g. številka. V Trstu, v soboto 29. januvarja 1887. Tečaj XII. Opazke. Yni dopisi k« pošiljajo uredniStvu v u liri Torrento. 12.Ynftk list mora hiti frank i ran. Uokopisi »e iie vračajo. Inoerati (razno vrsto naznanila in poslanice) so zanu'nnijo po pogodbi;' pri kratkih oglahih z drobnimi frkomj so plač ujo za v^nko besedo 9 nov, / J y Naročnino, reklamacijo in in^erat^ pro jema opravništvo, ulica Torreitfe 12. EDINOST ■ Edinost' izhaja dvakrat na teilon, v- sredo in soboto ob 1 uri popoludne. («15*119 Cena za vso leto s prilogo "3 for . za pni :i for r.o nov., za iVtrt lota I for. nov — Edinost hroz prilogu stane za relo loto O for., za pol lota 3 for., za Potrt leta ■ for. CM> nov. — 1'o-ta-mozne fttevilke ho dobivajo pri oprav-niitvu. v prodajaliiinih tobak.t v Trstu, po r» nov., v Gorici in v Ajdovščini po It nov Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Nrav, namen in dolžnosti delalskih ppdp. društev. ------(Dalje.) Penzijski zalog je ustanovljen z namenom, udom enega društva po nekoliko letih rednega vplačevanja tednine, preskrbeti primerno pokojnino, 8 Čemur lahko borno preživljajo sebe in svojo družino. — Navadno jemlje se v obzir pri podeljenju pokojnine le nezmožnost dela, namreč: določena je svota na dan onim udom, ki so, pri delu ponesrečeni, nezmožni nositi bremena, ki so z delom združena; ali taki, koje starost ali dolgotrajna bolezen učini delu nezmožne. Dohodki raznih društev naravno ne dopuščajo, da bi se vsem udom mogla zagotoviti pokojnina, kajti ▼ to potreba bi bilo večjih dohodkov in močnejše blagajnice. Ćas je pokazal, da delalska druStva, čem starejša so, tem bolj pešajo ter v gmotnem obziru nazadujejo. Glavnica njih navadno pri početku lepo raste, ali k malu pridejo osodopolna leta, koja primorajo društvene oskrbovalce v glavnico poseči; nastane deficit, ki z leti vedno bolj raste tako, da je primorano slednjič društvo se raziti ah kakor pravijo, likvidirati. SreČa ni tudi tem druStvom vedno mila; čestokrat je obiščejo leta suhih krav, kar zaprekuje, da se ne more druBtvo gmotno dobro utrditi ter prav stalnega položaja doseči, kar mu brani svoje ude tudi z gotovo pokojnino preskrbeti. Da se tolikemu Številu udov čeprav borna pokojnina zagotovi, trebala bi ta društva ne samo večje udeležbe — Icajti tudi preveliko število udov bi jih ne rešilo propada — temveč posebnih fondov in izvenred-nih dohodkov, ki bi blagajno za pokojnino pomnoževali in Sčasoma utrdili. Neinožno je pa skoraj do teh fondov priti, kajti udom jednega takega društva ni mogoče in tudi ne priporočljivo novih dolžnosti nakladati s tem, ko je še celo majhen znesek, ki ga tedenski vplačuje, marisikomu pretežek in prevelik. Da bi se mogla vsem društveni-kom, ko dosežejo neko starost, zagotoviti primerna pokojnina, trebalo bi ustanoviti poseben oddelek samo za one, ki hočejo imeti, ko dosežejo določeno starost, primerno pokojnino ter v tem počenjati po navodilih Živenje-zavarovalnih društev, namreč: čem starejši jc ud pri svojem pristopu, tem večje dolžnosti bi moral nositi in tfem večje zneske vplačati. Pokojninski zalog, pri sedanjih okoliščinah navadno združen z de-lalskimi podpornimi društvi, lahko obstaje, kajti v dodičnih pravilih se ozira le na slučaj nezmožnosti dela ter je določenje uživanja te pokojnine odvisno od društvenega predstoj-ništva. Pri vsem tem bi so pa lahko tudi o njem kaj govorilo, vz'asti, da se ne strinja doba, v kojej kak ud zadobi pravico pokojnine z zdobo, v kojej je kak ud k društvu pristopil. — Tudi v tem obziru bi bila podporna društva tem boijle svoj namen dosegala, ako bi ja vlada podržavila, kajti blagajna bila bi le jedna in močna in ne bilo bi se bati propada ali hiranja, kakor se je dandanes bati za marsikatero majhno društvo. Kakor smo uže omenili, navadno je pri delalskih podpornih društvih, da z leti tudi njih gmotni stan hira, namesto da bi se vekšal ter bi društvo vedno stalnejši položaj zadobivalo. Skušnja vsaj tako uči. Temu je pa uzrok starost pristoplih udov. Čestokrat se celo društvo v malo letih postara ter zabrede v slabe razmere, čemur je uzrok, da so pri njegovej ustanovi pristopili večinoma stari udje. Lahko se tedaj prigodi, da kako enakih društev, ki je začetkoma lepo napredovalo, v nekoliko letih propada, ker mu bolehajo stari njegovi udje ter umirajo, kar obtežuje društveno blagajno, krči dohodke in ne dopušča, da bi si društvo lep kapital nabralo ter si zagotovilo prihodnjost. Nastane zategadelj prašanje: kdo je temu uzrok? in kako temu pomoči? Pobližnji uzrok, da se katero takih društev k malu postara ter je z leti primorano likvidirati, ker se mu krajšajo dohodki, mnosže pa v nenavadnem razmerju stroški, ta je, kakor smo už* omenili, da se sprejemajo v taka društva iidj j skoraj brez razlike starosti. Navadno se v pravilih določuje doba za vgprejetje od 15 — 45 let, in zadobivajo udje brez razlike v svojem času — namreč po minolih šestih mesecih — enake pravice do podpore. Ako izvzamemo nepogoste slučaje, skušnja kaže, da mladi udje toliko ne bolehajo, ali vsaj niso podvrženi tolikim boleznim, kakor stari i onemogli. Dogodi se celo čestokrat, da nema mlad pristopli ud do dobe 40 ali 50 let skoraj nikoli potrebe društva, a plačuje v tem času redno svojo udnino, v tem ko pozneje pristopli ud k malu pomoči pri društvu išče. Ako stvari splošno promotrimo, sprevidimo, da v takih slučajih pri društvu, ki se ponaša z obilno udeležbo čilih in zdravih mladeničev, zadnji plačujejo za (Jrug3 bolj stari-kave in radi tega boleznim bolj podvržene ude. Sicer pa ni pravila, brez izjeme in tudi v tem delamo lahko več izjem. Nekako prednost bi pa mlajši udje pri voein tem pri vzprejemanji v ta društva morali imeti, kajti pravica to ti rja. — (Dalje prib.) j iivr •VctiinoHti Je noč«. Deželni zbori. Kranjski Dvanajsta h d j a, 18. januvari ja). Izroči se poročilo deželnega odbora o reorganizaciji deželnega stavbenega urada finančnemu odseku, poročilo njegovo o prošnji občin Ajdovica in Dvor zaftvr 8titov občinske cesto med Vrbovcein in Dvorom med okrajne ceste pa gospo-larskfijgu odseku. Poslanec Detela v imenu finančnega odseka poroča o zgradbi mostu čez Savo pri Dolu, za katerega ob Savi ležeče občine prosijo podpore. Prošnja se izroči deželnemu odboru, da bo potrebno pozvedel in deželnemu zboru v svojem času o tem poročal. Podobčini Narin se za napravo mostu čez Steržen dovoli podpora 50 gld.; občini S t u rja za zgradbo studenca za pitno vodo tudi 50 gld. Prošnja posestnikov iz Fužin za podporo v popravo mostu, ki ga jim je povodenj podrla, se izroči deželnemu odboru, da prosilcem dovoli primerno podporo iz kredita, odločenega v podporo po elementarnih nezgodah poškodovanih. Poslanec Dežman toži, da se prošnje za podporo silno množe. Poročevalec dr. Vošnjnk ga zavrne. Krajnemu šolskemu svitu v Pečali pri Moravčah se za šolski vrt dovoli 50 gold. podpore iz deželno-kulturnega zaklada. Potem poroča dr. Poklukar o stavbah za obrambo bregov na Gorenji Sa\i in o podpori, ki naj bi so v ta namen dovolila iz deželnega zaklada. Delo bo stalo okoli 19.000 gld. Deželni zbor jo bil lani v ta namen dovolil 1400 gld. Ali ker vlada ni bila več obljubila kakor 400 gld., so delo ni moglo pričeti. Deželni zbor je dovolil v ta namen obrniti lani dovoljenih 1400 gld., ob enem pa sklenil vrhu tega šo dati 3600 gld., tako, da bo celi donesek dežele znašal 5000 gld. Okoli 1200 gld. bi prišlo na tamošnje prebivalce, dve tretjini, to je kakih 12.000 gld. bi pa zadelo državo. Deželni predsednik baron Winkler razodeva svojo radost, da se dovoljuje za omenjene stavbe zdaten znesek, on bode reč ministerstvu najtoplejšo priporočal. Poslanec Detela meni, da bi se reč predolgo zavlekla, ko bi se z deželno podporo čakalo dokler vlada izreče svojo mnenje. On priporoča poročevalcu, naj v tem smislu spremeni predlog, da se deželna podpora dovoli za najnujnejša in najpotrebnejša dela, pričakovaje, da bodo drugo potrebno preskrbela vlada. Poročevalec misli, da v teku enega meseca, so bodo od ministoistev lahko dobilo potrebno zagotovilo, ako se deželni odbor precej obrne do vlade, in potem se bode reč precej lahko pričela. Pri glasovanji je odpadel dostavok. da se ima ta podpora dovoliti, kadar vlada prevzame druge stroške. Na to se na znanje vzame letno poročilo deželnega odbora gledč ustanov (§ 9) in splošnjih zadev (§ 11). Poročevalec Hren je predlagal, naj ae ponovi lani sklenjena resolucija, ki vladi priporoča, naj bi se Bled oklical za kopališče. Deželni predsednik baron Winkler je pa naznanil, da se je vse potrebno že zgodilo in bode reč skoraj proglašena, To naznanilo je vzel zbor zahvalno na znanje in poročevalec je prej omenjeno resolucije umaknil. Dr. Moše poroča o proračunu zemlji-ško-odveznega zaklada ter v imenu finančnega odseka predlaga: „Visoki deželni zbor naj sklene: 1. 1. Proračun kranjskega zemljisko-odveznega zaklada za 1. 1887 s skupno potrebščino v znesku 604.400 gld. 27Ve kr. in s skupno zaklado v znesku 584.609 gld. 56 kr. tora j s skupno zaklado v znesku 69.850 gld. 7 P/a kr. ki je pokriti z obrestljivimi državnimi posojili — so odobri. 2. Da se pokrije deželni donesek za leto 1887, naj se pobira 16 odstotna pri-klada na neposredne davke z vsemi državnimi prikladami vred, in sicer: od a) zomljiščnega davka v znesku 629. 809 gld. b) hišno-razrednega davka 139.700 gld., c) hišno-najemninskega davka v znesku 216.302 gld., d) pridobnine v znesku 125 275 gld., e) dohodnine v znesku 305.168 gld., skupaj v znesku 1,416.254 gld., toraj 226.600 gld. in potem 20 odstotna priklada na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta, in od mesa. 3) Deželnemu odboru se naroča, da zadobi Najvišje dovoljenje za pobirajne teh deželnih priklad. 4. Deželnemu odboru so naroča, da v smislu točke 3 pogodbe z dne 20. aprila 1876 (zakon od 8. nmjnika 1876 drž. zak. štev. 72) zadobi pritrditev državnega zastopa, da se za kranjski zemljiško-odvezni zaklad določena 20 odstotna priklada na neposredne davke s tretjinsko po cesarskem patentu z dne 10. oktobra 1849 drž. zak. št. 412 vpeljano priklado zniža za leto 1887 na 16 odstotno doklado od vseh predpisanih neposrednih davkov, toraj so-sebno glede rodnega zneska hiSno-razred-nega davka, hišno-najemniškega davka, prihodnine in pridobnine. II. Visoka vlada se poživlja, da ukrene, da se režijni stroški dežele za delovanje zemljiško-odvezne deželne komisije in lokalnih komisij kolikor mogoče zmanjšajo in da določen termin stavi, do katerega mora dožela kranjska zakhidati te stroške. III. Deželnemu odboru se nalaga, da: 1) preišče tako hitro ko mogoče, kako bi se dale znižati letne doklade na neposredni davek v pokritje letnega doneska k zemljiščno-odvezneinu zakladu; 2) pretehta, ali se no da to doseči s konvertovanjem 5 odstotnega zeinljiščno-odveznega dolga v nižje obrestljiv dolg, ki bi se imel plačevati daljšo vrsto let, kakor je določeno z dogovorom od 29. aprila 1876; 3) stopi v razgovor s c. k. vlado in s finančnim zavodom v ta namen in poizvč, kako bi se dalo konvertiranje najvspe-šnejše za deželo Kranjsko izvršiti; 4) poroča o tem deželnemu zboru, in ako jo treba, tudi v izvanrednem zasedanji ; 5) povabi v posvetovanje k dotičnim deželno-odborskim razpravam dva člana deželnega zbora — in ako je treba ve-ščako v finančni stroki. Deželni predsednik baron AVinkler jo glede odvezne komisijo naznanil, da ga je ministerski predsednik pooblastil zboru naznaniti, da so bode opustil dotični poročevalec pri deželni vladi, ki ga plačujo dežela, in da se bodo vsled tega zdatno znižali Stroški za zemljiščno odvezo, katero bodo oskrbovali trije v ta namen odločeni uradniki. Pri nadrobni razpravi se potem brez premembe sprejmo vsi gori omenjeni predlogi finančnega odseka. Točki 13. in 14. dnevnega reda so odstavite, in poroča dr. Papež o načrtu občinskega reda za mesto Ljubljansko. Lani skleneni načrt namreč zarad nekaterih pogreškov ni dobil Najvišjega potrdila. Vsled tega se ta zakon šo enkrat pretresa in se spremene nekateri izrazi, deloma tudi stavki v boljše izraze in stavke, katerim se dodajo nekateri umestni do-stavki. Bistvene premembe pa zadevajo §§ 10, 12, 40, 41 in 56. Pri splošnji razpravi vstane baron Apfaltrern ter v imenu svojih tovarišev naznanja, da se obravnave o volilnem redu mesta Ljubljanskega ne bodo udeležili. Na to so zapustili dvorano, in so bile na-svetovane premembe sprejete. Razun že omenjenih prememb nasvetuje poslanec Klun pri § 41, naj se pri duhovnih plačah ne oprosti priklad samo znesek do 600 gld., ampak do 1000 gld., kakor so proste tudi cele plače uradnikov, služabnikov, učiteljev itd. Ta predlog je bil sprejet in konečno vsa postava potrjena. Dr. Vošnjak poroča o prošnji okrajnega cestnegu odbora Ribniškega, da bi se mu dovolila podpora za štiri cestarje, da bi se odpravila mitnica pod Klancem in bi s^ odvozal doneskov za Turjaško cesto, ter predlaga: 1. Okrajnemu cestnemu odboru Hib .niškemu dovoli se za 1. 1887 za mezde * Štirih cestarjev, katere je vzeti v službo, podpora fz deželnega zakladu v znezku 600 gld., ter se s tem tudi resi prošnja tega eestnega odbora dne 5. decembra 1. 1880. št. 65 pod št. 2, da bi se dovo-lila podpora v ta namen, da se pokrije v proračunu za I. 18S7 izkazani primanjkljaj v znezku 686 gld. 2. Prošnja okrajnega cestnega odbora, da bi se za 1. 1887 odvezal doneska, katerega je po deželno-zborskem sklepu dne 14. januvarja 1. 1886 dolžan plačati za vzdrževanje Turjaške ceste in pa, da bi se potrebno ukrenilo, da se opusti mitnica v Podklanci, se ne usliši. Poslanec Pakiž toplo podpira prošnjo in se čudi, da deželni odbor ni imel no-benenega čutila za ta okraj, da je videl samo solnčnato, ne pa tudi senčnate strani in predlaga, da se odpiše dolg za oskrbovanje Turjaške ceste za leto 1883 in 1884 in nuj se mitnica pod Klancem odpravi. Poslanec Faber je podpiral te predloge, baron Svcgelj pa ugovarjal. Poslanec Petela oporeka Pakižu, da ni res, da bi deželni odbor za ceste ne imel nobenega srca. Baron Svegolj se še enkrat oglasi, pa gospod Murnik ga zavrne, in konečno spregovori poročevalec, ki svojo začudenje izreka, da se baron Svegelj zaganja v slovensko dramatiko, katero jo v svojih mladih letih povzdigoval. To bi boljo pri-stovalo g. DeŽmanu (veselost). Pri glasovanji se sprejme 1. predlog finančnega odseka, glede mitnice se Pakiž pridruži Fabrovenm predlogu, glede odpisa se pa strinja z mislijo poročevnlčevo,1 naj so izroči' deželnemu odboru. Dalje se sprejme še drugi predlog finančnega odseka, j nasvet Fabrov zarad mitnice pod Klancem se pa s 15 glasovi proti 15 zavrže. Nasvet Pakižev zarad odpisa dolga glede Turjaške cesto se izroči deželnemu odboru, j potem pa se seja sklene. Politični pregled. Notranje dežele. O shodu treh cesarjev so zopet mnogo govori. Pripoveduje se, da avstrijski in ruski cesar prideta v Herolin, da bosta čestitala nemškemu cesarju k dcvcdesctlctnemu rojstvenemu dnevu; po drugih vesteh pa car pride sam v Herolin, od tod se napoti v Italijo, da obišče italijanskega kralja, vračajoč se v Rusijo pa ostane nekoliko časa'na Dunaji. Potrjena še nobena teh vesti ni. Deželni zbori, ki so še zborovali, bili so vsi začetkom tega tedna zaprti. Zadnji seje zaprl češki deželni zbor, in sicer 26. t. m. V predzadnjoj seji 25. t. m. je sklenol, da so zgubili mandat oni nemški poslanci, ki so zbor zapustili. Pri zaključenju zbora je deželni maršal izrekel svoje obžalovanje, da se je z izstopom Nemcev nakopičilo netilo, ki lahko postane zelo osodopolno narodnemu miru i nevarno ustavnemu živenju v Avstriji. Deželni maršal je svoj govor sklenol z besedami: Mi smo vedno pripravljeni za spravo in se celo promemb zakonov ne strašimo, če se s temi res dozežo narodnostni mir, vendar le tedaj, ako se enaka pravica za oba naroda zagotovi, celokup-nost češkega kraljestva ne dotakne in avstrijski interesi ne žalijo. H podnje-avstrijski deželni z b o r jo 24. t. m. zavrgel predlogo, glede pomnožitve poslancev za mesto Dunaj. To je dunajsko poslance tako speklo, da je dunajski župan Uhl izjavil, da ho oni ne udeleže denašnjega dežolnozborskega jubilejnega banketa. Vsled tega je deželni maršal izrekel, da banketa no bode. Državni zbor se je včeraj zopet odprl. Uže v prvej seji je vlada predložila moj druzitni zakonskimi osnovani tudi ono za zgrapbe v tržaškej luki; o tem prihodnjič natančniše. H k u p n o m i n i s t e r s k o konferenco se to dni zopet prično na Dunaji o ne še rešenih skupnih zadevah. V ogerskej poslanske j zbornici je 26. t. m. pobijal minister Tisza izjave nekaterih prevročih govornikov ter naglasal, da nobeden no želi vojne z Rusijo. O bolgarskem prašanji se pobijajo nasprotne vesti; nekateri tnle, da se to prašanjo kmalo reši, ker bolgarska vlada, videča, da nema nikder zaslombe, odjenja in odstopi; od drugih strani pase poroča, da bolgarska vlada ni za las ne odjenja in da je bolgarsko prašanjo ven- der lo nevarno evropskemu miru. Tako se poroča iz Petersburga, da se v Peter-sburgu nadejajo, da so bolgarski poslanci pri velevlastih dobili prepričanje, da se nobena vlada zanje no potegne ter da bolgarskej vladi nasvetujejo, naj se z Rusijo pobota. Iz teh krogov se dalje tudi poroča, da bi tudi ruska vlada pustila kandidaturo mingrelskega kneza za bolgarski prestol, ako bolgarska vlada odstopi. Temu nasproti pa se 25. t. m. poroča iz Bero-lina, da je bolgarsko prešanje kočljivo in ozbiljno, da ruska vlada nikakor ne popusti kandidature mingreljskega kneza, bolgarska vlada pa tudi nikakor nema voljo odstopiti. A se, kar se je pisalo o konferenci, razsodbi itd., ni resnično. Mnogo je ležeče na tem, kako opravijo bolgarski poslanci v Carigradu; ako ro jim posreči, la jih sprejme ruski poslanec, potem se utegne Rusija spustiti v novo dogovore Bolgarijo, in le potem bi bilo upati, da se ta zadeva k malu mirno poravna. — Zankov je nasvetoval te le predloge: odstop vlade, izročitev ministerstev zunanjih in notranjih zadev ruskoj stranki, imenovanje generala Kaulbarsa vojnim ministrom, postavljenje započetnikov državnega prevrata v prejSnje službe in dostojanstva. — Bolgarska vlada jote predloge zavrgla. — .Bolgarski poslanci so še le v četrtek zapustili Brindisi ter se odpeljali v Carigrad. Iz Carigrada so 27. t. m. poroča v „ Pol it. Cor." da je turska vlada naznanila bolgarskej, da bo pri razpravah za rešitev bolgarskega prašanja vsestransko posredovala. Ona tedaj meni, naj so posamezne točke Zankove spomenico prepuste v rešitev prihodnjemu knezu in zakonodajstvu ; te točke so: odpuščenje dosluženih vojakov, poklicanje ruskega generala za vojnega ministra, zopetno sprejetje častnikov, j ki so deželo zapustili. Pričakuje se, da bodo to prizadevanje vse vlade podpirale' in da se tudi Rusija no odtegne, ker go-j tovo je, da Rusija manj zahteva, nego i Zank o v. | 11 a I j a n o m doha jajo iz Afriko ' jako neugodno in vznemirljive vesti; „Agenzia Štefani" je dobila 24. t. m. to le poročilo: Kralj Menelik je vzel Harar; emir je pobegnol ; Evropei so se otoli. 25. januvarja pa je dobil „Bureau Reutcr* iz Suakima to le brzojavno poro- i čilo: Abisinci so napadli Masavo. Pet Italijanov in dvesto Abisincev je padlo. Italijani so poslali 1500 mož v Mukulo, katero pa so Abisinci od vseh strani zaprli. — Iz Rima se dnlje poroča, da general Gene zahteva 600 mož pomoči, ali italijanska vlada mu je poslala 2000 mož in dve vojni oklopnici, stvar mora tedaj biti ozbiljna. Moj Nemci in Francozi se na' vsak način nekaj plete, če tudi francoski časniki to taje; oni namreč naglašajo, da Francoska odkritosrčno želi miru, da pa' le Angleška ščuje k vojni, ker ona bi se vojne neposrednje no udeležila, iz vojne pa le dobičke žela; duobus litignntibus tertius gaudet. „Republique Franeaise" pravi: Ako bi se Angleška sedanje svoje1 bolgarsko politiko odpovedala, zagotovljen bi bil evropski mir. Pri vsem tem pa mej Vomčijo in Francosko ni čisto jasno, ker ni več dvombe, da Francoska na nemških mejah zbira veliko vojsko, za katero po-stavlju barake, ker hiše ne morejo vseh vojakov vzeti pod streho, gotovo je tudi, da se Nemčija v Alzaciji pripravlja za vojno; uvedla jo tam najstrožje naredbe in uže imajo žene in otroci vojakov in vojaških strank v rokah vožnje liste v notranjo Nemčijo; če temu še pristavimo, J da je nemški kanclar uže prepovedal iz-: vožnjo konj na Francosko, vsakdo lahko iz toga posname, da mir mej Nemčijo in' Francosko visi na tankoj niti. 11 i s in a r k dela na vso kriplje, da v prihodnji državni zbor dobi kolikor mogoče takih poslancev, ki mu pritrdo vse, j kar bo hotel. Ta mogočni mož ima z dr- j žavnim zborom voden križ; pri vsej njegovoj veljavi in moči vendar skoraj nikoli ni mogel doseći tega, da bi imel bil večino državnega zbora na svojoj strani; zmogel jo vendar vselej, čo tudi ne z ustavnimi pravicami, ampak s podporo nemškega cesarja, Ce mu državni zbor no spolni volje, pošlje ga domu, kakor jo še lo zadnjič storil — kdor ima oblast, ne praša dosti za pravico. — Da bi vsaj enkrat uže dobil povoljen državni zbor, zato straši zdaj nemško ljudstvo z vojno, zato je celo — papeža poklical na pomoč, da on nemškemu katoliškemu svetu položi na srce, naj podpira Bismarkovo namene, in čo je res, kar poročajo nemški časniki, ustregel je celo papež Bismar-kovej volji. Angleški parlament so jo 97. t. m. odprl. V presto I ne m govoru na- glaša kraljica, da so razmere do vseh vlad prijateljske in da se ne boji, da bi bolgarsko prašanjo skalilo evropski mir. Će tudi obžaluje dogodke, ki so primorali kneza k odstopu, vendar si prizadeva za volitev novega kneza. Naše naloge v Egiptu se niso izvršene, ali zu-najni i notranji mir se je jako utrdil. — Irsko položje še veduo zahteva zakonodajne pozornosti in podade so predloge, da so bodo kazenski zakoni na Irskem strogo izvrševali. — V spodnjej zbornici je izjavil Churchill, da je glavni vzrok njegovega odstopa vojni in mornaričin proračun, bili so šo drugi spotikljaji, ki bi se pa bili dali poravnati. — V zgornjej zbornici pa jo Salisbury izjavil, da ni res, da se je vlada potezala za to, da so Batten-berg zopet postavi na bolgarski prestol, ampak vlada želi, da se spolnijo opravičene želje Rusije. Priprave za vojno so res miru nevarne, vendar po nazorih angleških poslancev v Parizu in Berolinu, prevladujejo nagibi za mir. DOPISI. Z Goriškega, 23. jan. — Kakor nič no pomaga umivati in prati zamurca, prav tako je vse bob ob steno, kar se je govorilo in pisalo proti tukajšnemu židovskemu in vladinomu (!) listu: „Corriere" glede neopravičenih napadov. Kar le more si umisli, da le udriha po Slovencih, dr-žuvi prezvesto udanih, in kar je še bolj žalostno, po svetoj cerkvi in njenih služabnikih. Ni davno, da je končal spe-vati na dolgo in široko oni malenkostni dogodek ali marveč ono potrebno vprašanje o proštovej mitri. Saj drugega tudi pričakovati ni od židovskega „pantieta". A doslednost njegova je velika ničla. Zdaj, ko se jo napovedal občen boj slovanskej duhovščini, brusi brez potrebe in pravice svoj jezik na vse pretege. Zakaj jo pa takrat molčal in se prečudno vedel, ko so pred leti nekateri „dobrotniki14 pošteno pomazali tukajšno osrednje semenišče in prav takrat lepo oblatili cerkev Al. B. na Kostanjevici itd. P Ce vdobi le trohico proti slovanskej duhovščini, tolče na svoj boben ter ščuva ljudstvo proti njegovim dušnim pastirjem. Kakor dela s čestito duhovščino na deželi, prav tako vedo se proti mestnej duhovščini. V zadnjem svojem listu svečano trdi, da so bili goriški gg. bogoslovci pri demonstrativnem (tako on) Erjavčevem pogrebu nepostavno in v velikem številu zastopani in da se je s tein proč. sem. vodstvo močno pregrešilo proti pravičnosti glede narodnosti. A ubožec Corriero naj se vendar malo pomiri; saj bi se s tem korakom ne bila nobena pravica prekratila glede italijanske narodnosti, pač pa so je glede Slovanov. Za časa Frapporti-evega pogreba bil jo v centr. semenišči kolegij in zato raj prepoved udeležiti so pogreba na svojem mestu. Pri Erjavčevem pogrebu pa, kakor som zvedel, ni bil kolegij za gg. četrtoletniko in radi tega dovoljeno jo bilo vsem 4 letnikom udeležiti se pogreba. A izmed teh bili so lo štiri Slovani in poleg njih 4 bogoslovci s Kranjskega in rajnkega Erjavca domačinci, Ko so je nabral denar v semenišči za venec rajnkemu, bilo jim je ostro prepovedano poslati svoj vonoc, da si so Slovani v velikoj večini (72) in da je bila stvar prav nedolžna. Krivica se jo toraj zgodila slovanskim bogoslovcem, no pa bogoslovcom ital. narodnosti, katerih je le 23. In radi to peščice mora se velika večina tako vpo-gibati. Ergo, Corr. zgolj izzivatelj! Goriški. Kopriva, 26. januvarja 1887. — (Izv. dop.) — Dno 23. t. m. oznanijo nam zvonovi prežalostno vest, da je občospošto-vani g. Matija Pirjevec, starosta duhovnikov tržaško-koprsko biskupijo v Gospodu zaspal. Hoj en jo bil rajnki Matija v Danah, prijaznoj vasi blizo Sežane, dno 7. februarja 1805, a prvo nekrvavo daritev opravljal je 20. avgusta 1833. Služboval jo rajnki v različnih vaseh, tako v Ropou-tabru, Tomaji, Skopem, Koprivi in v Bor-žaniji; kot vpokojeni pa nekoliko časa na Ustji, potem pa zopet blizo 8 let v Koprivi. Trudil so jo rajnki do zadnjega tro-notka svojega živenja. Slovel je kot izvrsten oznanjevalec božjo besede, kot prav učitelj mladine, z eno besedo: bil je prav vzor svojemu poklicu. Občina jo zgubila ž njim vestnega dušnega pastirja, a tudi tešitolja mnogih dušnih in telesnih bolečin. Pogreb so je vršil dno 25. t. m. ob 10. uri. Pogreba »o je udeležila čestita duhovščina v precej, obilem številu. Med njo smo opazili tudi čestitoga 80 letnega starčka g. Janeza Fabijana, duhovnika v Branici (on je bil rajnkemu Matiji že v Goriškem semenišču iskren prijatelj), kojega ni ustavil zimski dan, le dajeskazal rajnkemu prijatelju zadnjo čast. Dalje šolska mladina škopo-koprivska, mnogo, mnogo ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev v znamenje visokega spoštovanja. Po sv. maši, kojo je daroval č. g. Anton Koželj, stopi čestiti g. kanonik To-majski pred altar in nam v kratkem a jedernatem govoru slika zasluge rajnkega Matije. Po končanem govoru čest. g. kanonika so je pomikala procesija iz cerkve na pokopališče, Tukaj smo izročili truplo rajnkega Matije materi zemlji, v katerej naj mirno počiva! Iz Senožeč, 26. jan. — (Izv. dop.) — G. urednik! post se mi krči, ko čujem, kako predrzno napadajo iredentarski organi naš mili narod, njega vrle sinovo, njega šego in navado. Pri tem rae edino tolaži misol, da le toliko časa hodimo z vrčem po vode, da so razdrobi. Upajmor da se k malu razbije ta — vrč! — V Vašem cenjenem listu sem čital pogosto razprave o učiteljih. Jaz mislim, da sem Vas prav umel, in vsak, ki Vas je hotel umeti, Vam je pritrdil. Učitelje mi spoštujemo; Notranjci so vsaj znani, da so učiteljem hvaležni za njihovo delo-vanjo. In tudi ni lepšega stanu, kot jo stan duhovenski in učiteljski. Res, da no, uživata sploh tega pripoznanja, toda zaslug za človeštvo nabereta si največ ta dva stanova. Ker pa je stan učiteljski tako odličen, pač je potreba, da se on, komur se zaupa tako važna naloga, tudi zaveda, kako imenitne dolžnosti je sprejel. Ako učitelj n. pr. ni naroden, ako ne spolnuje svoje dolžnosti, ako svoje otroke slaboje vzgoja, kot zadnji delavec, ako se vede pohujšljivo vpričo svojih otrok, „ako celo v šolo pijan zahaja", tak učitelj nam pokvari ljudstvo za svojo osebo „več kot za jedno generacijo !tt Pri nas je razpisana 4. učiteljska služba; tega smo uže vajeni, a želeti M bilo bolj, da bi so razpisala I. učiteljska služba. Užo smo so naveličali m6ro v osebi znanega nemškutarja P. Kavčiča, ki nas, potrpežljive, užo tlači nekaj let — gotovo nam ne v prid. Ako najboljši učenec z odličnim uspehom po petletnem šolanji iz našs čvetororazrednice ni vsprejet v srednje šole, gotovo dokazuje to zadostno, koliko nam naša šola koristi, in koliko si gg. uradniki od nje lahko obetajo za svojo deco! — Ob času g. Dem-šorja je naša mladina napredovala in malo šol na deželi prišteva svojim bivšim učencem može tako slavne, kot prav Seno-žeška šola za časa Domserjevoga delovanja. Te besede naj bi vendar nekoliko ganile višje šolske može; vsaj jim je vsa stvar jako dobro znana, a postali so zdaj nekako — usmiljeni! — Ako ne bo pomoči, glasiti se hočemo še bolj odkrito! Našo občinsko volitve so zopet preloženo. Ker smo v sedanjim prodstojništ-vom popolno zadovoljni, nam ni veliko na tem. Iz Tomaja, 27. januvarja. — Redko-krat so kaj čita iz naše občine; zato, draga mi Edinost, dovoli mi predalček, da tudi jaz kaj i/pregovorim. Zelo pazljivo sem prečital zadnje dopis iz Tomaja, kajti na-dejajoč so, da gotovo g. dopisnik naznani, da se jo ustanovilo kako društvo; uli bile so volitve na dnevnem redu. G. dopisnik hudomušno pika nekatere osebo v enoj ali drugoj reči, da res reči se mora, v Toma j u nemamo moža, kateri bi se v prid našemu milemu narodu za to jotegnol, da ^ bi se kako koristno društvo osnovalo. (Jo bolj natanko pogledaš, imamo zato sposobne može, a žali Bog, da so za narodno idejo malo brigajo; poglodito sosedo, kako se po časnikih vsak dan čita, kako vrlo se ustanovljajo razna društva; le pri nas se to zelo pogreša. Lepo in koristno bi bilo, da bi so tudi pri nas osnovala podružnico sv. „Cirila in Metoda"; velika korist bi bila mladini, da bi v dolgih zimskih večerih, v praznikih in nedeljah brala podučljive knjige o kmetijstvu in drugih strokah, no pa, kakor je sedaj, da o nedeljah in praznikih, posebno popoldne, kar v tropah okoli leta in zijala prodaja. Zatoraj starši, skrbite, da svojo deco bolj pri domu obdržite, in naj vam ob istih dnevih i/, kake knjigo kaj koristnega čita. Gospodje pa, ki imate čut do so-vaščanov in do milega nam naroda, predramite se, ter predlagajte in raztolinačite našemu kmetiču namen in korist preko-ristnega društva sv. Cirila in Metoda. Ijo skrbno prečitajte zadnje dopis Edinosti in sprevidite, kako bi to dobro bilo ; po tem bode zložnost in mir v občini in gospodu dopisniku zadnjiga dopisa — ne bode potreba več tako ostrih pušic v enega ali druzega metati — pero bode gotovo milejše pisalo. Sosedje vam porečejo: „Poglejte zavedne Tomajce!" Janko domoljub. Iz Kremsa ob Donavi! (Spodnjeavstrij-sko.) — Vsacega človeka veže dolžnost delovati k boljšemu stanju sebe in svojega naroda. Tudi mi slovenski vojaci, če tudi oddaljeni od ljube domovine, ne zanemarjamo te dolžnosti, marveč trudimo se svojemu narodu v prospeh. Nedeljo 16. t. m. odločili smo za zabavni večer, kateri je povzročil našim sovojakom mnogo mišljenja. Okoli 4. uro popoldne zbrali smo se v tukajšnej češkoj gostilni v posebnoj za to pripravljenoj sobi. Ob petih pričela se je zabava z sporedom: 1) Lepa naša domovina; peval jo zbor. 2) V dolini tihi; čreterospev. 3) Kje dom jc moj; čvetero-epev. 4) Slavnostni govor; govoril g. Pečenko; (govor spodaj). 5) Hej Slovani; zbor. ti) Luna sije; čveterospev. 7) Tiha luna; zbor. Pri banketu so prisustovali med veliko drugimi: gg. Martelanc, iz Trsta. Miklavič, Juretič iz Koborida, Pečenko iz Rihenberga, Mereina, Dolničar iz Zaloga, IJormota z Gorenjskega. Tacar iz spod. Štajerskega, Zimič iz sv. Gore. Kljubu, temu da smo omenjene pesmi le malokrat skupno ponavljali, vendar peli smo prav precizno. Med programom igral je ud naše družbe na klavir nekatere prav lepe slovensko melodije. Po programu začele so se napitnice; med njimi so se mnogobrojno vršile napitnice Slovenskemu krasnemu spolu v čast. G. Martelanc jo s posebno nauduše-nostjo napil na mnogoletni obstanek del. pod. društva v Trstu, g. Pečenko pa še posebno Društvenemu plesnemu odseku in njegovemu plesovodju g. Umeku. G. Mereina spominjal so jo starega slovanskega greha „nesloge*4, katera vlada skorej med vsemi slovenskimi društvi in napil je, da bi vsaj med naše društvo se ne vkoreninila. Večer je hitro minol. Ko so je bližala dvanajsta ura, začeli smo se poslavljati s trdnim zagotovilom, da priredimo v kratkem še lepšo zabavo. Govor: Pozdravljam Vas tukej zbrani sinovi majke Slave! Pozdravljam in proslavljam Vas, vrli rodoljubi; naj Vam iz višave pride moč, da ostanete tudi v prihodnjo zvesti svojemu poklicu. Mogočni naš vladar pridružil nas je k svojemu krdelu in nam dal uživati eno in isto pravico, na kar mu napijmo iti zakličimo trikratni Živio!!! Omenil som, da so tudi nam dane pravice so razvijati po svoje, da pa mi nismo v enakopravnosti, krivi so nam neprijatelji našega naroda, pa tudi mi sami. Naši nasprotniki, kakor Vam znano, hočejo z svojim klubovanjem uničiti mili naš slovenski jezik; ker je pa Slovana srco podobno krepkemu drevesu, ktero so ne uklanja sili viharjev, čo tudi na prostem stoji, zato jili to tem bolj srdi, da no odstopijo od zaničevanja milega našega naroda. Da smo pa mi sami veliko tega krivi, ugovarjal mi ne bodo nobeden, kdor pozna Število Slovencev mod našo genijsko posadko, kateri pa spijo trdno spanje in se no zavedajo, da ko bi se na dan pokazali, zgubili bi vendar naši nasprotniki pogum in nas vsaj morebiti v miru pustili. Dragi bratje! Želim, iz srca želim, da bi nam vsaj v bodočem letu zasvetila zvezda enakopravnosti, da bi mi, če tudi pod vojaško suknjo, spolnili narodu dolžno dolžnosti, to je, da bi svojim bratom luč narodne zavesti prižigali in potem skupno delovali v sporazumonjo in spravo z svojimi sodržavljani. Tedaj mislim, da Vam ustreženi, ko vas povabljam, da bi se večkrat, čem dalje v večjem broju tukaj zbrali in se posvetovali o raznih točkah, katerih prva naj bi bila pribavljenje nekaterih za omiko jako potrebnih časnikov. Do pa ne bodo naše prizadevanje brezuspešno, držati so moramo latinskega izreka: „Viribus-Unitis" — s zjedinjenimi močmi. Nejedinost ali nesloga bil bi naš smrtni udarec; tedaj sloga bodi našo geslo. Rihenberčan. Domače vesti. Vmirovljenje in odlikovanje. Poštni vodja v Trstu, g. Vencešlav Hertaus, je bil vmirovljon, ter mu jo pri tej priliki cosar izrekel svojo priznanje za dolgoletno zvesto službo. — V pokoj jo šel tudi viši poštni oskrbnik g. Iloger pl. Hegersthal. Kakor se sliši, vtegne priti v Trst za poštnega vodjo, sedanji vodja v Zadru, gosp. liiringer, jako energični uradnik. t Jožef Šlakar, župan-dekan v Smarji pri Kopru je 21 t. m. po dolgej bolezni, previden se sv. zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspal, v 64. letu starosti. Pogreb z sv. mašo je bil v pondeljek, 24. t. m. ob 9. uri zjutraj. Pogreba se je vde-ležilo 19 duhovnov in na stotine žalujočega ljudstva. Pokojnik so je narodil leta 1822 v Kamniku in je večdel služboval v Istri, kdor jo bil obče poznan in spoštovan. Sliši se, da je zapustil lep imetek, a največ da bodo po njemu podedoval škofovski konvikt v Trstu. Zopet novo prašanje g. Burgstallerju? Ker je ta slavni gospod rekel, daje po njegovem menenju škofovski konvikt namenjen le Tržačanom, prašaino: koliko detiara pa je dala tržaška gospoda v omenjeno avrho; ali ni zapustil rajnki škof Dobrila 40,000 gld. v ta namen; ali ne donašajo vse cerkve v slov. krajih največ za ta konvikt? — Državni poslanec bi baš moral vedeti, kaj govori, posebno kadar javno govori. — Toda v Trstu smo v tem obziru v izjemnem stanu, zato pa gre tako dobro. Dopoinitna volitev za istrski deželni Zbor v Lošinjskom okraju izvršila se jc včeraj jako častno za Hrvatsko stranko; enoglasno je bil izvoljen dr. Franc Volarič, kanonik v Krku, kandidat narodne stranke, in to jo zopet dokaz, da bi Hrvatje v Istri na deželi povsod zmagali in sčasoma celo prišli do večine v dež. zboru Istrskem, da so vladni organi nepristranski, kakor sta koperski in pazinski okr. glavar. Na trža&kej mestnej gimnaziji se jc izcimila egiptovska očesna bolezen; poroča se nam, da je uže 25 učencev na tej hudej bolezni zbolelo. Zdravstvena gosposka preiskuje vzrok te bolezni. Tržaške novosti: Združena v živenju in v smrti. Včeraj jo bil pogreb kovača Marsilli in njegove soprogo. IJolehal je uže dalj časa; žena pa mu je bila navidezno popolnoma zdrava. Toda malo ur po smrti soproga umrla je nenadoma tudi ona. Govori se, da je nek dobitek v loteriji smrt pospeševal. Zblaznel je neki Ivan Kocman iz Vrtojbo na ulici ter so ga stražo odvelo v bolnico. Zopet tatvina. Italijanski denarni zavodi imajo res nesrečo se svojim osebjem. Sinoči so zopet zaprli 16 letnega agenta Aleksandra Kalcich iz Ljubljane, kateri jo ukradel pri „Bmtko operaio di mutui prostiti" 100 gld. Služil mu je namreč ponarejen ključ, s katerim je odprl neko pisalno mizo in si prisvojil denar. Pošten tat. Sinoči je vlomil nek poštenjak v skladišče gosp. Desella v ulici Sv, Frančiška štv. 12 in odnesel poštnih mark, vrednih 2 gld. —V istoj ormari je bilo tudi 800 gld. v gotovem denarju, katerega se ni dotaknol, — Gotovo ni imel dosti časa, tla bi bil vso natanko preiskal. Policijsko. Služkinja Marija Ilend iz Sv. Urbana jo ukradla svojoj gospodi iji razno obleko vredne 20 gld. V ljudskoj kuhinji sta ste sprla 2 italijanska težaka ter je eden svojega nasprotnika z nekim ključem tako po glavi udaril, da so morali ranjenega provesti v bolnišnico. — Nek žejen lopov je vkradel tvrdki V. v ulici S. Lucije št. 8. sodček vina, vreden 12 gld. — Nekdo jo zgubil svoj klobuk na korzu. Moro ga dobiti na policiji. Sodnijska statistika. Lota 1886 je bilo pri tržaškemu državnemu pravdništvu 1825 prijav, od katerih je provzročilo 431 pritožbe in 421 poslednih razprav. Radi zločinov je bilo obsojenih 392, radi prestopkov 74. Nenavadna smrt. Lota 1886. jo bilo po povzetji Zimolo odpeljanih v mrtvašnico mrličev oseb, koje so na nenavadni način končale: 39 ponesrečenih, 7 silom usmr-tenih in 34 samomorcev, toraj skupaj SO oseb, koje so na nenavadni način poginole. Stan Župnije Bazovica-Lipioa v letu 1886 z 1396 dušami. Rojenih je bilo 03, (34 možkili, 29 ženskih), mrtvih 34, (17 možkih, 17 Ženskih, 13 črne, 21 bele Stole) najštarejši je imel 91 let, kolera jo umorila 2 moža. Pozakonjenih je bilo 15 parov. Sežanska čitalnica vabi na vosolico, katero priredi na svečnico, 2. februvarja 1887. v prostorih hotela „Tri krone". Spored: i. Tombola. — 2. Ples in svobodna zabava. — Ustopnina stane 50 nov. za osebo. Pri plesu svit a kvintet Plommer. Začetek ob 8. uri zvečer. C. k. priv. avstro-ogerska banka je, kakor poroča „Soča4 ustanovila v Gorici majhno podružnico, katero je izročila vodstvu znanega trgovca s turšico Andreja viteza Pauletig-a v Gosposki ulici. ^Gospodarski List", glasilo c. k. kmetijsko družbe v Gorici, izhajal bo poČenši s 1. februvarjem t. I. dvakrat na mesec na pol poli kot priloga „Soči", vender tako da si ga lahko vsakdo tudi posebe naroči. Udje kmetijske družbe in naročniki „Soče" dobivali ga bodo brezplačno; kdor se hoče posebe nanj naročiti, plača 1 gld. 20 kr. ter naj pošlje ta znesek c. k. kmetijski družbi, kakor doslej. Solkanska čitalnica priredi veselico v nedeljo 30. januvarja t. 1. v Mozetič-evi sob ani. Pričetek ob 0*/a na večer. Spored: 1. Petje. — 2. „Slovenska junakinja", deklam, gospodičitia G. D. — 3. Petje. — 4. „.Teftjeva prisega", spel Sim. Gregorčič; doklam. — 5. Petje. — 6, „Filozof", igra v enem dejanji; spisal Mir. Vilhar. — 7. Petje. — Po „ltesedi" plesna zabava. — Vstopnina k „li e s e d i" za „neude" 20 novč. Za „ples" plačajo „društveniki" 60 kr., in „vabljeni nedruštveniki" 1 gld. Brez vabila ni dovoljen vstop k plesni zabavi. K obilnoj udeležbi vabi uljudno O d b o r. Iz Vipave. Uže v 22. letu vsvojega obstanka slavi tudi letos vipavska Čitalnica Vodnikov spomin". Bila je doba, da so narodni somišljeniki na Primorskem svoje prijateljstvo vipavskej čitalnici dostikrat dejansko dokazali; želeti bi bilo, da nas tudi sedaj blagoizvole počestiti se radostno pričakovanim obiskom v to svrho, da podpiramo mejsebojno stara narodna podjetja. Vabilo k toj slavnosti. ob 7. uri zvečer naslednji vapored: 1. „Slavnostni govor" — govori g. Andrej Perne. — 2. Fleisch-mann: „Hymnus Vodniku", možki zbor. — 3. Marschner: „Povsod že drevje zeleni", samospev, poje gospica Marija Le-kanova, spremljuje na glasoviru g. Alojzij Lavrenčič, — 4. Zajec: „Nočni stražari", možki zbor. — 5. „V lepem jutru", budnica za možki zbor. — 6. Koschat: „Na Vrbskem jezeru", valček za možki zbor. Petje vodi g. Ivan Pogačnik. — 8. Miroslav Vilhar: „Poštena deklica", (šaljiva igra s petjem v enem dehi). — 8. Ples. Pri plesu svira vrlo dobro znana šestorica Peinelt-ova iz Karlovih varov. — Vstopnina k slavnosti 30 kr., sedež 20 kr. Vstopnina k plesu 60 kr. Popravek. Mej onimi godci, ki so šli v Argentino, je tudi neki Jožef* Pečar iz Katinare, kateri ni cikorjaš, ampak pošten slovenski rodoljub; torej niso šli samo cikorjaši v Ameriko. Trgovinska tvruko Emila Storch na Dn-naju, koje oglas i rirmšanio v današnjem listu priporočamo radi njene solidnrsti nagim Čitateljem. Vsaka gospodirja, katera tamo kuj naroči, bode s sprejetim gotovo zadovoljeni. Tržno poročilo. Kava — malo k u čije. pri vsi m tem se cene ne maku ju niizuj, ampak so nespremenjene ostal- in se trdno drže. — 1'rndulo s« j- le dni ul 0 vreč Rio po f. h3 do f. NO, 1500 vre?. Suht.i h po f. b] do f Hi*, Ju v a Mul. stMie f. 01 do f. Portorieco f. IU5 do I 110 M >ka f. 110 do f. 125, Ceylon plant. f 100 d" f. 1S9' Sladkor — cene Šibke, kupčija nduhovu. Prodalo Nrf je te dni 5u00 vreč po t. 18 do t. iJO '-lo SadJe — sluha kupčija Pomermiče,. i-monl f 2 do f. 4*50, mandlji t 74 do t' 80, lige v veim.h f. 10 do f. 11, rožiči g Ški 1' 5, pnljeSkl t. 10 do f. il. ooHČa f 31. cvebe na nadtiB f. 15 do f. 18, Eleme f. 17 do f. 32, Sullnniiui f. 10 do f. 3«*. Olje — jedilno f. 8t do 3*1, namizno f. 48 do f 01. bombažno f. 24 do Petrolje — rusko f 7 25, amerikansko f 9 do f.9'25 Dom&Si pridelki — slab.« kupčija. Kadeči fižol stane f. 8 do f 8-50, koks f. 10 "50 do f. 11, maslo kranjsko in štajersko f. H2 do 91. — J.lo — jako mlahovu kupčija, akoprem lastniki p< puščajo. Riz — italijanski f. 17 do f. 22. birmanski 1 11 do 1. 15. Les — slaba kupčija po vedno nižih cenah. Seno — iskano in k miih dobro konjsko f. 1 40 do 1 -7U, volovsko t 1.80 do f. 3. Borsno poročilo. Kukor smo zadnjič uganili, smo užc sopet imeli v pur dneh pol<>m, pa aopet pobol Sanje in še včeraj je Dihi najprej dopoiudn« »liausse«, ponoludne pa sopet baiss»; ali v kr:i lk*'m se menda Bopet dubovi pomirijo in je morda zdaj ivl6 ugoden moment z u Spekulacijo a la Jiausse. — N. kateri državni papirji so šli v zadnjem času za 5 do (i po sto niizuj. Dunajska borsa dne 28. januvarija. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 80'10 „ v srebru — — — „ 81-35 Zlata renta-------— „ 100.90 5°/0 avstrijska renta — — — — — « 98'85 Delnico narodno banke — — — — „ 8(54-— Kreditne delnide------„ 279 70 London 10 lir sterlin--— — — » 127 85 Franconki napoleondori — — — — n H)'06l/S C kr. cekini — — — — — — — „ 5*9» Nemško marke— — — — — — — * «i2'45 llrPnPP nrt Pnd 'et st;ir N" sprejme takoj Uuulluu v velikej trgovini s zmešano robo. Ponudbe na upravništvo l.sta, 1-4. Delasko podporno druitvo pod pokroviteljstvom Nj. Vis. ces. Kudolf.t. Podpisani odbor naznanja vsem družabnikom, družabnicam, prijateljem društva in ostalemu si. občinstvu, da bodo, kakor vsako leto, tudi letos VELIKI PLES dne 5. februvarja t. 1. v bogato in jako ukusno odičenem gledališču „Fenice*. I)a se slavnemu občinstvu bolj ustreže, preskrbeli sto si DVE GODBI in sicer veteranska cela godba in pa orkester gleda-liščnih godcev. Pred polunočjo bode plesalo 12 4 parov v raznih slovanskih oblekah narodni ples „Kolo". — l'stopnina 50 kr. Začetek plesa ob S. uri in traja do 5. uro zjutraj. Fstopnice se dobć uže zdaj v društvenem uradu; v prodajalnici gosp. Antona Žitka, Via Stadion št. 1 ; v kavarni „Commercio"; pri vsi h poverjenikih društva; zadnji dan pa le pri denarnici gle- • dališča „Fenico". Ker je namenjen čisti dohodek plesa pokojninskemu zalogu društva, priporoča podpisani vsem družabnikom i družabnicam, da se gotovo vdeleže plesa in prosi sploh človekoljubno tržaško in drugo gospodo bližnjih krajev, tla mnogobrojno poeasto društvo si> svojo navzočnostjo. Velikodušnosti so pri tej priliko no stavijo meje. V Trstu, 20 januvarja 18S7. O d b ti r. 0 labitju. Ziibitje ima svoj vzrok v tem, dA prebavljena tvurina, kojo bi moralo truplo i/.vr^či v njemu o-tane; ki r drob nima te moči, da bi se vilod svoj« pa naravnega premikanja izprnzitol. Ako :aka"iiraiia predolgo v truplu ostune, ruzvijo se ru/iii plini, kut^ri potrtu telo napenjajo in provzrokujejo neprijeten občutek, pos'lino p i debelih osebab — (pogostotna po porinil ). Ima se glavobol, bolečine hm pr»ili, v drobit, v želod'U, nima rh tiikakoršnega teka t,er Ne smatra to za samostalno t nlezen, med tem ko so sumo tinstopki zabltja. Najbolji dokaz temu je, da tnki j te razne hol< Zlil izginejo, KaUor hitro mi je pod gnolo zubilje. V enacih slučnjili imajo najbolj t vspeh Švicarka krogljicu I. kurničarja R. Urandt (škaiulji a po 70 nč. v vsili lekariianA katere priporočajo zdravniki ra i tega ker pomagajo hitro i t gotovo in niti najmanje ne škodujejo. 2 — 10 Ozebline, Ozeble roke, všesa, noge se tnkoj ozdravijo z slovito Pomado Antigelonica po 60 kr. lončič. ter so pripravlja v odličnoj lekarni PUAXMVRER Trst ai due Mori Piazza grande in Palazzio municipale, narejena in sostavljena po mojem navodu, imu nedvomljiv uspeli m zdravilne lastnosti v vsih slučajih /elodč.ive obolelosti, kakor tud' t»ri zlati žili D .E pl. vitez STOECKL, e. kr. vladni svetovale« In drželno-sanitetn. poročevalec, za K attjsko. IzdeloViitelj pošilja jn v zubojčkjh po 12 stekleni« po gl. I'.KI po poštnem pov-. 3 »O samo f% 4 KO samo fr. a H5 »O II, fr. i «o «fano izvrstna ž^pna ura Iz U-pa, zlata podobne kovrne n! icrafla, ampak dobra ura za vsakega velia krasna nazidna nra se zvonci in buriilno pripravo v orehovem okvirju in zsamo «vetujo(*o ploščo gi-fc tivratno. stane ura z mahalom, najlepša ura, katero se more misliti, p*ava krasita za vsako dvorano v srehov«n okvirju, ere nat nko ibije pol i?i col* nf. velja f-ancezka bndilna nra Iz pozlačenega brona, jako lep-i zvonefta in krasota za tapa, ki garantira go'.ov In trajen vspeh Popolna priprava z dotičnim po i-nkom in zdravniškimi spričevali for. S».SO. Pil pošlljttvi se dobro pazi, na se ne spozna kaj zavoj zadržuje in od kol prihaja. Zavod za ordinaeije za tajne bolezni: Dr. Karol J^ltnjann VII. Dunaj MariahilfetRtrass? BO. Najboljši papir 'La eijarete 2- 6 j* pristni LE HOUBLON frui6.fabrikilCawlejer in Ufcnryev t Pariza Smrt se pred ponarejanjem. Ta pipir g>rko preporoBaJo goipodje ilrl. J.J. I'ohl E. Ludvig, K. Lippmurin pri.esorji kamlje na dunijsk. vsaufliliUČu, rad) njegova najbolj*"- kakovosti, radi njegove Čisto« in zato. ker v njem nt nikitke drugi lira'ju Škodljive tvtrine. 13? 'SOOil fEUIUES fFOHMAT/ "CA»J.«» /C. . HtN.r i— -1 Fac-SImlle de 1'Etlguette fAMa/CAHT*. 17 Rit Birm« i PARIŠ Velika zaloga šivalnih Mrojev, iz- vornin za vsako porabo. Skladišče trdnih blavajnlc, koje ol inog(Č-> razboje se konkurence. 17—20 himorojdam. Cena steklenici je zoni vred samo 35 nov Glavni zalog ima lekar-ničar „k angel ju varhu" 5:J—4 Dr. Drady Krein«lor, Morava V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I. Seravallo blizo starega sv. Antona Obvaruje mraza! lepe! gorke! elegantne! v ceno Njnrehoi1lj v« mrazu in mokroti so moje v I. du-lajalei tvormci za gosposke jopice »zdelo vane ZIMSKE JOPICE H po nezasl Smfj nizkej ceni komad samo gl a. 1.80 Mo e zjruske jopice za gospode so naj-go'kejSa m najzdravej^a obleka kajti ob-• iižijo gi rak ž vnt, se prav lepo prilegajo tet vzbujajo občo pozornost rad njune nizke cene. 25.000 komadov uže razprodanih. V-akdo. ker hoče imeti lepo. gorko jn trpežno zim-ko jopico, naj si jo ko j naroči, kajti prih j* neznano dosti naročb ter linde kmalo vsa zaloga razprodan i. Iliri Lr ■ ol"ĆHrn ""'J^1 Normalno zimske srajce najfi LjJI k ilto vos ti po gl, i 50. N -ej-ne so po sisteoiu profesorja Jager-a v pr i|j=| dunajski tv.»rn'c ; iz g ste o čie v#dn* in spoznane z« najzdravej^o obleko. j=|i Normalne zimske spodnje hla6e najboljše kakovosti 'jako g >rke, trn ž-e, nailep^m bir- ko rud po gl. 1.50. Zimske nogavice mermo, yosto in goike; en par 60 kr, « • ■ » • • • 50 » kompletna zbirka za zimo obstoječa iz: 1 zimske janke m za k'ospu.if. l z i ms. noriu. s-ajce, 1 zimskih norm. spodnjih biaČ, 1 zimskih }=[| nogavic marino ali no^avičič najboljSi baža skupaj otdajem po n:ijn žjejpi ceni gl. S. Vioiiivaio se edino pri: 1 Dunajska trgovina z zimskim blagom Ant, Gans, Wieix, III i4olonl«z^aMMe «—1». Pri naročhah zadostuje povedati ien h .če blago velik*, srednje ali majhne Mnj stase. Razp< š h tjo S' na v^ mi sv«ta z povzot(eni ali proli gotovin' v24 urnh.}^|]' jiniLjniosir^rrir^^n^ Siiigprsirasse Nr. 15, sum goldenon Reihsapfel. IfiM^iablliia" nekdaj anivarolna krojljioa zvano, »M'ulljo r«» wdnje lm*, kajti nI skorai holui-il nilUMlIUlt, kojaj „j te kr^^tco tijoSKrat ne p kazalo svojoff.k «udolvorne«ra uspeha. V n>jhu|ilh bnle/.nlh v kojih gaje mnogu druiib alravll rabilo, ne Ja p> tab Itroff jloali naStavilokrat in v /elA k atkam Basu popolni ozdravljenja zilobllo Jodna (fkatljioi i 15 krogljicmnl utane 21 kr jed-n zavitek z II Ukitljl-cami 1 ntl, r, vr- pri nefratikirane poMljatvi po povzeli 1 1° kr. P-oi| pilovini utane poSiljatrtv : l zavile^ kroglj« f. 1.35. 2 zavitka f. 2.30. 3 zavitki f. 3.40, 4 zavitki {. 4.40, 5 zavitkov f. 5.20, 10 zavitkov f.. 0.20. (Manj kot juden savlt»k sa ne pofllUa]. . UoSlo nam nnfltavilo pittnui v kojih se kupOavaloL in rnbllcl tah kroglic zahv iljujijo za ozdravljani) iz vaikovritnih nevarnih bolezni. Vsakdo, ki ja le enk at poskii.l ae s temi krogljicami zj-avlti Jili prijio-rofia i drugim. Naj »lodfe tu nekatera tola zahvalnih plMem t l^eonrang, 15 maja 1883. Blagorodni goapod t Val« krogljice delajo knr Suda, one neao anake driifrim hvalUanlm pomofikom, tam-veB v resni'-l pridobi zdravje v-om, ki jih rabijo. One kroglj ion ki a^in jih o velikonofii naroBil, aem akoraj v e razd I mojim znancem in prijateljem in i-aern »o pmnagUa, uei6 'stara, b^lana Iti hirajoča osebe ao po njih nn uj zdravje zadobile, ali viaj se j« njih bolehnost na tiolJS* obrn la. Ja« Vas prn-im zato, d i mi jih N pet zavitkov poflljet*. Zahv ali ujani itn Vam iirSiao Jaz in c nicnoj vsi drugi, ki ao rabivfli Viti* krotljica ntdnivali. Martin Deutingrr. Bega Hzt. Gyor»fy 10 febr. 1SS2. Valncenjenl gospod! Na morem »e Vam zudo trio zalivallti za VaMa kro^ljie« ker mnogo ter Je moja Hoproea bolehala na zaprtju Bev ter le Valim kriS stilnim krogljicam *e ima aahrullti, da Ba tidi ni 8' popolnoma 0S(l--avela ter mora Na kdaj zdaj kako vCiti, vendar se jej ja ona mladeniika P ■ - avetoat povrnila, da moro aed^J pri svojih opravkih biti. Prosim a to mojo zahvalo razglasite, da io spoznajo vsi bolni ter da nii poflljata *a dva zavitka kroglj io in dva koaua kltujsk^ua mila. Z odliBnira spoitovaujem Alojz Novak, cvetliftnr. VaSe bliffo odjef Gotov, da morajo vsa Vaia la-Bila biti >nakegi dobrega vspaha kakor vaM /uaul lfd' iii balzam koji je v mojej dru?ln m iogim starim ozebiuaiu konec storili Bep av nifi kaj rad ne zuupam onim tako imenovanim U'iiversaln in pomoBkom, venlar aem odloČil hI Valih kri čistilnih krogljla vkupltl, da z njimi prarein iu <1 I poletno hemnrojd.il o boU/.en. lil ras Izpove la 1 moram, da mi je Vafle nredatvo p ■ »tiri dnevnem u!>-vanju mojo »faro bolezen ojvi«lo ter da ga ne.laj mojim znancem gorko priporočam. UopuDčain Vam, du ta moje vrsti a objavita, ali brez mojega polne* podpisa udanl C. V UeBu, 20. februarja 18m slaba pribave kakor: g'av bolu trganja v glavi, »al .dečni in krču, hvinorojdalnlm bolest,m, zapeki itd. 1 zavitek 1 gld. Tekočina iz alpinakih trav W. 6. B rn- hard-ov 1 steklenica f 2.G0.,/, it.klinice f. 140. 05na esenoa it oči Romerhans n-a, 1 sk i niča f 2.50'/' steklenice f. 150. Franoovo žganje 1 skelnlca 60 kr. Prah za znoj na nogah 1 škutljica f>0 k Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izv en Imenovanih iidelkov vdobivajo se Se druge farmuceutitne specijiilitet" ki no bile po VHih avst-ijskih časopisih oznanjene : gotovini ali povzatjuj Pri nrejšnje) dop'ošiljatvi dsnar]a (najbolje po poštne) nakaznici) sta e porto j Razpošiljanla po pošti se točno odpravljajo nroti rejSnjej dopošiljatvi den dosti maij nego pri povzetju (12—12» 11-12 Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaia> povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU, Via del Teatro 1 (Tergesteo.) Lastnik društvo .,Edino8t". Ildfttelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tiskarna V. Dslenca v Tratu.