigan. ; POROTNI ODBOR: IVAN KERŽIŽNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Sordine, Pa. IVAN N. GOSAK, II. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN MERHAR, m. porotnik, Box 95, Ely, Minn. , Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Jottet, I3L Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in droge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZIOH, Bex 424, By, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne posiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopnika in nobenem dragem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošOjatve tndi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽIŠNIK, Box 138, Bordine, Pa. Pridejani morajo biti vsaki natančni podatki vsake jriteibe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Iz urada glavn^a tajnika J. S. K. Jednote. ASESMENT št. 130. Ely, Minn., 1. maja 1909. ZA MESEC MAJNIK 1909. Za umr>ga brata Alojzija Gornik, cert. 7366 člana društva :?v. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn., umrl dne 22. marca 1909, vzrok >mrti; poškodovan v rudniku, zavarovan je bil za $1000, k Jednoti je bil pristopil dne 23. sept. leta 1907. Za umrlega brata Antona Mihelčič, cert. 2042, člana društva sv. Alojzija št. 33. v Braddock, Pa., umrl dne 22. marca leta 1909, vzrok smrti: zastrupljenje krvi, zavarovan je bil za $1000, k Jednoti je bil sprejet dne 5. julija leta 1903. Za umrlega brata Josipa Hočevar cert. 2834, člana društva sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo., umrl dne 19. marca leta 1909, vzrok smrti je bil: Alkoholizem, zavarovan je bil za $1000, k Jednoti je bil sprejet dne 25 - julija leta 1904. Za umrlega brata Josip Debevca. cert. 6494 člana društva &v. Jožefa 5t. 21 v Denver, Colo., umrl dne .">. aprila leta 1909, vzrok smrti je bila pljačmca, zavarovan je bi! za $1000, k Jednoti je bil sprejet dne 14. marca leta 1907. Za umrio Marijo Tauchar, cert. 8722, članico društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., umrla dne 27. marca leta 1909. vzrok smrti je bila zastrupljena kri po porodu, zavarovana je bila za $500, k Jednoti je bila sprejeta dne 1. januarija 1906. Za umrlo Ano Štefančič cert. 10442, članico društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich., umrla dne 11. marca leta 1909, vzrok smrti jo biia notranja bolezen, zavarovana je bila za $500. k Jednoti je bila sprejeta dne 25. julija 1908. Za poškodovanega brata Anton Perkota cert. 2462, člana društva sv. Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo., poškodovan dne 22. febr. leta 1909, leva roka odrezana pod komolcem, opravičen do podpore $400, k Jednoti je bil sprejet dne 16. avgusta leta 1903. Za poškodovanega brata Franc Turka, cert. 10108, člana društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo., poškodovan dne 2. jan. 1909, izgubil vid na lesnem očesu, opravičen do podpore v znesku $200, k Jednoti je bil sprejet dne 15. aprila 1908. Za poškodovanega brata Martin Plutha cert. 3156, člana društva "Sokei" št. 38 v Poeblo, Colo, poškodovan v tovarni, izgubil desno roko nad laktom, opravičen do podpore v znesku $400, k Jednoti je bil sprejet dne 28. decembra 1905. PRISTOPILI. V društvo Isus prijatelj Malenih št. 68 v Monesen, Pa. 30. apr.: Karlo Mahovčič, 1887, cert. 11543, I. raz. Društvo šteje 43 članov. V društvo -v. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. 30. apr.: Jožef Made, 1800, cert. 11537, Jernej Lavko, 1882, cert. 11538, Frank Tome 1871, «er+ 11539, Peter Černič, 1889, cert. 11540, Frank Pahor, 1872 cert. 11641, John Mlinac, 1867, cert. 11542, vsi v I. razredu. Društvo šteje 125 članov. / V društvo sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo. 30. apr.: Valentin Maj-nik, 1873, oert. 11545, I. raz. Društvo šteje 95 članov. V društvo sv. Janeza Krst. št. 71 v Collinwood, O. 30. apr.: Gregor Baje«, 1876, cert-. 11549, I. raz. Društvo šteje 38 članov. V društvo sv. Alojzija št. 43 v E. Helena, Mont. 30. apr.: Louis Golob, 1871, cert. 11550, I. raz. Društvo šteje 18 članov. V društvo sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. 30. apr.: Anton Gori čar, 1681, cert. 11551, I. raz. Društvo šteje 78 članov. V društvo sv. Barbare št. 72 v Ravensdale, Wash. 30. apr.: Geo. Reaoiak, 1870, oert. 11552, Jacob Remšak, 1872, cert. 11553, oba v I. ras. Društvo šteje 24 članov. V društvo sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. 29. apr.: Josip A. Butar, 1871, cert. 11532, H. raz. Društvo šteje 25 članov. V društvo sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, Hi. 20. apr.: Slapničar Jošef, €880, cert. 11530, Kobe John, 1870, cert. 11531, oba v I. razredu. Dnritve šteje 52 članov. V društvo sv. sv. Jožefa št. 86 v West Jordan, Utah. 29. apr.: Jobs* fcterle, 1886, cert. 11534, L raz. Društvo šteje 24 članov. V drefttvo sv. Janeza Krst. št. 82 v Sheboygan, Wis. 20. apr.: Ant. lB80r cert. 11540, EL raz., Mato Trdak, 1877, cert. 11547 L raz. štepe 88 Osnov. V dnrftvo sv. Petra in Pavle it. 36 v lioydell Pa. 20. apr.: Ignac 1800, oert. 11613, Frank Slane, 1873, oert. 11614, oba v L ras. šUtfo 100 V društvo sv. Janeza Krst. št 75 v Canondbung, Pa. 2B. Spr.: John Koprinšek, 1879, cert. 11515, U. raz. Društvo šteje 20 člsnov. V društvo sv. Alojzija št. 19 v Lorain, O. 26. apr.: Mihael Požega, 1871, cert. 11519, I. raz. Društvo šteje 88 članov. V društvo sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah. 26. apr.: Ivan Pagan, 1884, cert. 11520, Mile Butkovič, 1875, cert. 11521, Jure Sankovič 1887, cert. 11522, vsi v I. raz. Društvo šteje 41 članov. V društvo sv. Petra in Pavla št. 80 Aquilar, Colo. 26. apr.: Anton Tuk, 1882, cert. 11524, Ludvik Šuštaršič, 1887, cert. 11529, oba v L raz. Društvo šteje 15 članov. V društvo sv. Jurija Vitezi št. 49 v Kansas City, Kans. 26. apr.: Anton Svigel, 1891, cert. 11526, H. raz. Društvo šteje 62 članov. V društvo sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. 26. apr.: Frank Putz, 1876, cert. 11527. .Joseph Retei, 1888, cert. 11528, oba v I. razredu. Društvo šteje 233 članov. V društvo Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo. 24. apr.: Ivan Meglen. 1871. cert. 11504. Anton KraliČ, 1886, cert. 11505, oba v I. raz. Društvo šteje 54 članov. V društvo sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. 24. apr.: Jožef Stih, 1871, cert. 11506. Martin Budič, 1878, cert. 11507, oba v I. raz. Društvo šteje 244 članov. V društvo sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo. 24. apr.: Anton Gregorčič, 1882. cert. 11508. I. raz. Društvo šteje 91 članov. V društvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. 24. apr.: Anton Slabe, 1882, cert. 11509, I. raz. DruštVo šteje 140 članov. V društvo sv. Barbare št. 3 v La Sal'le, HI. 24. apr.: Anton Ajster, 1882, cert. 11510, L raz. Društvo šteje 78 članov. V društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. 24. apr.: Martin Drap, 1889, cert. 11511, I. raz. Društvo šteje 195 članov. V društvo sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo. 24. apr.: Jožef Lunkaj, 1884, cert. 11512, I. raz. Rruštvo šteje 96 članov. V društvo sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo. 10. apr.: Msnc Frank, 1882, cert. 11490,%II. raz., Kostelc John, 1880, ceft. 11491, L raz. Amibreš Anton, 1884, cert. 11492, II. raz., Majkovich John, 1882, oert. 11493 L raz. Društvo šteje 59 članov. V društvo sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore. 10. apr.: Jakob Gre-nišič, 1885, cert. 11488, Bartol Luzar, 1877, cert. 11489, oba v I. raz. Društvo šteje 20 članov. V društvo sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. 10. apr.: Miha Debelak, 1878, cert. 11487, I. raz. Društvo šteje 70 članov. V društvo Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. 10. apr.: Perme Matevž, 1866, cert. 11483. Perič Josef, 1870, cert. 11484, Primožič Franc 1885, cert. 11485, Ravnohrib Anton, 1876, cert. 11486, Zakrajšek Martin, 1884 cert. 11482, vsi v I. raz. Društvo šteje 161 članov. V društvo sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y. 19. apr.: Benedict Barešin, 1878, cert. 11497, I. raz. Društvo šteje 58 članov. V društvo sv. Jožefa št. 74 v Tyre, Pa. 19. ajpr.: Mathew Križmar, 1879, cert. 11499, II. raz. Društvo šteje 22 članov. V društvo sv. Mihaela Arhangela št. 40 v Olaridge, Pa. 19. apr.: Anton Lamuth, 1881, cert. 11500, Alois Strosberger, 1888, cert. 11501, Johan Lamuth 1885, cert. 11502, Jacob Arhar, 1880, cert. 11503, vsi v H. raz. Društvo šteje 101 članov. V društvo Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash. 30. apr.: Matilda Petohnik. 1885. cert. 11533. Društvo šteje 27 članic. V društvo >v. Jožefa št. 86 v W. Jordan, Utah. Marija Sterle, 1888, cert. 11535. Društvo šteje 10 članic. A* društvo sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. 30. apr.: Neža Čer-netič, 1886. cert. 11536. Društvo šteje 55 članic. V društvo sv. Janeza Krst. št. 82 v Sheboygan. Wis. 30. apr.: Te-reza Kaker. 1886, eert. 1154-8. Društvo šteje 9 članic. V društvo Isus pri Malenih št. 68 v Monesen, Pa. 30. apr.: Mary Biličič. 1884. cert. 11544. Društvo šteje 5 članic. V društvo sv. Jožefa št. 89 v Gowanda, N. 26. apr.: Maria Bo-zicfc: 1866. cert. 11516, Maria Grosnik. 1872, cert. 11517, Maria Govekar 1874 cert. 11518. Društvo šteje 5 članic. V društvo sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah. 26. apr.: Tere-zia Pagan. 1881. cert. 11523. Društvo šteje 16 članic. V društvo Jurija Vitezi št. 49 v Kansas City, Kans. 26. apr.: Josephine Vovk. 1881, cert. 11525. Društvo šteje 13 članic. V društvo sv. Jurija št. 22 v So Chicago, 111. 10. apr.: Anna Zapkar, 1878, cert. 11481. Društvo šteje 44 članic. V društvo sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. 14. apr.: Terezija-Dremelj. 1887, cert. 11496, društvo šteje 54 članic. V društvo sv. Barbare št. ^2 v Ravensdale, Wash. 14. apr.: Marija Gorup, 188. cert. 11495. Društvo šteje 6 članic. V društvo sv. Alojzija št. 43 v E. Helena, Mont. 14. apr.: Mima # Čabrijan, 1877, cert. 11494. Društvo šteje 8 članic. V društvo sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y. 19. apr.: Matilda Grašič, 1880. cert. 11498. Društvo šteje 2? članic. V društvo Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. 6. maja. John Fidel, 1892. cert. 11554, Andrej Mahnič, 1884, cert. 11555, Franc Mohar, 1875, eert. 115556, Franc Nerngar, 1875, eert. 11557, vsi v I. razredu. Društvo šteje 162 članov. V društvo sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash. 6. maja. Ivan Pleše, 1881, eert. 11559, Martin Pleše, 1872, cert. 11560, Juro Majnarich, 1892, cert. 11561, vsi v I. raz. Društvo šteje 174 članov. V društvo sv. Jožefa št. 23 v San Francisco Cal. 6. maja: Jacob Ce^-ar, 1869, cert. 11562, Anton Kotchevar, 1886, cert. 11563, oba v I. raz. Društvo šteje 91 članov. V društvo sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. 6. maja. John Juhont, 1884, cert. 11565, H. raz. Društvo šteje 70 Članov. V društvo sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn. 6. maja. John Levar, 1882, cert. 11566, I. raz. Društvo šteje 44 članov. V društvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. 6. maja. Ignac Jeraj, 1877, cert. 11568, Simon Žitnik, 1872, cert. 11569, Josip Laurich, 1878, cert. 11570, Jurij Mihelčič, 1868, cert. 11571, Josip Jerbich, 1872, cert. 11572, Jurij Stanfel, 1869, cert. 11573, Elija Lašič, 1869, cert. 11574, vsi v I. raz. Društvo šteje 168 članov. V društvo sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, 0. 6. maja. Lovrencij Seme, 1884, cert. 11575, Louis Bukovec, 1866, cert. 11576, Rudolf Primo-zich, 1884, cert. 11577, vsi v I. raz. Društvo šteje 130 članov. V društvo sv. Frančiška št. 54 v Hibbing, Minn. 6. maja. Frank Ule, 1878, cert. 11579, I. raz. Društvo šteje 36 članov. V društvo sv. Jožefa št. 67 v Yale, Elans. 6. maja. Ivan Homec, 1886, cert. 11580, I. raz. Društvo šteje 42 Članov. V društvo Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn. John Pužel, 1876, eert. 11583, Frane Hubar, 1878, cert. 11584, John Gobec, 1883, cert. 11585, vsi v I. raz. Društvo šteje 123 članov. „ V društvo sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. 6. maja. Neža Vidmar, 1885, cert. 11578. Društvo šteje 81 članic. V društvo sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans. 6. maja. Maria Venianik, 1885, cert. 11581. Društvo šteje 10 članic. V društvo Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. Maria Perič, 1866, cert. 11558. Društvo šteje 48 članic. V društvo sv. Jožefa št. 23 San Francisoo, Cal, Tereza Konte, 1889, eert. 115a jpriraerneiša pijača je »«»LEISV PIVQ^f' ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega Padi fe*, naj nikdo ne zamudi poskusiti ga vsv.»io lastno korist, k^kor iurf» * « r « svoje družine, svojih prijateljev in drugih. p 1-vo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vse:. js>o gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri 0io. Tra»ntkar*ju alC2 St. Ciai» » " * ► kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING C0MPAN> CLEVELAND, O. NA PRODAJ Dobro črno in belo vino od S5 6* 4S centov galona. Staro belo ali črno vino 50 eentov galona. Keesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 gaio« vina, mora sam posodo plačati-Drožnik po $2.50 galona. Sladki molt 24 »teki. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima posebne nizko ceno. Pri večjem naročilu dam popust. Z poitovanjeta STEPHEN JAKSE, Crockett. Contra Costs Ca., California. Avstro - Amerikanska črta [preje bratje CosulichJ Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. Novi pariiik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja, med New Yorkom, Trstom in Reko« Cene voznih listov iz New Yorka za III. razred so wt TRSTA............................................$31.00 LJUBLJANE..................................... 31.60 REKE.......................................... 31.00 ZAGREBA......................................... 32JB0 KARLOVCA...................................... 92.36 n. EAZRBD do TRSTA ali REKE......................$56.00, 60.00 i 65.00 PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York Vsi spodaj navedertMiovi parobro-di na dva vijaka imajo bres-žični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON 'ARGENTINA. V mssoefh maja in juniju se bo-deta sgoraj na ved enem n brodovjn pridružila še dva droga nora potniška parnika. If društvo sv. BuUn St. 4 v Federal, Pa. Frank Stanažinič, oert. 683, L ras. Društvo frteje 73 članov. iT društvo sv. Alojzija št. 13 v Baggaley, Pa. Jožef Kikel, oert. 1081, L raz. Društvo šteje 41 članov. (V društvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. John Gornik, cert. 1947, Geo. Turek, oert. 7545, oba v I. raz. Društvo šteje 161 članov. V društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Matijašič Jurij, eert. 60701 I. raz. Društvo šteje 196 članov. ,V društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. John Rigler, oert. 3863, L raz. Društvo šteje 126 članov. V društvo sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Frank Marinčič, oert. 3256, I. raz. Društvo šteje 125 članov. V društvo sv. Florijana št. v So. Range. Mich. Josip Slane, eert. 10701, I. raz. Društvo šteje 40 članov. (V društvo sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Maria Marinčič, oert. 9387, društvo šteje 80 članic. V društvo sv. Mihaela št. 40 v Glaridge, Pa. Marija Rožane, eert. 9559, društvo šteje 47 Članic. V društvo s?-v. Alojzija št. 13 v Baggalev, Pa. Jožefa Kikel, eert. 8463. Društvo Šteje 25 članic. * ČRTANI. Od društva sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash. Simon Bubanv. eett. 5178, Nik. Nova ko v ič, cert. 5177. Andro Spoljarič cert. 10098 vsi v I. raz. Društvo šteje 171 članov. Od društva sv. Florijana št. t>4 v So. liange. Mich. Filip Cop, cert. 5477, Mihael Kapic, cert. 6375. Peter Štebe. cert. 6759, vsi v I. razredu. Društv« šteje 46 članov. Od društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg. Pa. Martin Mrejnik. cert. 1058. I. raz. Društvo šteje 76 članov. Od društva>v. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn. Frank Barle, cert. 3921, John Gasperlin. cert. 153. Joseph Jenko, cert. 174. Frank Kropa r. cert. .'1525. Valentin Marn. cert. 6HVL Anton Kus, eert. 280. John Robas, eert. 413.'!, John Šega. ml. eert. 3022, Peter Vipavec, eert. 335, Jure Vipavec. cert. 3164, vsi v 1. raz. Društvo šteje 143 članov. Od društva >v. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash. Marija Malič, cert. 9490. Društvo šteje 51 članic. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn. Mara Gasperlin, cert, 7969. Maria Jenko. cert. 7982, Helena Russ. cert. 8045. Marija Vipavec, cert. 8076. Marija Vipavec, cert. S074. Društvo šteje 109 članic. ODSTOPILI. Od društva sv. Jožefa št. 67 v Vale Ka:i~. Kari Cernič. cert. 7639, L raz. Društvo šteje 41 članov. Od društva sv. Štefana št. 11 v Omaha. Nebr. Jožef Kopinc. cert. 14011, I. raz. Društvo šteje 31 članov. Od društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis. Ind. John Rudovnlk. cert. 10940. II. raz. Društvo šteje 90 članov. Od društva sv. Štefana št. 11 v Omaha. Nebr. Franca Kopinč, cert. 8387. I>ruštvo šteje 14 članic. PREMEMBA RAZREDA. Brat Josip Vovk. cert. 7168 član društva sv. Jurija Vit. št. 49 v ? prestopil iz II. raz. v I. dne 26. apr. 1909. Brat John Lanida, cert. 7074 od društva »v. Janeza Krst. št. 75 v Canonsburg, Pa. je prestopil iz 1. raz. v I. PRESTOPILI Od društva sv. Ime -Jezusa št. 25 v Eveleth. Minn, brat Vinoe Mi-kulič «ert. .'{813 r. 1. 1875, I. raz. K društvu sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn. Prvo društvo šteje 158 in drugo pa 57 članov. Od društva sv. Cir. in Metoda Št. 1 v Ely, Minn brat Jožef Šile, cert. 311 r. 1. 1873. I. raz. K društvu sv. Jožefa št. 85 v Aurora. Minn. Prvo društvo šteje 153 in drugo pa 58 udov. Od društva sv. Štefana št. 58 v Bear Creek. Mont, brat Jos. Flis cert. 10274, r. I. 1887 I. raz. K društvu sv. Jožefa št. 17 v Aldridge. Mont. Prvo društvo šteje 58 in drugo pa 76 udov. Od društva sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont, brat Jos. Vertin, cert. 6176 r. 1. 1873, I. raz. K društvu sv. Mihaela štev. 88 v Roundup, Mont. Prvo društvo šteje 59 in drugo pa 16 udov. Od društva sv. Srce Jezusa št. 2 v Ely. Minn. Marko Latkovič cert. 10045, r* 1. 1888, I. raz. K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Prvo društvo šteje 120 in druea pa 163 članov. Od društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. Matija Brancelj, cert. 10609 r. 1. 1877. I. raz. K društvu sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland. O. Prvo društvo šteje 75 in drugo pa 126 članov. Od društva sv. Štefana št. 26 v 1'ittsburg. Pa. Elija Peric. cert. 3911 r, 1. 1877, I. raz. K društvu sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland. O. Prvo društvo šteje 61 in drugo pa 127 udov. Od društva sv. Jožefa št. 39 v Chisholm. Minn. Valentin Čičigoj. cert. 10290 r. I. 1878, I. raz. K društvu Zvon št. 70 v Chicago, 111. Prvo društvo šteje 162 in drugo pa 44 članov. Oa društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs. Wvo. Frank Peternel. r. 1. 1881 cert. 6909. I. raz. in Valentin Hvasti r. 1. 1871 cert. 4326. I. K društvu -v. Martina št 83 v Superior. Wvo. Prvo društvo šteje 231 in drugo pa 23 članov. Od društva sv. Ime Jezusa št. "25 v Eveleth. Minn. Frančiška Mikulič. cert. 8J»27. r. 1. 1880. k društvu sv. Jožefa št. 85 v Aurora. Minn. Prvo društvo šteje 47 in drugo pa 21 članic. Od društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. Peternel Marija oert. 8705. K društvu sv. Martina 83 v Superior, Wyo. Prvo društvo šteje 83 in drugo pa 3 članice. Od društva sv. Štefana št. 26 v Pittsburg, Pa. Marija Peric, oert. ? roj. 1884. K društvu sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Prvo društvo šteje 17 in drugo pa 79 članic. NAZNANILO UMRLIH ČLANOV. Brat Josip Verederber cert. 4585 r. I. 1872 član društva sv. Jožefa 5t. 23 v San Francisco, Cal., umrl dne 4. aprila 1909. Vzrok smrti jetika, zavarovan je bil za$1000. Društvo šteje 90 udov. Marija Tauchar cert. 8722 članica društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., umrla dne 27. marca 1909. Vzrok smrti zastrup-Ijenje krvi po porodu; zavarovana za $500. Društvo šteje 84 Članic. John Mesnik oert. 7813 član društva sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo., umrl dne 7. aprila 1909. Vzrok smrti pljučnica; zavarovan je bil za $1000. Društvo šteje 56 članov. Josip Debevc cert. 6498 član društva sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo, umrl dne 5. aprila 1909. Vzrok smrti pljučnica; zavarovan za $1000. Društvo šteje 96 članov. Ana Stefančič cert. 10442 članica društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich., umrla dne 11- marca 1909. Vzrok smrti; notranja bolezen; zavarovana za $500. Društvo šteje 124 članic. Tekom zadnjih dveh mesecev smo dobili v urad Jednote od več krajevnih društev prošnje za pomoč, glavni urad sicer rad priporoča vsako društvo za pomoč kadar pridejo v finančne zadrege, vendar bi radi opozorili vsa taka društva da se naj na vsak način doma najprej e potrudijo kolikor le morejo da ei obdrže blagajno v dobrem stanju, da se to dose-fte> j« treba najstrožje paziti na bolniško podporo, iz lastne skušnje vemo da ae čestokrat pripeti da se priporoča izplačilo neopravičene podpore, zatoraj je trdba zelo previdno ravnati, vsako opravičeno podporo amo dolini plačati a ravno tako vsako neopravičeno, odkloniti, bolniški nadzor-ptki krajevnih društev, pazite na svoje bolnike in zahtevajte vedno pravilne zdravniške liste, ako je bolnik odsoten, zahtevajte da je njega adravnifto spričevalo ie od notarja (Notary public) potrjeno. Z bratskim pozdravom, GEO. L. BROZICH, glavni tajnik. Poslednja pot Stanko Svetina: Martinec Burja je bil oni večer nenavadno raztresen. Trikrat je že vzel v roko svojo najljubšo knjigo "Hoja za Kristusom", ki jo je počasi in pazljivo prebiral vsak večer, in trikrat jo je položil nazaj na njeno staro mesto, na polieo. Z nevoljo je zapodil muho, ki je neprestano brenčala okoli njega in mu hotela na vsak način sesti na nos. uprl je sivo glavo v dlani in. se zagledal v kot nad starim, zaprašenim razpelom, kjer je čepel na svoji mreži velik, suh pajek kakor .skopuh na vreči cekinov. Zaletela se je muha v mrežo in je vzdramila lenega pajka, ki jo je s prirojeno umetnostjo takoj zavil v pajčevine. Vstal je, šel je k zeleni peči. ki stala v kotu siromašne izbe in je zlezel na zapeček. Vzel je iz žepa pipo, prižgal je in hitro vlekel iz nje. Modri oblački so valovili okoli Mar-tinca, raztegavali so se, dokler se niso naposled združili v prostrano in prozorno plast. "Kaj neki dela sedaj" je pomislil Martinec na sina. "Daleč je obljubljena dežela, kjer služi denarje, daleč za morjem. Nekdaj ni bilo treba hoditi tja in vendar se je živelo''. Pomisli Martinec na svoja mlada leta in čelo se mu zjasni. Davno je že od tega. ko je še fantoval, vriskal po noči po vasi z drugimi tovariši, bil vesel, zdrav in zadovoljen. Lepi so spomini na oni leta. ki so prešla tako hitro, leta mlada in brezskrbna. Moral je iti na vojsko. Na laškem je bila tedaj, kdo jo še pomni. Martinec pomisli na starega maršala, že dolgo let ga pokriva črna zemlja, umrl je, spomin na njega pa še živi. Trije fantje so šli na vojsko takrat iz vasi. Dva je zadela kroglja in u-mrla sta na bojišču. Tretji je bil on sam. Sam je prišel [totem domov, sam brez tovarišev. Martinec pomisli, kakor sta takrat jokali dve dekleti županova Francka in sosedova Minka. Pa prešlo je par let, pozabili ste pač na svoja fanta, ki sta padla v bitki in sta se omožili. Obe sta že umrli in visoka trava raste na obeh grobeh. Nekdanji ljubici pri Kustoci padlih fantov. Hudo je Martincu pri srcu. Glej, vse umira, vse sili v grob. Ie on osem-desetletni starec še živi. Usojeno je tako. Tri leta so minila po vojni na Laškem in Martinec se je oženil. Ni bila ravno bogata ona, a revna tudi ne. Kje je sedaj? Lesen križ s podobico svete Barbare kaže, kje so jo zagrebli na vaškem pokopališču. Ostal mu je edini sin Jernej. Komaj je od-rastel otroškim letom, že je začel tožiti. da ne more ostati doma. Prišlo je hrepenenje v njegovo lušo, zamišljen je hodil okoli in nekega dne mu je povedal, da hoče iti v novo domovino. kamor gredo vsi, kjer "sije" j lepše solnce, kjer lepše zarja rumeni. Kakor kamen so padle na ubogega Martinca besede in nič ni pomagalo: j povezal je Jernej culo, objel ga je še v slovo in je šel. Sredi vasi je za u k al, ves vesel, da gre iz domovine, ki jo je videl le umirajočo in nehvaležno. Šel je in od onega dne ga še nI videl. Dve svetli solzi sta zdrknili Martincu po nagubanem licu. "Kako mu je? Ali je res ona dežela tam za morjem tako lepa in bogata, kakor pravijo? Pisma, ki jih je pisal, govore, da ni vse itako tam, kakor si je predstavljal prej. Tvormiee, velikanska kolesa, rudokopi'*, premišljuje Martinec in maje s sivo glavo. "Ni vse zlato, kar se sveti in tudi tam je trpljenje. In trpljenje še večje, kakor tu v domovini. Ne bi šel iz te zemlje, iz rodne grude v tuje kraje med tuje ljudi. DomaČa je tu govorica, domaČi običaji in lepa je ta zemlja, da bi se nikdar ne mogel odtrgati od nje in je zapustiti. Kje najdeš lepšo?" In misli Martinec: "Dovolj prostora ima ta zemlja, naša domovina, za naše ljudi. Pokaj hoditi na tuje ir. se truditi za tuje, ko ti daje domača zemlja moč in silo, ako hočeš I Srečen si in misliš, da si nesrečen. Ali je v tujini sreča, ali je prava sreča tam v oni deželi za morjem? Ne, nikdar ne!" odločno odkimava Martinec in močneje vleče dim iz pipe. In gre domačin za tuje, zapusti domovino in se ne vrne. Pride pa na njegovo mesto, ne domač človek, ne, ampak tujec, ki je čakal na priložnost in na ugodno priliko. Pride volk v ovčjem oblačilu, pride tujec, ki je sovražnik ljudij, ki imajo pra-vico do nje, naš sovražnik. In izsesava gladni volk našo domovino, zemljo, ki je naša in do katere imamo jjravieo le mL Polagoma jo izsesava in previdno in domovina hira, omagnje in sile jo zapuščajo, domovina, M se po vsej pravici imenuje naša in . "Drugače si ne znam pomagati, iti moram zopet k njemu tja gori v gradič in ga prositi za božjo voljo, naj počaka. Vem, kaj me čaka in kake bodo njegove besede, toda kaj hočem storiti drugega? In morda me izžene jutri iz bajte, iz moje bajte — iz moje? Da. bila je nekdaj moja. sedaj ni več. Sam sem zakrivil. Zakaj nisem šel k poštenim ljudem prosit posojila. ko mi je poginila kravica v hlevu in sem moral kupiti drugo? Zakaj sem šel prosit pomoči tega oderuha, privandranca? Ne da se več popraviti, zgodilo se je." Žalosten je zletel starec zopet na tla in je začel natikati velike škornje. "Da bi bil oni doma vsaj podnevi, tako pa moram hoditi k njemu po noči" je mrmral, vzel debelo palico, vpihnil luč, ki je gorela na mizi, zaklenil bajto in šel. Martinec je stopal počasi skozi vas. težko je hodil osemdesetletni starec. Težka mu je bila pot, še težja, ker je šel brez upa, da kaj doseže. Nad vasjo se je vspenjal holm in na njega vrhu je stal gradič, katerega srečni posestnik je bil Miiller, Nemec. tujec, privandranec. Ves zasopel je prišel Martinec pred gradič. " Mogoče se te pa vseeno usmili in te počaka", se mu je oglasilo in straboma je potegnil za zvonec. Prišla mu je odpret hišna, stara škiljasta baba. "Was wollen Sie?" ga je vprašala. Bila je Nemka kakor lastnik in gospodar gradišča. ' Z gospodom bi rad govoril, prosil bi jih nekaj rad. Ali so doma?" "Was? Gospod? Prvem štok", je skoro zakričala baba in mu je obrnila hrbet. Martinec je Šel po stopnjicah in je potrkal na vrata, ki jih je dobro poznal. Vsobi je nekdo nekaj zamnnral in starec je vstopil. Miiller je sedel pri mizi, kadil je smodko in je bral časopise. Gledal je nekaj časa proti vratom, kakor da bi ne poznal na prvi pogled prišleca. Potem pa je vstal in pokimal Martincu. "No, kaj je z vamif" ga je vprašal v popačeni slovenščini. "Ali ste prinesli vendar enkrat denar, kar sem dajte!" Starec je nekaj zajecljal, bal se je prositi, ker je pričakoval drugačnega vprašanja. "A tako, sva še opravila, danes ste bili zadnjekrat v moji hiši, jutri ne bodete veš I Taka predrznost, še tretjič je prišel beračit! Niši'1 in ae je obrnil. "Ampak gospod..." "Nič, kakor som Is rekel!" "Gospodi —" "Marš ven, še as poavouim, pa te zažene hlapec po stopnicah, da boš pomnil, škatlja stara!" Zjokal se je Martinec kakor otrok, ko je bil zopet na prostem. "Kje so usmiljena srca? V tem gradišču gotovo ne. In kaj je njemu, če sem še nekaj časa v bajti? Ali se s tem zmanjša njegovo bogastvo? Ne, trdo-srčen je tako, neusmiljen! Bog je maščevalec krivic, ne bo ga sodil milostno". Ves potrt je prišel do koče, odklenil je vrata, šel je v izbo in je prižgal svetilko. "Da se te še zadnjikrat ogledam, izba, kjer sem se narodil, kjer sem živel celo svoje življenje in kjer ne bom mogel umreti." je šepetal in se zgrudil na stol. Velika bolest se je brala starcu na obrazu in težko je sopel . Vzel mu je človek brez srca še posteljo, na kateri bi mogel posled-ujikrat zatisniti oči.--- "Kdo trka, kdo je?" Visoka črna postava je stala pod slovanskih rodov. In sicer so Mad-jari znatno manjši (162) od nemško-slovanskih plemen (164y2). Francozje imajo ravno tako dva različna tipa, kakor Nemci. Eden meri 160, drugi 165 cm. Ravno tako različni so italijanski tipi, vendar iznaša povprečna mera prebivalcev vseh provinc 162 cm. Poljaki kažejo 1621/2 velkoruski delavci 165V2. Litavei na Ruskem celo 170. Jako značilna je statistika židovskega prebivalstva. Evropski Židje so dveh antropološko različnih tipov. Španski Žulje in njih potomci so fizično močnejše in boljše razviti, nego ostali. Po Ogrskem in Ruskem tvorijo manjši del prebivalstva (163 oz 161) in kar je posebno tipično: njih razmeroma majhna visokost je vedno v zvezi z izredno sipko prsno mero. tako. da je židovski odstotek za vojaštvo nesposobnih mladičev veliko večji nego oknom in je gledala v izbo. Martinec pri ostalih narodih. Najmanjše pleme v Evropi tvorijo Laponci na severu Skandinavije in Rusije (153'i.). Znatno manjši so bušmani in pritlikavski rod Akasov v Afriki. je stopil k oknu in ga je odprl. "Kdo je?" "Le odprite, le. takoj bodete zvedeli." "Vendar povejte kdo ste?" "Kaj me ne poznate več, oče?" Starcu so se od veselja zašibila Po nekod je razširjeno mnenje, da kolena in hitel je odpirat vezna vra- j telesna mera civiliziranih narodov ta. Za trenotek sta stopila v izbo pada pod vplivom moderne industri-oče in — sin. visok, bradat, močan j je in njenih posledic. To domneva-mož. I nje do sedaj ni še statistično doka- Dolgo sta se gledala molče, po-. zano, da-si moramo pripomniti, da je tem sta se objela in zjokala oba. francoska vlada minimalno mero "Dolgo let te nisem videl, sin j svojih rekrutov od leta 1818 do 1868 moj," je jecljal starec ves ginjen in v solzah. "Dolgo let ne. oče!" In sta se objela zopet in poljubila. Potem sta sedla k mizi in starec je potožil sinu vse. vse... "In tako sem prišel ravno pravi čas oče! Trdo sem moral delati tam v daljni Ameriki, da sem si prislužil denar, veliko trpkega sem užil, toda vse je pozabljeno sedaj, da sem le zopet v domovini, da se zopet vidiva. Ne grem več nazaj, oslanem doma za vedno. Kar se pa tiče onega lopova. vam potem to-le: Bajta je zopet naša, dokler je ne dam podreti in ne dam sezidati na njenem mestu nove hiše. Pot pa. ki ste jo napravili, je bila vaša pos.ednja do gradiča." Zunaj pa so doneli velikonočni zvonovi... Pritrkavali so v vaškem zvoniku in veseli glasovi so plavali po spomladanski pokrajini, ki se je dramila iz zimskega spanja. Vstajala je narava in polnila z novim upanjem človeška srca. Vstaja tudi naš rod in se z večjo silo išče prostora, gospostva in kruha na lastni zemlji. Antropološke črtice. Kako umevamo pod besedo zoolo-gija prirodopis živalstva, tako bi lahko imenovali antropologio "prirodopis človeka". V tem članku se hočemo ozirati pred vsem na oni del antropologije, ki se peča z opazovanjem človeške visokosti njegove rasti prsnega obsega, telesne teže. moči roke in onega fenomena, ki se razširja vedno bolj: kratkovidnost. Amerikanski raziskovalec Elliott in njegov tovariš Gould, Francoz Quentelet, Nemec Erismann in cela vrsta drugih strokovnjakov na tem polju je dokazala na podlagi obširnih raziskovanj, da telesna mera od-raščenih, spadajočih istemu in vsaj sorodnemu rodu, kaže stalno in tipično številko vsaj za gotovo dobo. Visoka telesna mera velja splošno tudi v gospodarskem oziru kakor ja-ko ugoden znak dotičnega rodu, ker kaže veliko delavno sposobnost kakor zdrav telesni razvoj. Boleznim pa veliki ljudje slabše kljubujejo, nego majhni. Po drugi strani vidimo zopet, da ima tisti evropski narod, če-gar prebivalstvo ima najvišjo telesno mero (Norvežani, katerih povprečna visokost je 173 cm.) najmanjšo umrljivost. Izlasti znatno telesno mero imajo .. . ., ., , . jaio za otroci drugih stansev in sicer neka ten polu divji narodi. Patagon-, ^ dekHce ^ em Švicarska statistika nam podaja žc štirikrat znižala: 157. 156. 155 in končno 154. Povprečna mera francoske armade pa znaša 146.04 em. Za vojaško sposobnost nima to število nobenega pomena. « Videli smo to v zadnji rusko-japonski vojni. — Ravno tako hočemo spominjati na sledečo epizodo iz leta 1814, ko so združene armade premagale Napoleona in zasedle Pariz: ruski generali so ukazali položiti mrtve vojake iz okopov drug tik drugega. Tako so ležali visoki ruski gardisti poleg francoskih vojakov pobičev — in ravno med temi se je vnel na j trdo-vratnejši in najbolj krvav boj. Ženske merijo v Evropi splošno 6—7% manje nego moški istega radii. da-si so deklice v svojih prvih letih nekoliko večji od fantov. Med 8—10 letom jih fantje zopet dohajajo. Ali že z 11-tim letom jih deklice zopet prekašajo, kar je pripisovati njih močnemu in hitremu razvoju k ženski zrelosti, tako. da so v splošnem do 15-tega leta. večje od enako starih fantov. Z 20-tim letom nehajo deklice — kakor se zdi — popolnoma rast.i. med tem ko se potegnejo fantje od 21 do 27 leta še vedno za en centimeter. V drugi polovici štiridesetih let začenjajo ženske usahnevati v telesni visokosti v še enkrat tako veliki meri, nego moški. — Po Erismanu se zmanjša n. pr. visokost ruskih de-avcev do 80-tega leta za 1.03, pri ženskah za 3 cm. * * * Socijalno znanstvenega interesa je vprašanje, vplivajo-li poklic in podobne življenske okolnosti na rast človeškega telesa tako, da govorimo lahko o tej prikazni kakor splošno tipični ? Po najnovejših raziskavanjih nam je možno to vprašanje potrditi. Srednjeruski tekstilni delavci so v vsaki starosti 2—3 cm. nižji od delavcev v drugih poklicih. Kakor so pokazala vestna zasledovanja, stoji s to v prikaznijo v zvezi dejstvo, da so ti tekstilni delavci, ki jih je meril Erismann, potomcih takih starišev, ki so bili sami tovarniški proletari-jat. Iz -tega bi se dalo sklepati, da bivanje v tovarniških prostorih jako slabo vpliva na razvoj mlade genera-zije. To oslabelost je možno kasneje podedovati, kar nam potrjajo še razni drugi simptomi, o katerih govorimo spodaj: Rudarji delajo že na prvi pogled vtis, da ne dosezajo normalne poprečne visokosti. Geissler in Uh-litzsch sta dokazala v statističnih pregledih, da rudarski otroci zaosta- ci so bili že starim znani kakor po sebni velikani. — Njih povprečna mera je 178 em. Prebivalci Polinej zijskih otokov merijo 176 cm. A meri kan ska vojaška statistična komisija je dala meriti razna indijanska plemena, za katere je našla višinu 174 cm., med tem ko so merili belokožci istih teritorijev le 170—172 cm. Kafri in zamorci ob Gvineji merijo povprečno po 172 cm. V Evropi, kjer so najvišjega telesa, kakor smo že omenjali, Norvežani (176) slede na drugem mestu Škot-ci na Severoangleškem, potem Švedi in Angleži: 169 do 171 cm. Danci merijo 168Y2, Holandei 167^2, Nemci nimajo enotnega tipa; severni merijo 167—169, južni le 102 cm. O avstrijskih narodih vsaj pisatelju teh vrst ni znano, da bi eksisti-rala statistika, ki bi razločevala vsaki rod posebej. Na Ogrskem razlikuje statistika vsaj Madjare od nemSko- nadaljne podatke k temu poglavju. Če imenujemo tiste moške, ki merijo manje nego 156 cm. majhne, in one, ki merijo nad 169 cm., velike, potem nam pokaže zapisek švicarskih rekrutov, da imajo krojači največji delež pri majhnih (36*4) in najmanjši delež pri velikih (6%). Tovarniški delavci brez posebnega specija-liziranja v poklicu tvorijo 25% pri majhnih in 11% pri velikih. Orijentalske barke. j. Začarani naočniki. NekoŠ je živel nek knez daleč v jutrovih deželah... Oh, to se tako glasi, kakor bi bila kaka bajka, toda ni, knez ni bil star, 55S temveč še le v osemnajstem leta — is tudi le toliko moder kakor vsi drugi mladeniči v njegovi deželi — Vendar pa je bil toliko moder in avedav, da ✓je ljudi, s kterimi je bil v ožji zvezi, dobro poznal in jim na prste gledal. Te zmožnosti kneza pa je kmalu spoznal zvezdogled Quadrat us — ta je imel začarane naočnike in te aato knezu podaril, da si je pridobil uje-govo zahvalo. "Vem, visoki gospod", je rekel Quadrat us, "da ne zaapae svojim dvornikom — in prav imaš, vsi so namazani s finimi mazili, — Ako blagovoliš natakni te naočnike nr. tvoj knežji nos. in vse bodeš videl v pravi podobi, ter se lahko varoval onih. kteri ti hočejo škodovati." Mladi knez je bil zelo razveeeljen in sprejel naočnike. Toda predno je obrisal zaprašene naočnike in jih nataknil na noe, jo je že odkuril zvezdogled. Sedaj je knez zrl okolu sebe in kar je videl, ga je pretreslo: slikarije raz sten v dvorani so zginole, videl pa same neometane rudeče opeke. Preje krasni, bogato okrašen strop je sedaj kazal trohnele hlode, kteri se pretili ud ret i se. Prestol ni bil več pozlaten. pogrinjala niso bila več rudeča. ampak le gole deske.. Sedaj se je vzdignil zastor. "Stražniki! Stražniki!" je kričal mladi knez. "vstopite stražniki! Kača se nahaja v dvorani." "Kje. kje je kača?" sta klicala dva osla, ktera sta razburjena pritekla v dvorano —— kača pa je privzdignila svojo malo glavo in sikala: ' * Kje. kje ji- f'' Na glasu je s[H»znal knez svojo najljubšo ženo Aišo. "Nič — nič ni — mogoče le senca", je na tiho mrmral knez. toda na glasu je bilo poznati tresoče besede in razburjenje. Kača pa se je med ovila okolu prestola in rekla s srebrno zvonečim glasom: "Gospod, ako blagovoliš kmalu dokončati tvoja opravila, se lahko podava na šel njo v vrt. Tvoji dvorjani že čakajo." Knez je prikimal. " l kaži dvornikom vstopiti' ", je ukazala kača sladko in zrla iz «top-njice prestola proti knezu, ta pa je smrtno obledel. 1'bogljivo so stekli oslički. Zopet se je vzdignil zastor in v dvorano so priskakljale čudne »pake — med njimi tatinsko zvita vrana, si ti?' je vprašal knez. "Ali poznaš tvojega blagajnika, visoki gospod?" je rekla vrana. "Prišel sem ti naznaniti... Knez ga je prekinol: "Dovolj danes me nič ne zanhcajo tvoje stvari. Pokliči mi velikega vezirja." Vrana je odletela in prišel je — tiger in vprašal: "Kaj mi ukažeš knez?" "Alis o dospeli podložni, kteri iščejo svojo pravico pri kroni?" "Da." je zatulil tiger, — ' 'jede n'". "Naj vstopi!" Priplazil se je — ubog. suh ia hudo pretepen pes ter e vili 1 svojo pritožbo. "Počakaj", je rekel mikwtivo knez, "preje moram govoriti s stojim komornikom". — Komaj je to spregovoril, je zelo ponosno prikorakala v dvorano — največja opica, ktero je knez kedaj videl. "Ali imaš kako ogledalo pri sebi?" ga je vprašal knez. Smeje se je komornik izvlekel malo ogledalo, in je podal knezu, kteri se je pogledal., na kratko {»ogledal in videl svoj pravi obraz ter se »elo prestrašil. "Tako moj gospod", je prihreal v tem trenotku požeruh in molil svoje kremplje — "no, knez, kako ti aga-jajo moji naočniki?" Knez je brzo snel naočnike ras moe, globoko zdihnol in rekel: "Tvoji naočniki Quadratus? Xelo slaba šala, ktero si mi natvesi)! Ni« se ne vidi skozi nje". — Potem pa vrgel začarane naočnike v kot, da so se na tisoč koš likov razletele. II. Pobožni h anas V Damask asu je živel leta 7M po Hedjra mož z imenom Hassan hud d ud in Ismail bin Hassan Efdsl ali bin Kassir iz rodu Ejjubi — kar daleč na okolu slovel zaradi otjagvv« pobožnosti. Vse življenje se Ja pečal z učenimi knjigami, a pri topa ni opazil, da so ga nezvesti rnršisiki zn vse premoženje pokrali. Osivel starčekje hkrati postal siromak. Toda Hasan ni radi tega ofevpal. Vedel je, da ima nekaj, kar ma 9000 zamogli nepridaniči ukrasti in *o je bilo njegovo sloveče pošteno ime. Is od tega je sklenil v bodoče šivati. Šel je na trg, razprostrl pogzšnja-lo in klical: "Čnjte me vi ktere nadleguje zoboboL Jas pobožni Hasan, vas bodem ozdravil s saa-jimi molitvami!" Nadaljevanje 7. Imenik uradnikov irvita Jaguluauk« Ka Milk« ktfut« v Zjid. državah ameriških. n. Cirila la Mitodi štev. 1 v Ely, Mina. Jofai Gouze, Bx 106 preds., Ivan Habšan, tajnik; Fran Lesar, blagajnik; Frank Veranth, zastopnik. Vsi ▼ By, Minn. Droit vo x boru je v atari cerkveni dvorani vsako prvo nedeljo po 20. •b 2. uri popoludne. Jhraitvo av. Srca Jezusa itev. 2 v Ely, Minn. Josip Lovšin, predsednik, P. O. Box 1031; Ivan Prijatelj, tajnik, P. O. Box 120; Frank Francelj, blagajnik, Box 37; Jos. Sekula, zastopnik, Box 316. Vsi v Ely, Minn. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. ▼ dvorani brata g. Josipa fikale. Drnštvo sv. 3 v La Barbare štev. Sails, m. Josip Bregah, predsednik, 1108 4th St.; Josip Spelicb, tajnik, 1058 Bnd St.; Anton Dežman, blagajnik, •43 Canal St.; Anton Jeruz, zastopnik. Vsi v La Salle, III. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo ▼ smarm v cerkveni dvorani sv. Roka Drnštvo sv. Barbare štev. 4 v Federals Pa. Jokut Virant, predsednik, Box 66, Burdine, Pa.; John Guzelj, tajnik, Box 3H, Morgan. Pa.; Luka Der-bmtM, blagajnik, Box 28, Morgan, Pa.; John Keržišnik, zastopnik, Box 138, Bardine, Pa. Droit vo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ▼ prostorih br. Ivan Ker-tiftpilrs na Burdine. Pa. Draitvo av. Barbare štsv. 6 v Bou-danu. Min d. Matija Nemaniš, predsednik, To-1 war, Mina.; Jos. Videtič, tajnik, Box j 063 Soudan, Minn.; John Dragovan, blagajnik, Box 663, Soudan, Minn.; John Mayerle. za*tt<»rili br. .T«din Dra- 1 govajia. v Koudanu. Minn. Društvo h. arija Pomagaj itev 6 v South Lorainu, Ohio. Matija Šimšič, predsednik, 412 —: lit h Ave. ;Ivan Klemene, tajnik, 405 11th Ave.; Matevs Vidrih, blagajnik. 408 10th Ave.; Frank Krištof, nastopnih, 405 11th Ave. Vsi v So. Lorain, O. Društvo zboruje vsako drugo v i mesecu točno ob 1. uri popoludne v dvorani br. Ivan Zalarja v South Lo-rainu, O. I Društvo sv. Cirila In Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich. Mihael Klobučar, predsednik, 115 j 7th St.; Ivan D. Puhek, tajnik 2140 Log St.; Josip Žunič, blagajnik 312 7tb St.; Ivan D. Pubek, zastopnik, 2140 Log St. Vsi v Calumetu, Mich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v basmentu slov. eerkve na ftth St. Društvo «v. Štefana št. 11 v OmahL, Nebr. ' Joseph Capuran, predsednik, 1309 So. 12th St.; Mihael Mravinec, taj- , nik, 1234 So. 15th St.; Frank Žitnik,' blagajnik, 1108 So. 22nd St.; Mihael Mravinetc. zastopnik, 1234 So. 15tb St. Vsi v Omahi, Neb. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoludne v češki šoli, j 14 Pine St.. Omaha. Neb. Društvo av. Jošefa štev. IS v Pittsburgh Pa. Frank Krese, predsednik, 5106 Natrona Alley, Pittsburg, Pa.; Josip Mnška, tajnik, 105 Spring Garden Ave., Allegheny, Pa.; Ivan Areh, blagajnik, 77 High SL, Allegheny, Pa.;| Fred. Vovk, zastopnik, 122 42nd 8t., I Pittsburgh, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani avstr. Nemeev, Cor. High * Humboldt St. ft Spring Garden Ave., Allegheny, Pa. Društva av. Alejsija št. 13 v ley. Pa. Fran BoMš, predsednik, P. O. Box 24, Ivan Arh, tajnik, P. O. Box 45; Anton Rak, blagajnik, P. O. Box 45; Ivan Arh, zastopnik, P. O. Box 46. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v meeeoe v stanovanju Ivana Arh-a. Društvo sv. Jošefa št. 14 v Crockett, OaL Jakob Judnič, predsednik; Stefan Jakše, tajnik, Box 77; Frank Veli-konja blagajnik, Box 77; Marko Dragovan, zastopnik, Box 43. Vri v Croketu, CaL Društvo zboruj« vsako 3. nedeljo sv. Petra in Pavla štev. t0 v Pnehta, Osla. in KoSevar, predsednik, 1H0 A vrane; Vran Mehle, tajnik, blagajnik, 1238 Bohsaen Ave.; Ivaa Jerman, zastopnik, 1207 South Santa Fš Avenue. Vsi v Pueblu, Colo. Društvo zboruje vsaki IS. dan v mesecu v dvorani G. Jermana, 1207 South Santa Fš Ave. Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 16 v Johnstownu, Pa. Frank Slabe, predsednik, R. F. D. No. 1; Gregor Hrežčak, tajnik, 407 8th Ave.; Mike Pečjak, blagajnik, 819 Chesnut St.; Anton Jene, zastopnik, 287 Copper Ave. Vsi v Johnstownu, Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkvi Sv. Družine. Društvo iv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. Lucas zupančič, predsednik, Box 101; Gregor Zobetc, tajnik. Box 65; John Petek, blagajnik, Box 67; Fr. Prešern, zastopnik, Box 45. Vsi v Aldridge, Mont. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani cerkve Presv. Družine v Aldridge. Društvo av. Alojzija št. 18 v Rock Springs Wyo. Luka Murko, predsednik, Box John Putc, tajnik, Box 253; Frank Keržišnik, blagajnik, Box 121; Valentin Stalic, zastopnik, Box 326. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. J. Mraka ob 9:30 dop. Društvo sv. Alojzija št. 19 v Lorain, Ohio. John Omahen, predsednik, 512 — lltb Ave., John P. Palčich, tajnik, 502 11th Ave.; John Tomšič, blagajnik, 540 lltb Ave.jFrank Durjava, zastopnik, 539 11th Ave. Vsi v So. Lorain, Ohio. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih slov. cerkve sv. Cirila in Metoda, vogal Globe 8t. ft 13th Ave. Društvo sv. Jožefa it. 20 v Sparta, Minn. John Zalar. predsednik, Box 183; John Zallar, tajnik, Box 183; Joseph Kern, blagajnik in zastopnik, Box 34. Vsi v Sparta, Minn. Društvo zboruje vsako 3. nedelje v mesecu v mestni dvorani Društvo sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo. Ivan Pekec, predsednik, 4545 Grant St.; Ivan Debevc. tajnik, 4723 Vine St.; Math. Sadar, blagajnik 4600 Humboldt St.; Ivan Cesar, zastopnik, 5115 N. Emerson St. Vsi v Den-verju, Colo. Društvo zboruje 14. dan v mesecu v Mat. Sadarjevi dvorani, 4600 Humboldt St., Denver. Društvo av. Jurija št. 22 v South Chicago, HI Frank Medosh, predsednik, 9485 Ewing Ave.; Anten Motz, tajnik, 9485 Ewing Ave.; Nikola Jakoviič, blagajnik, 9621 Ave. M; Jakob Kovač. zastopnik. 9550 Ave. N. Vsi v So. Chieagi, 111. Društvo zboruje 2. nedeljo v me secu zvečer v Medoševi dvorani, 95 ulica in Ewing Ave. Društvo sv. Jožefa štev. 23 v San Francisco, Cal. Jos. Stariha, perdsednik, 2000 19th St.; John Stariha, tajnik, 2000 19th St.; Jakob Vidmar, blagajnik, 719 San Brumo Ave.; Jos. Lampe, zastopnik, 2024 19th St. Vsi v San Francisco, Cal. Društvo zboruje vsako 3. sredo v mesecu. Društvo Sveto Ime Jezus Štev. 2f v Eveleth, Minn Ivan Nemgar, predsednik, P. O. B. 726; Ivan Skrabec,tajnik Box 750; Alojzij Kotnik, blagajnik, P. O. Box 558; Anton Fric, zastopnik, P. O. Box 728. Vsi v Evelethu, Minn. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo ob V/z uri popoludne nad First National Banko. Društvo av. Štefana št. 26 v Pitts-bur gn, Pa. Josip Leban, predsednik, 18 Laat-ner St., Troy Hill, Allegheny, Pa.; John Gosar. tajnik. 5312 Butler St., Pittsburg. Pa.; Alojzij Kompare, bla-irajnikgajnik. 5434 Harrison St., Pittsburg, Fa.; John Gosar, zastop-nik5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Društvo zboruje vsako S. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani slov. cerkve na vogalu Butler in 57. ceste, Pittsburg. Društvo av. Mihaela Arh. štev. 17 v Diamond villa, Wyo. Gregor Šabec, predsednik, Box 43; Frank Perušek, tajnik, Box 65; Josip Penca, blagajnik, Box 35; Anton Arko, zastopnik, Box 127. Vsi v Diamandville, Wyo. Društvo zboruje v dvorani Line Gačnika vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. nn pop. DrnŠtvo Marija Danica št. 28 v Ona-berlandu, Wyo. John Kočevar, predsednik, Box 266; Anton Jeran, tajnik, Box 246; Geo. Jeklevič, blagajnik, Box 137; John Konšak, zastopnik, Box 192. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 15. v mesecu. Drnštvo sv. Jožefa št. 29 ▼ Imperials Pa. Ivan Vidrih, predsednik, P. O. B 18; Ivan Virant, tajnik, P. O. Box 312; John Miklavčič blagajnik, Box 87; Anton Tauželj, zastopnik, Box 87. Vsi v Imperialu, Pa. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani. Društvo sv. Jožefa štev. 30 v Chis-holmU, Minn- John Kotchevar, predsednik, Box 118; Frank Arko, tajnik; Steve Pra-protnik, blagajnik; John Kotchevar, zastopnik, Box 118. Vsi v Chishol-mu, Minn. Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. v mesecu v Lovrenc Kovačevi dvorani v Chisholmu. Društvo sv. Alojzija št. 31 v Brad-docku. Pa. M. Kikelj, preds. 1128 Cherry St., Braddock, Pa.; John A. Germ, tajnik, Box 57 Bradock, Pa.; Ant. Sotler, blagajnik, Box 147 Hays, Pa; Aloiz Horvat, zastopnik, Box 507, Turtle Creek, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 6. ulici pod italijansko cerkvo v Braddocku. Društvo Marija Zvezda štev. 32 v Black Diamondu, Wash Bernard Šmalc, predsednik, Cumberland; Gregor Porenta, tajnik, P. O. Box 701; Josip Rihter, blagajnik, Box 643; Josip Plaveč, zastopnik, Box 643. Vsi trije v Black Diamondu, Wash. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecn v društveni dvorani ob 1. uri oopoldan. Društvo iv. Barbare it. 33 v Trestle, Pa. FranŠifrar, predsednik, Box 26, Trestle, Pa.; Matevž Peternel, tajnik, Box 77, Trestle, Pa.; Mih. Vadnjal, blagajnik. Box 37. Trulle, Pa.; John Hrovat. zastopnik. Box 21, Trestle, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedslj« " mesecu v angležki dvorani, Trestle Društvo sv. Petra in Pavla štev. 3f v Lioydell, Pa. Josip Sornel, predsednik, Box 115, Lioydell, Pa.; Andrew Maloverh, tajnik. Box 1, Lioydell, Pa.; Anton Krasac, blagajnik, Box 14, Beaver-dell, Pa.; John Jereb, zastopnik, Box 16, Beaverdell, Pa. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo pri Petru Volku v Lloydellu, Pa. Društvo sv. Alojzi j a štev. 36 ▼ Cone maugh, Pa. Frank Dremelj, predsednik, Bx 160, John Potokar. tajnik. Pox 16; Fr. Sega. blagajni'k, Box 19. John Brezov««-. zastopnik. l'w>x (i. Vsi v Conemaugh, Pa. Društvo zboruje v lastne j dvorani v Conemaugh vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo av. Janeza Krstnika št. V v Clevelandu, Ohio. Josip Krajnc, predsednik, 38343 St. Clair Ave., N. E.; John Avsec, tajnik, 3946 St. Clair Ave., N. E.; Prijatelj Anton, blagajnik, 4015 St. Clair Ave. N. E.; Anton Ocepek, zastopnik, 1063 E. 61st St., N. E. Vsi v Clevelandu, Ohio. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Yartes dvorani, 6004 St. Clair Ave., Cor. 60th St. Društvo "Sokol" štev. 38 v Pneble, Colo. John Gregorich, predsednik; Ant. Kochevar, tajnik, 1210 Berwind Ave.; J. Čulig, blaga j., 1210 So. Santa Fe Ave.; John Petere, zastopnik, 1226 Bohmen Ave. Vsi v Pueblo, Colo. Društvo zboruje v dvorani Sv. Jožefa, 1000 East B St., Pueblo, Colo. Drnštvo sr. Barbara it N t Ksa-lyn. Was*. Leo. Les, predsednik; Ivan Majna- j rič, tajnik, Box 409; Ivan PavEš, | blagajnik; Anton Janašek, zastopnik, Box 188. Vsi v Roslynu, Wash., Društvo zboruje vsako šetrtje nedeljo v mesecu. Drnštvo av. Mihaela Arh. iter. M v Claridge, Pa. Pavel Pušljar, predsednik; Lovrenc Bittene, tajnik; Peter Lazar, blagajnik, Box 37; Anton Jeri-! na. zastopnik, Box 204. Vsi v Claridge, Pa. Društvo zboruje 2. nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v nemški dvorani. Drnštvo sv. Jošefa št. 41 v East Palestine, Ohio. Anton Jurjavič, predsednik, Box 31; Frank Kapla, tajnik, Box 60,; Joseph Weeder, blagajnik, Frank Jurjavich, zastopnik, Box 200. Vsi v East Palestine, Ohio. Drnštvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. Društvo Msrija Pomagaj štev. 41 v Pueblo, Oole. John Abftin, predsednik, 1234 Bohemian Ave.; John Gaber, tajnik, 1251 So. Santa Fe Ave.; Frank Hrovat, blagajnik, 1253 Mahren Ave.; John Straus, zastopnik, 1251, So. Sam ta Fe Ave. Vsi v Pueblo, Colo Društvo zboruje 16. vsacega meseca ob 10. uri dop. in ob 8. uri zvečer v John Jermanovi dvorani 1207 So. St. Fe Ave., Pueblo, Colo. Drnštvo sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont. Frank Hudaklin, predednik, Box 117; Anton Shega, tajnik, Box 23; Anton Smole, blagajnik, Box 162; Ivanoš Kozijan, zastopnik, Box 66. Društvo zboruje vsacega 20. v me-necu v prostorih sv. Ane. Društvo sv. Martina it. 44 v Barber-ton, Ohio. Anton Štrukelj, predsednik; Math. Kromar, tajnik, Box 223; John Ba-lant, blagajnik; Martin Železnikar, zastopnik. Vsi v Barbertonu, Ohio. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 114 Wood Lake Ave., Barberton. Društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, In d, Anton Struna, predednik, 207 Hol- j mes St.; Alojzij Rudman, tajnik,' 2812 Calvelage St.; Josip Gačnik, blagajnik, 901 Ketcham St.; Jurij Volkar, zastopnik, 705 Verman St. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani g. 1 J. Gaenika, 901 Ketchem St. Društvo sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo. Andrew E. Rgler, predednik, Box 1068; Louis Lesar, tajnik, Box 55; Frank Marolt, blagajnik, Box 805; Anton Skufca, zastopnik; Box 55. Društvo zboruje 1. in 3. ponedeljek v mesecu ob 7. uri zvečer. Drnštvo Vitezi av. Jurija štev. 49 v Kanasa City, Kanasa, Mihael Novak, predsednik, 439 N. Ferry St.; Jos. Vovk, tajnik, 317 Barnett Ave.; Peter Spehar, blagajnik in zastopnik, 422 N. 4th St. Vsi v Kansas City, Kans. Društvo zboruje vsaki 3. ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov, Cor. 4th St. & Barnett Avenue,j Kansas City. Drnštvo sv. Petra št. 60 v Brooklynu, H. T. Gabriel Tassotti, predsednik, 217-219 Mayer St.; F. G. Tassotti, tajnik, 125 Manhattan Ave.; Augustin Jakopič, blagajnik, 412 Marks Ave.; F. G. Tassotti, zastopnik, 125 Manhattan Ave. Vsi vBrooklynu, N. Y. Drnštvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Adolf Haebig Cecilia Saengerbund Halle, 5 Bocrum St., Brooklyn. Društva av. Petra in Pavla it. 61 v Murray, Utah. Marko Petrich, predaed., 12 First Ave.; Ivan Perčič, tajnik, Box 466; Math. Shober, blagajnik in zastopnik, Box 202. Vsi v Marray, Utah, secu, v Murray, Utah. Društvo zboruje vsacega 12. v mesecu, v Math. Shoberjevi dvorani v Murray, Utah. Drnštvo av. Jožefa it. 52 v Mineral Kanass Jakob Mlakar, predsednik, Box 320;. John Kastelic, tajnik, Box 56; Peter Ben da, blagajnik, Box 328; M. Bambič, zastopnik, Box 307. Vsi v East Mineral, Kans. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani Frank Spraizerj-a v East Mineral, Kans. Društvo sv. Joiefa št. 53 v Little Falls, K. T. Fran Rožanc, predsednik, 583 E. Mill St.; Frank Per, tsjnik, 10 E. Mill St.; Frank Steržinar, 22 Danube St.; Anton Keriič, za-topnik, 39 Danube St. Vsi v little Falls, N. Y. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani 581 E. MSI St., little Falls, N. Y. Društvo sv. Alojzija it. 67 v Export, Pa John Turk, predsednik, Box 67; Anton Eržen, tajnik, Box 55; Frank Nagoda, blagajnik, Box 192; Josip Pauletich, zastopnik, Box 164. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani Fink Lauffer ft Sam Duff. Društvo sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont. Frank Zobec, predsednik; Ivan Kastelc, tajnik, Box 161; John Che-sark, blagajnik; John Luzar, zastopnik. Vsi v Bear Creek, Mont. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivan Češarka. Društvo sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn Tony Bambič, predsednik; Anton Bayc, tajnik; Anton Stark, blagajnik, Box 496; Anton Poderžaj, zastopnik, Box 496. Vsi v Chisholmu, Minn Društvo zboruje vsako L nedeljo po 20. v dvorani g. Ant. Starka. Društvo sv. Jurija št. 61 v Reading, Pa. Ivan Križan, predsednik, 383 N. River St.; Simon Luzar, tajnik, 381 N. River St.; Frank Spehar, blagajnik, 381 N. River St.; Simon Luzar, zatopnik, 381 N. River St. Vsi v Readingu, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 6. uri zvečer v dvorani g. Louis S. Levi. Društvo sv. Florijana, štev. 64 v Baltic, Mich. Pavel Luk an i« h, predsednik, Box 141 So. Range, Mich., Anton Music, tajnik, Box 153, Baltic, Mich.; Jos. Lašič, blagajnik in zastopnik, Box 226, So. Range, Mich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v South Range. Društvo sv. Petra in Pavla it. 66 v Maniatique, Mich. Jakob Klobučar predsednik; Ivan Kotzian, tajnik, Box 951; Mihael Ko-betič, blagajnik in zastopnik, Box 981. Vsi v Maniatique, Mich. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v dvorani Ivana Costelo. Drnštvo av. Petra in Pavla itev. M v Jolietu, HL Anton Košiček, predsednik, 1151 Broadway; M. Wardjan, tajnik, 903 N. Scott St.; Anton Kostelc, blagajnik, 533 Marbel St.; M. Wardjan, zastopnik, 903 N. Scott St. Vsi v Jolietu, HI. Društvo sv. Jošefa štev. 67 v Yale, Jos. Cvetkovich, predsednik, Box 12 Yale. Kans.; .Tosiph Alič, tajnik. R R. N. 8, Pittsburgh, Kans.; Math. Dermulovetc, blagajnik in zastopnik. R. R. N. 8, Box 2, Mulberry Route. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Birkovi dvorani. Društvo Isus Prijatelj Malenih štev 68 v Monsssen, Pa. Franjo Dusich, predsednik; Mato Zoretich, tajnik, Box 155; Franjo Duralia, blagajnik in zastopnik, Box 37. Vsi v Monnesen, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v Katoliški dvorani na 8th St., Monessen, Pa. Društvo av. Petra it. 69 v Thomas, W. Va. Ignac Golob, predsednik, Box 366; Ivan Lahajne, tajnik, Box 215; Ivan Suder, blagajnik in zastopnik, Box 215. Vsi v Thomasn, W. Va. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v meseen. Drnštvo Zvon št. 70 v Chicago, m Math. Kremsec, predsednik, 504 W. 18th Place; Marko Ciganieh, tajnik, 474 W. 20th St.; Martin Kremsec, blagajnik, 500 W. 18th Place; August Poglajen, zastopnik, 1057 S. Robi St. Vsi v Chicago, HL Drnštvo zboruje vsako 3. nedeljo v umbflb ob 1 hi pop. v .dvorani na 22od PL 4 Društve sv. Praašiika it M t hing, Mina. Peter Sterk, predsednik, 123 Pine St.; Mike Peškar, tajnik, Box 505; John Povsha, blagajnik in zastopnik, 123 Pine St. Vsi v Hibbing, Minn. Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. ob 2. uri pop. Društvo sv. Roka št. 65 v Uniontown, Pa. Josip Kromar, predsednik, Box 22, Pere i. Pa.; Jacob Novšek, tajnik, Bx 65 Brownfield, Pa.; Urban Rupar, blagajnik, Lemont Furnace, Pa.; Jacob Novshek, zastopnik, Box 65 Brownfield, Pa. Društvo sv. AlojsUa št. M v Superior, Pa. Jurij Soič, predsednik, Milwood, Pa.,Joeiip Použelj, tajnik, Milwood, Pa., And. Krašovec, blagajnik, Superior, Pa., Box 33, Frank GerŠman, zastopnik, Box 33, Bupeiiea, Pa. Društvo sv. Janam Krstnika iL 71 v Collinwood, Ohio. John Rossel, predsednik, 532 Col-lomar St.; Math. Slap nik, tajnik, 5408 McClure Ave.; Chas. Kralj, blagajnik 705 Case Ave.; Math. Slap-nik, zastopnik, 5408 McClure Ave. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. Drnštvo sv. Barbare št. 72 v Ravans-dale, Wash. Pavel Koss, preds.; Andrej Gor* j up, tajnik; Josip Piaoza, blagajnik; Mihael Feriič, za stoj nik. Vsi v Ra-venadale, Wash. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v meseen ob 0. uri dop. v Fran Lad-vigovi dvorani Društvo sv. Joiefa it 74 v Tyra. Pa. Martin Rihel, predsednik, Bok 14; Leopold Weesel, tajnik, Bos «5; Janes Logar, blagajnik, Box 4; Ja- nez Razpet, zastopnik,Box 4. Vsi v Tyre, Pa. Društvo zboruje vsako 2 nedeljo ob 1. un pop. v J. Katek dvo.ani. Društvo sv. Janeza Krstnika it 78 v Canonsburg, Pa. Josef Mravinec, predsednik, Box 31, Mausfield, Pa., John Kirn, tajnik. Box 106 Canonsburg. Pa., Frank Miklič, blagajnik, Mausfield, Pa.; Geo. Shaltz, zastopnik, 7 Iron St., Canonsburg, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani Jurij Žalec-a. Drnštvo sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore. Anton Perne, predsednik; Math.1 Justin tajnik in blagajnik; Joseph Hochevar, zastopnik. Vsi v Oregon City, Ore. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu. Društvo sv. Resnega Telesa štev. 77 v Goff. Pa. Franc Jerih, predsednik, Box 272; j Frank Becjan, tajnik, Box 495; Josip Progar, blagajnik, Box 227; Fr. i Tribar, zastopnik, Box 272. Vsi v Goff, Pa. Društvo zboruje vsako 3. nedelje v mesecu v prostorih Fr. Becja-na. Društvo bv. Alojzija št. 78 v S ali da Colo. Ivan Drobnič, predsednik. Box 355; Josip Merkun, tajnik, Box 641; Louis Kastelic, blagajnik in zastopnik, Box 583. Vsi v Salidi, Colo. Društvo zboruje vsakega 11. v mesecu v dvorani pri rudo topilnici. Društvo av. Barbare št. 79 v Hell-wood. Pa. Martin Šinkovec, predsednik, Box 133; Alojz Kith, tajnik, Box 185; Josip Peniš, blagajnik, Box 85. Andrej Heimbring, zastopnik. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. popol. Drnštvo sv. Petra in Pavla itev. 80 v Aquilar, Colo. Lud. Sušteršir. preds. Box 181 : Jacob Česnik, tajnik, Box 181; Stefan Zele, blagajnik, Box 181; Gasper Paulovich, zastopnik, Box 181. Vsi v Aguilar, CoJo. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Salam Makaron dvorani. Društvo av. Jerneja it 81 v Aurora, Illinois. Frank A. Praprotnik, predsednik, 626 Aurora Ave.; Martin Jnrkas, tajnik, 624 Aurora Ave.; Josiph Kolone, blagajnik, 586 N. Broadway; Jernej Widrich, zastopnik, 635 Aurora Ave. Vsi v Aurora, HI. Seja se vrše vsako drugo nedeljo v mesecn o^> 8h r'ntraj v Kolen^ovi Ivorani Društvo av. Janeza Krst. štev. 82 t E* eboygan, Wis. Frank Starich. predsednik, 432 N Water St.; Jos. Meznersich, tajnik. 509 N. Water St.; John Verščaj, 515 N. Water St.; Frank Strumpek, rast opnik, 1413 N. 8th St. Vsi v Sheboygan, Wis. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Sons of Herman dvorani 701 N. 8th St. Društvo sv. Martina,, štev. 83. v Superior, Wyo. Martin Bogatej, predsednik; John Hitcthaler, tajnik; Geo. Raspotnik, ■ blagajnik; John Pivk, zastopnik. Vsi v Superior, Wyo. Društve sv. Andreja, štev. 84. v Forbes, Colo. Geo. Preskar, predsednik, Forbes, Colo.; Anton Čeligaj, tajnik, 213 W. Main St., Trinidao, Colo.; Martin Orekar, blagajnik, Forbes, Colo. Društvo zboruje vsako nedeljo po petnajstem v meseen v dvorani brata Martina Oreksrja. Drnštvo sv. Jožefa, št 85. J. S. K. Jednote v Aurora, Minn. Mat. Levstik, Box 121, predsednik; i Štefan Pavlišič, Box 267; tajnik; > Maks Arko, Box 121, blagajnik; Andrej Klun, Box 124, zastopnik. Drnštvo zboruje v prostorih G. M. Arkota, v Atrrori, Minn. Društvo sv. Jošefa št 86 v W. Jordan, Utah. Jos. Schneller, predsednik, Box 242; Frank Malovich, tajnik in blagajnik, Box 242; John Kerstin, zastopnik, Box 242. Vsi v W. Jordan,; Utah. Drnštvo sv. Alojzija, št 87 v St LouL Mo. Ignac Trost. predsednik. 2620 Hickory St.; Robert Kunstel, tajnik, 2118 N. 11 th St.; John Lukezieh, blagajnik in zastopnik, 2855 Lyon St. Vsi v St Louis, Mo. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v Martin Ranch, zastopnik. Vat v Rounus, Mont. Društvo zboruje vsako tretje aada ljo v mesecu ob 2. uri popoludne. Društvo sv. Jožefa št. 89 v Gowanda* N. Y. Kari Sterniša, predsednik, Box 327; Anton Grom, tajnik, Box 441; Anton Straus, blagajnik in zastopnik Box 90. Vsi v Gowanda, N. Y. Društvo zboruje vsako tretje nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. OPOMBA. Ta imenik uradnikov krajevnih društev J. S. K. Jednote je priobČen v glasilu Jednote vsak mesec po enkrn. in sicer okoli 15. Vsa društva, oziroma njih tajniki se vljudno prošeni, nemudoma poročati vBe nedostatke in premembe njih uradnikov. Ta imenik ^e priobčen, kakor mi je bilo doset»j vwačane. Društva, ktera še niso pcskAa vseh zahtevanih podatkov, na; blagovolijo to kmalo storiti. Jurij L Brožič, gl. tajnik. Orijentalske burke. (Nadaljevanje iz ti. strani.) Kmalu so skupaj vreli ljudje iz vseh strani. Ko je prvi prišel in tožil o bolečinah. ira je Hassan blagoslovil in trikrat sel okolu njega, potem se trikrat vrgel na pogrinjalo. obraz pa obrnol proti Mekki. zopet jra je trikrat blagoslovil in sedemkrat sel okolu njeira. ter .se sedemkrat vrgel na zemljo, na zoj>et blagoslovil, dal njegovo roko na čelo in konečno izpod plašča izvlekel velike klešče. Ko je tako daleč vselej dospel, je vprašal bolnika: "Ali te zobje bole ? • • "Ne", je ponavadi vzdihnol bolnik — in pogledal jx> strani na velike klešče — narod pa. ki je to gledal — je bil razočaran in hvalil Has-sanovo pobožnost. Necega dne se je pridrenjal skozi množico mož se zelo oteklim licem. "Naredi na kratko", je rekel tu-jee, "imam zelo hude bolečine". Hassan je vzdignil roke in hotel pričeti blagoslovit i, toda tujec je odkimal. "Naredi na kratko, ti še enkrat rečem, zelo hude bolečine imam". "Potrpljenje, dragi moj", je odgovoril Hassan. "Potrpljenje, ozdravil bodeš'In zopet je vzdignol roke. "Naredi na kratko in vzemi klešče!" "Ne. tujec — ali kdorkoli si. Bla^- ilosloviin te. potem pojdem trikrat okolu tebe. potem sedemkrat!..." Tujec je poslal zelo razburjen. "Naredi na kratko. Hasan, rečem ti četrtič in vzemi klešče. Vedeti moraš, obožnostjo." JOHN KRAKER EUCLID, O. Društvo rv. Mihaela štev. 88 v Roun-dus, Mont. Mihael Burgar, predsednik, J. R. Rom, tajnik, Filip S was, blagajnik, Priporoča rojakom svoja VINA, ktera v kakovosti jejv vsa druga ameriška vina. Kadeče vine (Concord) jr fill Ji a po 50 eentov galono. Sili vtec (Oh tawba) po 70 eentor galone NAJMANJ dE KASO&ELO &a T* NO JI 80 ftALOK WXJEVEC, za kteroge *em ta> portiral brinje iz Kranjske, valje M steklenic sedaj $18.00. TMPQW VET S2.50 galona. DROŽNIH fU» g-Iona. — Najmanj« «• ije- oje 4V2 raione Haceštea je »cttoAttl *ene< Za obila naroČila »e pr *— JOHN Kje je ANTON PRESTORT Za njegov naslov bi rada izvedla njegova bratranca Anton Gričar in Anton Golobar. Prosiva cenjene rojaka, če kdo ve za njih naslov, da ga naznani ali naj se pa sama javita na: Anton Golobar, Box 84, Ladysmith, B. C. Canada. 18 — 21. Spisal Karol May. ČETRTA KNJIQA. V balkanskih soteskah. (Nadaljevanje.) "Zaradi vi-f O ne! Ko sem ^e potegnil za psovano deklo, niti slutil Diseni, e hočem odpraviti na svoje ležišče, toda na dvorišču srečam temnogledega moža. ki nas je sprejel. Postoji in mi pravi: "Gospod, gostje so odšli, ker ni več petja. Sedaj imam čas, z vami govoriti. Ali hočeš iti z mano?" "Prav rad. In tudi moj prijatelj bode šel." "Ker ima kopčo, mi je dobrodošel." Odpelje nas v hišo in potem v neko malo sobico, kjer se vsedemo. Prinese nam kave, duhana in lepo izdelane pipe ter reče: "Znamenja imate in zato vas nisem vprašal po potnih listih; povejte mi tedaj imena, da vas bodem vedel imenovati." "Moj prijatelj je hadži Halef Omar in mene imenujejo Kara efendi." "Odkod prihajate?" "Iz Drinopolja. Govoriti moramo nekaj nujnega s tremi možmi, ki so se najbrž tukaj vstavili." "Kdo so to?" "Manah el Barša bodes poznal. Njega in njegova dva spremljevalca menim.' On nas ostro pogleda in pravi: "Upam, da ste njegovi prijatelji!" "Ali bi prišli k tebi, ee bi bili sovražniki?" "Imaš prav." "Ali bi imeli kopčo?" "Ne. Najmanj pa tako, kakoršno imaš ti; poznam jo dobro." To »e je nevarno »lišalo. Toda ne pokažem mn svoje zadrege a pravim: "Odkodi jo pa poznaš?" "Ja nekoliko drugačna, kakor so druge navadne. To je kopča voditelja in je bila last mojega brata Dezelima." "Ah. ti si brat krčocarja?" "Da." Kretanje parnikov. Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka : ^as—i^——■—— "To mi je zelo ljubo. Jaz imam kopčo od njega." "Potem si voditelj in si menjal z njemu kopčo. Kjje si se pa sestal z njemu?" "Pri Kabaču v gozdu, v lopi berača Zabana." "Pa saj on ni hotel tja!" "Ne, on je hotel k peku in barvarju Bošaku v Džnibašli. Tam sem bil tudi j as. kot gost." "In kje je sedaj moj brati" "Še vedno v Kabaču." "Ali smem vedeti, kdo si prav za prav. Efendijev je jako veliko." "Hočem ti povedati samo nekaj in potem bodeš vedel, kedo da sem, namreč besedo usta." To je samo poskus, ki ga napravim, ki se mi pa popolnoma posreči. Mož mi pravi veselo presenečen: "Da, to zadostuje. Nočem nič druzega vedeti.'4 "To je pametno od tebe; nimam navade, da bi se puščal izpraševati." "S kom naj ti služim?" "Povej mi najprvo. če se je Manah el Barša pri tebi vstavil." "Bil je tukaj z dvema drugima." "Kedaj?" "Nočeval je pri meni in včeraj opoldne je zopet odšel." "Potem je jako urno jezdil. Bil je tudi pri tvojem sorodniku, kjaju v Bukjeju in tam si je sposodil konja." "Ali si bil ti pri kjaju?" "Da. Pusti te pozdraviti. Manah el Barša je šel v Menlik. Ali ti je znano, kje bi se tam laihko sešel z njim?" "Da; dal mi je •svoj naslov, ker hoče moj brat tudi v Menlik. Tam stanuje bogat trgovec s sadjem po imenu Glava. Pri njemu se misli vstaviti. Vsakdo ti lahko pove. kje Stanuje." "Ali je vprašal Manah el Barša po Žutu?" "Da. ker hoče k njemu." "Jaz tudi." "Potem bosta skupaj jezdila." "Tudi jaz mislim tako. Toda Alahova pota so čudovita in večkrat se zgodi drugače, kakor mislimo. Mogoče odpotuje Manah preje, nego ga jaz dohitim. Zatorej bi rad vedel, kje bi našel Žuta." "Rad ti to povem. Če jezdiš iz Menlika v Istib in po tej poti dospeš do Radoviča. potem moraš iz tega kraja jezditi proti severu in prideš v Scigance. Ta kraj leži med vodama Bregalnica in Sletovska. Tam stanuje mesar Curak. Tega vprašaj po hiši v soteski, in odgovoril ti bode. In ko prideš enkrat do te hiše. zveš lahko vse čez Žuta kar hočeš in kar Še ne veš." "Jaz sem mislil, da bodem konjskega mešetarja Mosklana dobil v Palači, pa ga ni bilo tam." "Kaj. ti poznaš Mos'klana?" "Poznam vse te ljudi. On je pot Žuta." "Tudi to veš? Efendi, sedaj uvidim, da si visok član naše zveze. Velika čast za nas, da si se pri nas vstavil. Zapovej mi, kaj naj storim in ubogal te bodem." "Hvala ti! A sedaj ne rabim nič. Zadostuje mi, kar si mi povedal. Sedaj pa hočemo iti spat." "Kdaj nas hočeš zapustiti?" "Jutri zjutraj, ko se bode delal dan. A ni nas treba buditi; zbudimo se že sami pravočasno." "Sidi," mi pravi Halef tiho, "tu smo sedaj vse zvedeli, kar smo hoteli. Imel te je za velicega lumpa in mene kot tvojega prijatelja in zaveznika. Vidim, da so na svetu ljudje, ki imajo v glavi mesto možgan slamo. Če bi vedel, da si je njegov brat zlomil vrat in da si Mosklanu zbil zobe, bi nam pač ne voščil lahko noč." "Dragi Halef, ne smemo še triumfirati.--Ali ni mogoče, da zve na kak način še to noč, kaj se je zgodilo?" "Fi aman Alah — Bog#obvari! Ta človek bi nas zadavil." "Zato moramo biti previdni. Zlezli smo v luknjo hijene, da bi z njo spali. Bomo že videli, če pridemo srečno tudi ven." Spal sem kljub temu dobro in brezskrbno. Zbudim se šele, ko slišim zunaj peti Albanita. Bil je lahkoživec, nepreviden človek in žal, da ni več dolgo pel. Res je prišel srečno iz tega potovanja, a je pozneje utonil v morju pri kopanju. Ko stopim na dvoriiže, je govoril z gostilničarjevim bratom radi plačila. Račun je bil menda previsok, toda konečno ga le plača. Bilo je res preveč, kar se je od njega zahtevalo. Rečem to tudi gostilničarju, ki mi pa odgovori: "Kag pa hočeš? Če več, kakor po navadi zahtevam, pride to tudi tebi v dobro. On je nevernik in mora tudi za one plačati, ki imajo kopčo, ker od teh nikoli nič ne zahtevam." Torej tudi od mene ne?" "Ne. Ti in tvoji spremljevalci so moji gostje in nimate nič plačati." Iz gotovih ozirov mi je bilo seveda neprijetno, ker od sovražnikov se noče gostoljubnosti; toda previdnost mi je velevala, da moram to sprejeti. Šel sem z Halefom, Oškom in Omarjem v gostilniško sobo, kjer dobimo kavo, nato nasedljamo, in ko se še poslovimo, odidemo. (Dalje prihodnjič.) POZOR ROJAKI! Novolznajdeao garantirajo mailio » plešaste ta golobradce, od tatereg* » ■ tednih lepi lasje, brki in orada popo. noma tras te] o 1 Kevmatitem ali ttgaa? v nogah, rokah in kriti Vam po polnoma odstranim. Potn- soge K*i je očesa, bradovlce in oirbifnc V at v 3 dneb popolnoma odstranim, da' ) to resnica se iamCi $600 Upraialte • -p«l JAKOB VAHCIC, P. 0. Box H9, CLE Tli LAN B, t». Kdor želi čuvati svoj denar, kadaz potuje preko New Yorka, naj se zanesljivo obrne na j e d i n o slovensko- h rvatsko gostilno, kjer dobi vsak čas najboljšo postrežbo. Domača hrana in čiste sobe bo rojakom vedno na razpolago. Dobi ee vedno dobra pijača ter vsakovrstni avstrijski in herce-govački tobak. Svoji k svojim 1 Ant. Pličko, 137 Washington St., NEWYORK, IN. Y. HARMONIKE ooaisl kakorSnekoli vrste tsdelafcm I popravljam po najnižjih cenah, a del trpežno in tancslpvo. V popravo «» nesi)ivo vsakdo poSlje, ker sem te nar 16 let tnkaj v tem poslu in sedaj v svu jem lastnem domu. V popravek v*» enem kranjske kakor vse druge barmo nike te računam po delo kakoriso kd aahteva brez nadalinih uprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Star.. Cleveland, O. Pozor! Slovenci Pozor^ ^salonW zmodernim kogljiŠčem Sveže pivo v sodičkih in buteljkah k. druge raznovrstne pijače ter unijah smodke- Potniki dobe pri meni čede* prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vtem Slovencem in drugim SlovaMK ae toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, li ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DN mn 82 Cortlandt Street, Podružnica AUSTRO - AMT.RTKANA PROGA. V Trst in Reko. Argentina................19. maja Alice .................. 2. junija Laura .................. 9- jnnija Oceania ................ 16. junija Martha Washington ---- 23. junija Argentina .............. 7. julija Alice .................. 21. julija Laura .................. 28. julija WHITE 8TAR PROOA. V Southampton. Teutonic Adriatic Majestic Ooeanio . Teutonic Adriatic Majestic Oceanic Ten tome Adriatic Majestic . 19. maja . 26. maja . 2. junija .. 9. junija . 10. jonija 23. junija , 30. junij* ,. 7. julija . 14. julija . 2L julija . 28. julija FRAm&flXA PROOA. RED STAR LINE. V Antirerpcn. Lapland ............... Tk. mni» Vaderland .............. 29. maja Zeeland ................ 5. junija Kroonland .............. 12. junija Lapland ................19. junija Vaderland .............. 26. junija Zeeland ................ 3. julija Kroonland ......J....... 10. jnlija j Lapland ................ 17. julija Vaderland .............. 24. juJijs Zeeland ................ 31. julija AMERICAN LINE. V Southampton. Philadelphia ............ 8. maj New York .............. 22. maj St. Louis................ 20. maj Philadelphia ............ 5. junij St. Paul................ 12. junij New York ..............19. junij St. Lome .............. 26. junij Philadelphia ............ 3. julij St Paul ................10. julij Nsw York .............. 17. jolij St. Louis................24. julij 6104 ST. CLAIR AVE. IN. E •9 New York, N * CLEVELAND. O Avstrijski denar t Slovencem in Hrvatom pre poročam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Govže, - • Ely, Minn. NARAVNA Wš< KALIFORNIJSKA VUU K NA FBODAJ. Dafcra trse vlač po 50 do 60 ei. galea a posodo vred. Defere telo viao od 60 do 70 et. galon a poeodo vred. Iivrstaa trapavka od 82.60 do $S galon a poeodo vred. Manj nego lO galon uj nihče ne naroča, ker manj[e količine ne morem razpošiljati. Zajedno x naročilom naj gg. naročniki dopoeliejo denar, oziroma Money Order Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St.. Sao Francisco, Cat JTJADTlce] Prodajam cigaretni tobak poštnine pro-ate po Bled oči H cenah : Mittelfeiner Tsr-kiecher 26 h (drajcener) po 18 et Feiner Herzegovina 34 h. (zipcener) po 17et Posebne cene n prodajalce. Zaloga avstrij. boanie. in here, tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St.. New York M* i y i »n i i%tn n, ►Učitelja angleščine, francoščine in nemščine, omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učitelj na Nemškem, Angleškem in Francoskem in zna seveda tudi pravilno slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi se radi učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode le njim v korist, I jim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove Uredništvo "Olas Naroda" 8:2 Cortlandt St., Now York. & M VU ' »Vb 1 .....» »e .1 I^eto^lfc^^ Compagnie Generale Tiansaliantip. [Francoska parobrodna družba.] kupujemo in prodajami ft dnevnem kurzu. Ako potuje* staro domovino in imaš večje-svote denarja ali draft, isto lahko pri nas z menjaš in fcupit ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izpiač& nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imaftl iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, pi$i svojcem. a» vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačan>c Hio si namenjen L* Savoic . La BreUcnc La Lorraine La Provence 20. . 77. iMjs . S. jonija 10. juija HAMBURG AMEMOAK T Hamburg. LINE. La Savcis ............. 17. junija La Lorraine............ junija La Pro renče ............ L- julija La Ssrroic .............. 8. julija La Touraio*...........15. Julija La Bretacp* ............ 22. julija La Provence......... "r|. julij*. » nsmoxsnbD llotd. T Cleveland (aovi) ........ XL maja President Grunt .......... M. Kaiaerin Aug. Victoria .... S DEUTSCHLAND........ 6. junija President Tmooh........ 9. junija Cincinnati (sovi)........12. junija Blueeher .............. 16. junija Amerika................19. junija Cleveland .............. 26. junija i-President Grant ........ 10. junija HOLLAND 1 AXmaOAir LUTE. ▼ Noordam ................ 16. maja Rotterdam .............. 26. maja 1- j«*** How Amsterdam........ 6. jmrija PotddilD *••«•*••••••*•*• ^BjJ® KMPAHD ecesssssssssss Bb jSBUJA • s • s • Seno, otroke, ali p* aoroc nike, ter prijatelje v Amen ko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljive n* nas, ker"tSode$ naj poštene je in najbolje postrežen. Mi zaa Ut pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje list ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči Do «^>«ae sa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako.- 4t nimajo nobenih saprek. Na nasebu£kem orada (Ellis fsWiif služImo jim vedno v najboljfto pomoč« Re preziem Imateli r staro domovino koma ko pooblastilo poslati, oornite nas, mi vam ceno in brzo postreže mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kterr vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsve rsammlung) naj se obrne na nas in pošlje svc|f vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo ime) sitnosti ko se domu vrne. Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaai cenama pošiljatev po nas poslana pride v stari kraL t k ___ __ do i2 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poŠta* hranilnica. Nikdar še še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tiso! krat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zaneslj.ve hranilnice «21: ji I nice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico, od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. ][ažqo sa rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino s doona>. 4 brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jedneg* izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod natlc vom "Kretanje parnikov^ in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika ir daf^ odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride-en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavk kria« pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za pxti^agt ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da Jbi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki <4687 Cortlnndf in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnin angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročile nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo vafffc za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev-te ljudi dvomljivo vrednosti. Ako Žrtvujeta par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotOVc vests, kam pridete in Vas ne vlove postopna sli vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas^ a Vas ie dajo brezdošaim oderaho«. kteri apilftejo ljudi mvndmo m sfcbc pomik«. To je xelo vate* koristno. ' » Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Postni parniki so: "La Provence" na .Iva vijaka..................14,2tK> ton "0.0(W' kc: i< ih moči • LaSavoie" " " " ..................12.C00 " ' 25 (H4) '•La Lorraine" " " " ............... 12( 00 " 2r. itui « "La Touraine" *' " " ................. H) IM 0 " 1J 0U0 " "La Bretagne" ................................8 " f« 0 " Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW V?R: corner Pearl Street, Cbesebroujh Buildirjr. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uu t ^oiadne iz pristanišča itev. 42 North River, ob Morton S*., N. Y.: 20. maja 1900. *LA LORRAINE 27. maja 1909. *LA PROVENCE S. junija 1900. 'LA SAVOIE 10. junija 1909. *LA TOURAINE 17. jusija I960 La Bretagnae POSEBNA PLOVITBA. Parnik CHICAGO na dva vijaka odpluje dne 5. junija ob 3. Paraiki z zvezd« zazaaaovui ima j. po dva vijaka. M* W. Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, HI. •LA SAVOIE La Bretagne •LA LOBBAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE %L jmaija 1906. L jshjs 1906. 6. jsKjs 1906. 16. jufijs 1606. 22. jaBja 1906. THOMAS, W. VA. trgovina z mešanim blagjpaa, Saloon in Groceofga. Pri meni vsakdo dobi kar želi in to po najnižji ceni. Pridite ia prepričali se bodete. Notary Public, lwls|w točno in pravilno vsa v notarski posel spa-dajočs dela. SVOJI K SVOJIM! Gosp- Jos. Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo ! — "Glas Nahoda".