Poštnina plačana v gotovini. Cena 25«— lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Leto VIII. - Štev. 21 Uredništvo: Trst. uli Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-e - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223. Gorica štev. 9-18127 Trst - Gorica 21. maja 1954 Izhaja vsak petek Utrditev miru na Balkanu Eden izmed glavnih razlogov, s katerim dokazujejo in opravičujejo nujnost ureditve Tržaškega vprašanja, je utrditev miru in varnosti na Balkanu. Velesile namreč smatrajo, da ta smoter ne bo davolj zavarovan, vse dokler, se zadevnim naporom balkanskih držav ne pridruži tudi Italija. Italija pa ne more vstopiti v Balkansko zvezo, v kateri so trenutno Turčija, Grčij.i in Jugoslavija, vse dokler ne reši svojih spornih vprašanj z Jugosla-\ vijo. Na drugi strani pa sta Grčija in Turčija članic' Atlantske zveze, v kateri je Italija, ki je izjavila, da ne more dovoliti svojima sočlanicama, da bi pristali na pre-tvoritev splošne Balkanske zveze v točno določeno in avtomatično delujočo vojaško zavezništvo. V takem primeru bi se namreč zgodile da bi kakšna tretja sila morda napadla Grčijo in Turčijo zaradi tega, ker bi ti dve v smislji balkanskega zavezništva bili vezani z Jugoslavijo, nakar bi Italija, po dolo čilih Atlantskega pakta, morala na stopiti v obrambo Grčije in Turčije ter bi tako bila potegnjena v vojni spopad v korist Jugoslavije. s katero ima še neporavnane račune. Tako se je zaradi■ najnovejšega razvoja na Balkanu zunanjepolitični položaj v tem delu Južne Evrope zapletel. Zahodne velesile, ki ne bi rade izgubile Italije? a imajO\ prav tako velik interes na še bolj izpostavljeni in strateško izredno važen prostor obsegajoči Balkan ski zvezi, bi seveda vse to rade spravile v sklad. Zato pritiskajo in skušajo spraviti Tržaško vprašanje izpod nog. Jugoslaviji je treba priznati, da po drugi svetovni vojni vodi dosledno balkansko politiko, v kateri uspešno nadaljuje pot, začeto že v prvem desetletju tega stoletja. Nobena tajnost ni, da je prišlo d:) spora s Sovjetsko zvezo med drugim tudi zatoi ker se Jugoslaviji ni hotna odreči šffbjemu kremi je■ nju po tesnejši povezavi balkanskih držav. To ni bilo prav Sovjetski zvezi, ki je hotela imeti o-krog sebe poslušne sluge, ne pa samostojne skupine držav. Kmalu po prelomu s Sovjetsko zvezo je Jugoslavija postopoma prenehala s svojim vmešavanjem v grško državljansko vojno, kar je bistveno pripomoglo k njenemu zaključku S tem so bili položeni temelji za zbližani e z Grčijo, do katerega je ob posredovanju zahodne diplomacije tudi res prišlo. Ob naraščajočih grožnjah kominformističnih drža«, med katerimi je Sovjetska zveza začela pogrevati ozemeljske zahteve tudi proti Turčiji, je sledilo še zbližanje s to državo. Napore je kronala Ankarska ^pogodba ki predstavlja nekakšno novo izdajo predvojnega Balkanskega pa k ta. Nedavni Titov obisk v Turči ji je končal s predlogom za pre tvoritev politične Balkanske zveze v pravo obrambno zavezništvo Ker sta se o tem menili samo Turčija in Jugoslavija, je bilo seveda rečeno, da je končni sprejem tega predloga odvisen od Grčije. Italija, ki ne more z mirnimi čustvi spremljati tega razvoja, kateri grozi, da jo zunanjepolitično potisne v Južni Evropi ob stran je v tem trenutku sporočila svojima zaveznicama iz atlantske pogodbe svoje že omenjeno stališče Pri tem je posebno računala na Grčijo, katero skuša pridobiti na svojo stran. Toda prav zadnje izjave grškega državnika maršala Papagosa, ki pravi, da Italija ne more prepovedati Grčiji in Turčiji, da bi se pridružile tudi vojaško organizirani Balkanski zvezi, njegov ton, s katerim je obravnaval italijansko bojazen pred takšne zvezo, in predlog, s katerim je bila v grški poluradni zunanjepolitični reviji sprožena zamisel o ustanovitvi nekakšnega balkanskega parlamenta, v katerega bi vsaka, po slanska zbornica treh balkanskih zaveznic poslala po 15-20 poslancev, vse to kaže, da Grčija še vedno smatra, da je glavno težišče njene varnosti v balkanskem zavezništvu. Razna prišepetavanja in protesti torej niso rodili zaželenih u-spehov. Takšni so rezultati, katere so doslej dosegle balkanske države s svojiini lastnimi napori. Veliko vprašanje je, ali bi bili uspehi prav tako veliki, če bi pri tem sodelovale tudi države, ki imajo zaradi svoje soseščine na Balkanu lastna gospodovalna stremljenja in celo tudi ozemeljske zahteve. V vseh teh akcijah je doslej igrala vodil (Nadaljevanje na 2. strani) 99 Jadranski Dien Bien Phu“ Pod tem naslovom je videmski »Messaggero Veneto« nedavno objavil članek, v katerem je utemeljeval zahtevo proitalijanske rešitve Tržaškega vprašanja z razlogi protikomunistične politike. Ker gre pri tem za mahanje s komunistično nevarnostjo, na katero se sklicujejo italijanski iredentisti vedno, ko jim zmanjka trdnejših argumentov, in ker so zahodne velesile, kakor tudi nekateri njihovi •tukajšnji zastopniki za takšne tr-> ditve posebno sprejemljivi, je potrebno, da nekoliko osvetlimo njihovo pravilnost. Poglejmo torej, ali ibi uničenje Svobodnega tržaškega ozemlja, izročitev njegovega manj pomembnega dela Jugoslaviji, glavnega mesta pa 'Italiji, koristila ali škodovala širjenju in utrjevanju komunizma v tem delu Evrope in v sosednjih državah. Predvsem je treba ugotoviti, da bi takšna rešitev bila sprejeta pro-i volji, odnosno sploh brez upoštevanja mnenja krajevnega prebivalstva. To bi bil neprikrit način mednarodne politike velesil, katerega bi komunisti i uspehom označili za nedemokratičnega in »imperialističnega«. Razni izgovori bi tu presneto malo pomagali, ker je doslej tudi v zunanjem svetu že padlo dovolj izjav, ki so opozorile, da prebivalstvo Trsta in okolice v svoji veliki večini nasprotuje delitvi svojega ozemlja. Prav tako ni važno, da ga pri tem vodijo različna zlogi: italijanske iredentiste problem izgube istrskih Italijanov, tržaške Slovence upravičeno neza-j upanje do italijanskega postopanja, narodnimi manjšinami, vse Tržačane brez razlike pa vprašanje gospodarskega obstoja in razvoji tega mesta v okviru italijanskega carinskega ozemlja, italijanske birokracije in gospodarske politike Vsi ti krogi, ki niso ne majhni, ne maloštevilni, bi torej bili z delitvijo in odpravo Svobodnega tržaškega ozemlja prizadeti in razočarani Todf h!adejyx>litik .bi^pa^vse to še dejal: to fco samo prva reakcija, v kratkem se bodo pa vsi sprijaznili !z usodo, proti kateri itak ne 'bodo mogli ničesar ukreniti. Stari problemi bodo pozabljeni. Nekaj takega bi lahko pričakovali samo v primeru, če bi nova rešitev bila takšna, da bi prinesla mestu večje blagostanje in večje izglede na uspešen gospodarski razvoj, kakor pa so tisti, katere nudi tukajšnjim ljudem, posebno po u-stalitvi političnih razmer v Srednji Evropi, Svobodno tržaško o-zemlje. Ta pogoj pa na žalost ni podan. S tem soglašajo celo sami avtorji načrta delitve Svobodnega tržaškega ozemlja. Nad mestom bi zavela gospodarska kriza in beda. Vsaj doslej pa niso zahodne demokracije tiste, ki bi se okoriščale s tujo stisko! Pač pa grade na njej svoje uspehe komunisti, ki bi v tr- žaškem slučaju očitali zahodnim demokracijam, nekomunistični italijanski vladi in jugoslovanskim titoveem celo zavestni »mala fedea, to je hoteno in premišljeno potikanje 300.000 ljudi v 'bedo in ne-srečo. Dodajmo k temu še usod-> številnih narodnih manjšin na o-beh straneh nove meje, za katere je kaj ma-lo verjetno, da .bi sosednji državi z njimi postopali drugače kakor doslej, pa bomo videli, kako motne bi bile vode, v katerih bi komunisti brez prikrivanja uspešno ribarili. Za vsako njihovo akcijo, za vsako njihovo besedo bi stala Sovjetska zveza, ki seveda »vsega tega ni hotela, ki tega ni odobrila, kateri je cilj samo bratstvo in blagostanje prizadetih ljudstev...«. Jadranski Dien Bien Phu kakor je imenoval Trst »Messag,ge-ro Veneto«, bi tako postal komunistična -zmaga. Nekaj podobnega bi se zgodiio tudi na mednarodnem polju. Zahodni pravniki so baje preštudirali pravno plat Tržaškega vprašanja in so iztuhtali način, kako bi spravili stvar skozi Združene narode. Nekaj pa je pri tem sigurno: morebitne delitve nikakor ne bi mogli spraviti skozi Varnostni svet v katerem ima Sovjetska zveza pravico veta in nanjo ne bi dobiii niti pristanka vseh podpisnic italijanske mirovne pogodbe, ker so med njimi tudi satelitske države in Kremelj. Zahodni državniki bi torej morali poseči po taktiki »dovršenih dejstev« in s svojo zahtevo bi lahko prodrli samo skozi kak-j šna stranska vrata, izogibajoč se Varnostnega sveta, ki je po Statutu edini garant neodvisnosti našega Ozemlja. Vse to je lahko še tako premišljeno, zapleteno in zvito, da se res da zagovarjati. Toda sa mo zagovarjati.... Splošna sodba pa bi bila, da se je s tem izigralo svobodno sprejete in podpisane mednarodne obveze in izvrševalci tak šnega dejanja bi nedvomno utrpeli veliko moralno in politično škodo. V treriutktF, ko tehtajri razloge za in proti, zahodni .politiki ne bi smeli pozabiti, s kakšnim uspehom so med drugo svetovno vojno sami izkoriščali razna »dovršena dejstva« in »prijateljske razsodbe«, s katerimi sta Hitler in Mussolini popravljala politični zemljevid Evrope! Res je, da nobena pogodba ni večna. Toda, če se jo že izpremi-nja, ne glede na sredstva in pot. katere se pri tem posluži, se to o-bičajno stori zato, da bi se ustvarilo nekaj boljšega in pametnejšega. V kolikor se pri tem kršijo mednarodne obveze, se išče opra-i vičilo v izpričani volji prizadetega prebivalstva ali pa v zadovoljitvi koristi ene izmed strank, ki se zaradi svoje moči požvižga na vse druge razloge in reakcije. V tržaškem primeru pa ni za izvedbo na- meravane delitve podana niti volja, niti korist prebivalstva, z njo ne bi bil zadovoljen apetit nobene izmed glavnih strank in stanje, katero bi se ustvarilo, bi bilo ne ■ primerno slabše in nestalnejše, kakor pa je tisto, kakršnega predstavlja izvedba mirovne pogodbe. Tržaško vprašanje je res nekakšen evropski in ne samo jadranski Dien Bien Phu. Zahodne velesil? pa .bodo zagrešile veliko napako, če bodo za organizacijo njegove o-brambe poslušale nasvete tistih, ki bi s to besedo radi podprli uveljavljanje svojih sebičnih, kratk •-vidnih in tudi napačnih pogledov. Diplomatske pogrešim Italije V Tržaškem vprašanju, v katerem je italijanska diplomacija računala, da bi mogla zaveznike zmehčati prav s postavljenjem veta proti Balkanskemu paktu, se ti upi niso izpolnili. Grčija, ki naj bi bila glavna opora italijanskih stremljenj, je odpovedala. Marša! 'Pa pa gos se je izkazal za realnega politika in z njegovimi izjavami se je italijanska teza polomila. Zahodni svet danes ve, da je Balkanska zveza solidna tvorba in vojaška pogodba med Turčijo, Grčijo n Jugoslavijo to tvorbo lahko samo utrdi. Kaj sedaj? Spričo take-razvoja pač Italiji drugega ne preostaja kakor — mirovna pogodba, to je ostvaritev Svobodnega tržaškega ozemlja, ali pa odložitev celotnega vprašanja na ugodnejši čas. Taki zaključki se že glasno pojavljajo v italijanski javnosti. Ne pozabljamo in zato ponavljamo Pravijo, da je treba soditi resnično vrednost demokracije po položaju, ki ga v njej uživajo manjšine, tako poli* tične, kakor socialne in narodne. Na Tržaškem pa 25 odstotkov prebivalstva slovenske narodnosti sploh nima nobene besede, kje šele zastopnika, pri uradih in ustanovah, ki odločajo o njegovem življenju; 11 let po kapitulaciji italijanskega fašizma so še vedno v polni veljavi skoro vsa zakonska določila, s katerimi je fašizem skušal izbrisati vse, kar je v teh krajih slovenskega; 9 let po zaključku svetovne vojne, ko so v drugih državah že pozabili na poražene totalitarizme, v naši coni »Svobodnega« tržaškega ozemlja Slovencem še vedno niso povrnjene niti tiste drobtinice lastnine njihovih nekdanjih kulturnih in gospodarskih usta* nov, ki še vedno materialno obstojajo; '7 let po sklenitvi mirovne pogodbe z Italijo so ste* vilni domačini, nt-kdanji begunci, katere je od doma pregnalo fašistično nasilje ter so se po vojni vrnili v rodne mesto, v njem še vedno bolj brezpravni ka* kor razni tujci. Ni rešeno vprašanje njihovega dr* žavljanstva, nimajo pravice na zaposlitev, zaprte so jim javne službe in onemogočeno jim je javno' udej* slrovanje. Vse to pod upravo velikih zahodnih demokracij, na tisti strani železnega zastora, na kateri bi morala posebno tu, na meji, veljati tudi v dejanju in ne samo v besedi načela demokracije, pravice in svobode. Hli so komunisti prodali Trst? Dr. Juraj Krnjevič, generalni tajnik in za dr. Mačkom najvidnejši predstavnik Hrvatske kmečke stranke v emigraciji, je aapvml v glavnem strankine%p glasilu ))Hrvatski glasu (izhaja v Winnipegu v Kanadi) že ni' člankov, v katerih je vedno vneto podpiral težnje tistih Slovencev in Hrvatov, ki zagovarjajo ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja. To mišljenje zastopa dr. Krnjevič tudi v političnih krogih v Londonu, kjer stalno živi. V naslednjem ponn-tiskujemo najznačilnejše odstavke zadnjega članka o Trstu, ki je bil objavljen 19. aprila t. I. Z njim namreč odgovarja na vprašanje, katero si te dni zastavljajo tudi mnogi slovenski ljudje na tej in na oni strani meje. Uredništvo Potem ko je povedal, da so se o Trstu vse od pretekle jeseni vodila tajna pogajanja, o katerih je prvi določneje spregovoril bivši PO STRMI IN KAMENITI POTI Predsednik Eisenhower je pohvalil politiko svojega zunanjega ministra in .Dullesa celo imenoval najboljšega zunanjega ministre, ki ga pomni. To je vsekakor krepka beseda, in Mr. Dulles potrebuje v teh tednih res vso podporo. Svetovno časopisje je poročalo o zmedeni politiki, težkih napakah in pomembnem porazu Združenih držav. Foster Dulles je Američanom nenehno zagotavljal, da je politiki Eisenhowerjeve vlade komunistom iztrgala pobudo iz rok. Sedaj pa obvladujejo položaj v Aziji komunisti in Zahod kaže manj enotnosti in odločnosti, kot kdaj koli od berlinske blokade dalje. Mr. Dulles, tako poudarjajo kritiki, je razglašal politiko koncentracije proti središčem nasprotniških sil, tako imenovano »New Look«, in vlada je izdatke in obseg armade skrčila Sedaj pa se ponavljajo glasovi, * biskal London in Pariz, polagoma premaknilo k azijskim zadevam. Ta pritisk na azijski odpor proti azijskemu komunizmu naj bi najprej zmanjšal .nevarnosti za razširjenje konfliktov, ki bi jih pretežno ameriško-evropski poseg nu;-no soožil. Ker Amerika poleg tega ne želi svojih sil vzdržavati po od daliemih deželah, ker ima nadalje, Velika Britanija obširne obveznosti in ni mogoče Evrope prepustiti sami sebi, ie mogoče samo v Aiziii naiti sile, ki bi se no potrebi postavile nasproti azijskim silam. (Predsednik Eisenhower je že večkrat naglasil, da je treba Azijo zavarovati z ameriško pomočjo, ven- dar ne brez Azijcev in da ni mogoče trajno braniti nekega področja, če pri lastni obrambi ne sodeluje tudi prebivalstvo ogrožene dežele. To domače sodelovanje manjka do sedaj v Indokini in prav v tem leži vzrok komunističnega napredovanja in slabost francoskega stališča. Ali je v Indokini še časa dovolj, da se te osnovne pomanjkljivosti odpravijo z uresničenjem j litične neodvisnosti in s temeljito reformo nepopularne vladavine, bodo verjetno pokazali bodoči tedni pred nastopom velikega dežev ja. Pripravljenosti za samoobrambo pa ni tudi v drugih nekomunističnih azijskih deželah, ki so še vedno pod premočnim pritiskom odmirajočega kolonialnega gospostva, da bi se uprle skupno z Zahodom komunistični zavojevalnosti Politiki preiskujejo v tem času strukturo in dosegljiv obseg zavezništva na področjih, ki izkazujejo neprimerno večje razlike v miselnostih in koristih, kakor pa je ‘o slučaj v Evrope. Vojaški strokovnjaki raznih dežela se sestajajo, da bi ugotovili, kakšne sile so jim na razpolago in kakšne lahko u stvarijo. V Aziji čas poteka počasi, pot je dolga in kamenita. Ta pot vodi v bližino nevarnih prepadov in danes še nihče ne ve, kako iz-gledajo deiansko postavljeni cilji, Trezni Foster Dulles je ameriškemu ljudstvu po svojem povratku iz 2eneve s trdnim, zato pa mirnim glasom zagotovil, da je odličen se vzpenjati po kameniti poti vse, dokler cilj ne bo dosežen. Titov ambasador v Združenih državah, Črnogorec Vladimir Popovič, ki je dejal, »da je ostalo že vse rešeno in da gre samo še za nekaj slovenskih vasi«, ugotavlja dr. Krnjemi: »Ako je to točno — in nihče iz Beograda ni oporekal točnosti te izjave — in če so Titovi komunisti na tem, da sedaj pristanejo na rešitev Tržaškega vprašanja, potem bodo zagrešili zločin najhujše vrste, kajti danes je možna samo takšna rešitev Tržaškega vprašanja, po kateri bi Trst pripadel Italiji. Evo zakaj: Tito je pred bankrotom ter je odvisen od gospodarske pomoči in naklonjenosti ameriške vlade še bolj kot je bil prej. Po lastnem, priznanju Titove vlade komunistična Jugoslavija ni sposobna plačati dolgove tujim državam, ki so letos zapadli, in prosi za poravnavo, po kateri bi jih izplačevala v obrokih tekom prihodnjih 15 let. Par dni pred svojo izjavo je bil Vladim;r Popovič v ameriškem zunanjem ministrstvu, kjer je prosil za podaljšanje gospodarske pomoči Titu. Glede oborožitve je Tito v še večji odvisnosti od Amerike. Moderno orožje je izredno drago, Tito pa nima tovarn, v katerih bi gu izdeloval, ne denairja, s katerim bi ga lahko kupil. Ali takšna vlada torej sploh lahko enakopravno razpravlja z A-meriko in Anglijo o Trstu? Tito je že doslej izredno škodil edino pravilni rešitvi Tržaškega vprašanja. Edino pravilna rešitev bi namreč bila tista, po kateri niti Trst, niti kateri koli kraj v njegovi okolici ne bi pripadel Italiji. Trst in njegova okolica so sestavni del slovenskega narodnega področja in ne smejo pripasti državi, ki ima imperialistične zahteve na ■slovenske kraje in hoče Trst samo zato, da bi iiz njega skušala prodirati proti sever.u in proti vzhodu Ze to je slabo, da Trst ne pripada Sloveniji, toda najmanj, kar mora nuditi slična rešitev Tržaškega vprašanja je, da Trst ne pripade Italiji. Zainimivo je, da Titova vlada sama prav dobro ve, da je to ed;na dobra rešitev Tržaškega vprašanja.... V Londonu je Titova ambasada pred približno mesecem dni izdalai Kardeljevo brošuro o Trstu. V njej je problem točno razložen in iz nje nedvomno izhaja, da Trst ne sme pripasti Italiji, ker je to v interesu same Italije, v interesa slovenskega naroda, samega Trsta in splošnega evropskega miru. Na to brošuro je italijanska ambasada odgovorila, s svojo brošuro, katera pa ni uspela pobiti Kardeljeve razlage. Ta diplomatski dvoboj je talko končal s porazom Italije.« • * * Nato omenja dr. Krnjevič, kako je nedavno dobil dve knjigi (Frav Barbalič, »Narodna borba v Istri 1870-1915« in zbornik »Istra i Slovensko Primorje«), ki sta leta 19S? izšli v Zagrebu, ter pravi: *Ko človek čita 4 mogte odreči podpore uresničenju italijanske želje po priključitvi Trsta. »V takšnih nepovoljnih okoliščinah je toliko večji zločin zahtevat! rešitev Tržaškega vprašanja, posebno če se vzame v poštev dejstvo, da dela čas v vprašanju Trsta proti .zahtevam italijanske vlade. V samem Trstu narašča op'-zicjja proti priključitvi k Italiji, in tudi v zahodnem svetu se slišijo novi glasovi, ki dopovedujejo, da Trst ne sme pripasti Italiji. Ako Titova vlada v t a h razmerah zaključi dogovor o Trstu, potem to pomeni, da ga je prodala za skledo leče, kar pa pri komunistih ne bi bilo nič čudnega. Oni so sposobni napraviti vse« — zaključuje dr. Juraj Krnjevič svoj članek. Bevan je dobil ukor... Aneurin Bevan je prvak levega krila laburistične stranke v Veliki Britaniji. Njegovi nastopi so pogostokrat nakazovali nagnenja, ki s<-< jih komunisti » uspehom izkoriščali. Pred dnevi je na seji Izvršnega odbora laburistične stranke bivši minister Morrison z dokumentarnimi dokazili ostro napadel Bevana in ga obdolžil, da je prav njegova krivda, če je stranka pri volitvah 1. 1951 izgubila na milijone glasov. Po dolgi in burni debati je Izvršni odbor laburistične stranke izglasoval sklep, po katerem bodo v bodoče nedisciplinirane člane pr.?* ganjali s težkimi disciplinarnim: postopki in jih lahko iz stranke tudi izključili. Bevanovci so ta večinski sklep sprejeli z demokratično dostojanstvenostjo in niso niti glasovali proti predlogu. VESTI z O R I Š K E G A flli nas bo Združena Curopa zaščitila? Zopet se v Strasburgu vrši zasedanje sveta Združene Evrope. Na dnevnem redu. sta, med drugimi, tudi dve točki, ki nas od blizu zanimata: a) ojačenje Evropskega svet* na političnem, gospodarskem, socialnem, pravnem ter upravnem področju; b) imenovanje članov Evropske komisije za človečanske pravice. Vsa dosedanja mednarodna združenja, širšega in manjšega obsega, in vsi mednarodni dogovori še ta ko važnega pomena v zadevi zaščite prebivalstva, to je državljanov in pa človeka kot takega, so se v toliko izkazala, v kolikor so tudi vlade pokazale dobro voljo za resnično .upoštevanje ter spoštovanje človečanskih pravic, za napredek in splošno korist človeštva. V.sa ta združenja in vsi omenjeni dogovori pa niso prinesli nam Slovencem v Italiji nobenega omi-Ijenja našega trdega in krivičnega položaja nezaščitene manjšine, k^ jc nasprotno država na vse mogoče načine skuša udiušiti,’ kar zgovorno dokazujejo številni njeni u-krepi v naših obmejnih krajih pod obliko »obrambe italijanstva«. To akcijo za »obrambo italijanstva«, ki ji lahko rečemo tudi »pobuda za iztrebljenje slovenske manjšine«, vodi poseben oddelek, pri predsedstvu rimske vlade, ki se imenuje »Urad za obmejne kraje« (Ufficio zone di confine). Ali ne predstavlja pravo sramu to za Evropo in za ves kulturni, svet dejstvo, da država, ki je podpisala in potrdila mednarodni dogovor za pobijanje zločina rodomora, ne dovoljuje poučevanja sin venskega materinega jezika v o-snovnih šolah na najbolj strnjenem slovenskem 'ozemlju v Italiji, kot. ste Rezija in Nadiška dolina? Zdaj se zastopniki te države zopet sestajajo v Strasburgu z zastopniki drugih evropskih držav na- seji z gori navedenim programom. Slovenci v Italiji pozdravljamo vsako iniciativo, ki ima za namen in cilj sporazum med evropskimi državami v težnji po izboljšanju odnošajev in dosegi Splošnega blagostanja. Evropa je' prelila dovolj krvi in dovolj trpela, da bi odlašala s sporazumom, ki naj odpravi -nesoglasje in nasilje! Evropejci pa moramo biti enakopravni vsi, države in državljani, v političnem, gospodarskem, socialnem, pravnem in upravnem oziru Sicer je vsak sporazum že od svojega začetka neploden in brez po-. mena! Seveda mora vsaka država skrbeti zase in napredovati s pridnostjo svojih voditeljev in svojih državljanov. Glavno je, da se evropske države med seboj ne motijo in ovirajo, ampak samo pomagajo z nasveti, s skupnimi zakonodajnimi ukrepi in tudi gmotno. Razen tega sporazuma je pa potrebna temeljita zaščita vseh dr žavljar.ov po potrebah in pravicah vsake še tako majhne narodnostni ali narodne manjšine. Politične svoboščine, gospodfcrski ir. socialni napredek ter j-uridična in upravna pravičnost niso mog;>-če, če ne temeljijo na kategoričnem spoštovanju človečanskih pravic v vsakem oziru, zajetih ne le v okviru skupnosti, kajti pri posameznikih lahko ne pridejo v poštev, ampak začenši od posameznika in gor do vse skupnosti. Krivica je krivica, če se kršijo člove- čanske pravice skupnosti, kakor če se kršijo pravice posameznikov ter sc pravzaprav tudi najbolj ostro in trpko občutljive. Zato želimo, da Evropski sporazum ne ostane le na papirju in da ga preneka-tera država ne bi izrabljala -za še bolj hinavsko uduševa-nje narodnih manjšin. —.j Števerjan Pretekli teden se je od nas poslovil domačin Bogomil Ciglič z Valerišča, ki se je z ženo izselil v Kanado. Kmetsko delavska zveza mu je priredila poslovilni večer. Podarili so mu lepo pomembno slovensko knjigo, pevski zbor je zapel nekaj narodnih, g. Hermene-gi-ld Podbršček pa je -spregovoril nekaj besed, s katerimi je orisal Bogomilov pošten in trden značaj ter mu želel vso srečo na delu v Kanadi. Tako odhajajo, naše vrste se redčijo! Da bi se le zopet vrnili, da ne ostanemo gmajna na gmajn;! Vojna škoda .Podtajnik zakladnega ministrstva, Maxia, je pretekli teden v senatu izjavil, da je vlada že zmožna začeti izplačevati vojno škodo, ki je bila prijavljena pred 1. januarjem 1954. Zagotovil je tudi, da je že vse pripravljeno za normalen in neprestan dotok posebnih fondov za izplačilo vojne škode. Za pobijanje brezposelnosti ,Da bi se uspešno postavili po robu veliki brezposelnosti, ki resno ogroža italijansko javno življenje, je minister Romita nakazal štiri, nove ukrepe, s katerimi bi zagotovili delo mnogim brezposelnim. Prvi predvideva razširitev in spopolnitev državnih ces-t, drugi gradnjo novih velikih cest, tretji gradnjo občinskih cest, četrti pa gradnjo vodovodov v srednji m južni Italiji. Urnih gostinskih obratov iS 15. majem je stopil v veljavo poletni urnik gostinskih obratov. Vsi ti lokali bodo odprti zjutraj od 6. ure dalje. Sovraštva proti Slovencem Kakor poročajo italijanski listi, .nju in ostaja vprašanje, ali ne bi so te dni zborovali v Gradežu ita | kazalo zahtevati od oblasti preiske- lijanski republikanci in izglasovali hudo resolucijo proti slovenski manjšini v Italiji. Slovencem očitajo, da nekatere slovenske učne moči vzgajajo mladino v protiitalijanskem duhu, drugi da prevažajo učence ,v Jugosla-, vijo, da vpisujejo svoje otroke v jugoslovanske šole, da so naši f-ron-taši komunisti, ki rovarijo proti državi itd. Toliko res, da so se naši frontaši pobratili s komuinstič-nima odpadnikoma Cucchijem in Magnanijem. Italijanski republikanci zahtevajo za vse to posebn'. državno kontrolo nad Slovenci v Italiji. Namen je jasen: uničiti šole s slovenskim učnim jezikom in zadušiti slovensko manjšino v Italiji! Italijanska republikanska stranka je edina, ki se redno zaganja proti slovenskim šolam na Goriškem. Ne bo odveč, če povemo, da je to verjetno zato ker imata dva taka republikanca opravka s temi našimi šolami. Sum za gonjo prot; slovenskim šolam pada, torej, na- Zanimivosti s seje obč. speta Pretekli teden je bila seja gori-škega občinskega sveta, na kateri so odkrili, da so občinski upravitelji stavljali na stran lepe vsote denarja, ki prihaja od dobička od prostega pasu (zona franca), zato da bi z njim obnavljali prostore, kjer ima sedež »Unione Ginnastic.) Goriziana« (goriška telovadna zveza) in še kaj drugega. ^ Svetovalci so se zaradi takega svojevoljnega početja pri upravljanju javnega denarja zelo čudili in pritoževali. Zupan je zagotovil, da .se kaj takega v bodoče ne bo več (godilo!... Vsi vemo, kako trdo se upravitelji prostega pasu (zona franca) u-pirajo priznati sovodenjski občini nekaj odstotkov od dobička, ki 'ga prosti pas prinaša, ko je vendar tudi ta občina v krogu prostega pasu. Vsako, še tako ozkosrčno in muhasto tolmačenje zakona si izmislijo, samo da Ravenski občini ničesar ne priznajo. Gori navedeni primer pa*dokazuje, keko svojevoljno stavljajo na stran visoke vsote denarja, brez vednosti in pristanka občinskega sveta. Na seji so nadalje odobrili sprejem v stalno službo nekaterih občinskih uradnikov z ozemlja prir ključenega Jugoslaviji, kot to določa zakon. Gb tej priliki je naš svetovalec g. Rudi Bratuž apeliral na župana in na zbrani občinski svet, da bi uredili tudi položaj za-, časnih občinskih nameščencev (av-ventizi), ki že dolga leta čakajo na sprejem v stalno službo. 2upan je sicer dejal, da mu je tudi ta zadeva pri srcu, obljubil pa vendar ni, da bo zadeva v doglednem času rešena. Tudi zadeve štandreškega vodovoda so se na seji dotaknili. Naši ljudje so siti večnega obljubljanja in zavlačevanja. Prav župan dr, Bernardis se je ob priliki zadnjih občinskih volitev obregnil ob slovenske voditelje, da se za koristi slovenskega prebivalstva ne brigajo. S svojim nerazpoloženjem do Slovencev • dokazuje župan Bernardis, kako hudo prizadeto je to pre- prav tudi po njegovi ne po krivdi Slovencev bivalstvo krivdi in samih! Zakaj bi denarja, ki so ga stavili na stran za »Unione Ginnastica Goriziana«, ne uporabili za nujnejše potrebe, to je prav za štandre-ški vodovod!? Občinski tajnih za Števerjan Občinski tajnik iz južnih krajev, o katerem smo poročali, da je bil imenovan za Števerjan, ne nastopi službo, ker se je sam odpovedal temu mestu. Za sedaj ostane g. Cre sta, ki vodi posle tajnika. Občinski svet je na eni svojih zadnjih sej sprejel sklep, ki zahteva, tajnika veščega slovenščine. Ker ga mora občina plačevati, ima občina pravico staviti vsaj jezikovne pogoje, ki odgovarjajo pravičnosti in ustrezajo potrebam ljudstva! Občinski prispevki Goriška občinska uprava je na svoji zadnji seji med drugim odobrila plačilo 500 tisoč lir z® vzdrževanje mladoletnih sirot v raznih mestnih zavodih ter 2.600.000 za zavod »Lenassi«. Od te vsote gre poldrug milijon lir za hrano za prvo tromesečje tega leta, ostalo pa .za nakup obleke gojencem tega zavoda. RISb razpadajo V torek zvečer okoli 9. ure so se hiše številka 13, 15 in 17 ulice Ascoli v Gorici jele podirati. Naenkrat se je streha udrla in razpadanje je postalo nevarno. Prišli so gasilci in policija. Odredili sb izgon treh družin. Hiše v ulici Ascoli, kjer je bil judovski »Ghelto«, ne odgovarjajo več pogojem za stanovanja, so sla-re, razpadajo in tudi umazane. Županstvo bi se moralo pobrigati za nujno obnovo vsega tega kompleksa, kot je že v načrtu. Toda hitro, da ne bo človeških žrtev in tudi, da ne bo mesto še naprej trpelo sramoto s tem razpadajočim kotom. vo, ki naj ugotovi, ali sta .ti dve osebi pravzaprav v državni službi, ki ju veže .na pzosebno disciplino, ali sta .v službi svoje stranke! Ostaja tudi vprašanje, ali smejo imeti opravka s slovensko šolo o-sebe ki nimajo zadostne tozadevne jezikovne izobrazbe! Sola jr namreč šola, ki zahteva popolnost in ne polovičarsko znanje! Slovenci v Italiji imamo vsi pravico do svojih šol, do obstanka in razvoja! Pravico imamo biti Slo-kakor biti Italijan pomeni tako tudi živeti, živeti. Država ima pravico opozarjati nas na spoštovanje zakonov, ne pa tudi, da ji svojo -dušo prodam^. Kakor ne priznavajo niti italijan-j ski -republikanci, da ima Jugoslavija pravico polašeati se duše Italijanov v njenih mejah. Želimo ostati Slovenci, pošteni državljani in se ne sprevračati v bastarde, ker nočemo s takimi elementi zastrupljati ozračja medsebojnih odnosov dveh tu živečih narodov. V px>polnoma slabi veri trdijo italijanski republikanci, da ravna država z nami širokogrudno, ko nam nudi šole tudi samo, za štiri učence! Predvsem ugotavljamo, da če število slovenskih učencev ponekod p>ada, je temu kriva raznarodovalna politika in pa priitisk vseh vrst, kot je na primer prav oni od strani italijanskih republikancev. Na drugi strani pa primer v Krminu, kjer so px>d pritiskom italijanskih republikancev slovenski razred z nad šestnajstimi u-čenci ukinili. Ta slučaj zgovorno priča, kako širokogrudno država naše šole podpira. Da ne govorimo o petdesettisočih Slovencev v videmski pokrajini kjer jim država ne daje niti enega samega razreda slovenske osnovne šole! -Cas bi že bil tudi, da nam vlada izda zaščitni in šolski zakon, ki naj napravita red in prineseta mir v deželo, kjer naj -vlada medsebojno spoštovanje in znosno razpoloženje, ne pa od šovinistov zastrupljeno ozračja. To večino .zastrupljevanje dobrih odnošajev med Slovenci in Italijani kali mir in narekuje nujne u--krepe proti vsem krivcem skritih manevrov, ki ustvarjajo nerazpalo-ženja proti državljanom slovenske narodnosti ter izpostavljajo državo nevarnosti notranjih in zunanjih nevšečnosti. Komunisti so bili, komunisti so ostali V sredo 19. t. m. je na kongresu Zveze komunistov Slovenije v Ljubljani Miha Marinko med drugim povedal še to: da je bido -lani veliko število komunistov (23,2 odst. od 4368 črtanih) izključenih iz partije samo zato, ker so se versko udejstvovali. 'Pa se nekateri krogi pri nas postavljajo, da so socialisti (ki versko prepričanje in -udejstvovanje članov dopuščajo in spoštujejo)! Obleka ne dela človeka! Vsi- so komunisti, naj bodo v Ljubljani, v Trstu ali v Gorici! Popravilo električnih vlakov V tržiških ladjedelnicah so uspešno končali te dni prvo popravilo velikega električnega vlaka. Dr žavne železnice so sklenile z ladjedelnicami vrsto pogodb za popra- vilo treh vlakov, kar ■b# vsaj deloma omililo brezposelnost na bun področju. Družinski davek Na og-led je izstavljen imenik plačilcev družinskega' davka občine Gorica. Vsak, ki -mu vročijo .tozadevno pismeno sporočilo, se ima pravico v roku 30 dni od prejema pritožiti na kolkovanem papirju od 100 lir. Vreme Slabo vreme nam dela veliko preglavico. Trta je že prizadeta, prve češnje tudi. Ubogi mi, -kaj bo z nami, če ne pride dobro sonce! Zaključna prireditev goriških srednjih šol Opozarjamo starše in - sorodnike dijakov, da bodo naše srednje šole tudi letos nastopile z običajno šolsko prireditvijo, in sicer n« Vnebohod, 27. maja, in v nedeljo, 30. maja, točno ob 20.30 na dvorišču Šolskega doma v ulici. Croce. Pestri spored bo obsegal pevske točke, balet, šalo,igro »Privatistov izpit«, dramo »Skopi vitez« in spevoigro z odrskim prizorom. Nastopajo dijaki in dijakinjo vseh štirih slovenskih srednjih šol, Vabila bodo te dni na razpolago v šolskih tajništvih, v Katoliški, knjigarni, v knjigarni »Carducci« in na deželi pri poverjenih. Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki za pomoč potrebnim dijakom. Zato in ker bo prireditev nudila tudi -umetniško razvedrilo, pričakujejo naši dijaki obilno udeležbo. Za povratek se bodo gostje iz bližnje okolice lahko poslužili Ri-bijevih avtobusov, ki bodo odhajali po končani prireditvi s Travnika Cestna nesreča V Stivanu na križišču tržiške in kr. ške ceste je, prišlo pretekli teden do težke prometne nesreče, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Dva trgovca iz Trsta, Dominik Botta in Ratunno, sta -bila takoj mrtva. Velika je tudi materialne škoda na obeh avtomobilih. Samomor V nedeljo ponoči je goriški čevljar Hermenegild Padovan, star 45 let, oženjen z enim otrokom, bivajoč v ulici Favetti Iti, šel -v Ločnik, kjer se je vrgel pod vlak in ostal na mestu mrtev. Bruto moti V mestecu Foligno je mlado 25-letno dekle s pomočjo materč živega zakopala svojega nezakonskega otroka. Ker se je pa zbala, da bo stvar prišla oblasti na uho, je njena mati to nežno truplo zopet odkopala in ga dala v hrano lačnim prašičem. Pred oblastjo se bo skupno z materjo zagovarjalo .zaradi u-mora in uničenja trupla. Bogata in revna Evropa Trgovinski odnosi s Slovenijo Vpreteklem marcu je bilo izdanih 15 uvoznih dovoljenj v skupni vrednosti 41.720.000 in 14 izvoznih dovoljenj za 18.080.890 lir. Ta videmski sporazum vidno peša zaradi nerazumevanja in morda tudi namernega birokratskega zavlačevanja in onemogočanja. -Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo je v svojem zadnjem letnem poročilu podrobno očrtala gospodarski položaj Zahodne Evrope. -Prvi vtis. ki ga vsak opazovalec dobi ob bežnem pogledu na ta del Evrope, je pač velika razlika med gospodarskim položajem južne in severne Zahodne Evrope. Na eni strani lepo uravnovešen socialni nivo severnoevropskih narodov, ki žive -brez velikih socialnih problemov, ki nasprotno težijo južnoevropske narode, ki se pogrezajo vedno bolj v zamotana socialna vprašanja, katerih rešitve zaman iščejo v svojem ideološkem in praktičnem sistemu. Nakazana sredstva Gospodarske komisije Združenih narodov sama gotovo ne bodo rešila Južne Evrope. Ta sredstva, kot n. pr. emigracija odvisne delovne sile, -dotok tujega kapitala, olajšanje izvora domačih pridelkov in podobno, spadajo v tako imenovana objektivna sredstva, ki so sicer važna, a ne zadostna. Najvažnejši -so gotovo subjektivni pogoji posameznikov in narodov za gospodarski razvoj in procvit. To nam najlepše dokaže prav ta povojna Evropa. Vsi smo čitali ali slišali o veliki pomoči, ki jo je A-merika nudila in jo še nudi raznim evropskim državam, ki so bile prizadete v tej zadnji -svetovni vojni. Ista pomoč je nekod rodila pričakovane uspehe, drugod se pa ni obnesla ali vsaj se -ni obnesla v taki meri, kot bi smeli upravičeno pričakovati. Avstrija in Nemčija, ki še nista samostojni državi, sta se gospodarsko že tako opomogli, da nista več vezani na ameriško pomoč, pa čeprav sta- bili v vojni prav -tako ali pa še hujše prizadeti kot n, pr., Italija, ki že leta ni več pod okupacijo tujih vojska. Kljub temu izdatna ameriška pomoč še ni postavila na noge italijanskega gospodarstva. Kaj to pomeni? Objektivni, rekli bi zunanji pogoji so .bili isti pri Italiji kot pri -Nemčiji ali Avstriji-..Različni so go notranji ali subjektivni pogoji. Ti so tesno povezani z naravo narode. Imamo pač veliko razliko med La-tinc.i in Germani. Ta razlika je vidna ne le .v značaju, pač pa tudi v praktičnem mišljenju, pojmovanju in delovanju. Razlika se kaže že na zunaj: Latinec polaga o- grom-ne važnosti na formo, na svoje zunanjost. To neguje z vso vnemo in zanjo tudi žrtvuje; German pa -da malo na formo in zunanjost Za njega je važna vsebina. Tako imamo tudi razlike pri pojmovanju dela. Nekdo dela samo dokler čuti nad sabo kontrolo gospodarja; drugi pa dela, ker čuti v sebi dolžnost odgovornosti, ki jo je prevzel, ko je -stopil v službo. Razumljivo, da bo učinek dela različen. In po -učinkih bo tudi nagrada, plača in daljša ali krajša delovna pogodba. Take bistvene razlike med narodi in posamezniki S0CI9LN9 VPR9S9H39 Pokojnino slepcem Pretekle dni se je skupina civilnih slepcev iz Firenc podala na protestni pohod proti Rimu z namenom, da bi od vlade dosegla potrebno pokojnino. Vlada jim sedaj nudi komaj štiri tisoč lir mesečne pomoči, ki se veda niti zdaleka ne ustreza vsem njihovim življenjskim potrebam Po osnutku nekega zakona bi jim priznali 15 tisoč lir mesečno, vendar niti ta vsota bi jim ne mora!a povsem zadostiti, ko je življenje tako drago! ■Položaj ubogih slepcev je res svojstven in upoštevanja vreden. Hudo so od narave prizadeti, ker ne vidijo sonca in si ne morejo sami pomagati, da bi si služili za življenje. Stojimo torej na stališču, da imajo slepci vso pravico do socialne zaščite, ki naj se izraža s podelitvijo zadostne pokojnine. Delavci v lužno Afriko Pri pokrajinskem Uradu za delo v Gorici sprejemajo vpise mladeničev, ki bi radi odšli v zlate rudnike v Južno Afriko. Prvi pogoj za vpis je starost od 18 do 25 let. Ostali pogoji so sledeči: brez- plačna pot v Johannesburg; poldrugo leto vežbanja in pripravljc--n.ja za delo v zlatih rudnikih s plačo od 42 do 58 tisoč lir in brezplačno hrano in stanovanje. Nato pogodba za triletno delo s povprečno plačo 145.000. nujno vplivajo na gospodarski razvoj. Živo nam je še v spominu katastrofa, ki je zadela Holandijo, ko je razdivjano morje podrlo nasipe in poplavilo prostorne nasade holandskih kmetov. Trpljenje in napori stoletij so bili uničeni v par dneh. A holandski kmet ni obupal in šel po svetu iskat sreče. Lotil se je dela in spet postavil meje divjemu morju. Delal bo leta in leta, skromno živel in pozabil bo na . zabave in užitek, dokler ne bq zopet popolnoma osvojil svoj košček zemlje, katero bo napajal s svojim potom, da mu -bo zopet -bogato rodila in ga razveseljevala z bogatimi sadovi. Latinec se pa nekako fatalistično vda toku dogodkov in se ne tipa upreti. V -tem fatalizmu životari iz dneva v dan in čaka, da mu -bc pomagala vlada ali kaka mednarodna organizacija. Ce pomoč ne pride pravočasno, propade on in njegova družina, ki postane tako lahek plen komunizma, ki se utrjuje vedno bolj prav na področju, kjer ni gospodarskega napredka. Vpis M u fpgousho zbornico (Po zakonu so družbe in tvrdke vseh vrst, trgovinske, industrijske, itd. dolžne prijaviti se trgovski ■zbornici v roku 15 dni od nastan ke. Tudi njihove morebitne spremembe in pa prenehanje se morajo v istem roku prijaviti. Psi varuhi davka oproščeni Uradno je te dni vlada tolmačila finančni občinski zakon, da so kmetski psi varuhi oproščeni vsake vrste davka. ŠTIPENDIJE Diplomiranci kmetijskih ali bioloških ved se lahko udeleže natečaja za eno mesto specializacije v boju proti zajedalcem rastlin, ki bo trajal dve leti in se bo vršil v Neaplju. Štipendija znaša 540.000 letno. 'Prošnjo -na kolkovanem papirju za 200 lir je treba poslati do 25. maja. na Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove. Utrditev miru nu Sultanu (Nadaljevanje s 1. strani) no vlogo Jugoslavija, katero bi pa morebitni pristop Italije, ki naj bi po zamisli zahodnih velesil vstopila v Balkansko, zvezo skozi tržaška vrata, nedvomno potisnil s tega mesta. Ali ne bi zaradi tega nastale. v Balkanski zvezi trenja, ki bi to važno organizacijo bolj razbija.- lo kakor pa utrjevala? Vsaj v dosedanji balkanski politiki je bila to še vedno stalna posledica vsakega interesiranega sosednjega posega a balkanska vprašanja, pa naj je šlo pri tem za Rusijo, nekdanjo Avstro-Ogrsko, kasneje pa Nemčijo aU Italijo. Res je, da je treba spraviti A ■ tlantski pakt in Balkansko zvezo v interesu utrditve obrambe neodvisnih evropskih držav v nekakšen sklad. Toda ali je treba za utrditev obrambe na Balkanu uvesti Italijo prav v Balkansko zvezo, ali ji je treba tako na široko, in s takšno naglico odpreti tržaška vrata, s čemer naj se ji tudi ozemeljsko omogoči to penetracijo, je veliko vprašanje, na katerega bi ob pogledu na preteklost hladen računar del kvečjemu negativen odgovor. Itali ja je nedvomno velika in pomembna država, toda miru na Balkanu bo bolj koristilo, če se ne bo izživljala na njegovem ozemlju. • * * DROGERIJA BHTOH POBBOBHIH Prodaja na debelo in na drobno GORICA Trg De Amlcls, 12 na Kornu Telefon št. 3009 P,*IPJL1 Deske .ntreko-hmCtOVBlCl' f ue, macesnove podjetniki • in trdih leto«, trame in par-kete nudi najugodneje CALEA TEL. 90441 TRST Vlele Sonnlnai 8 4 Južna tirolska spreminja suoj obraz Pod gornjim, naslovom prim la ugledni nemški tednik »Christ und Welt« z dne 6. maja zanimiv prikaz razmer in raznarodovalnih pobud današnje italijanske politike na Južnem Tirolskem. Te pobude so povsem istovetne razmeram na Goriškem in Tržaškem. Dopisnik Ernst - Christoph Schepky pri svojem kritičnem slikanju podrobnosti z vso pravico primerja usodo južnotirolskih Nemcev z usodo tessinskih Italijanov v Švici. Tukajšnji italijanski prenapeteži tako pogosto poskušajo pred zahodnimi zavezniki in pred svetovno javnostjo zakrinkati svoje diskriminacijske strasti nasproti Slovencem na Tržaškem in Goriškem, zato gotovo ne bo odveč, če izluščimo i» sestavka nekaj najvažnejših ugotovitev. Pri tem pa moramo še posebej podčrtati, da je diskriminacijska politika današnje Italije nasproti nam še neprimerno o-strejša kakor nasproti Tirolcem nemške narodnosti. Dopisnik prripoveduje med drugim tudi tole: Po dveih urah železniške vožnje za -brennersko mejo izletnik še ved no lahko prebira na železniških postajah stara nemška krajevna, i-mena, kot n. pr. Gosse-nsnss, Ster->zing, Franzensfeste ali Brixen, v.saj na drugem mestu. Tudi v Bocnu je še mogoče ugotoviti nekaj poglavij nemške kulturne zgodovine. Vendair se povsod preriva v tem starem nemškem mestu kričavo i-talijansko življenje.... Posebno v novo industrializiranih predmestjih z modernimi smotrnimi stavbami se jača vtis, da je stari razgibani Bočen postal razkosano mesto. Jetična prizadevnost sili to mesto v določen tuji razvoj. Osemdeset odstotkov mestnega prebivalstva že tvorijo priseljenci z juga, iz Kalabrije ali Sicilije. Med njihovim značajem in življenjskimi navadami Tirolcev je popolnoma nemogoče postaviti vzajemni most. Pritok z juga vodijo sistematično. Napetosti pa ne vladajo danes zgolj med Italijani in Tirolci. V petintridesetih letih, odkar dežela pripada italijanski državni skupnosti, se je v Bocnu in nekaterih Iz Sportniii znamenitosti Hamida Banu, indijska prvakinja rokoborbe, je odšla v Evropo, da se pomeri z glavnimi evropskimi kanoni rokoborbe. Pravijo, da bo obiskala tudi Svobodno tržaško o-zemlje. Hamida ima 32 let. V 320 rokoborbah je bila 320-krat zmagovalka. Menda je prisegla, da bo poročila tistega mojstra, ki io bo premagal, prav zato bo najbrž o-stala — devica in zmagovalka tu di v bodoče. Hamida použije dnevno 5 1 mleka, 3 1 juhe, 2 kg sadnega soka, 1 kg jagnjetine, 1/2 kg masla, 6 jajc, 1 kg mandeljev, 4 kg kruha in dva krožnika indijskega rižota. Spi po 9 ur, trenira po 6 ur, ostali čas ra bi za prehrano. Ta jo 'bo v Trstu stala dnevno najmanj 5200 lir.... Pravijo, da bi za reševanje da našnje krize potrebovali v Trstu vsaj nekaj tisoč Hamid. Trgovski krogi so a njenim prihodom torej zadovoljni. Tržaški športniki pa menda ne kažejo pravega razumevanja, ker se bojč konkurence. drugih mestih Južne Tirolske zakoreninila »avtohtona« italijanska plast, ki se nadaljnjemu pritoku z juga upira -skoro z isto odločnostjo kot sami nemški Tirolci. Tu bi se morda nemškemu Tirolcu pridružil zaveznik proti nevarni poplavi z juga. Vendar manjka za take nastope zaupanje; manjka predvsem razumevanje na strani italijanskih oblasti, ki praktično še vedno smatrajo Južno Tirolsko kot okupirano deželo, ki- ji je treba nujno pritisniti pečat italijanstva. .»Vendar bi lahko našli enostavno rešitev«, mi je dejal nemški trgovec, s katerim sem prišel v razgovor pri manjšem nakupu. »O-glejte si samo Švico — italijanski Tessin. Ali se ni tam italijanstvo ohranilo skozi polno poldrugo stoletje, odkar tesši-nska dežela pripada Švici? Ali se je morda zaradi tega kakor koli zmanjšal ugled švicarske republike? Zakaj tega ni mogoče doseči pri nas? Ničesar nemogočega ne zahtevamo! Mi smo se pomirili z državnopravnimi odločitvami. V -novi Evropi, ki si jo ■vsi želimo, bi državne meje ne smele imeti nobenega političnega pomena. Kar želimo je samo to, da na podlagi pariške pogodbe lahko nemoteno ohranimo svojo narodno bit in da nam zagotovljena samouprava ne ostaja .zgolj kos papirja, pač pa postane tudi stvarnost. Južni Tirolci bi -bili srečni, če bi v Italiji lahko živeli pod istimi jpo-goji kot živijo Italijani v švicarskem Tessinu!« To zveni prepričevalno. Profesor državnega prava na vseučilišču v Bernu pravi v svojem tolmačenju 'švicarske državne ustave: »Molče priznavamo načelo, da mora vsako naselje ohraniti izročila svojega jezika, kljub tujegavorečim naseljencem: da se torej prostorne meje jezikovnih področij, take kot so ne premikajo, im sicer prav tako s strani večine kat s strani manjšine. Vsaka narodnostna skupnost mora s tem računati, da druga skupnost niti uradno, niti zasebno ne sme počenjati osvajanj na njen račun in kakor koli zmanjševati njenega veljavnostnega področja.« Poleg tega so nemški govoreči Švicarji postavili za Tessin -poseben program, ki vsebuje deset načelnih pravil. It členu 2. je rečeno: »Opuščati je treba vse, kar bi moglo slabiti italijanstvo, storiti pa je -treba vse, kar ga pospešuje.« Clen 6. pa določa: »Nemška Svicn mora preprečiti vsak© naselitev nemški govorečih. Švicarjev, ki b; ogražala italijanstvo Tessina!« Italijanski profesor državnega prava na vseučilišču v Curlhu, Giacomer-ti, pa je šel v svojih zahtevah š-dalje in izrecno zahteval, da je treba ureditev naseljevanja in obrtniško delavnost Netessincev v Tes sinu prepustiti v odločitev izključ no tessinskemu kantonu in da jt treba preučiti možnosti, da se prepovedo nemške šole in društva v italijanskem Tessin.u. Italijanska uradna mesta v Rimu in na Južnem Tirolskem postopajo pa' po prav nasprotnih načelih. V svoji prizadevnosti, da nemški značaj Jiužne Tirolske čim hitrejše izbrišejo, se poslužujejo celo resnih notranjepolitičnih groženj. S sta! nim pritokom socialno šibkih slo jev iz juga bo dosedaj pretežno protikomunistična večina Južne Tirol ske, vsaj v -mestih * svojimi umetno zasajenimi 'industrijami, postala lahke plen komunizma. Tako je skrajna levica 7. junija 1953 na volitvah pridobila 50 odstotkov glasov nasproti volitvam -leta 1949, medtem ko se je v istem razdobju delež vladnih glasov znižal za 2! odstotkov. V Bocnu, kjer živi polovica vseh Italijanov na- Južnem Tirolskem, ,so ti Italijani 7. junija 1953 skrajni levici poklonili 28,8 odstotkov glasov, v Meranu 27 odstotkov, v mestu Franzensfeste 26 odstotkov. To -so številke, o katerih bi italijanska vlada morala resno razmišljati. Pri nadaljevanju dotoka z juga bodo tudi na Južnem Tirolskem že v doglednem času imeli prve komunistične župane. Toliko »Chri-st und Welt«. K tej zelo poučni karakteristiki nimamo kaj dodati. V pospešenem tempu spreminja svoj obraz, tudi Svobodno tržaško ozemlje, kljub podpisani mirovni pogodbi in kljub statutom. Tržaška predmestja: Bar- kovlje, Rojan, Skorklja, Sv. Ivan, Rocol, Sv. Ana, Skedenj, Zavije, Sv. Jakob, pa tudi Opčine, Spodnja in Zgornja Marija Magdalena in vsi ostali .predeli -spodnje in gornje tržaške okolice spreminjajo temeljito svoje slovensko lice — tudi po posrednih zaslugah zahodnih zaveznikov. Tržaški prenapeteži pač niso nemški govoreči demokratični Svicari, pač pa zvesti nasledniki nasilniškega fašizma, proti kateremu se je dvignil v drugi svetovni vojni ves svet. ,Ali 'si zavezniki, ki še vedrijo in oblačijo v Trstu, ne bi ogledali razmer v T-essinski Švici? Demokratični Švicarji bi jim bili vsekakor pravičnejši svetovalci.... Sedaj bo morda tudi laže razumljivo, zakaj se tržaški iredentisti tako trmasto upirajo ostvarjenju Svobodnega tržaškega ozemlja. Strah jih je pred zahodno demokracijo! Olivenga in Gibraltar Krvave demonstracije akademi- sta jo poleg Španije in Velike Eri- kov; v Madridu v preteklem februarju iza vrnitev gibraltarskegj skalovja pod špansko vrhovnost so v sosedni Portugalski komentirali s starim izrekom prebivalcev liberijskega polotoka: »Kdor sam sedi v steklenem rastlinjaku, -ne sme s kamenjem napadati svojih nasprotnikov!« Ze stopetdeset let kipi na port-u-galsko-španski meji podoben ozemeljski spor, kakršen greni špan-sko-britanske odnošaje zaradi posesti gibraltarskega skalovja. Politična- skupnost na Portugalskem pod imenom »Prijatelji Olivence« zastopa mnenje, da je protizakonita zasedba 600 kvadratnih kilometrov obsegajočega portugalskega o-zemlja s strani S-panije neprimerno krivičnejša od britanske zasedbe Gibraltarja. Gibraltar so si Britanci prisvojili zakonito z mirovno pogodbo v -Utrechtu leta 1704, ki Vihar u komunističnih urhouih V Romuniji smatrajo za največjega samotarja dežele ministrskega predsednika Gheorghi-u —- De ja. Častihlepnost tega -nekdanjega železniškega delavca, ki se je korak za korakom prerinil na prestol rdečega carja sovjetske Romunije, -se ni nikdar izražala javno. Izza kulis je lomil kolena svojim tekmecem, ki so bili v napotje njegovemu -komolčenju na vrhove komunistične hierarhije. Celo proti o-blastniški obsedenosti neke Ane Paukerjeve je ostal zmagovalec. Ta se je prekucnila 1. 1952 in njena usoda je na tehtnici komunistične hvaležnosti prav v teh dneh. Po izločenju levičarskih razkolnikov moskovske skupine so v Romuniji iztrebili še- tiste, ki so nagibali k desničarskemu odklonu. Pet let so pripravljali proces proti Lucretiju Patrascanu, ki so ga osumili »titois-tičnih nagnenj«. Sredi preteklega meseca je Radio Bu-j karešt lakonično sporočil svetu, da so nekdanjega vrhunskega ideologa (KP obsodili na smrt in ga takoj tudi usmrtili. Razcepitev oblasti IS to likvidacijo je izgledalo, da je Gheorghiu-Dej dosegel popolno oblast -v Romuniji. Ne -,za dolgo. Moskva je krepko zagrabila za vajeti in tudi romunskemu priprež-niku poravnala u-z-do. Kot po drugih priprežniških »ljudskih dem-: kracijah«, tako je Moskva tudi v Romuniji zapovedala strogo ločitev vladnega vodstva od partijskega paševanja. Dejansko oblast v deželi, mesto prvega tajnika -KP je moral Gheorghiu-Dej prepustiti neznanemu Gheo-rgheu- Apostolu. Razcepitev oblasti spada med najnovejše značilnosti današnje -moskovske usmerjevalne -taktike. V Moskvi so jo izvedli -s tem, da je vodilno mesto v partiji prevzel Ni-kita Hiruščov, Malenkov pa si je obdržal ministrsko predsedništvo. Do danes še ni jasno, -kako se -bodo kremeljski veljaki znašli z načelom kolektivnega vodstva. V »in-trigologiji Kremlja« bo verjetno prej ali slej prišlo do odločilne bitke. Ni namreč zgolj slučaj, da je za novo moskovsko usmerjevalno politiko o razcepitvi oblasti odgovoren prvi tajnik partije in ne Malenkov. Nikita Hruščov se je v zadnjem času tako močno prerinil v ospredje ,da je ravnotežje v -kremeljski hierarhiji, ki se je -utrdilo po usmrtitvi Berje, že zopet močno omajeno. Kar -izgleda v Moskvi kot prehodna začasnost, je prav delitev o-■blasti. Ta prihaja pa Kremlju v priprežniških državah kot naročena. -Sistem enovprežnega diktatorja stalino-vske dobe je dovedel v priprežniških državah do kopičenja oblasti, kar je v Kremlju stopnjevalo že itak nabito živčnost. Z dvema marionetama je neprimerno lažje 'žonglirati kot z eno samo. Odprava osebne unije med partijsko in vladno konico poenostavlja centrali ukrepe, da svoje podružnice drži na -liniji in že v kali za duši vsak poizkus odskoka priprež-ni-kov. -Poleg tega ostaja tudi spletkarjenju, ki je bistveni del komunistične oblastnosti, torišče na ste-žaj odprto. Prva je bila deležna »ustvarjalnih izkušenj KP Sovjetije« Madžarska. Ze v poletju 1. 1953 je Matija Rakosi odstopil predsedstvo vlade -Imreju Nagy-u, da bi si na ta način zagotovil vodstvo -partije Bolgarski rdeči diktator Vuljlco Cervenkov je izbral drugačno po*. 'Partijsko- vodstvo je izročil Tudorju Civkovu in sam ostal šef vlade Na Poljskem je Boleslav Bierut predsedstvo vlade odstopil. Jožefu Cyrankiew-iczu in ostal tako prvi mož v partiji. Nasprotno je postopal v Ro-muniji Gheorghiu-Dej, ki se je zadovoljil s predsedstvom vlade, vodstvo partije pa je prepustil Gheo-rgheju Apostol-u. »Stalna revolucija" Bitka za oblast traja seveda z nezmanjšano srditostjo dalje. Kar izgleda na zunaj -kot -nepomembna zamenjava straže, pomeni v resnici novo obdobje »stalne revolucije«, -ki je sestavni del vsake diktatorske * vladavine. Viharji v komunističnih vrhovih razodevajo razvoj dalekosežnega procesa, ki -stremi za popolnim vistousmerjenjem in prilagoditvijo celotne strukture partij priprežniških držav na nov moskovski model. Preuvrstitve, ki jih je sprožila Stalinova smrt v Sovjetiji, je nujno potrebno prestaviti iz centrale na podružnice, z matične partije na posestrime. Tako se množijo v Vzhodnem bloku prav; v zadnjih mesecih partijski kongresi, ki so jih v prejšnjih časih -prirejali v. zelo dolgih časovnih razdobjih. Kolo partijskih kongresov je od prla KP Bolgarske ob koncu februarja. Sledili sta Poljska ie Vzhodna 'Nemčija v marcu. Za sredo aprila so napovedali svoj kon gres madžarski partijci, pa so ga v zadnjem trenutku odložili za konec maja. Češkoslovaška partija je svoj kongres določila za- mesec junij, Romunija za oktober. N.anovo sprejeti partijski statuli kažejo popolni posnetek statuta, ki -ga je v zadnjem novembru spreje-/ la sovjetska KP. V teku -tako imenovanega -»kumulativnega raziskovanja vesti« partija z vsemi sred stvi krepi partijsko disciplino. Posamezni partijec ne more več od stopiti iz partije, pač pa -ga lahko samo iztrebijo. Od sedaj dalje mu je najstrožje prepovedano zatajevanje kakršnih koli temnih -trenutkov svoje preteklosti. Komunistične vrste je treba energično razče-sati in po enotnih vzorcih sledi preobraženje posameznikov iz množičnih v, boljševiške kadre. Kar ena roka daje, druga odvzema iSlika nove preusmeritve je resno porogljiva. To preusmeritev je narekovala nujnost, da odstrani ;u negotovosti, ki so -nastale po Stalinovi smrti v sestavu sovjetskeg-vodstva. -S Stalinovo smrtjo je odpadel orjaški magnet, ki je narazen odmikajoče se silnice v priprežniških državah nenehn-o privlačeval nazaj na Moskvo. N-ujnoi so marali jekleni vijak, nekoliko odviti, da ne bi postal pritisk nt globino premočan. Kdor je pri tem računal na načelno spremembno gospodovalnih metod vladavine, se je bridko razočaral. Kar je ena roka dala s tem, da je -zrahljala vajeti, to je s toliko večjo silo zagrabila druga. Kakor -danes v partij-spi politiki manj okrutni partijci prepuščajo mesta krvoločnežem. tako bodo v. gospodarski politiki zmernejšo skupino že v kratkem zamenjali z najostrejšimi partijskimi fanatiki. Tudi prenehanje čistk je samo kratek odmor. Prehodno stokajoča mašinerija obratuje že zopet s polno paro. V -Sovjetiji in v podložniških območjih je nova preusmeritev zgolj taktična razvojna stopnja. Na stra-tegičnih ciljih brezhibnega vistou-smerjenja vzhodnih -predelov Srednje Evrope v boljševizem -se ni ničesar spremenilo. tanije podpisali -tudi Francija in Nizozemska. Razumljivo je, da nepristranskemu opazovalcu ni težko razumeti španskih želja po zakletem gradu, v katerem sedi tuji gospodar. Kakor pa gibraltarski trn občutno, zbada špdns-ki ponos, prav tako -bo-1: španska trščica v živem telesu Portugalske. Portugalci zatrjujejo, da si bo Madrid pridobil moralne pravico po Gibraltarju šele potem, ko ibo sam odstranil krivico na o-zemlju Olivence. Grofijo Olivenco so v XHI. stoletju portugalski templarji iztrgali Mavrom iz rok. Od -tega časa dalje je grofija pripadala Portugalski vse do leta 1801, ko jo je zasedla špansko - francoska vojska. Napo leo-n je s to zasedbo hotel prisiliti Portugalce, da bi Britancem zapr- li svoja pristanišča. Po raznih pre-kucevanjih vojne sreče je Dunajski kongres leta 1815 prisodil grofijo Olivenco z mestom istega i-mena in petimi vasicami, skupno 20 tisoč prebivalcev, Portugalski. Spanci so pogodbo o izročitvi o-zemlja sosedi podpisali leta 1811’ in od -tega časa dalje večkrat -u-radno obljubili, da bodo protipo-stavno zasedeno ozemlje tudi izpraznili. Se danes pa so Spanci tam, čeprav je prebivalstvo s srcem na strani Portugalske in se svojemu jeziku ni nikdar odpovedalo. Spričo prijateljskih vezi med obema vladama izgleda ta zadeva popolnoma nerazumljiva. »Prijatelji O-livence« vedo, da Salazar zaradi nezakonito prisvojene grofije Francu ne bo napovedal vojne, vendar prijateljstvo obeh vlad ne more predreti v srca Portugalcev, dokler ta rana ni zaceljena. Ce špansko-portugalsko mejo, ki poteka od severa proti jugu, razdelimo na tri enake dele, potem najdemo Olivenco na severu najjužnejše tretjine v bližini mestec Elvas in Badajoz. Ko se je leta 1952 sestala v Lizboni komisija za popravo 'in izboljšanje meje, je obšla spornih 50 kilometrov okoli O-livence, -ker Spanci niso imeli za te’ mejne popravke s seboj pooblastil španske vlade. (Zaradi oljk v Olivenci ne bo vojne. Vendar ,bi Spanci morali najprej pomesti -pred lastnim pragom m potem bi -pometanje pred Gibraltarjem imelo več moralnega opravičila. Potrpljenje Bonifacij je že ob samem rojstvu kazal izredno potrpežljivost. Nič •ni cvilil, če ni bilo pape in molčal je, če je tudi ves dan ležal v mokri plenici. Ko je izpolnil deseto leto starosti, -se je zarekel ,da mora postati milijonar. Potrpežljivo je prenašal udarce življenja in se pridno mazal z mažo potrpljenja. Končno se je. poročil .z edinko bogatega in že ostarelega veleposestnika, s -tiho željo v srcu, da se bo dobri mož itak kmalu poslovil s tega grešnega sveta. Otroci so se množili kot gobe po dežju. (Nekega dne je čital v časniku, da neko podjetje išče sposobnega in vestnega -uradnika. Pogoj je bi! nadčloveška potrpežljivost. Tri leta je s potrpljenjem čakal na odgovor, potem pa reklamiral. Odgovorili so mu: »Na žalost niste izpolnili našega pogoja; niste dovolj potrpežljivi.« Tvrdka nima zaman svojega sedeža v Trstu, kjer je potrpežljivost prvi življenjski zakon. Slovenska mati! Tvoja lastna mati te ni zatajila, ali boš ti to storila? Nikdar 1 Nikoli 1 Otroka svojega v slovensko šolo bom vodila in zanj molila 1 XIV. (»Ostrogoti« -se »pojavljajo«, kakor vidimo, v deželah, za katere smo v prejšnjih poglavjih videli, da so nosila nam razumljiva) deželna in krajevna ter narodnostna i-mena. »Ostrogote« moramo razumeti kot narodnoosvobodilne po-krete, ki so se osnovali v politično ugodnih prilikah, ne pa kot narod. Pač pa nam nudi ime »Ostro-« dovolj jamstva, da> je slovanskega izvora ter da se je tam, kjer se je ono pojavljalo, tudi slovansko govorilo. Da so se »Ostrogoti« pojavili še 1. 493 po Kr. v današnjih vzhodno-centralnih italijanskih p'-krajinah, lahko -zaključimo, de tam proces .latinizacije še ni bil povsem končan. Uspehi teh »ostro-gotskih« osvobodilnih pokreitov so bili tako silni, da so si tamkajšnji prebivalci mogli ustanoviti samostojno kraljestvo, ki je obsegalo slovensko Prekmurje in Porabje, Panonsko, Slavonijo -ter nižje ležeče predele Bosne, Srbije in, Bolgarije južno od Donave. V njej vidimo enega izmed najstarejših pojavov južnoslovanske države, ki KDO JE PRVI POSELIL PRIMORSKO se da zaslediti v »godovini. Ta država je tako krepka, da obsega kakšnih 50 let pozneje še vso Slovenijo, vse alpske predele do reke Rone v Franciji ter vso Italijo s Sicilijo vred. Njen politični vpliv sega v vso ogrsko nižino in Sedmograško ter na Češko (kjer so tedaj »vladali« Langobardi), prav tako -tudi še na Špansko, ki najbrž v tem času tudi še ni bila popolnoma poromanjena. Drug narod, ki se v tej dobi pojavi na političnem nebu tedanje Evrope kot zvezda repatica, so Huni z Atilom na čelu. Huni so prebivali v vzhodni južni Ukrajini, najdemo jih pa tudi v zemljepisno lepo zaokroženi deželi današnje O-grske in Sedmograškega, kjer je imel Atila svoje središče ali pa vojni stan. Hune prikazujejo zgodovinarji kot divji narod, ki je gonil sovražnike po vsej Evropi celo do Pariza in skoraj do Carigrada, bil skrajno surov in. neuk, v isti sapi pa nadaljujejo, da je bil glavni stan Atile razkošno bivališče polno umetniških del, njegova politična moč pa je bila taka, da mu je dal tedanji burdundski knez -svojo hčerko -za ženo, bizantinski cesar pa mu plačeval letni tribut. V tej gonji Hunov pač vidimo vojake, ki so se gonili križem po Evropi, oziroma gnali pred seboj poražene sovražnike. Ogrska nižina je bila tedaj -brezdvomno •zemljepisno središče Slovanov. A-tilovi pohodi -so -bili pač eni izmed poslednjih na veliko zasnovanih poizkusov rešiti, kar je slovanstva pc razpadu rimskega cesarstva o stalo. Kot nepremagljiv vodja teh vojnih pohodov je bil Atila med slovanskim svetom brezdvomno priljubljen; Atila najbrž tudi ni njegovo pravo ime, ampak pridevek: oče, mali ata-, kakor so i-menovali Cehi svojega predsednika Ma-saryka »tatiček«, ali pa komunisti Stalina (mali oče, franc. petit pere). Huni se v Evropo niso '»priselili« kot narod, temveč se pojavili v njej kot oborožene edinice. vojakov tedanjih tamkajšnjih prebivalcev in drtžav. Prav tako kakor Ostrogoti, niso izginili ailj pa se utopili v morju domačinov, temveč je prešel v pozabo le njihov naziv, kakor se je zgodilo -to pozneje z že omenjenimi Obri. Langobardi, pravijo, so se priselili v naše kraje ,za Ostrogoti. Leta 568 so odšli v Italijo in tako napravili »prostor« našim prednikom. Ime »Langobardi« se pojavi najprej 'jia ogroženi sevemozapadni meji Slovanov na -spodnji Labi o-krog današnjega Hamburga. V tem imenu zasledimo isto težnjo, kakor pri Ostrogotih: označuje« enostavno vojake. Lom pomeni nekaj zlomljenega, kjer se nekaj konča, rob ali pa mejo. Bolgarska 'Palanka na srbski meji se imenuje Lom-Palan-ka, Lomska Palanka, obmejna, krajna Palanka. (Hun pomeni brezdvomno vojaka, 1 o v c a - primerjaj gorske, planinske lovce, Ce--birgsjaeger, ali vojake in letala. Madžarskim vojakom pravijo še danes h o n v e d - po naše gonjači. Ta beseda ima izključno slovan-šk* koren.) Varta je slovaški straža:, Langobardi (dolgobradci) je popačeno in polatinjeno ime; njih pravilno je Lomvardi, obmejni stražniki, graničarji. Prav itako so označevali svoje obmejne stražnike ali pa vojake tiste dobe prebivalci slovanskih Karpatov, na Moravskem in Slovaškem, pozneje najdemo ta izraz tudi pri nas. Nj!h ime se je na-jlepše ohranilo v danes italijanski Lombardiji ter v rodbinskem priimku Lombardi. Lombardi so v VI. stoletju pri nas to. kar so pred 100 in nekaj leti bili Ostrogoti in Huni. Velika država Ostrogotov je zamrla, pa tudi vojaški uspehi Hunov pred skoraj tolikimi leti -nimajo več vpli- va na razvoj političnih dogodkov v naših krajih. Vendar tedanji Slovenci še ne vržejo »puške« v koruzo — Lombardi, njih* vojaki, uspejo ubraniti meje nove slovenske države. In, glej čudo, te meje se natančno pokrivajo z onimi, za katere pravijo, da so Slovenci zasedli s svojo »priselitvijo«! Država Lombardov (do 1. 568) obsega namreč vso Goriško, Kranjsko, .Koroško, Prekmurje, Štajersko, Podravino in Posavino, Sedmo do današnje avstrijsko-češke meje. Njih sosedje so A vari, nam že znani Obri, ki so združili v veliko državo današnjo Slovaško, Madžarsko, Podravino in Posavino, Sedno-graško ter vso Vlaško — vse dežele, ki imajo še danes, vkljub prisotnosti Madžarov in Romunov izrazito slovenska krajevna imena. 'Ob tej priliki bi omenil oz. ponovil, da smo imeli s Slovaki malo pozneje skupne kneze: Pribino in Koclja. Slovaki se sami sebe imenujejo Slovence, nas pa Slovince: spomin na to nekdanjo veliko zemljepisno skupnost Slovencev se iiz-raža tudi še v imenu danes hrtvat-ske pokrajine Slavonije. (Dalje) VESTI s TRŽAŠKEGA Sestanek S D Z v Sv, Križu V nedeljo proti večeru, so se v Sv. Križu zbrali prijatelji in člani Slovenske demokratske zveze, da se nekoliko pogovore s predsednikom stranke dr. Josipom Agnele*-tom in člani Glavnega odbora S. D. Z., ki so napovedali svoj obisk. Glavni namen sestanka je bila določitev primernega datuma in ča;a za 'bližnji širši pomenek. Ker so prisotni izrazili željo, naj bi se nameravani sestanek -ne vršil popol-dn- temveč dopoldne, ob 11. uri, j(; bil ta predlog tudi sprejet. Po tem ko je bil določen tudi način, -na kateri naj se takšni sestanki sklicujejo, je dr. Agneletto na prošnjo prijateljev, ki so se udeležili pomenka v veliko večjem številu, kakor se je pričakovalo, podal kratek pregled tržaškega položaja doma m v, svetu. Njegova izvajanja je dopolnil prisotni član Glavnega odbora, ki je razložil, zakaj ne smemo pričakovati, da bi bilo Tržaško vprašanje rešeno tako hitro in na takšen način, kakor to pišejo nekateri listi. Prikazal je tudi zakaj dela danes čas za zagovornike, ne pa za nasprotnike Svobodnega tržaškega ozemlja. Po poročilih, ki so bila podana v obliki razgovora, so se nato oglasili posamezniki, ki so podčrtali, da Je vse prebivalstvo, brez razlike, za ohranitev Svobodnega tržaškega o-zemlja, da so tudi pristaši titovskih organizacij takšnega mnenj« rin da ne odobravajo sedanjega stališča svojega vodstva. Nekdo je tudi dejal, da se je kaj lahko razbijati zaradi razlaščevanja slovenske zemlje v Z.avljah, toda istočasno ponujati ne samo nekaj kmeti;, temveč skoro vse ozemlje Italiji. jp pa velika, naravnost pregrešna in hotena nedoslednost. Slovenci v Trstu bi morali protestirati proti izročitvi Italiji, tudi če bi v Beogradu sedel ne vem kdo. Sramota je, so idejeli, da deluje v Trstu politična organizacija, ki pravi, da je tržaška, se sklicuje na padle v o svobodilni borbi, a nima korajže, ■da bi dvignila svoj glas tako, ka-kor bi bilo treba. Prijateljski sestanek članov SOZ v Zgoniku Preteklo nedeljo popoldne se je vršil v Zgoniku prijateljski sestanek ožjih prijateljev in članov kn-jevne organizacije Slovenske demokratske zveze, katerega se je u-deležil tudi predsednik Glavnega odbora SDZ, dr. Josip Agneletto. V nevezanem, a toliko bolj prisrč- nem pomenku so krajevni zastop r.iki SDZ izmenjali svoje misli s prisotnima predstavnikoma strankinega središča. Pri tem so pozorno zasledovali obširen referat, s katerim sta jima člana Glavnega odbora pojasnila trenutni položaj v svetu s posebnim ozirom na Tržaško vprašanje. Razvila se je ži vahna debata, v kateri so posamezniki dodali številne upravičene in podprte pripombe, iz katerih je bi- lo razvidno, s kakšnim negodova njem in zaskrbljenostjo spremlja slovensko ljudstvo sedanjo jugoslovansko politiko, ki ponuja Trst I-taliji. Ponovno so ugotovili, da delovanje in stališče Slovenske demokratske zveze, ki se odločno zavzema za Svobodno tržaško ozemlje, najbolj odgovarja koristim in željam krajevnega življa. Tako sta dobili svoje priznanje doslednost in načelnost Slovenske demokratske zveze, ki ostaja zvesta svojim smernicam tudi v najtežjih trenu- tkih, medtem ko je bilo izrečenih veliko bridkih očitkov na račun organizacij, ki so v vsakem trenutku pripravljene slediti ukazom svojih tujih central, tudi če so ti v največjem nasprotju s potrebami Slovencev iz Trsta in okolice. Otroška baletna prireditev Gojenke toaletne šole ,gdč. Tatjane Akinfijeve nastopijo v četrtek 27. maja ob 20.30 v Avditoriju ZVU. Na programu so baleti, pantomime in folklorni plesi. Vstopnice dobite na sedežu Slov. dobrodelnega društva v Machiavellijevi ulici 22-11 ter pri vseh odbornikih društva. Življenje in blagostanje posameznih stanov v Trstu Ankete, katere izvaja na našem delu Svobodnega tržaškega ozemlja že nekaj let Statistični in Dopisni urad Zavezniške vojaške u prave, so doslej že odkrile mnogo zanimivih socialnih in gospodarskin podatkov o življenju tržaškega prebivalstva. Glede tega je posebno zanimivo poročilo o II. anketi o izdatkih tržaških družin, ki je bila izvršena med 15. oktobrom in 14. novembrom leta 1952. Iz podrobnih rezultatov, ki so bili objavljeni šele pred dvema mesecema, vi dlmo n. pr., da niso v Trstu več najdonosnejši samostojni poklic*, temveč nova kasta vodilnih gospo- darskih. in birokratskih funkcionarjev, ki prevzema v novi družbi teko kapitalistično kakor socialistično dejansko vlogo in materialne privilegije vrhnje plasti, pa čeprav v manjši meri in z manjšimi razlikami kakor pa sta jih pred njo uživala meščanstvo in še prej plem stvo. To ugotovitev potrjuje za naše mesto razpredelnica omenjenega poročila, v kateri so prikazani mesečni .izdatki za posamezno konzumno enoto, lahko bi rekli družinskega člana, katerega si laihko privoščijo rodbine posameznih stanov. Iz nje namreč vidimo, da izdajo: Družine: Na konzumno enoto mesečno lir Z a hrano: Ostale dobrine: Skupno: Vodilnih uradn. in funkcionarjev 13.545 20.117 33.662 Samostojnih poklicev 12.914 14.935 27.849 IT cadnikov 12.606 14.171 26.777 Delavcev 11.113 9.418 20.531 Poslužiteljev 10.019 9.123 19.141 Povprečno Iz navedenih podatkov vidimo, da se dvigajo iznad povprečja p~-ve tri skupine, ki štejejo sorazmerno med prebivalstvom najmanj članov. Zanimivo je, da se je življenjska raven uradnikov v po 11.613 11.884 23.527 SO-letnica smrti fintonina Dvoraka Prav na dan 1. maja, ko so po praških ulicah valovile množice prazničnega delavstva, je za vedno zaprl oči češki skladatelj Anto-nin Dvorak. Njegova simfonija No- vi svet, njegovi Slovanski plesi in Rapsodije, lahko doumljive tudi širši publiki in ne pretežke m izvajalce, so hitro osvojile ljubitelje glasbe. Za dobro stopnjo više nas popelje njegov Stabat Mater, ki nas globoko gane ob misli, da ga j" zloži! potem, ko je v teku dveh let izgubil kar troje otrok. Ganljive stihe, ki jih je spesnil Jacopone da Todi, je vskladil Dvorak. Nekaj nad petdeset let je doživel. Visoko čelo s sivobelim lasiščem z globokimi udrtinami ob sencih, kratka brada, gosti in pobeljeni torki, vse to je izražalo izrazito obličje, iz katerega je žaro! pogled, ki je segel človeku prav do dna srca. 2e sama njegova zunanjost je izpričevala izredno osebnost. Antonin Dvorak je bil najstarejši sin gostilničarja in mesarja -n je 'bil rojen 8. septembra 1841 v Nelahozi Vesi na Češkem. Kot mesarski vajenec v Zlomnicah se je mnogo bolj zanimal za cerkvene orgle kot pa za očetovo rokodelstvo. S šestnajstimi leti je vstopil v orglarsko šolo in jo po dveh letih odlično končal. Leta 1862 so ga sprejeli v orkester praškega gledališča, ki ga je vodil mojster Be drich Smetana. Ostal je tam do leta 1873. Mladi Dvorak je ljubil romantike. Liszt, Wagner, Berlioz so mu bili v.zorniki. Glasbi je zaupal svo je skrivnosti, njej je odkrival globine svojega srca. Ti notranji njegovi pomenki prihajajo do izraza v Quator en mi bemolu (opus 61). Brahms, ki ga je vodil, je občutil vso lepoto tega dela. Hitro pa se jc Dvorak sprostil tujih vplivov in dozoreval. Privlačili so ga n i-rodni motivi, ki jih je bilo v tako glasbenem narodu kot so Cehi v izobilju na razpolago. Narodni slog se izraža v vseh njegovih delih. Prav zato je Dvorak pristen, vsi svojo osebno noto je vtisnil svojim delom. To je pred njim storil Smetana, ki je iz domotožja postavi! najbolj ganljivo fresko o domovini, znamenito »Ma vlast«. Tako Smetana kot Dvorak sta bila pod Lisztovim vplivom, ki je v svoji gradiščanski sredini gojil iste narodne motive, ki so navdahnili Beethovnovo Pastirsko sonato. Pri Dvoraku je melodična sm°r izredno sveža. Redek je skladatelj, ki bi tako temeljito izcizeliral svoje glasbene izraze. Ko je živel v Ameriki, prav tako ni pozabil svoje domovine kot Smetana v Skandinaviji. Dvorakova simfonija Novega sveta nas očara s svojim petjem in igrami, ki so v njegovi no tranjosti nastale in se budile v stiku z daljino. Ze v Ameriki je občutil tisto tako čutno ritmično stvarnost, ki prihaja do izraza v njegovih Slovanskih plesih. Njegov Stabat so posneli na plošče; to je morda profanacija. Dvorak je, podobno kot Mozart, izra žal molitev na poseben način. To mu je omogočilo, da se mu je šest-stoletno besedilo Jacopona zdelo kot pravkar napisana, še sveža beseda. Temu je dal samoniklega iz raza v duhu narodne glasbe, izraza, ki nas Slovane vedno tako globoko pretrese. To ni kako glasbeno izročilo, to je molitev, ki je občutena do najfinejših odtenkov. Orc-torij s svojimi samotnimi glasovi je svečano resen, tako svojski Dvorakov kot ga lahko poda samo on. Tudi gledališču je dal svoj doprinos. Uglasil je deset del. Leta 1870 je izšla skladba »Alfred«, ki jo je navdahnil Teodor Koerner. Leta 1900 je uglasil libretto Jaroslava Kvapile »Rusalko«. Armira je tekst napisal Jaroslav Vicklicky. Wagnerjev vpliv je le zunanji. Bistvo Dvorakovega ustvarjanja je narodna glasba. Bil je iskren in veren. Zato Antonin Dvorak ne pripada nikomer, edino le samemu sebi. vprečju močno približala življenjski ravni pripadnikov svobodnih poklicev. Medtem ko nam prvi stolpec številk kaže ,da izdajo za hrano v vseh stanovih na posamezno osebo približno enako vsoto, kajti želodec imajo pač več ali manj vsi enako velik, nam pa drugi stolpec potrjuje anano pravilo, da se razlika v življenjskem standardu kaže predvsem v večjih izdatkih za tiste potrebe, ki niso v zvezi a u tešit vi jo osnovne biološk" zahteve po potolažitvi gladu. Tako izda delavska družina za »ostale potrebe«, v katerih je všteto vse,, kar ni hrana, samo polovico tega. kar si 'lahko privošči družina vodilnega, in za eno tretjino mani od tega, kar izda v isti namen družina navadnega uradnika. Produkcija gojencev SPM Prva produkcija gojencev Glasbene šole bo v petek, dine 28. maja t. 1. ob 20.30 v dvorani v ulici Machiavelli 22-11. Vljudne vabljeni starši gojencev in po njih vpeljani gosti. Gostovanje ljubljanske drame Prijetno je po mnogih letih spet zagledati obraze starih znancev na odrskih deskah. In še toliko lepše je poslušati tekočo, gladko, zvenečo slovensko besedo. In vse to smo imeli priliko videti in slišati preteklo soboto in nedeljo. Ljubljanski igralci so nadvse lepo in umetniško podali Lin hartovo komedijo »Matiček se ženi«, naslednji dan pa Cankarjevo dramo »Hlapci«. Verjetno je, da so nam hoteli s tema deloma prikazati razliko med začetkom in .viškom naše slovenske dramske u-metnosti. Preidimo komedijo in povejmo raje kako sodobne so Cankarjeve besede o slovenskih hlapcih. Morda ni bilo še nikoli tako res, kakor je Cankar zapisal pred tolikimi leti in gotovo je vsaj zdaj številno občinstvo razumelo in si pravilno tolmačilo umetnost našega največjega pisatelja. Seveda oba prvaka gostov ,in gostiteljev nista -pozabila na svoje strankarsko-politične dolžnosti, ki pa so bile za najmanj dve tretjin! poslušalcev netaktne, da ne rabimo močnejšega izreza. TRŽAŠKI PREPIHI Oh, ta današnja mladina! (Dopis tržaškega profesorja) Nadomeščal sem na neki šoli o-bolelo koleginjo in ker v tem raz redu ne poučujem, sem premišljeval, kako bi uro koristno izrabil. Ob pogledu ina razred, ki ni uživa! med profesorskim zborom posebnega slovesa .niti po pridnosti, niti po discipliniranosti, sem se spomnil številnih pritožb staršev, učiteljev in profesorjev nad »današnjo mladino«. »Tega bi si mi nikdar ne predrznih nasproti svojemu profesorju!« ■»Mi smo morali vse drugače u bogati!« »Mi smo šele vedeli, kaj se pra- vi delati!« .»Meni bi oče ob takem obnašanju že davno pritisnil klofuto!« Taki so približno vsakodnevni vzkliki v domači hiši. »Nikdar niso bili otroci tako. predrzni, tako neolikani, ničemurni, razvajeni«, mi je zagotavljala starejše samska teta, ki je verjetno to modrost prepevala noč in dan svojim nečakom in nečakinjam! »Boš že še videl, kako te bo še teplo življenje«, j“ prav pred to uro ozmerjala mati svojega sina, o katerem se profesorji res niso preveč pohvalno izražali. Vendar se mi dozdeva, da na?i mladini prihodnjost ne izgleda tako problematična in se je zato vsi ti opomini primejo v najboljšem slučaju za nekaj kratkih minu-Skozi eno uho notri, skozi drugo ven kot dobri znanci, katerih o-bisk nam ne dela posebnih preglavic. O tekih in podobnih razgovorih sem tisto uro pripovedoval petnajst in šestnajstletnim dekletom in fantičem »No, kaj pravite k temu'.’« sem jih vprašal. Najprej so me prav debelo in začudeno pogledali, potem pa je nastala v razredu prava revolucija. Zaključil sem jo z naročilom, naj si vzamejo vsak list papirja. Naslov prostega spisa ’e: »Oh, ta današnja mladina.« Kakor bi odrezal so umolknili in po razredu so pridno zaškripala peresa in zdrseli 'biroji. Zdelo se mi je, da sem jim podaril pol sveta. Vendar enkrat — tako se mi e zdelo, da vrejo iz kuštravih bučk neizgovorjene misli — priložnost, da tem godrnjačem poveš, kar jim gre. Prvi dečko, menda najmlajši in najmanjši med njimi, je napisal tole: »Je že res, da nismo vedn-i taki, kot bi morali biti, vendar se ne morem iznebiti prepričanja, da so tudi starejši ljudje pogostokrat predrzni, hudobni in krivični. Ko sem pred nekaj dnevi na Rdečem trgu hotel kupiti nekaj pomaranč ■zase in svojo majhno sestrico, me je starejša gospa pošteno sunila pod rebra in zarenčala: „Poberi se. saj itak ine boš ničesar kupil, morda pa misliš kaj izmakniti, seme salamensko!” Polovica drobiža, ki sem ga držal v roki, je zdrknila po tleh. Nič nisem odgovoril, ker bi bil gotovo zopet ..salamenska mularija” in bi se vse branjevke kar v .zboru zagnale proti meni.« Drugi dečiko: »Nekega dne sem mami na štiri oči zaupal, da sem pri sosedovih po nerodnosti razbil šipo. Seveda se je razjezila in me ozmerjala, da sem za samo škodo pri hiši. „Oh, ta današnja mladina!” je končno vzdihnila in odšla. Nisem se mogel vzdržati smeha; ne zaradi šipe, pač pa zato, ker sem, se spomnil, kako je moj oče še pred kratkim pripovedoval svojemu prijatelju z velikim navdušenjem o svojih mladostnih vragoli-nah. Te so bile čisto drugačne, ka kor pa razbita šipa. Moia mama je takrat tudi sedela pri mizi in st od srca smejala. Pomislil sem: „Oh, ta stara mladina!”, kaj bi neki nam oponašala.« Tretji dečko: »Kadar se voziš v tramvaju, filobusu ali avtobusu, mi je tolikokrat zabičala moja mati, moraš vstati, če starejši ljudje in zlasti ženske nimajo sedeža. Zadnjič sem se peljal z avtobusom v šolo. Vstopila je mlajša dvojica. Poleg mene je bil edini sedež še prazen. Mladi mož se je takoj usedel in pustil ženo, da stoji. ‘Nenadoma pa me je nahrulil in ozmerjal, ali res n? poznam nobene >li-. ke?. Vedel sem, kaj hoče, in sem vstal. Vsakdo si lahko misli, kakšno mnenje imam o tem starejšem gospodu.« Četrti dečko: »Vozil sem s kolesom po Miramarski cesti. Cez cesto prihajata dve ženski, ki sta si imeli prav v tem trenutku toliko povedati. Pozvonim. Seveda ne slišita zvonca, ker obdelujeta bogvs katero družino iz bližnje ali daljne okolice. Ko sem privozil tik njiju in še enkrat zazvonil, sta prestrašeno odskočili in ena izmed njiju me je nadrla: ..Paglavec, kaj ne znaš malo paziti?” Molčal sem. Zaslužili pa sta, da bi ju malo pobožal s sprednjim kolesom po bokih, saj sta nosili tako zapeljivi svetla oblačila. Drugič vidim pred seboj gospoda, ki hiti .za tramvajem, čeprav je to v Trstu strogo prepovedano Med pločnikom in tramvajem je bilo morda poldrugi meter prostora. Prehitel sem tramvaj na desni SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU vljudno vabi tržaške Slovence na majski večer RELIGIOZNE LIRIKE, ki bo v soboto 22. maja ob 20,30 v Avditoriju ZVU v Trstu. strani. Ker mož s prvim naskokom n: dosegel tramvajske prikolice me je oplazil z besedami: „Kaj ne znaš paziti, šema?” Prav isto misel sem imel tudi sam na jeziku, odgovoril pa zopet nisem ničesar. Oh, ta današnja mladina!« H koncu še dekle: »Res je morda, da se mi mladi ne pokorimo starejšim tako, kakor je to bilo nekdaj. Ampak, kaj niso tega kri- vi prav starejši ljudje? Kaj pomaga, če nas neprestano karajo in o-pominjajo, sami pa niso nič boljši. Res je, da nam marsikaj lahko očitajo, vendar ti naši prestopki le niso tako zelo važni. Zaradi nas mladih gotovo ne bo tretje svetovne vojne. Mi ne pripravljamo revolucij, ne ubijamo, ne zapiramo nedolžnih ljudi, ne mučimo svojih tovarišev in tovarišic, ne vohunimo in ne ovajamo. Ni moja prijateljica Marcela kriva, da pohaja italijansko .šolo, pač pa njen oče, ki je doma iz Renč pri Gorici in njena mama, ki je rojena v St.Pe-tru na Krasu. Uboga moja Marcela, tako rada bi ostala Slovenka. Kdo jo je prodal tujcu? Kdo prihaja ponoči domov pijan in zmerja mater in otroke? Oče....« Tudi v današnjih časih srečamo otroške in mladostne oči, pred ka terimi se mi odrasli lahko sramujemo, kadar se zapičijo v nas. Ne pozabljajmo tega! Humor je odšel v večnost..^ Morda je padel v vojni, morda ga je požrla revolucija, morda so ga sežgali v rižarni ali je postal žrtev narodne imovine, kdo bi to vedel? Kje je končal, menda ne ve nihče! Daritev narave človeku, ta prisrčno žuboreči vrelec, ta zdravilni balzam naših živcev — humor — tega ni več. Humor je u-mrl. In od njegove smrti dalje -kako čudovito — nimamo več živcev. Ali pa morda nimamo humorja zato, ker nimamo več živcev?' S humorjem bi lahko likali živčevje tako, kot likamo cevaste hlače. Kot sveder .vrtajo v našo notranjost bodeče igle človeške občutljivosti! In pri tem nam res ni do smeha. Smeh je odšel s svojim o~ četom humorjem v večnost.... Z njim so odšli tudi očetje, humoristi, resno se smehljajoči gospodje, svojo pot. Zvoneče popev ke in kupleti, komedije in veseloigre so izgubile prav tako svojo domovino. Nekaj aforizmov, redkih zafrkacij in šaljivk, to je vse, k"r nam je še preostalo za smeh. »Saj gre tudi tako, ali pa še bolje«, nam zatrjujejo skrajni levi-, čarji, ki so na smeh že popolnoma pozabili. Prav zato se zdijo njiho- vi obrazi tako malo človeški. Kolikokrat jim ta narekovana, izumetničena resnost poganja debele kaplje znoja na čelo — in na žalost nam — prav tako. Stopite, prosim, enkrat na Ana-grafski urad potem, ko vam je stražnik na domu izročil nič dobrega obetajoče povabilo. Z maščevalnim sočutjem vas oplazi pogled u-radnika za okencem, ki vas v neizgovorjeni besedi pozdravi: »Le počakaj, tudi tebi bomo pregnali smeh!« Menda so bičanje po hrbtu odpravili v civiliziranih državah Naša oblast pozna danes drugačna sredstva, ki razbičanemu sodobniku izvabljajo vzklike bolečine krivice in brezpravnosti. Zopet so e-nemu slekli državljanstvo.... Tiha, zelena oaza,' zatočišče človekovega trpljenja, humor, ta veselo brneči žvižgalnik, katerega stari in novi napevi vedrijo dušo in srce, ta je obmolknil; oaza se je posušila. Ostalo je samo tiho domotožje po hudomušnosti. Sreč n; so vsaj tisti, ki jo še pogrešajo kajti prav to domotožje nam daje vsaj rahlo upanje, da se humor povrne, morda prav ob zadnji u*i njegovega dednega sovražnika, ironije. Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema na Reški cesti - Strada di Piume, številka 20-111. - 2. nadstopje vsak dan od 15. do 17. ure Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICI! -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 K R NI I N Cormons - prov. Gorizia Prispeti so najbotiši hladilniki sveta/ Izdelek največje angleške tovarne LEC je v celoti (tudi s hladilno napravo, ki je najvažnejši del) izdelan po dolgoletnih 'izkušnjah izključno v LEC-ovih tovarnah! Električni hladilnik LEC je izviren izdelek, nedosegljiv v trajnosti, liniji in ceni! Grajen je za Vas; LEC Vam bo prihranil mnogo denarja in Vam bo ob vsaki priliki nudil svežo hrano in Vas s tem ohranjal pri najboljšem zdravju. Zapomnite si: LEC mora v vsako gospodinjstvo! Naročila s takojšnjo dobavo. — tudi z obročnim odplačevanjem — sprejema tvrdka G. KERŽE TRST - Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019