Maribot. V baziliki Matere Milosti so si lari' sko leto možje in mladeniči pod vodstvom de^ Iavnega gospoda p. Pavla ustanovili Apostol^ stvo mož, ki ima svoj nastop vsako prvo nedeljo v mescu. Zberejo se v frančiškovi kapelici v samostanu in od tam skupno odkorakajo v cerkev k skupnemu sv. obhajilu. Dobro bi bilo, da bi v to lepo organizacijo vstopili Še vsi drugi možje mariborski. — Po vsem Mariboru dobro znanega sakristana v baziliki Ma-: tere Milosti gospoda Jakoba Nedelko je nedavno oplazila kap, a pod skrbnim zdravniškipa nadzorstvom se je priljubljenemu gospodu Jet-s kobu zdravstveno stanje že precej zboljšal^.:' — Mestna občina bo tudi letos poskrbela za iiste reveže, ki nimajo stanovanj. Stavbeniliu gospodu Živicu je izročila zgradbo novih stanovanjskh hiš, ki bodo imele lepši slog nego one v delavski koloniji. Vsaka vila bo imela' osem stanovanj, vsako po eno sobo in kuhinjo, in v vsaki hiši bo po ena pralnica in drvarnlca. Sobe in kuhinje hodo po 5 m dolge in 4 m široke. Dve hiši bost.a stali v Jadranski ulici (blizu artileri.jske vojašnice), a drugih šest V. Delavski ulici. Stnvbe morajo biti gotove dflj 1. oktobra. Teh ptanovan] pa ne dobl nikdo t»* kih ki se hoče šele priseliti v Maribor, ampak samo mariborske familije, ki so deložirane, al ki ne morejo na drug način dobiti stanovanj. Naj si torej zunanji ljudje ne mislijo, da |Jq mestna občina za to zldala stanovanjske hfše, da bi z dotokom zunanjih ljudi Se pove'čavala stanovanjsko bedo. = Podjetni so naSi trgovci. Trgovec z manufakturo gospod Trpin Ł& Glavnem trgu ie dal na novo preureditl hl1 v Vetrinjski ullci, fci i? je kupil od trgovca 5spoda Štarčiča. PfejŠnji teden se je vselil v . ribvo trgovino, a na Olavnem trgu je ostala Rjegova p6'družjii(5a. ty. nqvi trgovini je v sofiotp o'$ 11. 'do 1Ž. tffe 'delil svojigi odjemalcem ifstonj #§ttV« raifiega blaga. Naval na 'trgofino je bft tak, da bi skbrt) morala posredovati 'pblicija. — TrgoveC gOspod Adalbert Gusel pa je te dni otvoril v prej Haberjevi hiši na Alek¦•mdrovi cesti novg trgoviao in tožflnico brez•koholnih pija?, žgahja ter trgovino sadnih izdelkoiv ter kisa. Gospod Gusel je znan kot ,velik prijatelj revežev. Po zimi v najhujšem porazu je daroval večje količine drv in premoga ter okrepčil za revne familije. = Naši Orli bo se v torek srečno vrnili iz Prage in sicer so si na povratku ogledali še Gosposvetsko polje in Celovec. Sv. Petoi pri Mariboru. Pri spravljanju polnega soda v klet je ponesrečil KrejaČ Ivan iz Celestrine. Zlomil si je nogo. Odpeljali so ga v mariborsko bolnico. — Neki posestnik v Metavi je pogostil dva znanca iz sosedne vasi v svoji zidanici. Ko so se ga bili že precej nalezli, je gostitelj prijatelja spremil, med potjo po se sporekli in končno pošteno stepli, tako .i bo imela opravka ee sodnija. Ko bi se lju; ravnali po zlatem Slomškovem pravilu: ...- pameti ga pijmo, da pamet ne zgubimo, koliko jeze, razprtij in sovraštva bi izostalo! — Letos poteče G0 let, odkar so se naselile pri Sv. Petru šolske sestre ter prevzele pouk na dekliški šoli, ki se je postavila v letih 1868— 1869 večinoma na stroške tedanjega župnika gospoda Glaser Marka. Letos poteče tudi 40 let, kar je umrl Glaser Marko, kateri je blizu 47 let župnikoval pri Sv. Petru in ki si je pridobil nevenljivih zaslug ne le za župnijo Sv. Petra, temveč za ves slovenski narod, zlasti pa za lavantinsko škofijo. Saj je bil Glaser eden izmed največjih dobrotnikov in pospešiteljev pri preseljevanju škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labodski dplini v Mariborj kar je veliki Slomšek sam mnogokrat priznal in tato ohranil tiidi najiskrenejšo prijateljsko vez do vzornega rodoljuba Glaserja. — Na Metavskem bregu stoji že od leta 1848 kapeli ta Matere božje. Podoba je bila svojčas na Marijinem oltarju v župni cerkvi. Pred vojno |e bil v kapelici tudi zvonček, ki pa je bil med yojno odvzet. Kapelica, daleč na okrog vidna, je zelo zapuščena in nujno potrebna poprave. fekoda bi bila, da bi ta vidni spomenik vere haših prednikov popolnoma razpadel. Metavčani in Terčovčani, pa tudi drugi župljani, al tbi ne bilo lepo, če bi o tej kapelici lahko pel B pesnikom slovenskim: »Kapelica (cerkvica) vrh gore, kapelica bela, vsak dan pozdravlja ¦ e duša vesela«! In če bi bil še v stolpiču zvon ¦k, ki bi Vas dan za dnevom pozdravljal ibil, ali bi to ne bilo veselo? Seveda je treba ;:ačeti in zapuščena kapelica se nekam milo in otožno ozira čez hribčke in doline, da bi eagledala svoje lastnice, ki so na kapelico ne kam pozabile. Ribnica na Pohorjii. S skrbipolnim očeson: je motril naš kmetič deževne dni, ki so trajali Se preko enega tedna nepretrgano. Senožet; sp vabili kosce, toda kako začeti, če solnca ni. Dpe 2. t. m. se je vendarle zopet zjasnilo in Odslej pojejo kose, da je veselje. Trava je zelo iepa, znatno lepša kot je bila lani, če ostam vreme stanovitno, bo krme prav dosti. Že bol priletni možaki pa so poleg poudarjali (seveda pravo), da preobilica deža v tem času ne spridi samo krme, nego prav kvarno vpliva tud na rž in krompir, ki sta jela kazati tačas svo. :vet. Sicer pa tudi pri nas obetajo setve poroljnih uspehov, samo Ce vreme vztraja z lep- im licem, kot ga je pokazalo in nas Bog ob- aruje hudih ur. Doslej nam je, hvala Bogu, >ilo v tem oziru prlzanešeno. Samo da nas upi e varali ne bi, kakor je mnoge bajno cvetoče tadje, ki pa se je naposled več ali manj izne- /erilo; jabolk bo malo, ponekod nlč, hruške je tuintam še videti, vendar pa ni tretjina, kakor so obetale. Precej čudesa pa so vzbujali tudi neoblčajno hladai dnevi koncem prošle- a meseca; po planinl je krilil celo sneg. — »osebnega junaka, vnetega za ugled Sloven- cev tudi izven domovlne, se je izkazal tesar Ariton Verhovnik, ki je žrtvoval V dobro stvar za delavca znatne potne stroŠke in se udeležil izleta v Prago. Oimož. Dne 4. 7. so odkopali in obducirali ruplo rajne 121etne pastirice Alojzije tomažič iz Brebrovnika, pokopane že 8. junija. Imenovana je bila zadeta neki večer v glavo s strelom iz puške in je vsled tega umrla. Kmalu so se začele razširjati govorice, da strel ni bll popolnoma nedolžen, temveč da se za njim skriva neko grdo dejanje nad ubogo deklico, to dejanje pa da se je hotelo prikriti z dozdevno nesrečnim strelom. Vsled teh govoric je sodišče odredilo raztelesenje trupla, komisija pa e ugotovila, da govorjenje ni odgovarjalo resnici. — Zaradi suma, da je požigal po Lešnici in po okolici, je bil nekaj dni zaprt neki K. Toda ker mu nismo mogli dokazati, da je v res nici požigal, je bil izpuščen. Za zadnji požar pri Štuhecu je K. trdil, da ga ni mogel on zakriviti, ker je prespal ono noč za mrtvašnico na ormoškem pokopališču. Sum je enkrat padel, od zdaj bodo ljudje le še bolj pazili. — Triletna Micka Cvetko iz Cvetkovec se je v družbi svojega bratca-dvojčka igrala s kamenčki. Pa je bratec z dovoljenjem sestrice porinil kamenček v njeno uho. Ali šmentani kamenček: noter je šel sam rad, ven pa ga je moral vzeti gospod zdravnik v ormoški bolnici. O ti otroci! —; Predstava v Društvenem domu na dan blagoslovitve novih umetniških kipov sv. Antoha Padovanskega in sv. Male Terezike je vsem zelo ugajala. Kot se sliši, je Ljudski oder v Središču prepustil svojo dvorano za 21. julij, da Ormožanci tudi tam nastopijo. Če se bo predstava vršila, ne bo gotovo nikomur žal, ki bo prišel gledat. Prvi del bo veselo-smešen, drugi pa sveto-resen, a wak zase podučen in zanimiv. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Kam gremo dne 21. julja? V Št. Lovrenc, kjer bode odkritje spominskih plošč v vojni padlih vojakov. Od 8. do 9. ure dopoldne sprejem veteranskih in požarnih društev. Ob pol deseti uri otvoritev in blagoslovitev, potem sv. maša za padle vojake. Društvo starih vojakav bo imelo popoldne tombolo v gostilni Kaučič. V slučaju slabega vremena prihodnjo nedeljo. — Odbor. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Smrt učitelja in drugo. V nedeljo dne 30. junija smo spremili k' zadnjemu počitku gospoda Franca Sinko, vpo kojenega učitelja. Služboval je na Hrvaškem v Cirkvenici in po drugih krajih. Po dolgi in mučni bolezni, večkrat sprevideil s sv. zakra menti, je v 84. letu umrl. Rajni je bil brat g. Jožefa Sinko, tukajšnjega župnika in zlato mašnika. Pogreb je vodll gospod J. Poplatnik župnik na Polenšaku, ob udeležbi veliko ljudi — Na Alojzijevo smo pokopali učenko druge ga razreda tukajšnje šole Terezijo Šegula. Bog ,jo ,je hotel imeti pri sebi, zato je utrgal nežno cvetko! = Letošnje leto je za naSa 'društva leto obletnic. Dekliška zveza' je v nedeljo 'dni 30. junija obhajala 201etnico svojega obstoja Zjutraj so članice pristopile k mizi Gospodovi ter darovale sv. obhiajilo za rajnega gospoda Kropivšeka, ustanovitelja Dekliške zveze in za rajne članice. Popoldne je bila prirediiev. Iz govorov in poročil se je spoznalo obilno ko ristno 'delo DZ v ieh" 20 letih. Pozdrav vodstv DZ iz Maribora je prinesla gdč. NežiSa Činžar, ki je spregovorila lople navduševalne besede našim dekletom. = Na','lovrenčkb nedelj pa misli obhajati tukajšnji Orel lOletnico sv jega obstoja združeno z blagoslovitvijo novega prapora. Gfeeta biti ve?ja prireditev. Smartno ob Paki. Dne 7. t. m. je obhajal goipod Jurij Krajnc 40letnico, kar je postal uči-. elj. Imenovani je tukajšnji domačin. Pred 40 eti je tukaj nastopil službo učitelja. Ves čaa. lo upokojitve (z izjemo enega leta) je tukaj ilužboval. Bil je izvrsten šolnik ter pri otrocibj n starših zelo priljubljen. Njegovi učenci, kl so danes že čez 50 let stari gospodarji, Še da-i es pravijp 3 ponosom: Jaz sem bil v Šoli učft« lec gospoda Krajnca. LJubno. Od tukaj se pa5 malokdo oglasi n Slov. Gospodarju« kljub velikemu števljiu naf očnikov. Ako se pogovarjaš s 'tujci, kadaKl >i;ihajajo v ta kraj v trgOvskih pošlih, izvetf d njih, da se jim vidi vse drugače: hiše s#t )renavijajo itd. Pa tudi povesefimo se včasiht Na Petrovo so nas posetili celjski legijonarji^ da so tukaj proslavli desetletnico osvobodilnirf ojev na koroški fronti. V nedeljo na3 je zaV mstil dosedajni gospod kaplan p. Kazimir«1' Sfaša mladina se ga bo dolgo spominjala, paj' ;udi pri Prosvetnem društvu bo ostal v hvav ežnem spominu! Laško. Znani so laški sejmi zelo daleč na (M krog in to radi krasne tukajšnje živinske pas« me. Navadno so pa tudi dobro obiskani od stfai ni živinorejcev in kupcev. Ker je sedaj vsak' mesec živinski sejem tukaj, pride sedaj prvii na vrsto v petek dne 19. julija 1929, na kar sej ivinoi-ejci posebej obveščate, ker smo kupcai vabili. — V okraju letina kaže zelo dobro. Tcm da najbolj revna vas Podvin v okraju Laško: ie to leto bila tako obiskana 3 točo, da je nai kratko rečeno za eno leto zapisana usodi la«' kote. Prosilo se je merodajne oblasti za pomoč«' Strašna zima, ki smo jo preživeli, je pobrala! skoraj vse stare Ijudi. Sedaj pa tukaj ni zapa:iti nobenih nalezljivih bolezni ne pri ljudeli n ne pri živini. Ako se pa te pojavijo pri lju-i deh, imamo skrbne zdravnike. Pri živini je pa' ob vsakem povabilu takoj na licu mesta naS živinozdravnik gospod dr. Jerina. Kaj je ta člo;' vek vse to leto izvršil, navedemo drugje. Cepil1 je 4784 svinj proti rdečici v 913 hlevih. Koliko; krat obišče hleve v drugih zadevah v raznib? krajih. Kdor njega pazno zasleduje, kako se: trudi in kako je vedno med narodora in dela' za narod, se vprašaš, kako dolgo bo ta gospod1 še tako zdržal, da bo skoraj dnevno hodil po 14 do 18 ur po naših hribih. Pišece. Smrtna kosa v pišečkem gradu. Ko je dne 15. januarja 1927 z Julijem Alfredom iz-: umrla ravna linija baronov Mosconov, je dne; 30. junija zatisnila svoje oči tudi gospa baronica Ida Alojzija Antonija, rojena baronesa; Csegovics, ki mu je bila skozi 63 let zvesta za-i konska družica, v 85. letu svojega blagoslov-. ljenega življenja. Rada se je ponašala, da jof od svoje zgodnje mladosti članica Marijina; kongregacije. In ravno dne 2. julija, na dani Marijinega obiskanja, smo spremili tega ple^ menitega otroka Marijinega v slovesnem spre« vodu iz grada v rodbinsko grobnico na pišeč-i kem pokopališču k večnemu počitku. Blagal rajnka je preživela dolgo dobo svojega življei nja večinoma tu med našim ljudstvom in mu' dajala najiepši zgled resnično pobožnega živ* ljenja. Rada je delila v dok-odelne nameneV Njeno darežljivo roko bo pogrešala zlasti naš« župnijska cerkev in farni reveži. Plemenit*1 misel rajne gospe je bila, da je od leta 1890 na< prej skozi več let vzdrževala na tukajšnji šolf v januarju in februarju ljudsko kuhinjo, i| katere so dobivali revni šolarji potrebno ko4' silo in da jih je večkrat obdarovala 3 čevlji iti obleko. ,Veselili smo se zato z njo vsi, ko j»; bila od Kožje Previdnosti leta 1914 odlikovanij z zlatoporočnim, leta 1924 celo z bisernoporoŽJ nim vencem. Ni slutila takrat, da jo b"o talcd! hudo zadelo težko brerae starosti. Toda kakoil je znala v prejšnjem življenju marslkateroj bridko uro Bogu udano prenesti, kakor si jf znala s tolažili svete vere lajšati tudi rdolgaf« trajne težave svoje starosti. Tako upamo, d«| se že veseli pri išogu nebeške krone, po k"ftj teri je tako hrepenela". PlSCani, Oh>aniiiMii |A|! menito gospo v krtCanstfem ap^fnlmit Marenberg. V nedeljo dne 14. julija 1929 je ,v Marenbergu proslava desetletnice osvobodit,ve Dravske doline. Najsrčnejše se vabi vse one fcorce, ki so v letih 1918 in 1919 pripomogli, da Jje bila naša lepa dolina osvobojena, da se u'deleže te proslave. Danes so ti borci raztreseni križem naše širne doraovine, vsled česar nam jii mogoče povabiti vse osebno. O priliki te iproslave se odkrije tudi nagrobni spornenik idne 8. maja 1919 tukaj za našo svobodo padlejmu naredniku slovenskega planinskega polka iMatiju Glad iz Brežnika na Krajnskem, ki poŁiva že 10 let v osvobojeni zemlji brez križa in znamenja. Smatrali smo kot našo dolžnost, ifla se oddolžimo vsaj nekoliko njemu in vsem jonim, ki so dali za našo svobodo svoje življenje, a počivajo sedaj v našo žalost pozabljenl )od osvobojenfh državljanov v zapuščenih grofcovih. Skromen nagrobni spomenik in bronasta spominska plošča, ki se odkrije istega dne )pri vhodu v farno cerkev, naj bodo znak naše hvaležnosti padlim borcem. Pridite društva v (krojih in z zastavami, pevci in godbeniki priJiesite slovenske pesmi glas v naše kraje! Poecbno dobrodošle nam bodo narodne noše. Ko- likor bodo zmogle naše skromne moči, hoče mo skrbeti, da bodete preživeli nekaj lepih uric v nasih divnih krajih. Za polovično vožnjo na vseh vlakih v Sloveniji se je zaprosilo. S postavitvijo nagrobnega spomenika in dveh bronastih spominskih plošč ter z raznimi dru gimi pripravami smo imeli ogromne izdatke. katerih pa naše skromne moči ne zmorejo. Vsled tega prosimo vse one, ki smo jim poslali položnice s prošnjo za prispevek, pa tudi vse druge, ki bi nam hotell pomagati z denarnimi prispevki, da nam pošljejo iste s ¦čekovno položnico na račun St. 15294 in naslov: Sreski odbor Narodne odbrane Marenberg. = Pripravljalni odbor.