Naročnina шене/ио 25 Um. m iiiii/eiD-atvo +o Din — ue-deliska izdaja celoletno I2ii Din, za inozcMirttvo 140 Dir (Jre lin lil V o je t Kapilar ievi ul 6/IH 1 eleluni umliiiAlva. dnevna služba 2040. - oii^na klicati stalno nemško delegacijo pri DN, i - bi so njeni pritožbi ne posvetila popolna pozor., i. Nemška demarša v Ženevi je zelo resna, o tem nihče ne sme dvomili, in nemška vlada se je zavedala svoje odgovornceti, ko je segla po tem usode-polnem sredstvu. Resnici na ljubo bodi jiovedano, da tudi nihče ne odreka Nemčiji, ki je država — članica Društva narodov, pravice, da se poslužuje procedure za reševanje manjšinskih vprašanj in opozori ženevske mednarodne ustanove na gotove nerede, ki se po njenem mnenju dogajajo pri njeni sosedi pri postopanju z nemško narodno manjšino. Toda odtod pa do dejanskega izkoriščanja te pravice je še dolga pot. Tradicije, ki jih je us'.varila diplomatična praksa, poznajo še nešteto drugih sredstev, ki se morajo izčrpati prej nego da se seže po skrajnem. Postaviti meni nič. lebi nič eno veliko državo pred svetovno razsodišče, to je torej v luči diplomatskih običajev zelo resno početje, vporabljivo le, kadar so vsa druga sredslva odpovedala. Mi nismo slišali, da bi bila nemška vlada stavila kaka vprašanja svoji sosedi, ali da bi bila nemška diplomacija napravila pomirjevalne poskuse v Varšavi. Nam je znano le, da se vrši že več tednov po vseh nemških listih sis'emaličn« in srdita gonja proti poljski državi. S tem, da je nemška vlada brezrb-tirno šla pred ženevsko us'.anovo, je dala tej celi gonji svoj placet, ler tako potrdila, da je v odnosih e slovansko Poljsko hotela ohraniti stari prezirljivi duh, v katerem se je že cesarska Nemčija vedno razgovarjala s slovanskimi narodi. Iz prednjega bi tudi sledilo, da Nemčija ncče več prikrivati, da jo loči od Poljske nepremostljiv konflikt, katerega je odločena brezobzirno in brez izbire sredstev rešiti v svoj prilog. Nemška demarša v Ženevi je z drugimi besedami rečeno, začetek nemške ofenzive proti vzhodnim mejam. Interes za nemške manjšine na Poljskem je torej Ie občajni karitalivni suknjič, ki zakriva nemško sovraštvo proti slovanski Poljski In domoložje germanslva za pokrajinami, ki jih je v sve'.ovni vojski moralo žrtvovati na oltar načela samoodločbe narodov. Mi smo seveda zelo oddaljeni od tega, da bi poljsko državo branili, ker ni znala preprečili nekatere obžalovanja vredne izgrede prenapetih na-cijonalistov. Na lem mes*i smo tozadevno zapisali že zelo ostre besede, ko smo govorili o drugi, mnogo večji in mnogo bolj zanimivi ukrajinski narodni manjšini, v imenu ka.ere nikdo ne bo nosil pritožb v pisarno Druš va narodov. Toda kljub temu smatramo za svojo dolžnost, da razjasnimo nekaj pojmov, ki bodo postavili nemško-poljski incident v pravo luč. Ne nemški narod v celoti, niti nemška država kot taka, nista dosedaj veljala v zgodovini človeštva kot zgledna zagovornika pravic narodnih manjšin. Ustvarila sta si za svoje potrebe celo čisto posebno politično me.afiziko, po kateri je nemški narod najbolj kulturen ler ima kot tak od božje previdnosti natančno določeno poslanstvo, namreč da pripelje manj kulturne in zaostale slovanske narode v izobilje nemškega Kanaana. Pod zaščito te lepe formule, v koje resničnost je nemški narod veroval, se je vršila germanizacija širokih slovanskih pokrajin na vzhodu in na jugu. Kdo pa je protestiral v imenu evoječasne poljske manjšine v cesarski Nemčiji? Takrat poljska manjšina ni imela driavnega zastopstva, je bila brez vsake šole, o kakšni kul;urni avtonomiji ni bilo nobenega sledu. Poljski jezik se je uradno zasramoval in poljska pripadnost se je javno istovetila z nekulturnostjo in barbarstvom Kdo pa Je v cesarski Nemčiji, ki še ni daleč za nami, protestiral, ho je moral poljski kmet pred surovo silo ponemčevalnih druš:ev, kot sta bila SUdmarka in Ostmarka, trumoma bežati raz zemljo svojih očetov ter se izgubili med brezimenskim proletarijatom v ilezijskih premogovnikih, ali pa se potopiti v emigraciji x Porurju in v Ameriki? To so zgodovinska dejstva, ki danes vsaj še niso zaprašena. Človek se upravičeno vprašuje, kako si sedanja republikanska Nemčija, kalero vodijo še stari cesarski uradniki, more svojiti pravico, da na mednarodnih razsodiščih nastopa naenkrat v blesteči pozi zašči!nice narodnih manjšin. Menlaliteta nobenega naroda se v teku desetih let ne spremeni. Tudi nemška se ni in se ne more. Kakor globoko mi sicer tudi spoštujemo nemški patrijotizem, nemško vztrajnost pri delu in nemški ustvarjajcči genij, mi in z nami še ostala Evropa, mu bomo še desetletja odrekali vsako kompetenco, da kjerkoli govori o dolžnostih, kl jih Imajo posamezne države do svojih narodnih manjšin. Na drugi strani pa moramo povedati brez strahu še to, da se je v Evropi nekaj bistveno spremenilo od 1. 1919. Včasih v Evropi ni bilo slovanskih držav. Danes so, med njimi celo nekatere, ki imajo pravico do naslova velesil. To je živ dokaz za to, da •lovanstvo polagoma sega po vlogi, ki mu jo daje njegova Številčna moč. To je ono novo v Evropi in v evropski politiki. Nanj se bodo morali privaditi vsi, tudi one driav«, ki še živijo v starih iluzijah. Co nemška demarša doseže ta cilj, polem je bila korisLna in potrebna. • . ■ I , 'V Nova doba v razvoju fašizma „Osvobodimo stranko mrtvih bremen" — „Proti korupciji v stranki" — Nova fašistična organizacija čistih Berlin, 4. decembra, d. Rimski dopisnik »Ger-manie« pošilja svojemu listu zelo zanimive podatke o globokih preosnovah v sestavu fašizma in o njedovem programu. Spočetka ugotavlja, da je bi1 odhod energičnega Turattija, katerega je nadomestil »čisti fašiist« Ghiratti, bil zadostno znamenje za vsakega opazovalca, da se dogajajo v živčevju fašizma velike spremembe. Mussolini sam je z veliko jasnostjo poudaril na svečanem govoru ob priliki obletnice pohoda v Rim, da se mora fašistična stranka znebiti nezanesljivih in izdajniških pristašev. Novi tajnik Giuratti Je takoj nato razposlal na vsa fašistična tajništva nova zelo stroga navodila za izdajanje strankinih 'kaznic, češ stranka ne bo zdrava, predno se ne osvobodila obteževalnih mrtvil v svoji sredini. Polagoma se je zvedelo v javnosti, da je stranka bila prisiljena izvršiti radikalno čiščenje radi neprijetnih škandalov, ki so se pripetili osobito v severni Hali i. Izraziti fašisti, v visokih službah so bili aretirani in se jim je pred sodiščem dokazalo, da so bili korupcioniati. Celo fašistični komandant milanske trupe, general Dabusi, je bil radi goljufije obsojen. Velike nerodnosti so se odkrile tudi v občanski upravi mesta Milana. »Cel Avgijev hlev se je odprl pred preiskovalno komisijo.« čiščenje je izvršil bivši generalni tajnik nke Farinacci v svojem listu »Regime Fascista«. Dokazal je županu Belloniju, da je bil upravni svetnik 25 bank in da je od ene same vlekel 250.0Ш lir same nagrade. Njegov list je sicer vdan Mussoll-niju, toda vodi oster bo.; »proti degeneriranemu fašizmu, ki vključuje vse politične ono energijo stavil zahtevo, da »mora biti stavba fašistične organizacije pre- gledi.. ■ cista kot kristalno steklo«. Tako se vsa ta nesnaga razlila med široke plasti ljudstva. Mussolini je zato moral poklicati v vodstvo stranke zanesljivega in odločnega generalnega tajnika, ki naj -»iztrebi ve« plevel iz vrst fašizma«. Giuratti si je stavil kot svojo prvo nalogo, ustvariti med vseučiliškim dijaštvom elitne skupine. V reviji >Critica Faeoista« je dal fašističnemu dljaštvu novo geslo: »Libro e Maschelto« (kn.iga in puška), ki naj jih sjiremlja pri vsem njihovem delu ter jih usposobi za mir ravno tako kot za vojno. »Giuratti bojuje zadnji boj, do bti zope* osvežil fašizem z novim mladeniškim duhom ter izru-val vso neznačajnost in umazanost, ki se je tekom zadnjih let vrinila med fašistične vrste,« piše »Ger-mania«. »Nepristranski opazovalec so ne more od-križati velike skrbi, kam bo ta novi fašizem, ki si stavlja knjigo in puško obenem гл najvišji cilj, privedel italijanski narod in kakšen bo njegov vpliv na razvoj evropske politike. Nova orientacija fašizma vsebuje mnogo nevarnega, nevarnega za vzdrževanje evropskega miru. Fašizem je že prej vso mladino ntilitariziral, tako da je nemogoče misliti, da bi Giuratti mogel storiti še kaj več. Ven-dar je pa iznašel še nekaj novega. Dne 20. novembra je ministrski svet odločil, da mora vsak italijanski mladenič od 18. do 21. leta obiskovati posebno vojaško pripravljalno šolo, ki ga bo vzjkjso-bila za armado. Giuratti je na ta način izvedel, kar niti Napoleonu ni bilo dano, da bo vsak Italijan prisiljen iti skozi fašistično šolo, v kateri bo vladala najstrožja disciplina. Kam merijo vse te pri-jvrave? Kakšno temno bodočnost napovedujejo 1< Ustanovitev fašistične Čeke V Italiji je biia ustanovi eaa tajna policijska organizacija za pob.janje protilašizma Rim, 4. dec. »Giornale d'Italia« napoveduje, da bo železna pest za-de a vse t:govce in gospodarske kroge, zato jih poziva, da se poko. ijo. V opomin navaja, koliko trgovcev je po raznih italijanskih mestih zap tih. Fašizem bo sedaj v.'O to borbo prenesel na nevše.ne elemente v gospodarskih vrstah, da bo tako široke mase nase opozoril. Listi, ki so dosedaj molčali o teh aretaci ah, sedaj odkrito pišejo in mpovedu ejo, da se bodo te aretacije in repre;alije proti nevidnim političnim elementom, izvrševale brez koltbrnja. Vsi fašistični listi d?nes p z Iravljajo novo ustanovljeno posebno pr-litično organizacijo »O. V. R. A.«, ki delu e pri glavnem ravnatel stvu za javno varnost. Podre ena je not anjemu ministru. Ta fašistična policijska sekrija je javnopravna. Ima isti značaj, kakor sovjetska G. P. U. V službenem obvestilu o pravicah, ki jih ta O. V. R. A. izvr?uje, se navaiajio tri zarotniške organizacije, ki so naperjene proti fašističnemu režimu. Tribuna pozdavlja represivne mere in zatrjuje, da fašistični rež:m ne more biti več strpen. Kdor dvigne roko proti njemu, mora biti kazn van. O. V. R. A. more p eprečiti vse po kuse, predno postanejo nevarni. Policija v liberalnih demokratičnih državah nastopa šele takrat, ko jc prisil ena k intervenciji. Nova organizacija pa ima dvojno nalogo: 1. da nenidoma doseže krivca, preden je mogel izvršiti delo. 2. Delovanje te policije izk'uču'e vsako drugo, če ludi vsporedno iniciativo in intervencijo. Fašistična revolucija in faš'stična država, sta poverili to novo delikalno nalogo izk'Hično tej novi ustanovi. »Lavoro farci'ta« navdušeno pozdravlja to novo organizacijo. Socialist predsednik avstrijskega parlamenta E'dersch izvoljen z glasovi socialistov in Vefanemcev Dunaj, 4. dec. kk. Narodni svet je danes volil svo.ega predsednika. Za prvega predsednika je bil izvoljen socia'ni demokrat hldersch. P;i p vi volitvi je dobil Eldersch 80 gla-ov socialnih demokratov in Velenemcev, bivši krščanski socialni kancler Ramek 65 glasov, Lantlbund^vec Pis-tor 8 glasov, Heirrwehrovec Lengnuer pa tudi 8 glasov. Pri drugi volitvi je dobil Eldersch 80, Ramek 73 (ker so zanj glnsovali Heimwehrovci) in Pistor 8 glasov. Pri tietji volitvi je bilo oddano 11 praznih glasovnic. S tem je bil E'dersch izvoljen za prvega predsrdnka, ki se je za to zahvalil v k atkem govoru. D uri predsednik je postal Ramek s 84 glasovi tretji pa Ve'enemec dr. Straffner s 111 glasovi. Po te; volitvi je prišla v dvorano nova vlada dr. Enderja, katero so sprejeli krščanski socialci in Scholrov blok z aphvzom, Heimwehr in socialni demokrati pa molče. Vlada bo podala svojo izjavo jutri. Dunaj, 4. dec. kk. Bivši zveizni kancler dr. Seipel se je na koncu današnje seje narodnega sveta poslovil od svoje, stranke. Nastojili bo dopust, da si utrdi svoje 'Zdravje, ki še vedno ni dobro radi prestane pljučne bolezni. Prvi čas dopusta bo prebil v Meranu. Dunaj, 4. dec. kk. Na današnji ustanovni seji štajerskega deželnega zbora je bil dr. Rintelen z glasovi inešč nskih strank petič izvoljen za deželnega glavarja. 99 Kralj, ki upravlja Poljski glas o Ju gosta uM it Vnršnva, 4. decembra. A A. »Gnzeta Poljska« priobčuje v včerajšnji številki članek pod naslovom »Kralj, ki upravlja«. List opisuje razvoj jugoslovanske vlade od prejšnjih časov do sedanjosti. Pruvi, da je kralj Aleksander izjema med vladarji z ozirom nn to, ker ne vlada sumo. temveč tudi upravlja s tem, da jemlje nuse osebno odgovornost pred svetom in zgodovino za usodo države, ki poveličuje svobodo že izza dobe prvega Knradjordje. List pravi nadalje: Proglasitev narodnega edinstva Srbov, Hrvutov in Slovencev dne. I. decembra ! 1918 jc bilo dejanje največje zgodovinske ; važnosti. Ko je nalo državna ureditev tr|>cln j zaradi motenj s strani raznih strankarskih Odlikovanje gospodarstvenikov Belgrad, 4. decembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so nn predlog ministra za finance odlikovani z redom Jugoslovunske krone: IV. stopnje dr. Ivan Slokar, direktor Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, V. stopnje Avgust Tosti, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, Hanuš Krof t a, direktor Ljubljanske kreditne bnnke, dr. J. K r s ii i k . ravnatelj Kmečke posojilnice ljubljanski' okolice in Mnrij Dob rila, glavni tajnik ljubljanske borze oligarhij, je kralj Aleksander sklenil, da ukine parlamen'arizem, odstrund centralizem in da državi novo ureditev. Sain je prevzel vso odgovornost, podredil sebi vlado generala Petra Živkoviča, ki v nobenem pogledu ni diktatorska. Uvedel je v državi pruvilne reforme. To reformatorično delo se nadaljuje. Mednarodni položaj kraljevine Jugoslavije je najboljše opredeljen z besedami, k.i jih je izrekel kralj Aleksander dopisniku jinriškega »Journala«: »Ostati hočem neonialiljiv branitelj pogodb ter voditi politiko sporazuma in miril.« Na te besede,je lahko jugoslovanski narod ponosen. Značilne so za 12. obletnico držnvnegu ujedinjenja. Otvoritev trgovskega muzeja Belgrad, 4. dec. m. V navzočnosti trgovinskega ministra Demetroviča, zastopnika finančnega ministra, zastopnika kmetijskega ministra, zastopnika gospodarskih organizacij, guvernerja Narodne banke Bojlonijn, industrijalcev Vaj>e in Matejiča, se je danes otvoril novoustanovljeni trgovski muzej, čigar pokrovitelj je inšpektor Jaša Grgarevič. Trgovinski minister je v otvoritvenem govoru dejal, da je trgovinsko ministrstvo ustanovilo la muzej, dn skupno z znvodom zn pospeševanje za zunanjo trgo-! vino jača naš izvoz. Njegovi nalogi sta, dn v Rel-gradu nn enem mestu zbira vse produkte trgovske I in obrtne delavnosti, ker se v Belgradu zbira naj- Novi ban dravske banovine Belgrad, 4. decembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve ter na pod-stavi čl. 5 in 18 zakona o razdelitvi kraljevino Jugoslavije na upravna področja postavljen za bana dravske banovine dr. Drago Marušič, odvetnik t Ljubljani in član vrhovnega zakonodajnega sveta. Tardieu podat demisijo Pariz, 4. dec. kk. Enostavni dnevni red, ki ga j« vložila (ieniokratiča levica in s katerim je vlada zahtevala zaupnico, je senat sprejel s Štirimi glasovi večine. Tardieu se jc po kratkem posvetovanju s člani svojo vlade direktno iz sen-.ta odpeljal v Elizej, da izroči predsedniku Douniergueu celokupno demisijo. (Poročilo o Ouslricovem škandalu glej na drugi strani.) ZbVžanje med Anglijo in Egiptom Jeruzalem, 4. dec. kk. Kakor doznava Va i dopisnik, so se v Kairu v šila uspešna tajna po-ga anja med stranko Vafd in angleškim višjim komisarjem radi sklenitve angleško-egiptovske pogodbe. Strarfka Vafd je popustila v sudanskera vprašanju in pristala na to, da se vprašanje od-godi za pet let. stranke Vafd, kar je pričakovati, postane neiz- Če bo London sprejel ponudbo ogiben padcc egiptovske vlade in se stranka Vafd vrne na vlado. V kabinetu Sidki paše jc prišlo do razkola. Minister Daki paša propagira novo stranko. Zato je verjetno, da se bodo volitve odgodile. Sklicanje poljskega parlamenta Varšava. 4. decembra. A A. Pat poroča: Predsednik jioljske republike je podpisal ukaz, ki ž njim sklicuje poljski sejni, poljski senat in gornješlezij-ski sejni k prvemu zasedanju na dan 9. t. m. Iz mednarodnega urada za delo Ženeva, 4. decembra. AA. Jutri se sestane mednarodni urad za delo, ki bo ru/.pravljal o vprašanjih, glede katerih so odgovorile jx> vprašulnih po lah posamezne države. Turčija obdrži proste roke Istanibul, 4. decembra, kk. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je danes jjopoldne zopet dospel v Istambul, vračajoč se iz Sofije. Obiskal je najprej predsednika Mustafa Kemal pašo, ki biva sedaj v Istambulu, potem pa je odpotoval dalje v Ankaro, da poroča Izmet paši. Italijanske vesti o zatrjevanem pomenu potovanja Ruždi beja v Rim označujejo v Istambulu kot pretiravane. Zanika ee odločno vsaka obvezanost Turčije nn kombinacije, ki služijo tujim interesom. V tukajšnjih poučenih krogih se naglaša, da Turčija ravno tako kakor Grčija nista jK>j>olnomn nič interesirani pri reviziji pogodb. Edini cilj obeh držav, pojKilnoma neodvisno od j>ogodb z Italijo, je ustvaritev jamstva za to, da rivaliteta velesil nikdar več ne bo motila miru na vzhodnem Sredozemskem morju, posebno pn na Balkanu. VeHhansfti požar v Newyorku Newyork, 4. dec. kk. Požar v Brooklinu je povzročil v prvih jutran ih UTah tudi eksplozijo ogromne destilacijske naprave 50.030 galon. Eksplozija je porušila zid tovarne, ki je zasul več gasilskih voz in gasilcev. K sreči pa nihče ni bil ranjen. Požar je že lokaliziran in ni nobene nadaljnje nevarnosti. več tujcev, ki bodo v muzeju mogli videti vse. kar jih zanima. Druga naloga pa je, da se zbira v njem materijal, ki je potreben za mednarodne razstave, i Minister je apeliral nn gospodarske kroge, de po- i svečajo muzeju največjo pozornost. Od naiaharja do miljarderja Kaj je s škandalom Oustric — Francoska vlada skoro j sitmcglatlietia radi bančnega hraha Pariz, 4. dec. fr |lzv. »Slov.«) Zadnji dan novembra je bila Tardieujeva vlada, ki se je prerlla ua mojstrski način skozi celo vrsto nevarnosti. postavljena preti dejstvo, do bo morala Odstopiti radi kraba bančne skupine Oustric A; Cie. Tardieu se je rešil po dolgi in viharni debati z večino 14 glasov 1293 proti 270). To bi bil tragičen konec vlade, ki je že •rtvovala svojega pravosodnega ministra in ilva državna podtajnika. na drugi strani pn je ludi elokventen dokaz za usodepolne posledice. ki lahko nastanejo, če sc> politika ukorenini v nečednih denarnih operacijah. Oitstrie je začel kot nakutar v neki kavarni, potem [vi je začel špekulirati na borzi. Posrečilo se mu je pridobiti zaupanje in denar nekaterih rentirjev. nakar je ustanovil svo« jo prvo banko s 3 miljoni franki kapitala. Medtem se je ^|vozual z nekim italijanskim miljarderjetn, ki mu je stavil težko milijone mi razpolago. Oustric je ustanovil svojo drugo l>unko s 100 miljoni kapitala. Nato sc je začel denarni plc-. Pokuoil je deleže nekaterih bank in finančnih skupin, kupoval propadlo rudnike, špekuliral nn borzi tako dolgo, da so deleži porasli za S krat no vrednost. Znano jc, kako jc deleže nekega zaprtega srebrnega rudnika v pur tednih spravil od 115 fr na 986 fr. Njegov italijanski miljurder je kupil patent za izdelovanje umetnega usnja. Oustric se jo 'iato spravil nad tovarne zn čevlje in pokupil ■no za drugo, ker sirer bi patenta ne mogel izkoristiti. Nutluljna špekulacija na borzi in brezvestna reklamo je spravila njegove papirje na gospodarsko neopravičene višine. Oustri-rovi milijoni so začeli viseti v zrakn. Prve dni meseca novembra pa se je pojavil njegov ita- Večeslav Vitder — . policijsko kaznovan Belgrad, 4. decembra. AA. 0 priliki preiskave, vodenn proti Begoviču In tovarišem v Osijeku zaradi dejanj, kaznivih po zakonu o zaščiti države, »ta bila zaslišana tudi Večeslav Vtlder in gospa Vilderjeva. Iz izpovedb vseh osumljenih in same gospe Vilderjeve je ugotovljeno, da je Večeslav Vilder bil v zveri z omenjenimi osebami. Ta zveza je bila lake prirode, da je bilo treba Vilderja poklicati na odgovornost v smislu obstoječih zakonov. Za zdaj |e bil policijsko kaznovan s 14 dni zapora, kraj bivanja pa mu je bil določen v Belem Pol u. Go*pa Vilderjeva je biln samo zaslišana proti njej nI potrebno nikako postopanje. Resolucije akademskih pevskih društev Belgrad, 4. dec. A A. Zastopniki vseh ilMdem-Skili pevskih društev so imeli včeraj sejo, na kateri so sprejeli tole resolurijo: Zastopniki jugoslovanskih akademskih pevskih društev, zbrani na prvem izletu v Belgradu 1. in 2. decembra t. L uvidevajoč potrebo čim ožjih zvez med akademskimi pevskimi društvi, ki so bila dosedai vedno v prijateljskih stikih, delujoč za uresničenje jugoslovanskih nacionalnih in umetniških želja, so po razgovoru, v katerem se Jo ugotovilo popolno soglasje v Ideologiji in načinu nje izvedbe sklenili: I. Zaradi posebnih interesov akademskih društev in možnosti njihovega vstopa v mednarodno zvezo akademskih pevskih društev se ustanovi društvo jugoslovanskih pevskih društev. H. Društvu je namen A. Da po vzorcu I. izleta priredi medsebojne sestanke. B. Da čim intenzivneje z običajnimi turnejami deluje za propagando naše narodno vokalno muzike v našem narodu ln da jo preprezenlira in propagira v tujini. C. To delo v akademskih pevskih društvih naj služi vzgoji članov akademskih pevskih društev. III. Zastopniki jugoslovanskih akademskih pevskih društev so globoko uverjenl, da bodo pri tem svojem delu za pospeševanje jugoslovanske narodne in umetniške misli dobili podporo vseh zavednih Jugoslovanov, ki so tudi dozdaj svojo podporo dajali že celo vrsto let našim akademskim društvom. Slede podpisi 10 jugoslovanskih akademskih pevskih društev. Razpis banske uprave Ljubljana. 4. dec. AA. Kr. banska uprava dravske bauovine razpisuje na podlagi § 35 zakona o Umski upravi: I. eno mesto tehničnega zvanlfntkaKlnevni-Jarja kot rečnega mojstra za reko Savo s sedežem v Krškem. 2. dve mesti tehničnih služiteljev-dnevničar-jev kot rečnih čuvajev na Savi in Dravi ter 3. dve mesti tehničnih služileljev-dnevniČar-jev kot šoferjev za motorne cestne valjarje. Zn mosta pod 1. in 2. imajo prednost prosilci, iti so služili pri vojakih kot pijenirji. od prosilcev zn mesto pod 3. pa se zahteva poleg splošnih pogojev šoferski izpit odnosno dokaz o sposobnnosti za vodstvo in običajno popravljanje motornih vozil odnosno motorjev. Svo'eročno spis-ano, pravilno kolkovano prošnje s prilogami po Čl. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih (rojstni list. domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kaderskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo ler event. dokazila o strokovni usposobljenosti) naj se vložijo najkasneje do 31. decembra 1930 pri kraljevski banski upravi, >dd. I., v LJubljani. Bavarci se upirajo Britningu Berlin, 4. doc. kk. V Nemčiji grozi nov velik notranjepolitični konflikt, ker je bavarska ljudska slrruka napovedala največji odpor proti tcuiu, da Ui .-j sprejel med zasilne odre i bo zakon o izenačenju davltov, ker ta unitarletični zakon ponižuje dežoio v občine. Bavarska vlada soglasno s stranko odklanja la zakon. Tudi stranki pripadaječi državni poštni minister Schlttzel se je izjavil najostreje proti sprejemu lega zakona med zasilne odredbe, iako 'la preti državnemu kanclerju ne samo boj z državnim .borom radi zasilne odredbe, temveč ludi nevaren vinar v lastnem taboru. lijanski kompan'oii zahteval, da se mu vrnejo njegovi milijoni. In cela stavba sc je sesula. Dolgovi Oustricove firme znašajo poldrugo miljurdo fr. Kutustrobtlen konec ženijalnega denarnega uvnnturišta bi ue bil imel nobenih drugih posledic kot pu sodnijske, da sc ni izkazalo, do so mu pri njegovem delu pomagali tudi člani parlamenta, bivši in aktivni ministri, ki so seveda vlekli i/ tega zaklada lepe odškodnine. časopisje je sprva hotelo zadevo zn molčati, vlada sama se je potrudila, da bi s pomočjo francoske banke krun preprečila, toda resnica je le prišla na dan v vsej goloti. Vinilna opozicija je hotela to priliko porabiti v svoje politične svrlic ter vlado vreči s sramotnim očitkom. da si je onesnažila prste pri podpiran Iu degeneriranih špekulantov. Govorilo so je. da bo sestavljena parlamentarna komisija, ki bo zadevo razčistila. Pravosodni minister Hnotil Peret. pravni zastopnik skrnhirnnc firme in botloči kandidat za mesto predsednika republike. je moral podati demisijo in pokopati vso svoje upe na predsedniško karijoro. Tardieu je poklical na njegovo mesto pomirljivo oseb nost, širokoplečegn normanden Chcronn. Takoj nato sta se javila pri predsedniku vlado Sc dva držnvna podtajnika, ki sta priznala, da sta imeln trajne zveze s fnlirnno banko. Tudi tn dva sta morala odpotovati i/, vlade. Sedaj šole, ko je razčistil svoje vladne vrste, je Tnrtlien sprejel parlamentarno debato, obljubil popolno pojusnitev cele zadeve, pri tom pa namignil, tla ima tudi on sredstva v rokah, ki bi bila zn levico nenriietna. če bi iz tega škandala napravila politično afero. To je učinkovalo in pnrlnmentarna komisija je sestavljena iz vseli strank, iz vladnih in opozleljonalnlh. Nufeluje ji [>u desničarski tribun iz Nancy-ja Louis Marin. Političen tlel krizo jc za enkrat v mirnih vodah, medtem ko bo seveda sodišče nadaljevalo kriininclno postopanje proti fuliruncmu Oustricu, »katerega ne smejo ščititi intervencije. četudi bi prišle ir mfnlstrskih pisarn« kot zabičava Cheronovo pismo predsedniku državnega pruvdništvu. Nc samo Pariz, uiupak cela Francija se zu-nima za škundal Oustric, ki je mnogo večji od lanskega, v katerega je zapletena gospa lluiiuu in ž njo cela vrsta parlamentarcev in senatorjev gor tlo bivših ministrov Ilennesvja in ue Mon/ieja. V javnem mnenju se novšod izraža najgloblje ogorčenje proti zaoruvljivccm ljudskega premoženja. Ljudstvo zahteva, dn se gre škandalu do tlna. ker hoče vedeti, kako daleč je segla korupcija tudi v francosko politično življenje. Francoz hoče v politiku videti nesebičnega človeka, ki ima čiste roke. Večni škandali, ki se ponavljajo, so ga rnzdružili. Ta stran Oustrieovega tragičnega padca je danes v Franciji veliko bolj važna, kot pa izgubljeni milijoni ali pn dokazovanje, tla je propast banke Oustric znnmenie, dn ie svetovna gosoo-tlnrskn kriza našla vstop tndi v Francijo. Vsi so prepričani, dn bo tu vihar očistil politike vse nesnage in vse podkupljivosti. Pariz, 4. dec. kk. Danes sta bila zaslišana tudi senntoria Lcderlin, potem pa St. Vulaire. bivši poslanik v Londonu in sedaj diplomatski urednik »Figuro«, ki pripadata oba nadzorstvenemu svetu ter bosta najbrže oba soobto-ženn. Zunanje politična debata v francoskem parlamentu Parit, 4. decembra, kk. V senatu so bile danes radi pričakovanih dogodkov galerijo že zgodaj popoldne popolnoma napolu eno. tudi dvorana sama je bila zasedemt polncštevihio. l;o je predsednik Doumergue ob ti jiopoUine otvori' -ejo. Poinca-rč je vstopil v dvorano par mimi' \ :n, ko se Jc začela debata. Najprej jo bil -. predlog, s katerim se je dovolila oškodovancem v Lvcnu jiod-pora 15 milijonov frankov. Nato ,'e dobil besedo senator Hery, ki je utemeljeval svojo interpelacijo. Najprej se .ie podrobno izjavil o zunanjepolitičnih vprašanjih, odobril predčasno izpraznitev Porenja. obžaloval pu. da ta izpraznitev ni imela onega učinka, ki se je pričakoval v Franciji. Francoska varnest se s to izpraznitvijo nikakor ni zmanjšala, ker je bila zasedba levega renskega brega kot vojaška garancija brez vrednosti. Tndi nekatere prisilno odredbo, lei so jih z gotovo strani predlagali,, proti Nemčiji z. ozirom na manifestacije Stahlhel-movcev, ie govornik označit ravno tako za brezpomembne, vendar pa usodne, ker bi samo poostrile situacijo. Potem pa je zahteval od vlade jasno iu nedvoumno stališče glede problema razorožitve. To je leni nujneje, ker se v okolici vojnega ministra bavijo 7, mislijo, da sc zepet odpravi enoletna vojaška službena doba. Mirovna politika vlade daje povod za na.resnejšo bojazen. Novi proračun je. prikrojen samo na ravnoveesje in grtzi prevreči rezultate Poincsrejeve stabilizacijske politike. Nato je obširno govoril o Oustricovenl škandalu. ka ga smatra /a neizogibno posledico ogromne liri.irane špekulacije. Parlament ne ho pustil nobene odklonitve in zahrisanja, ker odgovor ia Onstricovo postopanje pada na ves kabinet v vsej njegovi »kupnosti. kakor st> dokazali dosedanji rezultati preiskovalne komisije. Poljska proti nemški kampanji Poljaki ostro zavračalo trditve nemške protestne note v Ženevi Varšava, 4. dec. AA. Pat poroča: Poljski listi so zvedeli, da je nemška vlada zaradi volitev v Gornji Sleziji poslala Društvu narodov noto, ki ni drugega kot propagandna brošura, ses.avljc.ia iz nepravilnih vesti lokalnega nemškega tiska po satneznili mest Gonvc Šlezije. Listi se ne bavijo s podrobnostmi nemške note, češ, da bo nanje odgovorila pred Društvom narodov poljska vlada sama. Priznavajo pa. da je bilo v Kalo.icah in v Kraljevicah vpisanih od ЗО.ССО Nemcev samo 15.4 0 nemških volivcev, to pa za'.o, ker ostali niso poljski državljani in se jim zaradi tega ni tno.^lo priznati velivne pravice. Tendenca nemške note je tudi v tem, ker prehaja preko dejstva, da je glasovalo pri volitvah na Poljskem za parlament 00% volivcev, v Gornji Sleziji sami pa 80%. S tem so pobite vesti o terorju, kajti ta ods'otek udeležbe je prav velik. Malenkosten perast glasov je posledica porasta prebivalstva. Upoštevati je treba nadalje tudi to. da so bile volilve v gorn'ešleziiski sejm tretje po redu, ker malo pred njimi so bile volitve v poljski sejm in poljeki senat. Zato je naravno, da je število glasovalcev pri teh tretjih volitvah nazadovalo. Pri tem je treba nadalje upoštevali še dejstvo, da je pri volitvah v gornie šlezijski sejm padlo število poljske večine na 40.000 glasov, glasovi nemške manjšine pa so padli samo za 23.000. Netočen je nadalje nemški opis položaja na da:i volitev samih. Vse te vesti niso drugega kakor kampanja, ki se vodi s sireni Nemčije proti Poljski 111 ki vznemirja duhove na tako vročih tleh, kakor je Gornja Slezija. Poljska zato odločno pro.estira proti tendenčnetnu značaju neinLke note. Tendenč-nost nemške note je naposled r.zvidna tudi iz tega, da-nota potvarja dogodke v Galaso\icah, k er je bil s strani nemrke tolpe ubit poljski pomožni uradnik Snapka, ni bil pa ubit noben Nemec. Sploh so neresnične vesli o krvoprolifti v Gornji Sleziji, med volitvami sta padla samo dva človeka in sicer Šnapka in poljski rudar Delimaš v rudniku Nova ves. Praga, 4. dec. AA. Češkoslovaški tisk se bavi obzirno z noto neinške vlade Društvu narodov v zvezi z volitvami v gornješlezijski sejm. »Ceske slovo« trdi. da ne gre za krivico, marveč da je pripisovati nazadovanje nemških glasov in mandatov dejstvu, da so vse pol ske stranke šle skupno na volitve. Poljska vlada že zbira ina-terijal, da pobije trditve nemške note. Odmevi umora Tomalevskega Komentarji bo'garshih listov Sofija. 4. decembra. \Л. Ves tisk sc še vedno bavi z umorom Tonialevskoga. List sZname« piše, du jc Dimitrov takoj priznal svojo dejanje in pristavil, da je prišel pred dobrim mesecem k njemu Georgi.jev ter inu prinesel ustmeno naročilo i/. Čustendila o tem. d« noj ubije Tonialevskoga. Nuvajnl je dalje, da sla t. Gcorgijein prcžttla tri dni z okna Steil-kovc hiše in iskala priliko, da izvršita nalog. List obžaluje, tla so revolverji ostali edini argument v medsebojni l»orbi Makedoncev. Sprememba jo nastala samo v tem, tla so sc revolverjem pridružile šo k u rabin k c. Tak zločin sretli Soli je in ob belem dnevu preti nosom policije in oblestev mora strahotno vplivati na zunanji svet. Tuko se Bolgarska disk redi tira pred inozemstvom, kajti Inozemstvo mora ugotoviti, da oblasti niso izpolnile svoje dolžnosti. Glasilo bivšega ministru Malinova naglaša, tla padajo žrtve za žrtvami in da jc tako Bolgarska strahotno kompromitirana. Bolgnrstvo je imelo prej v L v ropi dobro ceno, kor jo pomenilo napredek iu težnjo h kulturi in pro-svetljovanju prebivalstva. Sedaj pa sta poslala njegov simbol kri in uboj. »Trgovski glase roti Makedonce, ntij v imenu idealov, za katere delujejo, ustavijo krvoprelitja iu medsebojne prepire. List »Makedonija« piše, du jc bil Tonittlcv-ski vodja skupine, ki sc jr oddvojila otl VMllO, in d(i je proti njej votli I odločno 1 njrbo. Evropska poštna unija 1'nriz, 4. dec. kk. Predsednlšlvo parlamentarnega odbora za goepodr.rsko združiiev Evrope je pod vodstvom bivšega notranjega ministra Duranda izročilo Briandu spomenico, kateri so priložili načrt poštne konvencijo in zahtevajo evropsko poštno unijo kot prvi korak za uresničenje evropske federacije. Briand je obljubil, da bo predložil predlog žc na prihodnji seji evropskega odbora v Ženevi. Generalne stavke ne bo London, 4. decembra, kk. Konferenca radarskih delegatov jo s 238.000 proti 200.000 glasovom odklonila narodn* simpatijsko stavko v svrho podpore stavkajočih škotskih rudarjev. Amerma ne da lialtji posojila Pariz, 1. dee. kk. Navzlic večkratnim italijanskim deman'.ijem poreča zopnl Petit Parlslen iz Nevvyorka. da se pogaja Italija prav do zadnjih tednov o najelju velikega posojila. Banke pa so na vprašanje v \Vadiingtonu zvedele, da je vlada proti posojilu in tla je zalo zahtevala nesprejemljivo visoko obresti. V Washingtonu se bojijo, da ue bi posojilo Indlrcklno služilo za novo pomorsko oboroževanje. Dunajska vremenska napoved. Na višinah jasno. V nižinah Iu in tam megla. Ponoči slana. V Splošnem pa se bo temperatura DoČasi dvignila. Rimsko pismo n , ., Rim, l. decembra „t.s, re,e*k> .sre^° le podlajnik v notranjem mi-nlstrstvu Arpiueti odgovoril „a interiHamo no-sanca Coselechi-ja (enkrat Kozelski) S* pr&t državne propagande slovanske duhovščine v ita. lili. Coselschi je voditelj bivših prosto oljcev n njihovih »dalmatinskih« krožkov ler je že znan Z drugih protislovenskih Imerpelaci ah V svo i i ferpelaclj. Je vprašal ministra, »kaj namerava'ukiniti, da se zavre protiitalijanska propaoanda sio-venskih duhovnikov' v Julijski Krajini," ki |0 Tc-osvetlil zavralen umor plemenitega vzgojitelja iia uoriskem«; ognjeviti poslanec jc poznal vlado, naj v smislu konkordata opozori cerkvena oblastva na početje slovanske duhovščine in naj na mesto »neukrotljivih slovenskih politikantov ix>stavi pobožne italijanske duhovnike*. _ Važna je okolnost, da ie bila interpelacija vložena kmalu po zločinu v Vrhpol ah in da in-terpelant stavi slovensko duhovščino v' zvezo z umorom učitelja Sotlosantija, ki ga prikazuje kot plod proliitahjanske propagande slovenskih duhovnikov In poslanec Coselschi je to storil ?e oolem ko so politična oblastva dognala, da so bili napadi fašističnega tiska proti župniku Papežu neos ovani, potem ko je vatikansko glasilo »Osserva ore Romano« javno pribilo župnikovo nedolžnost. Proti interpelaciji se je odločno postavil »Avvenire d'4a-lia« v imenu italijanskih katoličanov. List je videl v njej začetek proliduhovniške gon,e, ki bi jo radi uprizorili framasoni, skriti pod fašističnim plaščem. Protestiral jc proti temu, da se slovenski duhovniki spravljajo v zvezo s |X>liličnimi utr.ori in se jim očita protidržavna propaganda, ne da bi se navedla dejanja, ki so jih zagrešili; če je slovenska duhovščina kaj zagrešila proti koukorda'u, potem naj se italijanska vlada po svojem poslaniku pritoži pri Vatikanu. Katoliškemu listu je odgovoril Coselschijev list »Volonta d'Ilalia« v članku »Slovenska duhovščina iu italijanski prosovolci«. Clankar ni mogel nič konkretnega navesti proti slovenskim duhovnikom in jc na očitek, da Co-selschijeva interpelacija diši po franiasonstvu, po-veličal »lepoto iu svetost svobode misli in dejanja v smislu ideje, ki ima en sam obraz — Italijo m enega samega vodjo -— Mussolinija.« Poleg tega članka je dal Coselschi natisniti drugega, v katerem se ostro najiada mons. Casteliz iz Gorice, ker se je drznil predlagati, naj se grobišče za padle vojake napravi v Še nedokončani cerkvici Presv. Srca Jezusovega mesto da bi se postavila nova sla ba na Oslavju, kakor zahtevajo vojni prostovoljci. S tem člankom je Coselschi pokazal, da ne velja njegova gonja samo slovenski duhovščini, temveč tudi domači italijanski. Nekateri listi so poročali, da je Coselschi glede na odločen protest italijanskih katoličanov u nak-nil svojo interpelacijo. Že naslednjega dne pa je minister odgovoril nanjo. Potrebno je, da navedemo dobesedno odgovor Mussolinijevega namest nika. »V odgovor poslancu Coselschemu,« pravi poročilo, je jSodtajnik v notranjem ministrstvu Ar-pinati izjavil, da je vlada ugotovila, kako del duhovščine v Julijski Krajini, in sicer v resnici same omejen del, še po dvanajstih letih potem, ko j< zrnata vrnila Italiji njene meje, skuša propagirati proti državnim koristim in smernicam fašistične vladavine. Nekateri bolj cčitni in težii primeri sc žc povzročili kazni od strani političnih oblnstev. Razpustiti so se morali nekateri takozvani katoliški krožki, ki so vztrajno in zahrbtno razvijali propagando proti državnim čuvslvom prebivali,va in proti fašističnim mladinskim organizaci'am. O takšnem delovanju, Iti je nedopustno na italijanski zemlji in pod fašističnim režimom, so b:la že obveščena ccrkveua oblastva, da bodo s previdnim, a vztrajnim delom končno odstranila tako težak nedostatek. Ce bi se pa to ne zgodilo, bo fašistična vlada po tej obvestitvi, ki je bila izvršena zaunno in s potrebnim obzirom, znala postopati radikalno in s sredstvi, ki iih ima na razpo'a-go.« (Živahno pritrevaire.) Poslanec Coselschi <ц je z odgovorom zadovoljil in ponovil svojo zahtevo. da se morajo »neukrotljivi in nemirni slovenski potitikanfi nadomestiti s pobožnimi italijanskimi duhovniki, ker je nedopustno, da bi tujci v Italiji ščuvali ljudstvo proti državi«. Z majhnimi iz emami ie minister v polnem pristal na interpelacijo. Obdo'žil je samo »v resnici omejen del slovenske duhovščine■<, verdar ie dovolj ZTOvorno že dejstvo, da je sploh sprejel tako stili-zirano interpelacijo, ki spravlia katoFko duhov-ščino v zvezo s političnimi umori in da se minister ni upal izrecno zavrniti vsaj te"a dela interpelacije. Katoličani so to toliko bolj pričakovali, ker fašistična vlada oredobro ve, da je bil župnik Paoež oovsem nedo'*en in ker je v katoliških krogih dobro znano, da je šla Sottosantijeva gosoa sama k oredstavniku politične oblasti nrofes »rai proti grdim napadom na slovenskega duhovni' a! Minister omeira, da so nekatere duhovnike že zadele kazni od strani jxilitičnih oblastev. Gorifki prefekt je namreč dal »diffido« (ooomin) žuonikom Fonu v Ajdovščini, Rejcu v Sv. Križu, Pa' orju v Mirnu. Pavlinu v Kobaridu in nrof. TerčePu v Gorici. Za fe svo'e ukrepe policijski ravnatelj sploh ni navedel konkretnih vzrokov. Ob za'-liučku jc podmlnisler Aroinati v Mussoliniievm imenu zagrozil slovenskim duhovnikom in Cerkvi z radik?l. nimi sredstvi. Ta grožnja ni samo presenetila italijanskih katoličanov, temveč tudi Vatikan. »Osser-vatore Romano« namreč protestira radi brezobzirnega Iona teh groženj. Slovenski duhovščini v Italiji se obetajo bridki dnevi. Amerika prenove vsel'evan'e? Washingtoii, 4. dec. ž. Predsednik odbor* za vseljevalno podporo AlberL Johnson je včera.; podal svoj predlog, po katerem mj ee vssljevrne v USA prepove za pet let D-vdjen bo vst.p samo tistim, ki imajo v Ame iki sorodnike, poltg tega pa še 100 spccielnih dilavcev. Drobne vesti Belgrad, 4. dec. AA. Nj. Vel. kralj- jc ua predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o ureditvi vršitve kontrole meril in žlahtnih kovin pri občih upravnih oblastvih. Belgiad, 4. dcc. m. Kralj je podpisal zakon t avtobusnem prometu. Zag.eb, 4, dec. ž, Francoski generalni konzul Boissier sc je v.nil s svojega dopusta in prevzel svoje posl*. Zagreb, 4. dec. i. Na Jiagrtbških ulicah so pričeli gradili javne IcUfonr.kc govorilnice. St. John, 4. dec. A A. Tu vlada obča bojazen, da je pri potopljenju motorne, ladjo Lenion. v vodah Nove Škotske utonilo 8 ljudi. Eno truplo so že našli. . „ Pari«. 4- dee. AA. Petlt ParfsieiK mpovedu-je v St. Šebastianu splošno razorožitveno konferenco, ki bo baje v januarju prihodnje tn 1е»н. Rio dc Janeiro, 4. ''ee, AA. Skladišče muni-clje. ki so jo za revolucije zmetali na kup v Porto-novu (Dncunhu), je eksplodiralo, pri čomer jc našlo smrt 36 ljudL Ljubliana in okolica Številke o naraščanju prebivalstva Ljubljana, 4. decembra. Prelekli leden je predaval ljubljanski podžupan, profesor Evgen Jarc v »Zvezdi« o razvoju nekdaj male v sedanjo veliko Ljubljano. Najbolj zanimiv del njegovega predavanja je bil tisli, ki bolj podrobne številke o razvoju Ljubljane in okolice v zadnjih 50 letih, ki jih sedaj tu priobčujemo. Ljubljana. L. 1880. je Ljubljana obsegala 34.85 kvadr. kilometrov in je štela 1317 hiš in 28.231 prebivalcev. Deset let pozneje I. 1800. je Ljubljana obsegala prav toliko kvadr. kilometrov, vendar pa že 1461 hiš in 33.198 prebivalcev. V naslednjih desetih letih je bil razvoj zaradi potresa še bolj nagel. Poleg tega pa je bil Ljubljani priključen leta 1893. Stari Vodmat Teritorij L;ubl'ane se je torej povečal na 35.32 kvadr. kilometrov in je Ljubliana tedaj štela 1777 hiš in 355 prebivalcev. Do 1. 1910 se Ljubliana po obregu ni povečala in je ostala še vedno pri 35.32 kvadr. kilometrov, štela pa je žc 2134 hiš in 46 630 prebivalcev. Naglejši razvoj je bil v naslednjih letih. L. 1914 se ie priključila k Ljub!:ani Soodnja Šiška in je L:ubljana obs?«ala 1. 1920 37.97 kvadr. ki'ome'rov. štela pa je 2218 hiš in 53.321 prebivalcev. V zadnem desetletju pa beleži Ljubbana le priklučitev Brinja in pokcoali-šča, tako da ob-c in 1475 prebivalcev. 1. 19C0 243 hiš in 17C2 prebi-I valca, 1. 1910 291 hiš in 1898 prebivalcev, 1. 1920 j 314 hiš in 23T) prebivalcev; 1. 1930 pa 483 hiš in približno 6;:C0 prebivalcev. Cbčina Zgcrnja šiška se je po prebvaistvu skoraj več kot ro6et\orila, po številu hiš pa povečala za skoraj 2.5 krat. Občina Št. Vid obsega vseh zadnjih 50 let 26.04 kvadr. kil metra. L. 1880 je Št. Vid štel 407 hiš in 2426 prebiva'cev, 1. 1890 408 hiš in 2500 prebivalcev, I. 1900 403 hiše in 2484 prebivalcev, I. 1910 420 hiš in 2?66 pre-' bivalcev, 1. 1920 437 hiš in 3078 prebivalcev, lela i 1930 pa 512 hiš iu 4000 prebivalcev. Št. Vid je ra-I stel sorazmerno torej počasi. Narastel je za kakih 100 hiš in se niti podvojil ni po prebivalstvu. podvojil ni po prebivalstvu. Občina Moste je obsegala 1. 1880 8.76 kvadr. kilometrov, od leta 1893 po priključitvi Starega Vodmata Ljubljani pa do danes 8.28 kvadr. kilometrov. L. 1880. so Mosie štele 370 hiš in 4120 prebivalcev, 1. 1890 418 hiš in 4375 prebivalcev. I. 1900 272 hiš in 2273 prebivalcev, 1. 1910 402 hiši in 3728 prebivalcev, 1. 1920 465 hiš in 5116 prebivalcev, 1. 1930 pa 713 hiš in 85(0 prebivalcev. Moste so se torej kljub odcepitvi Starega Vodmala v zadnjih 50 lelih podvojile tako na številu hiš kakor na številu prebivalcev. Ježica л skoraj do letos obsegala od 1. 1880 dalje 16.34 Kvadr. kilometrov. Šele zadnji čas f>o odstopitvi j Brinja in pokopališča mestni občini obsega 16.22 kvadr. kilometrov. L. 1880 je štela 244 hiš in 1475 : prebivalcev, 1. 1890 257 hiš in 1643 prebivalcev, j i, 19C0 292 hiš in 1752 prebivalcev, I. 1910 333 hiš in 1945 prebivalcev, 1. 1920 360 hiš in 2166 prebivalcev, 1. 1930 pa 515 hiš in približno 4500 prebivalcev. Torej se je Ježica v zadnjih petdesetih letih po številu hiš podvojila, po številu prebivalstva pa potrojila. Skupno šteje Ljubljana z okolico sedaj 5920 hiš in približno 90X00 prebivalcev. L. 1880 pa je štela 2052 hiš in .38.558 prebivalcev. Skupno pa obsega Ljubljana z okolico zadnjih 50 let 116.93 kvadr. kilometrov. PrVava ustanov Kr. banska uprava je z razpisom z dne 14. novembra 1980, IV. No 20 466 odredila: Po § 27 zakona o ustanovah (zadužbinah), objavljenega v Služb. Novinah z dne 11. 7. 1930 št. 155 (XVI11-338) Služb, list kr banske uprave 7. dne 2. 10. 1930, kos 28, se morajo vse uslanove, ki že obstojajo v trenutku, ko je bil ta zakon objavljen, prijaviti v roku 6 mesecev pristojni ustanovni oblast radi vpisa v ustanovni (zadužbinski) register, katerega ustroj in upravljanje bo predpisal minister za prcsveto s posebnim pravilnikom. Dolžnost te prijave velja tudi za one ustanove, ki nimajo posebnih pravil, temveč so urejene na osnovi zakona ne glede na to, da je uprava teh ustanov poverjena po zakonu kaki javni oblasti. V prijavi je navesti: 1. Ime ustanove; 2. ime ustanovitelja; 3. datum in akt ustanove (dan, mesec, leto); 4. imovina z nastopnimi podrobnimi podatki: a) nepremičnine: 1. ziradbe (stavbe), opis in kraj, 2. zemljišče, opis in kraj, 3. vrednost nepremičnin; b) vrednostni papirji, vrsta in nominalna vrednost; c) v gotovini; d) kje je denar naložen; e) skupna imovina. 5. namen ustanove; 6. letni dohodek; 7. kdaj je ustanova začela delovati. Pozivajo se vse uprave us anov, da svoje ustanove kr. banski upravi prijavijo v predstoje-£em smislu najkasneje do 11. januarja 1931. Utopljenček Zvonho Štete najden Kranj, 4. decembra. Danes ob 4 popoldne so na kranjskem pokopališču pokopali utopljenega Zvonka š deta. Ob pol štirih ga je avtobus pogrebnega zavoda Gajška pripeljal v Kranj iz mrtvašnice v Dev. M. v Polju pri Ljubljani. Včeraj popoldne ie poteklo ravno štiri ledne, odkar je otrok utonil, ves mesec so posvetili skrbi, da najdejo otrokovo truplo. Preiskan je bil vodni teren od Kranja do Litije 7 delo se je ze. da bo iskanje brezuspešno. Včeraj ob Ireh popoldne pa je ribiški čuvaj Vovk nenadno našel o rokovo truplo v Savi v Sneberjah pri šentjakobskem mostu. Takoi je obvestil o najdbi orožnike in starše, ki so okrog petih telelon čno izvedeli za to ve?t. Z avtomobilom so odhiteli, da se prepričajo, ali je na'deni otrok pravi, ali ne. Najdeni otrok je bil privi, zato so uredili vse. kar je potrebno za potreb, ki se je danes vršil ob veliki udeležbi. KUub temu, da je bil otrok en mesec v vodi in kljub dol<»i turi, je otrok oslal oonolno-ma nedotaknjen in ohranjen. Imel ie vso obKo. O kaki poškodbi in ranah ni sledu. Niti na obrazu, niti na kolenu, k'er je bil gol. Sreča je, da -e otrok po tolikem času ostal nepoškodovan. Cbraz je zalemnel. Kie se je truplo tobko časa zadrža'o se ne ve. Za starše pa je velika tolažba, da imajo otrokovo truplo na domačem pokopališču. Nesreče v Ptuju Pitij, 4. decembra. Kopeli so v studencu, pri tem dvigali nakopano zemljo in jo odnašali. V studencu je bil zaposlen 241etni fant Repič Mihael, doma v Velovla-ku pri Ptuju Ravno do vrha so potegnili usodni poln škaf zemlje, ko se je vrv pre rgala. Škaf, naložen z zemljo, je zdrknil nazai v globino ?0 metrov in padel na mladeniča. Očiščevalno delo v vodnjaku se je spremenilo v reševalno. Nezavestnega so potegnili ubogega fanta iz vodnjaka. Imel je razbito lobanjo in zlomljeno hrbtenico. Rane so bile smrtne. Kajli umrl je po par urah, ne da bi prišel k zavesti. V sredo je pihal močan veter, ki je zah'eval manjšo žrlev. Pri vratih na skednju se je mudil lSletni Strelec Leopold, posestnikov sin v Novi vasi pri Sv. Marku. Vrata so bila vsekakor premalo odporna naravni sili. Padla so na Strelca, ki je pri tem dobil zlomi :eno nogo. Na Bregu pri Ptuju se je prejšnji četrtek zvečer obesila ženska Bibič N. po imenu. Kra'ko je »Slovenec« že v sredo med novicami povedal, da so pri gostilni Gregorec na Grajeni tri ie napadli 271e!nega Voda Jožefa. Pri tem je dobil mečan bodljaj v pleča. Ranjena ima gotovo tudi pljuča, ker je zelo težko dihal, ko so ga oddali v bolnišnico. Voda je bil zadet smrtno nevarno. Naši v Franciji za domovino Posebnost jugoslovanske kolonije v bivši Lo- j re sedanjem francoskem departenientu Moselle, : je neverjetna razkropljenost prsameznih niših naselbin. Saj jih š eje samo zapadna loreinka .urupa s središčem v Aumetzu nekaj nad <>'eindeset, večinoma neznatno majhnih. Prireditev večjih narodnih manifestacij le zalo zelo oležk čenn. Zat' pa so lahko tudi naši izseljenci tem bolj ponosni na zadnjo nedeljsko proslavo v Merlebachu. Organizirala so prcslavo naša narodna društva: Jugoslovanska kolonija 6e!;cija Mcselle, jugoslovanska podporna druš va sv. Barbare v Merie-bachu, L'Hopitalu in Creutzwaldu, in Slovenska delavska društva v Aumelzu, Audun Ie Tiche in Boulange. Prireditev je bila mišljena in izvršena v velikem obsegu s pnudark m vseslovenskega in francosko-jugoslovanskega zbližanja in je potekla ob obilni udeležbi naših slovanskih bralov Čehov in Poljakov iu odličnih zastopnikov francoskega naroda, med katerimi moramo posebej omeniti zastopnika francoske vlade g. podprefek'a v Forbach I. Jun^a. nadal'e V.ra:evne?a mera g. CMs'ma. glavnega inženjerja g. Arguilleres, glavni inž. za rudnike družbe Sarre et Moselle g. De Vernejoul, šefa eks-ploataci.ie v Aumetzu g. L. Вогеих in Au-meškega rudniškega uradnika g. Richterja. Zadržanega g. poslanika in uiinis'.ra Spalajkoviča je zakopal šef prosvelnega oddelka našega poslanišlva v Parizu g. dr. Arnavtovič. Nadalje je poslalo po-slanišlvo kot svoje zastopnike pcelaniškega tajnika g. Nikoliča in izseljen skega komisarja g. Poljaka, dočim je zastopal g. Miljuš osrednji odbor Jugoslovanske kolonije v Parizu. Razume se, da sta bila navzoča oba naša slovenska župnika v Loreni gg. i Anton Hafner in Jos Kas'.elic. Dcčim so prevzela d rušiva merlebaške sku- I pine zunanjo organizacijo proslave, ki se jim je j izborno posrečila, je prevzela Aumeška skupina popoldansko slavnoslno akademijo, ki je gos'e v vseh točkah naravnost presene ila in navdušila, lako da bi bilo težko dati prednost njihovemu me- j šanemu ali moškemu zboru ali igraicem Miklove Zale ali tamburašem ali kupletistom. Njihova di-sciplinarnost je napravila na vse najlepši vtis. Gošlie iz Pariza so zagotovili, da bodo pripravili agilnemu društvu še tekom letošnje sezije gos'o-vanje v Parizu, dcčim mu je izročil predsednik Merlebaške Barbare g. Ma'.ko Mlekuž v imenu pripravljalnega odbora prelep šopek in gan en poljubil njihovega predsednika g. Franceta Hrena. Besede trgovcev in obrtnikov iz rudarskih revirjev Rajhenburg, 4. dec. Na rednem sestanku Obrtnega društva Rajhenburg — Senovo ki se je vršil dne 23. tov. P'30 v Rajhenburgu pri kalerem so tudi vsi tukaj ni trgovci včlanjeni so bile izvedene od trgovcev iti obrtnikov silne tožbe. Poslali so Zbornici za TOI v Ljubljani spomenico, iz katere posnemamo: Ugotovilo se je, da so davki povprečno od preteklega leta povišani v občini Rajlunl urg za 100%, dasiravno so občinske doklade o tale v višini lanskega leta V občini Seno.o pa celo do 300%. Radi previsoko odmerjenih davkov je tr-ov-stvo in obrtništvo še tem bolj prizade o, "ker ie ob rudarski krizi promet padel nad 50% in ie še kreditiramo na nesiguma odplačila. Rudarjem pri Trboveljski premogokopni družbi v n;enem konzumu za izdano bla^o cdlegujejo plačo do popolnega kritja, ne glede na to ali dobi delavec na roko kaj gotovine ali ne. Za o ni mogoče, da bi prišel trgovec ali obrtnik do kritja svoje terjatve, ker si odtegne T. P. D. za izdano i blago ves zaslužek za svojo terjatev. Zato je trgovstvo in obrništvo v tako težki krizi, iz katere ni izhoda, če se to ne izboljša. Isto tako je tudi kmet plačila nezmožen, ker vsled mrtvila v prometu ne more vnovčiti svojih pridelkov, niti za kritje svojih produkcijskih slroikov. Potrebno bi bilo predvsem promet poživiti in urediti potrebne pogoje. Zato naprošamo: 1. Da se davki omilijo in se dovoli odplačevanje trgo.cein in obrtnikom v obrokih. 2. Davčni obvezanci svojih obveznosti nc morejo takoj plačati. Naj bodo obvarovani še prej večjimi stroški, ki bi nastali radi davčnih rubežni. 3. Da bodo vsa podjetja izplačevala svojim delavcem zaslužek v gotovini na roko, ker šele na ta način bi se promet poživil in denar prišel v obtok. Nikakor pa naj se ne odteguje delavcem podjetja več kakor 25% delavčeve plače pri enkratnem izplačilu, bodisi v prid industrijalca, trgovca ali obrtnika. 4. Rudarjem se plača odteguje pri T. P. D. ob izplačilnih dnevih, ker so se vsled nereJnega zapeslenja zadolžili v rudniškem konzumu. Delavcem se odtegne od plače kolikor dolguje. Na la način ne pride delavec do gotovine, da bi si mogel kupiti vsaj najpotrebnejše in plačati delno trgovcu ali obrtniku svoje dolgove. Kako pride tr.c.o ec ali obrtnik do svoje terjatve, da bo mogel svo:e cb-vezno.ti izvrševati? Na ta način ne more priti denar v obtok, ker si T. P. D. odtegne za izdano blago denar za sebe. 5. Da se vojnim invalidom trgovcem in obrtnikom, ki so po invalidskem zakonu prosti davka na poslovni promet, ne bodo predpisovali davki, katerih so oproščeni. Franc Vranetič, predsednik. Franc Šcrbec, tajnik. Delegati: Ludvik Kržišnik, Blaž Jeriček, Franc Agrež, Leopold Lipovšek. Nad pol milijona vredni dragulji izginili Velikanska tatvina dragocenosti * Pri utrujenosti, razdražljtvosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih težkočah, tiščanju v prsih pospeši naravna »Frani-Josei« grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Frani-Josef« voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. Ljubljana, 4. decembra. Včeraj, v sredo, 3. t. m. je bla ljubi anski policiji pri avljena ogromna tatvina dragocenosti v vrednosti, kak.-šae do sedaj ljubjanska kriminalna kronika še ni poznala. P.ešnja leta se je sicer pripetilo v Ljubi ani več vlomov v zlatarske delavnice in prodajalne, vendar pa so b le vrednosti, ki so bile tedaj pokradene, razmer no majhne proti tatvini draguljev in zlavni e, katero sedaj mrzlično preisku,eta ljub janska in zagrebška policija. Pri tej tatvini je oškodovana zagrebška tvrdka »Precioza«, ki ima v naši državi generalno zastopstvo inozemskih velikih draguljar e v in ki svoje dragoceno blago prodaja domačim in tudi slovenskim zlatarjem. Sedaj pred božičnimi prazniki je nastopilo zopet malo večje pavp aševanje po draguljih in zlatnini in je zato zastopnik te tvrdike Julij Schvvarz odpotoval iz Zagreba v Slovenijo, da ponovno stopi v stik z našimi zlatarji in jim odaa nckaij dragocenega blaga. — Julij Schwarz je tudi solastnik te tvrdke in že nad 20 let potuje ter razpečava zlatn no. Do sedaj se mu kaka večja tatvina še ni pripetila, čeprav je že ponovno imel vetje zbi ke dragocenosti s seboj, in sicer celo milionske vrednosti. Kakor vsi zastopniki z'atn'ne. je imel tudi Schvvarz navado, da kovčkov z dragocenostmi ponavadi ni nosil s seboj, temveč :«h je oddajal kot prtljago na železnici. Vsa zlatnina je bila se- veda zavarovana. Iz Zagreba je Schvvarz pretekli teden najprej odpotoval v Sombor, kamor je nesel dva kovčka dragocenosti, z'atninc in dragtil ev. Ko je priSel v Sombor, sta bila kovčka še v redu. Ko je opravil kupčije v Somboru, je Schvvarz oba kovjka ponovno zapečatil in zaklenil ter ju oddal v torek ob 5 popoldne na postaji kot prtljago za Zagreb. Zadn i ponedeljek je Schvvarz v Zagrebu ponovno pregledni ključavnice in ugotovil, da so povsem v redu. Oba kov ka je oddal, kakor sam pravi, popolnoma nedotaknjena in v brezhibnem redu na zagrebški posta i in odpotoval v Ljubljano. V Ljubljano je Schvvarz prišel v sredo z jutranjim vlakom. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru so nos.ači pravilno prenesli oba kovčka iz prtljažnega voza v prtljažnico. Schvvarz sam pa si je poiskal slanovan.e v hotelu »Slon«. Ko je nato dopoldne dvignil oba kovčka v prtljažnici, je uslužbenec prtljažnice opazil, da so ključavn ce prav rahlo pritrjene, da rožlajo in da je moral v oba kovčka nekdo vlomiti. Svoj sum je sporočil tudi Schvvarzu, ki je res spoznal, da je v njegova kovčka nekdo vlomil. Poklicala »ta nato policijo in ob njeni prisotnosti sta bila oba kovčka odprta. Kovfika *e na zunaj kazala, da je пекии vanju vlomil Ena ključavnica kovčega je bila odprta najbrž z vitrihom in zopet zaklenena, med tem ko je neznani vlomilec drugo ki učavnico • silo odtrgal in jo nato zopet prisl nil nazaj ter jo podprl z vžigalicami, tako da je za silo držala. Palmira milo, kolonjska voda, puder, šampo Schvvarz je takoj pri pregledu kovčkov spoznal, da je tat odnesel iz obeh kovčkov same naj-dragocene še stvari, vse dragocenosti, ki so bile opremljene s pristnimi dragulji, ali pa, ki so bile iz pristnega zlata, med tem ko se za manj vredne stvari ni menil in ;e pustil v kovčku vse stvari iz double zlata. Tat je moral biti na vsak način strokovnjak v dragularskih poslih. Ko je jemal dragocenosti iz kovčka, je odpri vsak etui, pobral dragocenost iz njega, etui zaprl in ga položil nazaj v kovček. Vse stvari, ki so iztfin.de, so vredne približno pol mili ona do 700.'00 D n. K:e se je tatvina pripetila, bo težko ugotoviti. Zelo verjetno je, da se ie pripetila že v Somboru ali pa v Vinkovcih, k er so kovčka preložili iz osebnega na brzi vlak, ki je nato vozij v Zagreb. Morda se je ta'vina pripetila v Zagrebu samem ali pa v prtljažnem vozu od Zagreba do L:ubljane. Da bi se tatvina pripetila v prtljažnici v Ljublani ni samo neverjetno, птрчк skora* izključeno. Tvrdka »Precioza« ie bila za ukradene stvari zavarovana pri Jugoslovanski zavarovalni družbi za skoraj odgovarjajoči znesek. Ljubl anska policija je uvedla < ne-gično preiskavo o tej skrivnostni tilvini. Obenem so bile o tej tatvini obveščene tudi po ici e v Somboru in v Zagrebu ter drugod. Zaslišani so bi'i usl ižbenci ljubl:anske prtl'a7n:ce, n~sači in nekateri že'ez-ni?ki uslužbenci, ki pa vsi iz avl a o, da niso opazili nič sum'ijivega na trh dveh kovčkih. Obveščeno je bilo o tem tudi vodstvo tvrdke »Precioza« v Zagrebu in Jugoslovanska zavarovalna družba. Danes ves dan se ie policija posvetovala s temi zastopniki. 7a Ijub' ansko po'icijo vodi preiskavo nadzornik Kek. V hote'u »Slon«, kjer Srhwarz ložira, je polici a z omea'en'mi zastopniki danes sestavl ala 7ap;'nik vse poti, ki sta jo ta dva kovčka nnpravila, in opravkov, ki jih je Schwa-z izvršil v zadn em času ter s katerimi sumljivimi ljudmi ie prišel skupaj pri svojih kupčijah. Zaenkrat Schvvarz še ne more svojega suma usmerili na določeno osebo. — Prere šnje težave dela tudi inventarni seznim pogrešanih predmetov in še ni točno znano, koliko in kaj je bi'o posameznih d-ngocenoa učitelja tudi )HWiod tirrn, kjer je kaka zadruga, sprejeli na delo? t'a ludi, ali inut vsak učitelj veselje do takega delat In ie ga nima. pa mu ga vsilile, č« morete! In dalje: la ima nesel jc zu to, drugi za drugo delo. Zakaj bi se ne smel vsak ■udčustvovali na svojem polju? Sicer pa: koliko nčileljer in učiteljic je prišlo .* prekipevajočim idealizmom na ras služboval, da. služboval in svoj idealizem — ubil.' Se li ni to zgodilo neštetokrat, da so mlademu učitelju in učiteljici zavili' vrat. deloma !>o svojem nerazumevanju. Iii šc dalje: kako more urilelj vsemu kaj. I se naj dela, porsod na i bo iu šc denar naj irtvuje, kakor da bi ga sploh kuj imel... Končno pa še sliši, da se mu ni Ireba rlikali r vsako sleur... Y< zagovarjam nikogar, vem. du smo laki. pu ludi laki, toda redite, da smo Inki. kakršne so nas naredile razmere. Zalo svetujem: lom, kjer vam nc gre skupaj, preštudirajte malo svoje domače razmere, pu jih uredili■ lepo med seboj! \ikar po nepotrebnem pavšalno ne jemljite ugledu nam in — srbi! Dijaška miadina Brezmadežni Dan lireiniailežno (H. december) proglaša di-jaiA.;: mladina /.a sv oj praznik. Na la dan hoče posvetili vse svoje misli, \!je svoje hotenje in stremljenje Brezmadežni. Pod njenim okriljem naj se zberejo z nami vsi oni, ki so mladega srca, ki čutijo v sebi utripi j a j e novih časov, novih življenjskih i d e a 1 o v, vsi oni, ki so zorni za nove sklepe, novo žrtve, ki hočejo z Marijo nositi Kristusa skozi svet in življenje. Ob 7 v Križankah recitirana sv. maša z nagovorom tn skupnim obhajilom. Ob 0 proslava Brezmadežne v hotelu Unian (te-la dvorana). Besede mladine bodo namenjene Mariji. materi novega rodu, Mariji, materi kršČ. edln-stva, Mariji. Najčistejši devici. Mariji materi duhovnega življenja. Mariji, materi ljubezni. Popoldne bo dijašlvo uprizorilo igrokaz Cal-derona: Skrivnost sv. maše. K tej prireditvi «> vsi sloii vabljeni, vsi oni, ki imajo gorko ljubezen do bedne stradajoče mladine. Za obleko. M hrano. za s t a n o v a 11 j e akademikov se bo porabil ^isti donos te prireditve. Slov. dijaška zvem. Koledar Petek. j. decembra: Sabn. opat: Krispin, uiu- oencc. Osebne vesti Diplomiral je na tehniki v Charlottenbdrgu pri Berlinu za in/i nje ria kemije g. M. Pogačnik ж Podnnrta. Čestitamo! = Iz vojaške «luibe. Po službeni potrebi so odrejeni 11a službo v štab poveljstva I. armiiske oblasti pehotni brigadni general Vladimir Skubic; na službo pri voj. delegatu v Rimu major Vladielav Sondermajer; na službo pri referentu sodstva poveljstvu bosenske divizi ske oblasti sodni kapetan I. razreda Milan Kolar in sodni poročnik Oiril Spin-dler; za vodnika 20. pespolka peli. podporočnik Ivan Hočevar; zu blagajnika glavnega sanitetnega skladišča uilendantski |K>dporočnik Stanislav Bur-keljca; za vršilca dolžnosti intendanta 17. pešpolka nižji vojni uradnik II. razreda ekonomske ?troke Peter Priča; za knjigovodjo skladišča izdelanih predmetov znvoda za izdelovanje vojaške opreme nižji vojni uradnik 1. razreda ekonomsko stroke Peter Zlatar in za vodnika -1. balonske čete zrakoplovu! podporočnik Milosav PctriČ. Mata kronika •k Kraljeva in kraljičina zalivala. O. minister dvora B. Jevtič je poslal sledečo zahvalo: • Nj. Veličanstvi kralj in kraljica sta s posebnim -zadovoljstvom sprejela izjavo udaiiosti, katero ste poslali ob otvoritvi novo osnovne Stile v Dolu pri Hrastniku, in sta bhigovolila naročili, da sporočim udeležencem proslave najlepšo zahvalo.. it Naša dijaška mladina praznuje 8. decembra svoj praznik, ki veljaj tolažbi in pomoči bedni, stradajoči akademski mladini, ki nima zadostne hrane, ne toplega, svellega stanovanja, ne primerne obleke. V ta namen bo 8. decrembra ob 5 v veliki dvorani hotela jUnlonr vprizoritev »Skrivnost «v. maše« španskega pesnika Calderona. V daritvi sv. maše Calderonove pesnitve je zajeta vsa zgodovina človeštva. Pesnitev je ena najglobljih, kar jih premore svetovna književnost. Nihče nffj ne zamudi to prilike. Pričakujemo čini častnejše udeležbe prijateljev našega dljaštvn, saj je čisti dobiček namenjen bednim In stradajočim akademikom. Pred-prodaja vstopnic bo v unionskl trafiki od .jutri dalje. — Slovenska dijaška zveza, ir Tajništvo Centralnega Mlek. društva prične z današnjim dnem (4. decembra) poslovali v prostorih Kmetijsko družbe, Turjaški trg hI. 3. Tajništvo vodi I. lleuko, dosedaj strok, učitelj banovinske mlekarske šole v Skofjl boki. ir Valvazorjeva koča pod Stolom (1M ure hoda od postaje Žirovnica), ki je vso zimo oskrbovana, je na novo preurejena. V vseh sobah so nove peči, z drvmi je tudi dobro preskrbljena. Kočo oskrbuje znana gospa Minka Krč, večletna oskrbnica Češke koče. Pozimi je zlasti prikladna za smučarje, ker ie dober teren v bližini koče in pod Bevščlco. ir Pntresnmer »avmla za meteorologijo in geo-dlnamiko je beležil 3. deccmbra močan |xrtres v razdalji 8890 km s početkom ob 20 S min in 10 sok. Trajni je nad eno uro. •ic Potres. St. Rupert, 3. dec.: Davi nas je iz (torkih posteli nenadno zdramil precej močan potresni stinck. ki je trajal do sedem sekund. Sledila Ma mu na to še dva sunka. Potres je prišel v •meri od Ljubljane. Naši ljudie. ki niso vaicni kai tacega so seveda prestrašen- hiteli na piano, no pa ni bilo ravno hudega. Šibe potresa, reši nas, Gospodi it 50% popusta na železnicah Imajo vst poeetniki i Skoka čez kožoc, ki bo dne 7. 1. 111. v vseh dvoranah hotela Union, in sicer na vseh vrstah in razredih vlakov. Posotnlki kupijo na svoji vstopni poelaji cel vozni listek ter so potem proti potrdilu, da so bili na prireditvi, z istim brezplačno vrnejo domov. Tu polovična vožnja velja od 4. do 11. I. m. Vse reklamacije je nasloviti na: Skokov odbor AKM, Ljubljana, univerza. it Vrein« v driavi. Po državi vlada oblačilo in ponekod dožovuo vreme. V Ljubljani jo kazal buiMiuoler včeraj ob 7 772 mm, toriiionie.er 3 do 4.(3° C, veter severnovzhoden, popolnoma oblačno. V Maribaru je kazal barometer 707 mm, termometer 2 do 5.4" C, zahoden veter, popolnomu oblačilo in 0.7 nuu dežja. V Zagrebu .ie kazal barometer 7710 nun, termometer 2 do 5" C, ve'or vzhodnojuž-novzhoden, popolnoma oblačno, 2 niш težja. V Belgradu je kazal baromoler 7713 min, termometer — 1 do 0° C, veter vzhodiinsevornovzhoden, povsem oblačno, 0.7 111111 dožja. V Sarajevu je kazal barometer 770.2 mili, termometer 3 do 5° C, mirno, pretežno oblačno, 4 111111 dežja. V Sk iplju jo kazal barometer 708 9, termometer 2 do 14" C, severen veter, iKipolnonia oblačno, 17 mm dežja. V Splitu je kazal barometer 704 9 mm, termometer 5 do 9" C, silen ~evernovzhoden veter (viharna burja s hitrostjo 12), oblačno. ir Umetniške božične razglednice, ki zdru-žujejo globoko nežno pobožnost in veliko umetniško vrednost, je izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Razglednice predstavljajo Kristusovo ro|-stvo po sliki ruskega cerkvenega slikarja Neste-rova. it Miklavževo. Najlepše darilo Vaši deci napravite, uko ji podarlto lepo knjigo. Kot tako Vam priporočamo: Domače in ulje šivali. Knjiga obsega 29 tabel tn okoli 800 barvastih podob živnli mrzlega severu ln vročega juga. Cena Din 30. — Mali Ioni, roman za mladino, Din 20, vezan Din 80. — Najdeuček Jokec, pravljica za mladino z mno- Simi podobami mrd besedilom, Din 20, vezano in 3(i. — Mali palček, slikanica, Din 20 — Robinzon starši, sUkanieu, Din 20. — Obisk na pristavi, slikanica, Din 20. — Vse tc knjige se dobe v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. it Opozarjamo cenj. bravce na današnjo prilogo prodajalca srečk drž. razr. loterije Markovič in drug iz Belgrada, ki jc tekom svojega 30 letnega kulnntncga delovanja postal popularen in ga vsakomur priporočamo. Spominski gaj z** žrtve vojne pri Sv. Križu r* IJubVani Miklavžev večer v Unionu dn« S. decembra ob 7 zvečer Prj-dproduja se V ril iIhih-h ..H 0 dopoldne dalje v Unionu. Kaj lečen kos kruha. Zakaj bi poleni delali skomine otrokom, ki bi jiotciii s svojim moledovanjem ne bi dali miru. -'Pomagali mu ne bom mogla, čeprav tnc bo bolelo srcc. ■ Iu kot v.-e. lako ima tudi Miklavž na našem prelepem »vclu dvo plati, veselo in žalostno. Mnogokrat so sta rdi bolj veseli kakor otrok, prav zato. ker so gu mogli obdarovati. He večkrat pa se mi zdi, da so bolj žalostni kakor olroci, ker . ih niso mogli razveseliti. Petem jih tolažijo z obljubami, ki pa drže le nekaj časa. Ko pa obljube ne drže več, se pu v olrocih zruši svet, ki je vsakemu najlepši in najdražji. Takrat jih zadene prvo razočaran e, ki je zalo tem grenkojše. In la razočaranja prav v teh dnevih zadenejo toliko iiiludih src. V trdni veri gre malček ogledoval na ucincnj igrače in sladkarije. ki mu jih bo printsel Miklavž drugo leto, ker lelcs nc bo iincl >ča.si.. Ie pisal, da so pogajanja brez pomena, In zahteva od nas enostavno, da podpišemo zahteve, M nam jih je diktiral. Radi mirnega dela In v Interesu naših odjemalcev smo ponudili svojim nameščencem podaljšanje za nje koristnega dogovora, toda savez je to odklonil. Naši nameščenci so sedaj pričeli stavkati. Sodbo o takem postopanju prepuščamo svojim cenj. odjemalcem. fUUO ME1NL D. D. Mesto iz platna v Tiroliiu Ljubljana, 4. decembra. Davi so jo ua štirih vlakih pripoljala velika štiri- in dvonožna družina slavnega cirkusa Klud-sky ki bo gostoval ob 5 do 8. decembru v Ljubljani. Prav za Miklavža smo dobili znamenit cirkus, ki bo imel svojo prvo predstavo prav nn Miklavževo cb 8 zvečer. Ljubljanski radovedneži, ki poznajo cirkus že iz prejšnjih lcl, so ga obiskali že kar zjutraj na jioslaji, kjer so pričeli naravnost s Cirkuško spretnos Jo in hitrostjo razlovarjati naloženo vagone. Kmalu se je pomikala dolga kobuu težkih voz po Blehvelsovi cesti v Tivoli /a buffol Tivoli . Prav pt lru jc bila ta kolona. Nekatero vozove jc vleklo po dvojo, celo Irojo parov konj. Težki tovorni avtomobili so drdrall in vozili s'avb-ni material za velikan-ki cirkuški šotor, pod ka-lerini bodo Ljubljančani v prihodnjih dneh videli toliko zanimivega. Vmes pa so se s prčasnim tempom vlekli traktorji In paml vlačilci najtežje vozove, na katerih si montirani električni stroji, ki n reducirajo električni tok. potreben za raze veti lavo In mehanično delo v leni mestecu iz platna, ki Je zneelo danes opoldne lako hitro rasti. Popoldne je bila žc velika kolona vozov v Tivoliju, delavci so pridno tekali in merili razdalle, v katerih naj bi s nI veliki cirkuški šolor. Zvečer je nekaj manjših šotorov, v katerih bodo nameščene živali, kakor tudi drogovl-nrsilel za veliki šolor že stalo, delavci pu bodo delali še vso noč, zlasti pu bodo razkladali na kolodvoru, tako da bo jutri zjutraj vse pripravljeno in da br»mo zvečer že lahko Šli glodal velike atrakcije cirkusa »Klud-sky. v Tivoli. LetcSnia epeclalltela bosta dva italijanski! klovna, ki brsta s svojo duhovitostjo in gr\>-lesknce'jo spravila vse gledalce v tak smeh, ki bi se mu tudi Busler Keaton ne inogel ustavljati. Ka* bo danes? Drama: Zaprta. Opera: Zaprla. Miklavi hodi danes: Uuioii, ob 7; Graben, ob 7; Krakovo-Trnovo, Korunova ulica 14, ob 7. Nočno službo imajo lekarne: Mr. Trokocrv ded., Me«I nI trg 4; mr. Rainor, Miklošičeva cesta 20. A 0 Krščansko žeusko društvo ima danes kakor vsako leto svoj Miklavžev večer, ki bo ob 4 pop. v beli dvorani Uniona. Vabljeni otnčiči članic iu po njih vpeljani gostje. Darovi sc sprejemajo istotam samo cd 1—2. Iskreno vabljeni! O Miklavžev večer na ljubljanskem Gradu. Na gradu je okoli 00 otrok. Starši so jim večinoma I siromašni, dosti očetov jc, ki so saino sezonski delavci in ua zimo brez stalnega ali pa brez vsakega zaslužka. Nič ni čudno, da otroci stradajo, da so ueobuli, za silo oblečeni, nič ni čudno, da so liledični, saj so stanovanja v kleteh nev.držna, zatohla, kamor še ni posijalo solnce, odkar sloji i Grad. Viteška dvorana, zrcalo mizerije, jc šc vedno I natlačena, še vedno sc v njej duše družine, blagoslovljene z velikim številom otrok. Za vse te in za vse siromašne otroke na Gradu priredili o Mi-kla\ Se v večer in sicer v soboto zvečer. Kdor bi se mogel spomnili teli otrok s kakršnimkoli darom, naj blagovoli poTati na upravo ^Slovenca« ali pa hišniku na Gradu. — Vincencijcva konfcrenca za Grad. O Josip Rijavec, gost v naši operi. V nedeljo 7. dec. zvečer ima naša opera zopet odličnega gosta. Gostuje brez dvoma eden najodličnej-šili naših umetnikov, g. Josip Rijavec, tenorist opere v Berlinu. G. Rijavec že več let ni nastopil na našem odru in preoričani smo, da ie uorava ustregla gledališki publiki, ako ga je pridobila za enkratno gostovanje. Povdarjamo, da gostuie g. Rijavec samo en večer. Poie vlogo Vojvode v Verdijevem -.Rigolettu«. Poleg njega gostuje v vlogi Gilde prvikrat na naSem odru ga. Obcrvvalder-jeva, ki ie doma v Domžalah in ie dosedai gostovala na raznih odrih v Nemčiji in Češkoslovaški. Vlogo Rifioletta bo pel pri nedeljski predstavi g. Robert Primožič. 0 Gledališka predstava v Rokodelskem domu. V nedeljo, 7. t. m. bo rokodelsko društvo pri e-dilo gledališko predstavo v dvorani Rckodelrkega : doma. Komemkega ulica 12. V zelo zanimivi igri ' nam bodo podali igralci pretresljive prizore »Strašnega večera v Parizu*. Prepričani smo, da bo drama naredila prav mogočen vtis in priporočamo, da si občinstvo kupi vstopnice v predprodau v soboto zvečer od 6 do 8 ali v nedel o od 10 do 12 v Rokodelskem domu. Pričetek igre bo v nedeljo ob 5 popoldne. 0 Trgovine nn praznik Marijinega Spočetja dne 8. decembra 1930 smejo biti v smislu cl. 34. naredbe o odpiranju in zapiranju odprte od s do 12 opoldne. - Načolstvo Gremiju trgovcev v Ljub- t,ani'© Za vdove samostoinih obrtnikov. Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v L ubijam podelim! 4 ustanove po 100 Din za vdove članov te blagajne. Prošnje je vložili do 15 decembra t. . pri blagajniku g. Ivan Kersniču, krojaškem moj- stni, Prečna ul. 4. . O Prvo predavani« Slavističnega kluba. Slavistični klub DSF priredi v nedeljo 7. I m. ob 1>M 11 v zbornični dvorani univerze predavanje Ani. Ocvirka- /Slovenski kulturni problemi-. Vstop je prost. Celoten načrt letošnjih predavanj bo objavljen v soboto. ... , „ (?) 4. redri sestanek prbodoslove sekc'te Muzelskega drultva za Slove- Ijo sc vrši v petek, dne 5. dec. ob 18 v predavalnici Mineraloškega instituta univerze v Liuhliani. Predaval bo g._dr. I. Rekovec o temi: iz teološke pre>ei'lri'»i Karavank r>"«ebno zn časa karbona... Člani vablicni, prijatelji dobrodoilil V javnem prometu n. pr. na vlaku ali pa cestni železnici )e nevarnost frehlade posebno velike, udi nalezljive boleuil se lahko razširijo. iЂтптт f pastile razkužijo ustno In irclno duplino In so učinkovito obrembeno sredstvo pri takih nevernostih. O Českoilovenskii Oboe v I.ublari pofadd v nedčli, dne 7. prosinec t. r. o 4. hod. odpoledni v Nđrodnim domč loutkovć predslaveni, spojenč s nadllkou pro deli. Hraje se »Panoš Jirl«. Večer o 8. hod. taratež MikulAšska ziibava s programem pfi restauračnlm zafizeni. Zlalym hfebem večera bude »Salomc , ktcrou zahraje niš ochotnicky kroužek. Darky pro obč zabavy prijimajt se v nedčli odpoledne v mlstnosti loutkovčho diva-delka. 0 Tatvina v delavski baraki. V torek je bila izvršena v delavski baraki Ivrdkc ing. Dukič v Ci-gierjevi ulici v Mostah večja tatvina. Neznan tat je odnesel delavcu Francu Kurianieku in dvema njegovima tovarišema več oblfkc in čevljev v vrednosti 1975 Din. Tat sc jc splazil v barako, ko so delavci delali, vrata |>a je odprl s ponarejenim ključem ali z vitrihom. Okradeni delavci so osumili tatvine nekega bivšega svojega tovariša, ki ga je policija aretirala. Ta pa je dokazal svojo nedolžnost in je bil nato izpuščen. Za pravim tatoin j)a ni nobenega sledu. ® Telefon uredništvu -Slovenca-: Tmli k »Majariinčku« pride Miklavž! O V gostilni pri Bobenčku vsak j>etek svežo namočena polenovka. 13500 v s Šentjakobski Miklavžev veče? danes ob sedmih v so Si na Grabnu! Kranj Miklavžev večer. Prosvetno društvo« v Kranju priredi Miklavžev večer v dvorani »Ljudskega domač. Miklavž bo obiskal mladino v petek, dne 5. decembra, ob 6 zvečer. Naročila zn otroke sprejemu v knjižnici »Ljudskega doma« do 5 zvečer. V soboto 6. decembru ob 8 zvečer bo pa Mikluvžcvanjc za odrasle j>ri pogrnjenih mi/.uli. Blagoslovitev knpcllce. V nedeljo, dne 7. decembra, ob 9 dopoldne bo blagoslovljena kapelica v ^Delavskem domu« s slovesno službo liožjo. kapelica je v tretjem nadstropju. Posvečena jc sv. Družini, luburnnkelj odnosno oltur je tlelo arhitektu g. Ivanu Vurnika, drugo pa so po načrtih g. Vurnika oskrbele sestre. Vsak teden enkrat lio v kapelici s\. maša. V okviru veHkojx)tezne organizacijo prebivalcev i Delavskega doma« bo kapelica zlasti tedaj, ko bo dom dobil svojega stalnega duhovnika in redno vsakdanjo službo božjo, predstavljala prevaže.n vzgojni prostor, ki bo breztlvomno zarisal viden vpliv v duše članov »Delavskega doma«. Akademija. Nn praznik rt. decembru bo Marijanska kongregaeijn priredila v »Ljudskem domu« ol> 4 popoldne svojo akademijo, na kateri bodo nastopile vse naše mladinske organizacije in društveni odseki. Programsko bo akademija nudila nekaj novega in svojevrstnega. Kamnik Sv. Miklavž prihaja. V petek zvečer, dne j. dec. 1930 bo hodil sv. Miklavž, povsod darove delil, a пајртеј se bo ustavil v »Kamniškem domu«, namreč ob 4 popoldan. Zato naj ne zamudi te lepe prilike nobeden izmed otrok, kajti tedaj bo še zvrhano poln koš samih lepih daril, ki jih bodo dobili najbolj pridni otroci. — Zvečer ob pol 20 bo pa zopet prišel sv. Miklavž. To pot bo pa obiskal odrasle. Smrtna kosa. — V sredo ob 9 smo pokopali na Žalah dobro, skrhno mater, Katarino Kosec, ki je z vzorno pctrpežl ivostjo trpela svojo dolgotrajno bo-lezen. Naj počiva v miru! Duhovne vaje bomo imeli tudi letos kakor običajno od sobote, dne 6. dec. 1930 zvečer do torka, dne 9. dec. zvečer v farni cerkvi na Šutni. Občinski proračun in proračun ubožneea sklada mestne občine Kamnik za lelo 1431. je do 12. t. m. javno razpoložen na vjx>gled na županstvu. Pripombe k proračunu naj se v navedenem roku vlagajo pri županstvu. Kamnik se modernizira. Z decembrom smo dobili v našem mestu higijenično pralnico in svetlo-likalnico vsakovrstnega perila in kemično čistilnico damskh in moških oblek. Otvoril jo je g. St. Savs » Maistrovi ulici št. 20. Vič Miklavžev večer v Društvenem domu nn Glln-»ah je danes (petek) za otroke ob pol 6, za odrasle ob S zvečer. Vstopnina za odrasle 3, za otroke 1 Din. Darila sc sprejemajo do 8. ure. Na držami osnovni šoli je skupno 8 razredov C 0 vzporednicami, na katerih poučuje 24 učnih moči brez veroučiteljev. Ni nam razumljivo, zakaj le potrebno 7 učnih moči več, kakor j>a je razredov, še s posebnim ozirom na lo. da je pouk samo pol-dnevni. Nujno potrebno ie, da merodajni faktorji to tirede ker občina tega bremena ne more nositi. Po drugih osnovnih šolah zadostuje na riurcd ena učna moč. Osebna cest, 0. Andrej Knez je odložil posle odbornika i u blftgfl jnikn v кглјметп šolskem odboru ter je nn mesto njetf* imenovan a. Joeip Tribufc Maribor Dve igri la'čnega teatra (Uprizore mariborski študentje dne 8 dec. 1030.) Kakor tiha pesem je »Igra apostolov« (1924), ki jo je spisal v Mariboru rojent avstrijski pesnik Maks Meti. Vznmtla je igra iz globoke vere v evangelij in iz domaČe priproetosti revnih ljudi. — Visoko v gorah prebiva v samotni koči nt ari dedek s svojo vnukinjo Magdaleno. Tja prideta dva razbojnika in mlajšega Janeza, sreča tam božja luč. Magdalena, nedolžno dekletce, vzbudi s svojo pri-prosto, naivno vero v razbojniku Janezu čisto drugo, dotlej skrito osebo, ki plašno pobegne v noč. — Pisatelj nam je narisal s pr.stell toplo domaČo sliko in v ujo pcstavil lik razbojnika »ajx>stola« Janeza, kl ga objame milost božja in ga izpreobrne. Tudi druga Igra obdeluje delovanje milosti. Tu smo pa jxipolnoma v sedanjosti. V premestju so dogaja Berlinčana Heinza Steguvveita igra o božiču »Veseli trije kralji« (1927). Po prvi uprizoritvi v Berlinu in ko je izšla igra v lisku jo nastala prava borba za njo in proti njej. Nekateri so ji zamerili veselost in so se ustrašili njene sodobnosti, drugi so |o pa ravno radi hot— ustvarili versko igro velikega inesta In rr/'i . „ ч.е socialnosti r. veseljem sprejeli. In >VeseH irijo kralji« so pokazali, da imajo obstanek na odru. V nemških velemestih iu v delavskih revirjih je to najbolj igrana božična igra. — Jožef, prodajalec vžigalic iu njegova žena, prodajalka cvetic, stanujeta v bornem hlevu. V zimski noči pridejo tja s svojimi terjatvami stražnik Oašper, dimnikar In hišni posestnik Melhijor in pek Bolležar, a ko zagledajo najdenčka, ki sta ga sprejela Jožef iti Marija, so začne v starih, znkrltnjenih srcih buditi novo čuvstvo in spoznajo, da bi se moral človek radi vsakega otroka in iregove velike vere v svet poboljšati in da je otrok poklicati, da ga reši iz razdvojenosti. — Resne in vesele scene se vrste, kakršno 'je pač življenje, in v to pride »sveti plamen« — versko doživetje. To doživetje pn naj ne ostane samo ono oseb ali igralcev, ampak naj obmme vse, da bo dala igra občestveno vez med enimi na odru in med onimi pred njim. E. S. Pot k stavi (Ob predvajanju znamenitega Tauberjftvega zvočnega filma.) Mariborska Prosvetna ziveza predvaja do vključno 8. t. m. v unionskem kinu umetnostno dragoceni filmski umotvor »Pot k slavi«, ki ga 'je stroga in vestna nemška cenzura Kot takega označila. če bi se temu nli onemu morda zdelo kot neprimerno, da |e prevzela Prosvetna zveza ta film v program svojih prosvetnih in kulturnih kinskih predvajanj, mu bodi pojasnjeno, da so resnična prosveta in omika ne omejuje zgolj na potopisne, zgodovinske, svetniške, tehnično in druge filme, marveč da je bistvo prosvete zajeto v vsakem etično pozitivnem filmu ter v vsem, kar človeštvo blaži ler ga dviga k svojemu Stvarniku. FIlm »Pot k slavi« diha iz sebe Čar rodne zemlje, ljubezen materino, ki je ne more iztrebiti nobeno velemestno veternjaško svetojaštvo. Seveda je treba pri tem vzeti ljudi iz filma, jih sprostiti vseh režiserjevih vezi in vsak bo morda našel v tej ali oni izmed mrtvih premikajočih se senc življenje, ki zadeva v mnogem morda nas same. Pol k slavi, pot neukega vaškega krčmarja do moža svetovnega slovesa ponazoruje ta film. Vse gre sicer po programu in nikjer ni pravega diramatskega konflikta; vendar brez žrtev tudi ta umetniška pot ni. Ob vrhuncu svoje slave mora umetnik okusili, dn med prvotno vaško preprostostjo in vrhuncem umetniško sluve niso samo rožnata pota, ampak da jo bilo Ireba zn končni, sicer vabljivi smoter, globokih idjx>vedl... □ Smrtna kosa. V Studencih, Kratjii Petra cesta 28, je umrl v starosti 77 if-t upokojeni železničar Franc Stampfel. Pogreb bn danes ob lt> iz mrtvašnice nn studenško pokopališče. □ Stolna Vlnceneijeva konferenca ima drevi ob 20 v stolnožupnijski pisarni sestanek. Važno! Celie & V mftgoenem spremstvu angeljev in parkljev pride danes popoldne ob pol 6 v gledališko dvorano Ljudskega doma (palača Ljudske posojilnice) sv. Miklavž obiskat mladino. Ob pol 9 zvečer bo i st črtam obiskal odraslo mladino in odrasle sploh. Dariila je za oba nastopa oddati tekont današnjega dne v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4, ki je do 5 odprto. Od 5 dal e sprejema darila blagajna pred vhodom v gledališko dvorano, ki bo odprta vse do pol 9. Vstopnine ni. 0 0 odkritju grobnice celjskih grofov smo pred včerajšnjim obSirno poročali. Kar emo poročali, je za enkrat vse, kar se da o tej zadevi povedati. Delno pomanjkanje denarja je zahtevalo ; ustavitev dosedanjih del. Tudi bi se dela močno ' zavlekla, kar bi oviralo službo božjo. Zato so za I enkrat odkriti del sj>et zakrili. Nadaljnja raziska-! vanja se bodo pričela na drugih mestih cerkve. Vsekakor bi bilo Silno želeti, da bi mestna občina čimpreje dala koneervatorju gosp. Maroltu na razpolago potrebnih sredstev, s katerimi bi bilo možno ta dela nadaljevati. & Gospodarsko poslopje je p«*or*k» v torek 2. decembra t. 1. zvečer posestniku Martinu Božfu v Košnici, bratu odvetnika dr. Božiča v Celju. Ogenj je nastal okoli pol 7 zvečer in je poslopje gorelo nekako do 10 ponoči. Poklicano gasilno dru-, štvo iz Celja žal nI moglo ukreniti ničesar učinka-1 vitega, ker primanjkuje v tem hribovitem terenu votle. Kako je ogenj nastal, je doslej nepojasnjeno. Nov zdravnik v Velenja. Sekundarij ceK-1 ske javne bolnišnice gosp. dr. Davorin Kolšek i je z včerajšnjim dnem prevzel ordinacijo za pokojnim dr. Brankom Žižkom v Velenju. er Veliko marijansko akademijo priredijo v ponedeljek dne 8. decembra t. 1. popoldne v gledališki dvorani Ljudskega doma celjski dijaki-kongreganlsti v počastitev svoje vzvišene patrone. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Želeti bi bilo, dn bi celjsko občinstvo obilno podprlo idealizem našega dijaštva. Kočevje Vinceneijeva družba je tudi letos zaprosila sv. Miklavža, da se oglasi med tukajšnjimi i malčki. No veselje, ker bodo obdarovani vsi i otroci. Nn osnovni šoli bo prihod sv. Miklavža I in razdeljevanje daril oh 16. Na rudniku v čakalnici pn ga bodo pričakovali ob 17. Velike količine odpadkov odstranijo iz telesa z blagim in sigurnim delovanjem Artin-dražeje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatffe po 8 Din zadostuje za 4—6 krat. □ NJ. Vel. kralj — Prosvetni zve«. Predsednik mariborske Prosvetne svcee dr. Josip H o h -n'jec je prejel včeraj na vd.mostno brzojnvko, ki Jo Jo odposlal v imenu zvezdnih delegatov ob priliki Četrtkovega občnega zbora Prosvetne zveze sledeč odgovor od ministrstva dvora: »Nj. Vel. kralj je sprejel z zadovoljstvom izraze vdanosti udeležencev rodne skupščine Prosvetne zveze v Mariboru ter ml je blagovolil naročiti, da izjavim njegovo zahvalo. — Minister dvont B. D. Je vtič. □ .Miklavž prihaja... Jutri ob pol 21 imata mariborski Ljudski oder in slovensko jievsko društvo >Marlbor« v dvorani Prosvetne zveze svoj obi-čajni Miklavžev večer s pestrim sporedom; darila naj se do jutri ob 19 izročijo v pisarni Prosvetne zvezo na Aleksandrovi cesti 6. Splošno znano je v Mariboru, da je Miklavžev večer »Maribora': in Ljudskega odra med najlejišimi ter najskrbneje organiziranimi. Zato ni čuda, če uživa ta tradicionalni večer svoj sloves in ce bo tudi letos dvorana Prosvetne zvezo prenapolnjena vedrih in Živahnih MikJavževcev, Vsi! — Agllnil lAitoliškn omladina pa priredi drevi ob 19 v svojih društvenih prostorih Miklavžev večer za otroke, jutri ob pol 20 pil ta odrasle. Vljudno vabljeni! П Na v idej tajinstvenu smrt je doletela hlapca Josipa Pretola na Slemenu nad Selnico ob Dravi: njegov tovariš Josip Malek ga je, kakor smo že izčrpneje poročali v številki od srede, potolkel do smrti z — bičevnikom. Na predlog tukajšir ega državnega tožiteljstva se je izvršila nad truplom mrtvega Pretola obdukcija, ki ie nn PretOlovi glavi dognala kot poelediee udarcev 7, bičevnikom tri komaj zaznatne udarine, da bi komaj mogli poriniti list vanje, iz katerih je curljala kri. Obduk-ciijeka komisija je dognala, da je Pretol imel že svojias razpočeno lobanjo, ki se pa očividno ni povsem zacelila, ker bi sicer bilo težko Cerjetno, da bi nekaj udarcev z debelejšim koncem bičev-nika moglo povzročiti smrt. Malek, ki je bil po izvršenem dejanju, kakor smo že poročali, neznano kam izginil, se je sedaj sam javil orožništvu v Selnici ob Dravi. П Prva otroška predstava v letošnji sezoni bo najbrže v nedeljo v tukajšnjem gledališču. Uprizori se Raederjeva pravljična igra s jietjem, plesom in godbo »Aladin« v H. To maš I če v i režiji. Plesne točke Jo našludiralu gdč. Erna Kovačeva, nove dekoracije je izvršil g. Ussar; sodeluje del vojaškega orkeslra. Pravljično orientalsko obeležje te čarobne igre bo deci gotovo zelo ugajalo. □ I)tih maščevalnosti... Dne 1. sefvtentbra 1930 sla se v Ruperčah sprla Ignacij Pavalec ler 24 letni delavec Jožef Bednaršek iz Maribora. Kakor da bi bilo človeško življenje kos slanine. Pavalec je zgrabil za nož ter prizadejal Bedmvršku rnnitev nn levem nadlehtju; in kakor dn moro obveljati načelo zob za zob: šel je Bednaršek po železen drog ter z istim zamahnil Pnvnlea po glavi in hrbtu. Pri tem 'je Pavalec prišel ob prvo levo rebro. Pavalec je nato izvršil samomor; vendar ni zadobljena poškodba v nikaki zvezi z njegovo smrtjo. Bednaršek je včeraj sedel 11a zatožni klopi ler se zagovarjal s silobranom. Bednaršek je bil obsojen na Irl mesece strogega zapora, pogojno tri leta. П Jagodo ▼ — dorembrn. Gosp. Ivan Krnjne je prinese! v naše uredništvo nekaj lepih jagod, ki jih jo nabral te dni na Meljskem hribu Najprl-srčnejša hvala za jvizomest. O Mariborskemu reševalnemu oddelku je darovala krčevinska občina znesek 500 Din. Najpri-srčnejSii hvala! — Poveljstvo. □ Za kotporfažo našega lista iščemo sposobne ljudi; vprašali pri upravi 11a Koroški cesti 1; predpisana starost 10 ozir. 18 let. Sprejemajo so tudi ženske. n Bala platna — čigava je? Sredi Peker je obležala na reesfi cela bala platna; prizadeti naj se blagovoli oglasiti pri orožniški postaji v Studencih. □ Priporočamo! čaj nove /etre in bosnto zalogo daril za M i k 1 a v ž 11 ter obeske za božično d-evo. Prvovrstno sveže blago solidne cene in točna postrežba. — J ni in Lrmjalc, Maribor. TrbovVe Proračun. Predlog županstva za proračun bodočega leta je razpoložen in vsebuje sledeče iznose: Gospodarstvo 336.407 Din, uprava 514.191.75 Din, glavnice 797.802 Din, redarstvo 169.655.50 Din, javna dela 187.000 Din. zdravstvo 174.497.75 Din, dru^i stroški 91.400 Din, socialno skrbstvo 463.000 Din, šolstvo in prosveta 966.796 Din, kmetijstvo 66.OCO Din, izredni izdatki ali rezerva k proračunu 105.000 Din, skupaj 3,771.934.20 Din. V proračunskem predlogu ne vidimo tozadevne postavke vasi Knezdal Planinska vas. Ker jc žc fond 100.000 Dm m ta vsola še nc zadostuje za potrebno omrežje, je treba nekaj dati tudi v sedanji proračun. Lanski je v te svrhe določil 20 tisoč dinarjev. Sv. Miklavž vabi otroke in starše, da pridejo danes v petek pogledat rnegove darove v Društven dom oi> 5 popoldan. Naročila sprejema v društvenem konzumu Trbovlje. Hrastnik Praznik rudarske zaščitnicc sv. Barbare sc bo obhajal, kakor po navadi, na Dolu dne 7. dec. Drugi dan 8. dec. bo obletnica, odkar imamo v Hrastniku službo božjo in obenem praznovanje praznika sv. Barbare. Takrat se bo v naši zasilni kaipeli pela nova pesem »sv. Barbare«. Knjige Mohorjeve družbe še niso prišle. Šolske zadeve: V četrtek bo zopet kemisi-jonelnt ogled prostorov za novo šelo. G. Alojzij Loger je dal na razpolago najbolj sigurni prostor kar jih je v Hrastniku in sicer na Logu za velikim kozolcem. Sv. Miklavž obišče šolarje letos v Narodnem domu. Po krajnem šoilskem svetu bodo najbolj ubogi z obleko obdarovani. Prispevali so tudi zasebniki Radi tega ne pride sv. Miklavž k društvom kakor druga leta. Obrtne zadeve: Vajenška preiskušn:a pri zadrugi kro'jačev in krojačic bo na novega leta dan v gostilni Božič v Trbovljah. Ljutomer Osabn* vest. Vodstvo lukvšnje žandurmedj-ske stenice je pred kratkim prevzel g. Lazar Pav-lcvič, rea.ktivirani žandarmerijski podporočnik. Občinski proračun mestne občine je sestavljen in razgrnjen v občinski pisarni strankam na ogled. Rok za reklemaci e traja 14 dni. O glavnih postavkah bomo poročali prihodnjič. Miklavžev večer priredi Prosvetno drultvo v Katoliškem domu v nedelo popoldne, Nrijp »j se uprizorila dve igrici, »Zdravnikov strežnik* in »Sv. Miklavž«, nato pa nastopi sv. Miklavž s svojim spremstvom in z darili. Darovi sc sp-ejemajo predpoldne in ooooldne v Katoliškem domu. Vaša liubliena ':;ava je dozorela pod vročim troplčnim solncem Brazilije ali Srednje Amerike. Več kakor 8/10 vse kave prihaja od tam. Čira višja je lega zemlje, kjer raste kavo, tem boljša jc. Iz takih najboljših vrst je izbrana meianica kave Hag, katero poznavalci tako cenifo. Pa ne samo to. Iz kave fe odstranjen marsikomu škodljivi kofein. Kava Hag je torej edina pristna zrnata kava, katero lahko pije vsakdo, tudi pozno zvečer, ne da bi s* mu kratilo spanje, brez neprijetnih in celo Škodljivih učinkov, kakršni so utripanje srca, razburjenje živcev, povišanje krvnega pritiska. Zalo |e kava Hag za zdrave in bolne vzorna kava. Kava Hag je naprodaj v vseh dobrih trgovinah z živili, dobi sc pa tudi v kavarnah in hotelih. Radio Programi Radio-LiubJlanat Četrtek, 4. decembru: 12.15. Ploščo (slovenska glasba, plesni šlagerji). — 12.45 Dnevne vesti. — 17.30 Otroška ura, radio tetka. — 18.00 Plošče. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnaslične vaje. — 19.00 Dr. Mirko Kupol: Srbohrvaščina. — 19.30 Dr. Valter Bohinec: Geologija naše zemljo. — 20.00 Prenos koncerta .Sloge iz dvorane »Ljubljanskega dvora«. — 21.00 Koncerl pevskega kvarteta Glasbene Matice. — 21.30 Radio orkester. — 22.15 Havvai-jazz. Petek, 5. dec.: 12.15 Plošče (klavir in violina, operne arije). 12,45 Dnevne vesli. 13 Cas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester. 18.30 Dr. Reja: Vremcnoslovje. 19 Dr. Lovro Sušnik: Fr.mcoščina. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Zemljanova. 20 Miklavžev večer. 21 Radio orkester (otroška glasba). Drugi programi 1 Petek, 5. deccmbra. Belgrac:: 12.45 Radio orkester. 17.30 Narodni napevi. 20.30 Koncert. 21.30 Radio orkester. 22.30 Novice. 22.50 Balala;ke. — Zagreb: 17 Prenos glasbe iz kavarne »Corso«. 20.30 Prenos koncerta iz Belgrada. 22.30 Novicc, vreme in sneg. — Buda- Rcst: 17.20 Ciganski orkeder. 19.30 Prenos oper«, lilan: 19.30 Pestra glasba. 20.30 Zabavni večer. 21.40 Pestri koncerl. — Praga: 19.20 Ljudski večer. 19.45 »Miklavžev večer« (solo, zbor in orkesler). — Langcnbcrg: 19.15 Miklavžev večer. 20 »Bož.iček na zemlji«, pravlična radio opera; G. Kncip. 21.20 Večerni koncert radio orkestra. — Rim: 20.32 Plesna glasba. 20.50 »Lepa Helena«, opereta; Olfenbach. — Berlin: 16.30 Zbori: nabožne pesmi. 17.50 Klavir. 18.30 Zabavna glasba. 21.10 Koncert orkestra. — Katovice: 20.15 Simfonični koncerl Filharmonije. — Toulouse: 18.30 Plesna glasba. 18.55 Simfonični koncert. 20 Argentinski orkester. 21 Koncert. 22 Vojaška godba. — London: 17.15 Plesna glasba. 21 Koncert vojaške godbe. — Mor. Ostrava: 18 Plošče. 18.50 Lahka glasbe. 19.15 Praga. 20.20 Bratislava. — Leipzig: 16.30 Zabavna glasba. 19.30 Plošče. 21 Slušna igra. 22.50 Plesna glasba. so najlažji pot, po kalerom prihaiajo bolezenski klice v naše telo Razgreti ljudje rabijo pri zabavah okusne Anacot-paStilje ur. Wanderja, da se obvarujejo prehlada, nahoda in influenre. Dobivajo so v vseli lekarnah. Cena malega zavoja Din 8 -, velikega zavoja Din 15'- Ljabtjansko gledališče Drama. Začetek ob 20. Petek, 5. decembra: Zaprlo. Sobota, 6. nov.: GOSPA MINISTRICA. - Ljudska predstava |x> znižanih cenah. Izven Nedelja, 7. dec. ob 15: PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE, prva Miklavževa prireditev _ Izven. Znižane cene. — Ob 20: MLADO-LETJE. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Opera. Začtdek ob 20. Petek, 5. decembra: Zaprto. Sobola, b. dec.: LA MASCOTTE. Ljudska pred- stava po zniž. cenah. Izven. Nedelja, 7. dec. ob 15: MADAME BUTTLRI LY. Gostuje ga. Zlata Ojungjenac-Gavtlla. Ljudska pTfdslava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20 zvečer: RIOOI.ETTO. Gostuje gospa Ober walder in g. Josip Rijavec. Izven. Mariborsko gledališče Pelck, 5. deccmbra: Zaprto. Sobota, 6. dec. ob 20: PRODANA NEVESTA. -Premijcra. Poizvedovanja Pozabljena aktovka. Pri nakupovanju vozn« karte je v sredo dr»e 3. t. m. zjutraj |x>zabil akademik Korošec llnberi ua polici pred blagajno, svoio aklovko. v kalen je bi! indeks, več knjig in skript. Izgubo aktovke jc opazil šele v Skofji Loki. Ob prihodu v Kranj opoldne nI mogel dognali, kje naj Iii se aktovka nahajala. Kdor jc aktovko pomoloma vzel se prosi, da jo vrne na gornji naslov ie I radi važnosti dokumentov. Griša: Miklavževa Jetičin Miklavžev večer M. K.: Pisala je sv. Miklavžu Sn - umrlo Jelica ne ve, kaj bi počela. Kaj bo rekla mama, ko jo bo videla v tako lepi obleki? Zelo dobra in usmiljena gospa, si misli. »No, vidiš, zdaj ti ne bo mraz. Joj, kako te zebe. Semkaj k peči sedi, takole ...« Gospa jo zadovoljna in se smeje, saj ona ni nič manj srečna kakor Jelica. Potem gre nekam v drugo sobo, a kmalu se vrne s polnim krožnikom sladčic in z veliko rumeno potico... Joj, Jelica kar verjeti ne more, sline se ji pocede, saj se ji smeje ta dobra potica, s katere kukajo sladke rozine ... Hm ... Jelica ne more spregovoriti. Rada bi rekla, da je to preveč, preveliko darilo. A sladčice se ji smejejo, smeje se potica, tako prijetno diši... »To ti bom pa zavila, da boš nesla domov mamici,« pravi dobra go«pa in zavija te dobrote v papir in napravi velik zavoj. »Hvala vam, dobra gospa,« več ne more Jelica spregovoriti. »Le pojdi zdaj, Jelica, k materi domov, pozno je že. Drugič se le še kaj oglasi in bolno mamico pozdravi.« л Jelica že hiti skozi mesto. Srečna je. In nič več. ji ni mraz, saj ima gorko obleko. In kako jo greje čepica, nič več ji ne prši mrzel sneg v obraz. Vsa vesela je in misli na mamico, katero bo tako razveselila. Pride domov in na lahko odpre vrata. Mati, ki dremlje ob peči, se zdrami. »Jelica, si ti?« »Da, mamica, tudi naju ni pozabil sveti Miklavž. Glejte obleko, plašček, pisano čepico in tu notri potica, same sladčice.. a Prižgala je luč. Jelica hiti razkladati po mizi pisane dobrote. Medtem pripoveduje svoj doživljaj in zoblje sladčice. Joj, kako se to i prilega njenema lačnemu želodčku ... Ah, kaj j pa je to?... Prav na dnu — velik, čisto nov j bankovec... Vidiš. Jelica, tudi revnih ljudi ne pozabi sv. Miklavž!« Hat o, olroci! Prosite radodarnega svetea božjega, da vam poleg raznovrstnih igrač, sladčic in drugih daril ja zagotovo prinese nocoj tudi prelepo pravljico iMatdenčeh Jokpc ki jo je spisal Kotičkov striček in izdala v krasni knjigi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Opozorite Iudi mamico in očka na to knjigo, da bosta še onadva prosila sv. Miklavža za vas! Of»oc«. aV veste, kdo re ta oobtč? Cujte in strmite: ta pobič je - Kotičkov striček. To se pravi: takšen je bil Kotičkov striček tedaj, ko mu je bilo komaj sedem let in se je pravtako kakor zdaj vi veselil prelepili darov sv. Miklavža. Kar poglejte ga, kako srečno in zadovolno sedi poleg svojega očka in mame z zvrhano košarico v naročju! Zdaj, ohjej. zdaj ima ta pobič že dolgo, do pasu segajočo brado in sv. Miklavž se ga ne spomni več... Kajne, je bil fant od fare Kotičkov striček nekoč! Sedla je punčka, srček materin, ljubljenka očetova, za mizo, sedla je, pomočila pero v črnilo in začela pisati v zelikimi, okornimi črkami: Ljubi sveti Miklavž! Ne pozabi name, prinesi mi kaj! Prinesi mi, lepo te prosim, lep dežniiek in prazniino obleko. Pa copalke pa ročno torbico pa še kaj drugega mi tudi prinesi! Vedno bom molila in bom pridna in bom ubogala mamico... Ljubi, ljubi sveti Miklavž, da ja ne boš pozabil name, da mi boš je zagotovo prinesel, kar te prosim! Lep pozdravlek od Tvoje Cilke P u s t a v r h o v e. (Stanujem s svojo mamico in otkom na Rakeku v hiši štev. 167.) Tako je napisala punčka. Potem je vtaknila papir v ovitek in položila pismo skrivaj na okno, da ga ponoči mimogrede vzame sveti Miklavž... In se je sv. Miklavž ponoči res spustil po srebrni lestvi na zemljo in je tiho in skrivnostno hodil od liišc do hiše ter pobiral pisemca otrok. Našel je tudi pisemce male Cilke. Odprl ga je in prečital. In si je zamišljeno pogladil dolgo, častitljivo brado. Potem se je zadovoljno nasmehnil in dejal: »Tole punčko, tole mojo zlato punčko mo-uant prav posebno obdariti' Ne bom ji prinesel ne dežnička ne copatk ne torbice in drugih takih reči, ki jih čas zdrobi; izkazal ji bom svojo posebno naklonjenost: vzel jo bom k sebi v sveti raj, uvrstil jo bom med svoje spremstvo, da bo angelček med angelčki ...« Tako je sklenil sv. Miklavž. Položil je Cilkino pisemce nazaj na okno in odšel tiho in skrivnostno, kot je bil prišel, dalje v črno noč — — — Naslednjega dne proti večeru se je mama male Cilke grozno prestrašila. Kar nenadoma, kar nepričakovano je njena punčka, njena zlata punčka, široko odprla oči, hladno zakrilila z ročicama po zraku in se zgrudila... Angel smrti se je je dotaknil z nevidnimi perotmi in jo poljubil na belo čelo. »Cilka! Srček moj! Dušica moja! Kaj ti je?« je kriknila mama in se v divjem obupu oklenila njenega vratu. Punčka pa je bila med tem že zatisnila oči in umrla. Umrla je, stara komaj devet let. Umrla baš onega dne, ko ie bil nien god. Kdo bi popisat vso bolest materino, kdo preštel vse njene grenke solze? Umrla je punčka, njena duša pa je splavala zlatim zvezdicam naproti. Umrla je punčka, njena duša pa je postala angelček v spremstvu sv. Miklavža. Umrla je punčka. — Nncoj, na Miklavžev večer, pa se bo vozila z Miklavžem na srebrnih saneh preko gora in dolin, in njene ročice, njene revne, slabotne rokice, ki so prej same prosile, bodo nocoj drugim dobrote delile ... In bo poslej vsak solnrni žarek, ki bo padel iz sinje višave v materino samotno žalost, kakor punckine dušice svetal, božajoč smehljaj: Mamica, nikar ne plaknj! Tvoji punčki je zdaj tako lepo, da bi. morala biti vsaka tvoja solza utrinek radosti in ne bridkosti. Ni mi več treba ne praznvne obleke ne dežnička ne copatk ne ročne torbice... V raju. mamica, smo mi ansrelci. srečni brez vsega tega, srečni tako, da si ne želimo ničesar lepšega vee. •.« Janezek (se ves trese): Bbbom, gggospod Miklavž! (Miklavž s svojim spremstvom odhaja skozi duri. Mati jih spremlja na dvorišče, se vrne in zaklene vrata za seboj. Micka in Janezek še vedno klečita na tleh.) it Ko sla se Micka iu Janezek zjutraj na vse zgodaj zbudila, sla jadrno skočila s postelje k mizi. Joj, kaj vse jima je prinesel sv. Miklavž! V Janezkovi košarici pa m bilo ne duha ne sluha o kaki repi ali korenju. Pač pa je čez vse tiste dobrine v košari ležala dolga, z raznobarvnim papirjem ovita palica. Na njej pa je bil pritrjen listek z besedami: »Ce se do mojega prihodnjega obiska ne poboljšaš, te odnese parkelj naravnost v pekel. — Sv. Miklavž.« Tz česa nastane megla? Učitelj: No, Tonček, ali mi veš povedati, iz česa nastane megla?« Tonček: >Iz zvezd, gospod učitelj.« Učitelj (se strašno zavzame): »I, lej ga, kako to?« „ , Tonček: »Saj ste nam nekoč dejali, da sc j človeku, ki dolgo časa gleda v zvezde, zamegli pred očmi.. •« Brezskrbni Stanko, Gospa (Stanku, ki so masti г Miklavževimi dobrotami): "Pobič, joj, nikar ne jej to-' liko teh sladkarij — boš zbolel!« Stanko (brezskrbno zamahne z roko): i /Prava reč, če zboliin! Saj je moj oče zdrav-I nik...« (Miklavžev večer. Mati prižge luč, zagrne okna; nato gre v vežo. pogleda skozi vrata na dvorišče; ko vidi, da je vse v redu, zaklene vežna vrata in se vrne v sobo. — Janezek in Micka sedita ob peči in vprašujoče pogledujeta svojo mamico. Na mizi stojita dve košarici, pripravljeni za darove, ki jih bo prinesel sv. Miklavž.) Mati: Ali slišita zvončkanje? Pravkar je zavil sv. Miklavž s vojiin spremstvom k sosedu. Potem pridejo k nam. Micka (vesela): Joj, jr.z se že tako'veselim! Janezek (preplašeno): Ti se veseliš, Joj-mene, mene pa je tako strah! Mamica, kajne, da ne spustite parkljev v sobo? Mati: O. saj jih ne bom! Sv. Miklavž jih bo sam povabil notri, Janez! Veš, on ima v svoji zlati knjigi vse zapisano, za vsakega otroka na posebni strani, če je bil priden ali poreden. Micka: Jaz sem bila pridna, doma in v šoli. kajne mamica? Mati: Doma si še nekam ubogljiva; če si tudi v šoli. bo pa že Miklavž povedal. Janezek (mu gre na jok): Mamaaa, jaz se parkeljev tako bojiiim!! Mati (se smeje): Aha, imaš slabo vest, kaj? (Zvončkanje in rožljanje z verigami se približuje.) Micka: 2e gredo, že gredo! ' < Janezek (joka): Neee parkeljev notri, ma- j mica, neee!! (Glasovi pred hišo, vmes rožljanje z verigami iu tulenje parkeljev. Nekdo potrka nn vrata: Odprite sv. Miklavžu, ki prihaja iz nebes! , Zdaj gre neka gospa. Počasi gre. To poprosim, si misli Jelica in jo ustavi. Kevica...« Zasmili se uboga Jelica gospe. Kaj naj ti'dam? Zakaj naj pa nisi nocoj dema. ko hodi sv. Miklavž po hišah?' Dobra gospa,« jeclja Jelica, k nam ga ne bo. Sami sva z materjo in mati je še bolna; prerevni sva, da bi naju obiskal sv. Miklavž.« Gospa jo prime in jo boža po premrli ročici. Ah, kako gorke so njene rokavice ... »Kar z menoj pojdi,« jo povabi dobra gospa. Kako pa ti je ime?« »Jelica sem. Tako. Jelica. Kje pa stanujeta z mamico? »Tam zunaj mesla v majhni hišici. Šli sta liho po dolgi ulici. Nato sta vstopili v visoko in lepo hišo, po širokih stopnicah. Vstopili sta v lepo sobo. Mize pogrnjene, po stenah lepe slike, tla so gladka in .se svetijo v močni luči. Jelica skoro ne upa naprej s svojimi bornimi in zamazanimi čeveljčki, saj še nikoli ni bila v tako lepi sobi. >Jaz sem tudi imela tako deklico, kot si ti. In tudi ji je bilo Jelica ime Pa mi je umrla... Zato bo pa zdaj tebi prinesel sveti Miklavž, kaj; bi sicer dobila moja Jelica. Vidiš, tole oblekco ti bom dala, prav lepa in gorka je. In tole čepico, volneno, pisano. Na. Kar pokrij jo, vidiš, saj ti lepo pristoja...« (Micka vsa vesela poskakuje, Janezek' pa »e kremži. Mati gre in odpre vežna vrata. Miklavž v spremstvu angelcev stopi čez prag; parkelji ostanejo zunaj, tulijo in piskajo. Micka in Janezek pokiekneia, pričneta moliti.) Miklavž (Micki): Kako ti je ime? Micka: Micka! Miklavž: In tebi? Janezek: Janeeez... Miklavž (pogleda v debele bukve, ki jih nosita dva angela, išče stran in čita): Micka in Janezek! Micka, ti si pridna in se rada učiš — to imam zapisino o tebi. Zato ti bom prinesel polno košato samih dobrih stvari. Ostani tudi vnaprej taka. — A ti, Janezek — o tebi pa je zapisano, da si zelo poreden, da ne ubogaš mame, pa tudi učitelja ne ubogaš in se slabo učiš. Tudi tebi bom prinesel ptjjno košaro, ampak samega — korenja in repe. Dobil boš tudi dolgo palico, s katero te bodo včasih mama našeškali. če boš še vnaprej ostal tako poreden. — Parkelji, zgrabite ga! (Parkelji zapiskajo, lioteč navaliti v sobo.) Mati: Ne pustim — saj se bo poboljšal! Miklavž: Dobro. — No, Janezek, se boš poboljšal? Vinko Bitenc: Poredni Janezek m sv. MiMavž Nocoj je Miklavžev večer. Zunaj je zima in mraz, droben sneg naletava. Jelica in mati sta v hiši, stiskata se k majhni pečici, ki je nocoj zakurjena. Cez dan je šla Jelica v bližnji gozd in nabrala malo dračja. Tiho šepetata. »Mama, ali mi bo letos kaj priesel sveti Miklavž?« Mati skoro ne upa odgovoriti, saj bi preveč užalostila dobro hčerko. »Ne vem; sveti Miklavž ne hodi po tako revnih hišah kot je najina...« »V mesto pa pride?« »V mesto pa ...« Potem sta dolgo molčali. Slednjič si Jelica ogrne raztrgano haljico in obuje borne čeveljčke. »Kam boš šla, Jelica?« -V mesto grem, morda vidim kje sv. Miklavža in nocoj so vsi ljudje doma, potrkala bom, da kaj dobim.« »Pa se kmalu vrni.« Jelica odpre vrata. Mraz je zunaj in sneg ji prši v obraz. Stopa po zasneženi cesti, speši korake v mesto, misli na sv. Miklavža, misli na bolno mamico. Tava po mestu. Miklavža ni nikjer. Tu pa i tam potrka, dobi košček kruha, kak dinar in gre naprej. Strašno jo zebe. Slednjič obstane na križišču razsvetljenih ulic in čaka, da bi ustavila kakega gospoda in ga poprosila za dinar. Mnogo ljudi gre mimo, a vsi hite, hite, nobeden je ne sliši, nihče je ne pozna. Sovražnika sta, pa hodita vštric — beli Miklavž in črni možic. Striček Miklavžek ljubi svoj rod — malčkom prinaša tisoč dobrot. Parelj pa gleda lakomno — uh! Vse bi pobral rad črni grduh. Strašno ropoče — br-rom-pom-pom —-»Paglavci mali, zdaj vas pa bom!< Toda Miklavžek dece ne dd, koške jim polni in se smehlja. Gospodarska kriza v Italiji V času, ko se še ni zaključila preiskava proti zarotnikom v zgornji Itali.i, ie fatizem za-dobil nov udarcc. Gre samo za 12% zn ž.inje plač javnih nameščencev in vendar se jc faiislična 2g:adba stresla do temeljev. Že deveto leto padajo s (aiističnih tribun obljube za obljubo »temu Izvoljenemu narodu«, da rabimo izraz nekega rimskega lista, zdaj pa znižanje plače s-edi najhujše draginje in brezposelnosti. Niso zadeti samo državni, deželni in občinski uslužbenci, temveč reže ukiep globoko v vse naroJno gospodarstvo. Istočasno je nam-eč vlada začela boj za znižan e cen. Brzojavno sklicuje v Rim korporacijski mi .ister predstavnike vseh pridobitnih panog. Peki se ukvarjajo, kako bi ceneje kruh p;kit, trl'nar'1, kako bi moko ceneje p odajali, hišni lastniki so 2* znižali najemnine za 10% in listi se bodo prodajali za pet stotink ceneje. Pa dobro, če bo vse ceneje, javni nameščenci vendar ne-bodo posebno prizadeti in zasebnih nameščencev v adni ukrep ne zadeva! Že en sam pr mer nam pokaže, da je vlada s svojimi na;novejšlmi ukrepi zadela vse narodno gospodarstvo. L'sti se bodo odslej p-o-daujali po 20 stotink mesto po 25. Zato pa so izdajatelj že znižali plače ured ikoni in drugim nastavi ;encem ter nekaterim sotrudnikem in stavcem kratkomalo odpovedali službo. Listi bodo izdaje skrčili, paplr.a pode manj, dMa bo manj, zaslužka man;, brezposelnosti več. Dne 1, julia, ko so bile odpravljene zadne orne itve v stanovanjski kupčiji je bil za hišne lastnike velik praznik. Stavbni obrti je bi'a dana nova pobuda. Že po štirih mesecih morajo hirni lastniki znižati na-leirnine, kar je stavbni obr'i le v škodo. Kdo bo naložil denar v hiše, ako mu pride korporacijski minister z novim ukrepom za zn'žanje na'cmn'n, še preden jc hišn pokrita? Iz novih ukrepov, večnih izprememb, ki jih jc fašistični korporativ'zcm ie toliko prinesel, se poraja nestalnost in negotovost, ki sta najhujši oviri konsolidacije narodnega - znatno manjši kakor ani. Primerjava, z lanskim letom kaže, da pada nvoz trko po količini kakor po vrednosti, v čemer vidimo zmanjšanje nas« kupni- moči našega ktnetu In tUdI deloma industrije. V tnesecU oktobru je. znašal nnš uvoz 123.001) toun zu (120 7 milij. Din (lani oktobra 748.1 milil, letos v septembru 619.3 milij.). Najvarnejši pred-mell ki smo jih uvažali so bili v oktobru (v oklepajih podatki za september; vse v milij Din): bombaž sirov 14 S (13.8) predivo 4« (i (42.4), tkanine 60.4 (72 5), volnu sirova 5.6 (6.9), predivo fl.U (10 7). tkanine 33.7 (49.1). želelo nepmlehino 0.4 (13.0), pločevina 0 1 (8.7), cevi 1.7 (6.1), tračnico. *el. materini 0.2 (fi.l), razni predmeti iz železu 290 (25.2), svila, predivo (1.(1 (6.4) tkanine 7.4 (7 8\ n-ifta 16.7 (9.0). kože dom. živali nepredelane 15u (18.1), čevlji 5.4 (7.7). kava 11.4 (10.4). riž 5.8 (4.7), premog 11.1 (17.4). stroji tn aparati 41.9 (88.2). električni m.iterlal 18.5 (10.9), prevozna sredstva 100 (12.7). Skupno je v prvih tO mesecih t. I. znašal n->š uvoz 1 2ĆO.COO ton za 5897 3 mili j. (krni v prvih 10 mesecih 1375000 ton za 6373.3 milij.). Po količini "e torej uvoz nazadoval za 8.1%, po vrednosti pa za Bilanca naše zunanje trgoviue zn lo dobo je izkazovala jiasivnosl za 230.3 milij. Din. Luui v prvih 10 mesecih je bila naša zunanja trgovina pasivna samo Za 44.3 milij. Din. to pa zaradi izredno velikega izvoza /itn, ki gn letos ui. Združitev kmetijskih strokovnih lis'ov. K 'kor poroča aadnji .Kmetovalec, jc Kmetijska družba sklenila zvišati članarino od 20 mi 40 Din letno. Družba namreč namerava Kmetovalca razširiti in povečati, liko da bo lahko nadomestoval kmetovalcu vse drugo kmetijske strokovne liste, ki so bili skupno predragi. Tečaj za mizarsko luienje v Mariboru. Ponovno opozarjamo mizarske mojstre, in pomočnike na dvodnevni tečaj za mizarsko luženje, kl se vrši v Mariboru. Prvolno nameravani termin je na željo interesentov preložen na soboto in nedeljo 13. decembra. Naknadno prijave je poslati najkasneje do torka 9. t. ni. nn Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. Pripominjamo, da se bo predelalo luženjo fpajcanje) hrastovega, smrekovega. javorovega, bukovegn. jelševega, češnjevega In orehovega lesa na podlagi 120 receptov. Vsak ude- f 1; * danes več kot itirrkrat dražje kot p-ed vojno. Cene življenjskih potrebščin na debelo so že padle na točko, na drobno pa se sučejo okoli petkratnih predvo nih. Bela moka se je leta 1913 prodajal* po L. 28.50 stot, danes »lane 110 (povilek 38094); kruh je bil 1. 1913 po 0.40 kg, dante se prodaja po 2 liri (povišek 503%). Do.lm ni cena moke niti štirikrat v iS,a kot pred vojno, se kruh prodaia petkrat dražje. In te n:skladnosti hoče »daj fašistična vlada odpraviti. Zato p itiska na trgovce na drobno, da zniža o .cene. Splršno mnenje v gospodarskih krogih pa je, da vpivajo od-loču oče na cene na drobno državni h občinski davki; dokler se driava ne odloči za znižanje davkov, ne bodo izdale niti konfinacie, ki jih napovedujejo fašistični listi. Tako trn o zopet pri izhodni točki, pri državi, ki ne more znižati davkov, kakor ne more zadostno plačevati uradnikov, ker sama potrebuje denarja. Circulus vitiosus. Preostane edina rešitev: znižanje driavnih s'roškov, ki je mogoče, ako se opusti oboroževanje in fašistična p-esti?na po'itika. Za ta korak pa se laši-zem ne bo nikdar odločil, ker bi v tistem trenuiku nehal biti fašizem. Znižanje plač je itali'ansko javnost osupnilo, ne pa tiste poklicane, ki so tako --rečni, da la^ko pogledaijo maJo za kulise. Bivii finančni mini ter De Štefani se je vrnil iz Amrrike b ez d narja. Pogajanja s Credit Lyonnais za posojilo so se izjalovila. Zdaj poskuša bivši finančni minister Volpi svojo srečo v Ameriki Država rabi d: nara. Med zadnjim obiskom v Livo nu je duc« naročil, da mora biti lO.COO tonska kri žari a »Gorica« še letos dokončana. Državni obračun izkazuje dne 31. oktobra, to je na koncu prvih šti ih m secev 729 mi-liionov primanjkljaja; samo v oklebru je priman -kljaj narastel za 150 milijonov. Med drugim dolguje država 37 milionov blagajni za amortizacijo notranjega dč'ga, ki so jo obnovi l komaj jtli a meseca. Le nekaj številk, da pokažemo, s kakšno težo prtiska notranji do'g na državne fnan e: leta 1927 je znašal 86.4?3 mil.. 1. 1924 87 03«) milj., 1. 1929 87.689 milj. in 11. oktobra J930 88.^83 nii'i. lir. Dolg torej raste. Dne I. novep-bra 1931 zapi-dejo prve seri'e dcvrtlt'nih držrvnih bonov v znesku 3.807 milj. lir. MussoPni je v svojem zadnjem govoru, obljubil, da iih bo. država izplačala. leženec prines s seboj po več z vodo brušenih deščic v dimenziji 10X20 cm in ti—8 tum debeline. Poučuje strokovni učitelj Tehniške кгеч1пје šol«' u. Adolf Dolnk. ВОГГО Milu 4. dm-.embti, 1 tki' denar Gibanje tečajev ua deviznem trgu je bilo ue-nuotno. Promet jt> bil znaten, posebno v devizi Ne\vyork. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, ostale zaključene devize pn ji- dala Narodna banket. Liuiilj'Miit. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2*274.50- 2280.60 (2277.50), Berlin 1349.95 bl„ Bruselj 789.05 bi.. Budimpešta 087 05—990.05 (989.15). Curih lOCS.tO bi., Dunaj 794 ($7—797.67 707.07. London 274 72 bi., Newvork 56.37—56.57 (50.47), Pariz. 222.29 bi.. Praga 107.:«—108.13 (107.73), Trst 295.27—207.27 (206.27). /aprrt lt. Amsterdam 2277-"0 bi., Berlin 1347.75 —13č0.7o Bruselj 789.05 bi.. Budimpešta 987.65— 990.65, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 794.07— 797 67, Oondon 27432—275 13, Newvork 56 84— 5(5.54, Pariz 221.29 -223.29. Praga 167.33-168.13, Trst 295.3838—297.3838. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal (»9 milij. Din. Belgrad. Anistertlain 2274.50—2280.50, Berlin 1847.75—13.50 75 Bruselj 787.57—7C0.57, Budimpešta 987.05—990.65, Curih 1094.10-1097.40, Dumj 794.67 -797.67, Loudon 274.82-275.12, Nowyork 56 87-56.57, Pariz 221 29-223.29, Pragu 167.33-168.13. Trst 205 27 -297.27. Curih. Belgrad 9.1 i'80, Amstordaui 207.725, Atene 6.675, Berlin 123 10, Bruselj 72. Budimpešta 90 26, Buk&rešt 3.0625, Carlgtad 2.-M5, Dunaj 72.63. Loudon 25.06375 Madrid 58, Newyork 516.175. Pariz 20.28, Praga 15.805, Sofija 8.785, Trst 2705, Varšava 57.86, Kopenhugen 138.05, Stockholni 138.5, Oslo 138.05, llelsingfors 13. VREDNOSTNI PAPIRJI Danes je bila tendenca za državno papirje neenotna. Vojna škoda so je ponovno učvrstila, popustil pa jc 8% Bler., dočim je bil čvrstejši 7% Bler, ki Je bil zuključovan po 81.25 in 81.50. V Belgradu pa jo škoda po učvrstitvi na 42675 popustila na >124 pred zaključkom borze. Meti bančnimi papirji so je učvrstila Poljobanka na 56. *0 nadalje so bile zaključene po neizpremeujenih tečajih Unlonban-kn, Pnštediona, Obrtna in Zemaljska banka. Industrijski papirji beležijo zaključek v delnicah Drave po običajnem tečaju, nadalje so Vevče popustile na 124 in zaključek je bil tudi v delnicah brodske tvornice vagonov. Ljubljana. H% Bler. po*. 91.76 bi., 7% Bler. pos. 81.75 bi., Tob. srečke 50 bi., Celjska 160, Lj-kred. 122, Praštediona 980, Kred. zavod 170-180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 400 bi., Ruše 280—800. Zagreb. Dri pap.: 7% inv. pos. 83—87, agraii 52 50 bL, vojna škoda ar 428-429 (480, 428), kasa 427-428.50, 12. 128- 429.50 (428), 2. 419-419.50 (419.50), srečke Rdeč. križa 50 bi., Bler. pos. 91-91.50 (91.15), 7% Bler. po«. 80.75-81.25 (81.25 -81.50), 7% pos. Hrt hip. banko 81.25 bl„ (5% begi. obv. 72.50 bi. Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Katoličkn 35-87, Poljo 5G—56.50 (56.50), Kreditna 96 den., Union 190—191 (190), Jugo 77.50 —77.75, Lj. kred. 122 den., Medjunarodna 67 den., Narodna 8126—8130, Obrtmi 3«-37 (36). Praštediona 980—935 (930), Etuo 185 den., Srbska 192— 198, Zemaljska 128—129 (129). Industrijske delnice: Nar. Sum. 26 den., Guttmann 188—140. Slaveks 50-56, Slavonija 200 den., Našice 1000—1010, Danica 100—108, Pivura Sar. 200 den., Drava 285— 286 (235), šiečerana Osjek 297—300, Nar. mlin. 20 den., Osj. Ijev. 2C0 den., Brod. vag. 80—95 (90), j Union 95—115, Vevčo 124—125 (124), Isis 40-45, I Ragusea 380 - 390, Octvania 210 den., Jadran, plov. j 590 bi., Trboveljska 373—875. Belgrad. 7% invest. pos. 86—87 (86.50), agrari 52.50 den., vojna škoda 425.25 -427 (42(5.25; 426— 126.75, 425.50—121), 12. 427.50-427.75 (427.50, 427.25)- 7% Bler. pos. 80.50-81, 7% pos. Drž. hip. banke 80—81. Notacije državnih papirjev v Inoiemstvu. London: 7% Blerovo posojilo 80—81. Newyork: 8?J Blerovo posojilo 90—90 50, 7% Blerovo posojilo 80.25-80.75, 7% pos. Drž. hip. banko 79.25—80. Dunaj. Podott.-savska-jadran. 8ti.t>5. VViener Bankverein 16.90, CreditanMalt 46.90, Eecompteges. 157.95, Aussiger Cbemische 158.75, Mundus 14«t. Alpine 19.10, Trboveljska 40.95, Leykam 8.50, Rima Murany (->7.20. Žilni trt! Položaj na žitnein trgu jo stalen. Koruza je nadalje čvrsta pri neizpremeujenih cenah. Ravnotako so ostale cene pšenico neizprentenjene. V ostalem ni izprememb. — Novos^dskn lwr/.u zaradi pravoslavnega prazniku ni poslovala. V L ubliani so notacije nsizpremen ene. Budimpešta. Tendenca- pšenica: mlačna, koruza: stalna. Promet srednji. Pšenica marec 15.50— 15 68, zaklj. 15 51—15.52, maj 15.38—15.57, rž marec 9.60—9.68. zaklj. 9.66—9.67, koruza maj 12.65— 12.78, zaklj. 12.72-12.73, tranzit maj 10.50—10.55, zaklj. 10.53—10.55. Živina Sojem > Kranju dne 2. der. 1930. Na trg jo bilo prignanih: Volov 81, prodanih 32, cena 4000 do 3000 Diu; krav 72, prodanih 20. cena 2500—1600 Din; telet 7, neprodani, cena 1000—750 Din; junic (>, prodanih (5, cena 3000—2500; bikov 5, prodana 2 cona 6000 4500 Din; ovc 15, neprodane, cena 200—140 Din; koz 2, neprodani, cena 400—300 Din; svinj 40. prodane 3, cena 2000—800; prašičev 45. prodanih 14, cena 2000—300 Din. Šport PROGRAM SMUČARJEV SK ILIRIJE V I- 1931. Kol voditel ica v vseh sportn-b panogah, ki j so razširjene v Sloveniji, si je začrtala Ilirija z.lo obesežen program, ki ga bo imela pr.ho-n e leto. Ilirija je prvi klub, ki je pti nas začel gojiti športno smučan.e in smučanje v obče. Izvedel je n.šeto tečajev in vzgojil lep kader smučar,ev, kakor tudi smučarskih učiteljev. Da obdrži in si zasigtira lu ii v bodoče prvenstvo na tem pa.iu, bo I.irija ludi v tej sezoni pri;edila več teča.ev. Za boži.ne prrz-nike je smučarska akciokal med NVackeroni in NVACotn. Iz vsake forme boreči se \Vacker je izgubil igro e 3:0. — Veliko veselje vlada na Dunaju nad uspehi Vienne, ki Je v Parizu dvakrat zmagala in sicer nad Cen-le Athletique s 5 : 2, nad Rncing ('lubont pa celo ■/. 8 : 1. Pariška kritika je vsa navdušena nad igro Dunajčnnov, kl ji daje celo prednost pred angleško. сл „ C < e : z-r Hane Dominik: 53 I*« i — J3 13* л» Л 5 - " -a 2 i =¥ ■ ji 5 »2 E - • 3 K 1» ^ « k «. s. i»: s1 i i55 4 a o e ~ f ж "X Џ " z * s „ • M S = 4 ' ■ M • a » K N £ t - ■ O ~ 5 S 6 « t ijM . c _ * I U 2 - - c -i- _ S -X c is^S 5<(5 S j . . v a s i: i£= a">' TfSSa I Moč treh Roman a leta 1955. ( Vroči obral se ]e moral vršiti dan in noc, ker niso smeli pustiti, d ase ohladijo peči. Sedaj pu se je vrSil še silneje. Bil jc potrojen in bi se moral se enkrat potrojiti. »Cemu vse to? Kam pa hočete s tako množino jekla?« Viljem Liissenkamp je skomignil z ramoni. >Ni moja skrb, stric. Topilnica ima naročilo, da dobavi jekla koliko mogoče. Najmanj pa milijon ton na leto. To se pravi: prizidati in se tega držati. Sicer pa... e tem niti ne izdajam nobene tajnosti: Po vsem mestu je znano, da so Američani kupili nečloveške množino jekla za grešen denar in da ga nalagajo v Nemčiji.« >Vojna bo, mladi. To sem že prej povedal.Morda, stric Andrej. Izgleda, kakor da ei hočeta skočit za vrat John Buli in stric Sam. Američan kupuje jeklo. Anglež se zanima bolj za gotove stvari. V oddelku motorjev, naše nove turbine ... nočem se bahat ... toda te so nekaj vredne in so prekosile tudi angleške. Pri poskusnih vožnjah smo dosegli dvanajst sto kilometrov. Doslej najhitrejši stroji, to je ameriški H. F. c.-tip. Tisoč kilometrov. Mi srno ga potolkli z dvesto kilometri. Angleški kapitan, ki ee je smel udeležiti poskusne vožnje, je bil kar onemel. Moril Je kar vedno znova razdaljo med Frederlchedalom na grenlandskem južnem koncu in Azori na globusu in zmajeval z glavo. Od takrat silijo Angleži ostro za turbinami. Deset tisoč komadov takoi po pogodbU Viljem Liissenkamp je motril vojna odlikovanja stričeva. -Si si obesil stara odlikovanja?v Sklonil se je naprej in otipal posamezne trakove meda jI. Bitka ob Sommi... Verdun ... Kenunelberg... Ypern ... Dixminden ... Chemin des Dames... krvavi kraji. Po tem, kar smo slišali že ko otroci, je moralo biti hudo. St*>rec je prikimal. • Mladec, štiridest let je sedaj od lega. Toda dnevi mi lie danes stoje pred očrni. Včasih se mi se danes čudno zdi, da sem takrat ostal živ... Bil je pekel. Bilo jo več ko peklo.« Starec je umolknil ob spominu. Nečak je nadaljeval temo. vStrašno je bilo, stric Andrej. Toda zdaj pride še mnogo hujše. Vojna, ki nas čaka, bo najstrašnejša, kar je svet kedaj videl. Tri sto milijonov Američanov proti sedem sto milijonov Britov. Svetovna industrija že sedaj v polnem vojne mobratu. Nova sredstva, nove ubi-jalno metode, o katerih večina ljudi niina danes niti pojma. Toda... ne gre za našo kožo. Obe svetovni sili, ki sta Se ostali, si porežeta vratove. Nihče ne more zadržati nesreče. Ne da se odvrniti. Ako ne pride jutri, potem pojutrišnjem. Toda pride. Nc verjamem, da bi doživeli žetev še v miru. Po mojem mnenju mora ameriški diktator udariti povsem nenadno in nepričakovano, če hočo dobiti boljše šanse zase. Angleži govore žo petdeset let o Saxon dayu. Mislim, da stoji pred vrati in noben človek ne moro zadržati usode.« >Noben človek .. .« Stari mož je ponovil zamišljeno. iNiso zaslužili, da bi DotočlU solzo za njimi. Rndi mene naj si porežejo vratove ... nekaj popolnoma drugega, miadec! V dosetih dneh bomo imeli pri nas obisk. Eden od Bursfeldovih. Saj setn ti pripovedoval, kako smo ga načuden način odkrili. Njegova stara mati je bila moja sestra. Sestra tvoje matere. Obiskal nas bo s svojo mlado ženo. Glej, dn prideš v teh dneh tudi ti enkrat k nam.« Viljem Liissenkamp le obljubil. Pogledal Je na uro in zapazil, da jo že skrajni čas, da odide. MoAl je hiteti, če je holol dobiti svoje lelalo na dogovorjenem mestu. Mrzlično delo ga je klicalo nazaj, proč Iz te mirne praznifcnosti v žerjavico in k prasketajočim strojem industrijskega veleobrata. * S stolpa stare cerkve v Linnaisu so doneli zvonovi. Po solnčnih strehah mesta, po obdelanih poljih, ki prinašajo v kratkih poletnih tednih neznaten sad, so se širili glasovi vzdolž doline TorneBelfa in se slednjič izgubljali v modrikasti daljavi med к borovci poraslimi bregovi. V cerkvi je vladala pridušena luč. V tisoč barvali jo silila skozi barvastu okna. Cerkev skoro prazna. Le kakih dvajset oseb na tristoletnih hrastovih klopeh. Orgle so zabučalo. Zvoki piščali so zadoncli po cerkvi. Bil aje Silvestrov« poroka. Dan njegove združitve z Jano. Orgle so utihnile. Stari duhovnik Je blagoslovil zvezo. Ja.ia v beli obleki, z inirtinini vencem v svetlih laseh, izredno nežna. Sličila jo angelskim kipom, ki jihz je ustvarila umetnost starega mojstra nad oltarjem. Silvester, ranjeno roko šc v obvezi, vendar vesel in srečen. Tik za parom obe priči obreda: Brik Truwor in Soma Atma. Z motocikljem na Grossglockner (2907 m) Ta rekord sta dosegla slušatelja dunajske tehnike Sar-torius in Pospischil. Vozila nista po poteh, marveč kar po celem. Na dirki vidimo Sarloriusa tik pod vrhom. Resnica vleče Šestindvajsetletni angleški romanopisec Evelin Wangh, ki je znan po svojih knjigah »Declinand Falb in - Vile bodies«, ki sta satiri na mayfairsko »society«, je te dni prestopil v katoliško cerkev. E. Wangh, ki ga kljub njegovi mladosti prištevajo med dvesto-inpetdesetorico najboljših ung.eških romanopiscev, ima še enega brata, ki istotako piše romane. Podobnih prestopov v katoliško vero je bilo med angleškimi književniki v zadnjih letih toliko, da postaja angleška javnost pozorna, kakor kažejo pripombe, ki jih je o priliki Wanghove konverzije napisal >Daily Ex-press«. List opozarja na čudno nagnenje med britanskimi pisatelji«, ki jih vleče v katoliško cerkev. Pred pičlim letom sta se dala krstiti Sheila Кауе-Smith in njen soprog. Compton Mackenzie je postal katoličan v svetovni vojni in pesnik Alfred Noyes 1. 1927. Evan Morgan, literarni amateur — podedoval je veliko premoženje in mu pisateljstvo ni poklic — je prestopil v rimsko cerkev 1. 1919. Slavni kon- Prtnc Louis Ferdinand, drugi sin bivšega nem-tkega prestolonaslednika, ki se vrne iz Amerike v Nemčijo, da dovrši šole. Severne ptice se setijo V zadnjem času lete čez severozapadno Nemčijo velike jate severnih ptic, ki se selijo proti jugu. Kaj takega oni kraji še ne pomnijo. Selitev ptic z vis. severa pomenja beg pred hudo zimo v arktičnih pokrajinah. Tudi čez Severno morje in čez severne in vzhodne Frizijske otoke lete dnevno silne množine ptic, med temi vrste ptic, ki le v najhujšem mrazu zapuste svojo mrzlo domovino. Te dni so opazili velikanske jate divjih golobov, katerim so sledile silne množine divjih rac in gosi. Dalje so opazili ogromne jate severnih repnikov in gorskih krivokljunov. Med ptičjimi vlaki se nahaja tudi mnogo gorskih ščin-kovcev, kanj in žerjavov. Kratko rečeno, vos severni ptičji svet beži pred divjo zimo v južnejše predele, kjer upa dobiti hrano. Ptičji vlaki lete nad pokrajinami z majhnimi presledki po cel dan in noč, in to v strnjenih, nepravilnih jatah. Od časa do časa se spuste na tla in pri tem pokrijejo na gosto cele predele. Po kratkem odmoru pa zopet nadaljujejo potovanje. — Tudi čez južno Švedsko se selijo ptice, ki lete preko Vzhodnega morja v alpske dežele. MIKLAVŽ prihaja ln obdaruje pridne otroke z lepo aluminijasto kuhinjsko garniturco, vedricami za pesek, lopaticami i. t. d. katere so v bogati izberi pri tvrdki STANKO FLORJANC1C LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Caielt« si isioSbs! vertiti iz književniških vrst so posebno tudi Maurice Baring, G. K. Chesterton in father Ronald Knox (preje domine in sin anglikanskega škofa). V kratkem uvodniku piše list, ki v verskem pogledu ne zastopa nobenega določnega stališča, še to-le: »Zopet je en britanski pisatelj prestopil v katoliško cerkev. V tem slučaju pisatelj ni mnogo več nego mladenič, v čegar spisih se kaže skoraj strastna ljubezen do skrajno modernega. Vendar je krenil — kakor toliko drugih romanopiscev od vojne dalje — v cerkev, ki se z leti ne izpreminja. Ali prihaja to od tega, da povojni romanopisci iščejo mesta, ki je prosto ozračja njihovih lastnih spisov, v katerih se skoraj izključno pečajo s svojim majhnim cocktailskim svetom? Ali pa prihaja to morda odtod, ker hitra, neprestana mena sodobnih razmer poraja željo po nečem trajnem, po cerkvi, ki ne dela kompromisov in niti za las ne popušča? Naj bo že odgovor tak ali tak, toliko je gotovo, da so ta vprašanja vredna, da razmišlja o njih vsak duhovnik, ki nosi božjo uniformo.<- Voznik v krilu Prav za prav je bila to voznica v hlačah. Zgodbica je zanimiva: V pariškem predmestju Charenton je orožniška racija med drugo so-drgo zajela razcapanega možaka, ki je takoj priznal, da nima nikakih izkazil in nobenega doma. Da je pa bil na potu na lyonski kolodvor, kjer z razkladanjem mlečnih vrčev tod in tam kaj zasluži. Moža so odvedli na policijo, kjer so ga hoteli preiskati. Tedaj pa je človek priznal: »Raje naprej povem, da sem ženskah Po poklicu je bila voznik. Rojena je bila v vogeški vasi Thaon in se piše Marija Kunz. Doma je morala orati iu opravljati druga moška dela. Potem jo je zvleklo v Pariz, kjer pa za svoje kmetske roke ni našla pravega dela. Tedaj si je oblekla moško obleko in kmalu dobila službo voznika pri nekem izvoščku. Kakor so dognale poizvedbe, je služila tu zvesto in pridno celih deset let, ne da bi bil njen gospodar ali kdorkoli dvomil nad njenim moškim spolom. Ob nedeljah je šla večkrat s tovariši v gostilno. Njen glas je bil raskav in čisto moški. Pipa ji je bila verna družica. Še danes bi bila po svoje srečna kot voznik, ako ne >ba bil njen gospodar pred nekaj leti namesto voz uvedel avtomobile. Poslej je Marija Kunz zaman iskala druge stalne službe ali dela. Padala je niže in niže, a da bi se prelevila zopet v žensko, ji ni prišlo na misel. Danee je stara 40 let in brez upa v l>odočnost. Zaradi potepuštva in nošnje moške obleke so jo pridržali v zaporu. „Tako je v Ameriki" V pravkar izišli številki frankfurtske revije »Illustriertes Blatt« čitamo to-le zanimivo dogodbico: Velik newyorški hotel išče snažtl-ca jedilnega orodja. Javi se možakar, brez ovratnika, z zakrpanimi hlačami in raztrganimi čevlji. Sprejet. Takoj gre na delo. Vzdihuje in snaži žlice, vilice in nože s smirko-vim papirjem. Hotelski ravnatelj, ki ravno hodi okrog in pregleduje, zapazi vzdihujočega moža. Stopi k njemu iu mu položi roko na ramo: »Poglejte, prijatelj, jaz sem začel ravno tako, kakor vi, — in kaj sem danes? Lastnik hotela 1 Tako je v Ameriki!« Nagovorjeni globoko vzdilme in odgovori: »Poglejte, gospod ravnatelj, .jaz sem začel kot hotelski ravnatelj, — in kaj sem danes? Snažilec jedilnega orodja! Tako je v Ameriki 1« »V tej skrinjici hranite gotovo spominke?« »Da. Glejte, to so prvi čeveljčki moje hčerke.* »In pisma, ki leže poleg?« »To so opominjevalna pisma čevljarske trgovine.« Kulturni obzornik Koncert Juan Manen Snoči, dne 3. t. m. je v Unionu koncertiral slavni španski goslač Juan Manen. Prva na sporedu je bila znana Beethovnova Kreutzerjeva sonata. Ta sonata zahteva od inter-preta najvišje zmožnosti interpretaci e v smislu strastvenosti. Gospod Manen jo je podal v smislu lepe melodične ornamentike, kar nikakor ni v smislu Beethovna, ki hoče baš v tej sk adbi n»i-višje strastvenosti — znano je, da je Tolste > skladbo nekdaij čisto seksualno tolmačil. G. nen je Španec in je nemara videl po španski v tej sonati same ornamente. Opraviti imamo z etnografskim ne z umetnostnim hotenjem. Sredozemec ima dosti večje občudovane do lepe melodične li- nije kakor pa do linije, ki je polna refleksivnega čuvstva. Nemec je temu tipu ravno nasproten. On vpošteva le vse ono, kar je blizu refleksivnemu Tomeo Sagoya, napadalec na japonskega ministrskega predsednika HamaguSija, po aretaciji. — Zanimivo je pokrivalo, ki ga aretirancu potegnejo čez obraz. Telefon na kupo*i sv. Petra v Rimu Kakor znano, so v Vatikanu uredili telefonsko omrežje. Sedaj pa poročajo, da bodo v gornji krogli nad kupolo cerkve sv. Petra namestili telefonski aparat, ki bo obiskovalcem tega največjega čudesa arhitekture na razpolago. Nova Carnerova zmaga. Orjaški boksar Carnero se je te dni v Barceloni meril z boksarjem Pro-linom in ga p-emngal kar spriro to'ike razlike v teži tudi drugače pričakovati ni bilo. Svetovno kravje čudo: Krava »Reza«, last renskega deželnega vzreijevališča Bedburg-Hau, ki je dala v АУ* letih 50,387 kg mleko in 1789 kg to Sče. V minulem letu ie ira*Ja 16.461 ke mleka — I d osle i neooibit svetovni rekord I tolmačenju, ne pa čiste glasbe v smislu mžnjaikih narodov. To je dokazal g. Manen s svojimi skladbami, priredbami po Paganiniu. Igral je nebe&ko \ lepo za ušesa te lepe melodične zapleti'aje, ig-al j jih |e z neprimerno goslaško tehniko, pokazal vse nemogoče goslaške tehnične vrline — nas, napol Nemce v umetnostnem shvačan u, s tem ni mogel ganiti. Njegova dobra lastnost je kolosalna violinska tehnika, njegova ogromna eleganca v predna-šanju, njegov ogromen kult linije kot takšne, ni pa zmožen predavati refleksivno glasbo kakršna je Beethovnova. In vendar je goslač vnel ogromen del naše publike s svojo interpretacijo — očaral je s svojim vzornim pianissimom, s svo;o ba no tehniko, s svojimi bajnimi goslaškimi sposobnostmi... to je natura sredozemskega, španskega človeka... ni pa natura današn ega človeka, ki je bil v glasbi nemško, bi de'al, refleksivno, filozofski vzgojen. Ne, tehnika ni vse. Tudi španski način ornamentalne interpretacije še ni vse. Treba je še zraven stilne in'erpretaci'e. V ostalem je treba reči, da je imel g. Juan Manen velik uspeh zlasti pri naših meščanskih damah. Tehnično se pri nas morda še nikdo ni tako dobro obnese! kakor on, toda umetniški... že marsikdo bolj. Tehnika ni vsel V. \ * Gostovanje ljubljanske Glasbene matice v Zagrebu. Definitivno :e postavljen datum za velik koncert ljubllanske Glasbene matice v Zagrebu, ki se bo vršil 16. dec. t. 1. ob 8 zvečer v Narodnem gledališču na trgu kralja Aleksandra. Na sporedu je veliko delo francoskega komponista Berliotza: Proklctstvo Faust-> za zbor, soli in veliki simfonični orkester. — Kot solisti bodo nastopili: g. Zlata Gking ev-c-Gavel a, gg. Josip Gostič in Robert Primožič. Dirigent zbora in orkestra Glasbene matice 'e operni ravnatelj g. M. Polič. — S tem obvestilom se obračamo na Zagrebčane in bližnje okoličane, naj prideo na ta veliki koncerti Saj je »Prokletstvo Fausta« eno na lepši hdel v glasbeni lite-aturi sploh. Irve^ba bo trajala 2 uri in pol brez odmorov. Zbor Glasbene matice bo štel 200 članov. Zanimanje med nekaterimi zagrebškimi krogi rastej s«nj tega odličnega zbora niso slišali že dese'letje in pol, o njem pa se je v zadnjih letih mnogo pisalo med severnimi Slovani in med Francozi. Predp-oda a kart na dnevni gledališki blaga ni od danes (2. decembra) naprej po ceni od 40—100 Din. * »Gospodinjski koledar« za leto 1931 je danes izšel. Priporočamo ga vsem našim gospodinjam in ženam sploh, ker najdejo v njem mnogo prekorist-nih gospodinjskih in kuhinskih naukov ter d-^sti praktičnih navodil in nasvetov. Bogat je posebno na novih kuhinjskih receotih. Naprodaj ie po vseh podružnicah Jugoslovanske Matice, po vseh knjigarnah in pri upravi »Gospodinjskega koled.ara« v Ljubljani, šelenburgova ul. 7/11. Stane 20 Din, za člane 16 Din; s poštnino 1 75 Dm več. Ko'e-'ar je primerno darilo našim ženam, materam in go-spodiniam za Miklavža in božič. Koledarja Jadranske Straže za leto 1931. — Izšla sta koledarja* Jadranske Straže« za 1. 1931. >Naš Mornar, bogati koledar na 200 straneh prinaša 40 člankov in 80 slik. med temi nekatere v barvah. Vsebuje mnogo poučnega pomorskega in zabavnega čtiva, zlasti pomorske doživljaje in šale. Velja 10 Din. — Žepni koledar je okusno opremljen in vezan, mnogo ličnejši nego lani. Vsebuje vse običaine podatke, k-akor so poštne, telegrafske pristojbine in kolekovine. Velja tudi 10 Din. Dobi se v upravi »Jadranske Straže«. * »Vrtec« in »Angelček« št. 4. — Janko Samec je objavil »Zimsko pesem«, druge pa sta dala Danilo Gorinšek in Venceslav, poslednji nadaljuje svojo povest »Otroci s črne ceste«. — Svjatoslav je prispeval črtico »Grob na koncu naše zemlje« Ivan Karantinofil nadaljuje svoj opis »Od PlPerka do Brda« — na vrsti je mesto Celovec — Zvesta so-trudnica Lea Fatur je objavila turško pravljico »Dogovor je dogovor« — »Angelček prinaša sijajne sličice iz živalstva Helene Pacčs v podobi in in besedi, omembe vreden je tudi »Dogodek med lepopisjem« Cirila Podržaja. * »Rad Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je v svoji 239. knjigi prinesel sledeče tri razprave: Dr. Metod Dolenc: Slovennska ljudska sodišča v dobi od 16 do 18. stoletja. O tej razpravi, ki je izšla tudi v ponatisu, smo na tem mestu že poročali. — Dr. Marko Kostrenčić razmotriva v delu: »Slobodedalmatinskih gradova po tipu trogir-skom« stanje dnlm. mest pred trogirsko diplomo, Kolomanov privilegij mestu Trogiru, tekst in prevod trog. diplome z analizo njene vsebine, opčine, ki so dobile privilegij trog tipa .. Dr. Ant. S. Da-binovič razpravlja v delu: »Kada je Dalmacija pala pod jurisdikciju carigradske patrijnršije« — vprašanje o spremembi cerkvene pripadnosti Dalmacije z mnogimi hipotezami O- Zlatna knjiga. Izšla je »Zlatna knjiga« za de-co za november. Uvodoma prinaša bogato Ilustrirano kratko zgodovino letalstva pod naslovom: Lindbergh, pobednik okeana. Sledi drobiž. »Zlatna knjiga« izhaja razen v juliju in avgustu vsak mesec v cirilici ter velja letno 90. polletno 50 Din. — Naroča se pri Z. Vukadinoviču, Beograd, Stevana Sremca 9. »Mladi Stražar«. - Izšla je 3. številka »Mladega Stražarja«, lista podmlatka Jadranske straže z bogatim in izbranim gradivom ter lepimi slikami. »Mladi Str.ažar« izhaja enkrat mesečno ler velja na leto 20 Din. Uredništvo in uprava v Splitu. Bana Jelačiča ul. 1. * »Elan«. Slovaška mlada generacija je pravkar začela izdajati pod gornjim naslovom mesečnik v obliki »Die literarische Welt«, ki je posvečen vsem kulturnim problemom, v ospredju pa stojita upodabljajoča umeinost in književnost Prispevki v prvem zvezku so izredno pestri, tako da jih podrobneje nn tem mestu ne moremo obravnavati. Vsekakor oa ie »F.lan- orav imponujoč pojav. JVorge ski Oslo S&aloga pri Telet. SO*Oe hikory smuči — norveška smuška oprema — domača smnšlca oprema — domače smuči — maže vseh vrst — največja zaloga In izbira — najnižje cene Trgovcem primerne popuste! Montaža in popravila Ceniki na razpolago! o. z A. Goreč d. z b palači ljubljanske kreditne banke - Dunajska cesta 1 in Bosposvetsta cesta ll MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica t*SO Din ali vsaka beseda SO por. Najmanjši oglas . & Din. Oglasi and devet vrstic s* računajo više. Za odgovor znamko) — Na vprašanje brez saamke ne odgovarjamo. I! C ■ * I ' . • v » • Muzbeiicejo Dipl. gradbeni tehnik išče dopoldanske ali po-oldanske zaposlitve. — ela sprejema tudi na dom. Dopisi pod »Tehnik« na upravo. P< D Trgovska pomočnica brez prakse išče mesta v trgovini, kjer bi dobila Pomagala bi tudi pri gospodinjskem poslu. Ponudbe pod »Pridna« št. 13.787 na upravo. Urarski pomočnik Z lastnim orodjem želi Stalno službo. J. Žnidarič, Ljutomer 105. Dekle z dežele t dobrimi spričevali išče •lužbe v mestu, najraje v Belgradu kot sobarica ali kaj primernega. Naslov v upravi pod št. 13.798. Čevljarski pomočnik marljiv in pošten, želi primerne službe. Naslov v upravi pod it. 13.804. ilužbodobe Mesarski pomočnik dober, se takoj sprejme Vešč mora biti tudi prodaje mesa in prost vojaščine. Naslov v upravi pod št. 13.725. Pismeno naj se javi, kdor je voljan prevzeti kak stalni domači posel. Znamko za odgovor treba priložiti. Zadruga jugosl. pletača, Osijek. Pouk Šoferska šola orva oblaet konc. Ca-mernik. Liubhana Dunai-ska o 36 (Jugoautol — TeL 2236 Pouk ш orak-tične vožnte Visokošolka poučuje vse realnogimnazijske predmete. Naslov pove uprava pod št. 13.747. Poizvedbe Na Šmarni gori se je našla manjša vsota denarja. Dobi sc v trgovini v Dalmatinovi ul. 4. Objave Organist in cerkovnik se sprejme do 1. ian. -Samec, ki bi v prostih arah pomagal v gospodarstvu. Naslov v upravi pod »Organist« št. 13.771. Oblastna strelska družina v Ljubljani obvešča vse članstvo, da sc vrši sobno streljanje (v salonu hotela Lloyd) do preklica vsako soboto zvečer, ne kakor dosedaj, ko se je vršilo ob petkih. Vse članstvo in ljubitelje strelskega športa vljudno vabimo k posetu teh strelskih vai. Istotam se sprejema tudi novo članstvo. Prva strelska vaja v soboto 6. dec. ob 20. Čitajte in širite »Slovenca«! tfanovanja Stanovanje 2 sobi, kabinet in pritikline, se odda takoj v najem v naših hišah na Brinju. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence. Ljubljana, Gledališka ulioa 8. Stanovanje 5 sob z vsemi pritiklina-mi, v centru mesta, se odda takoj aH pa s 1. februarjem 1931 v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.799. Opremljeno sobo solnčno, takoi oddam 2 gospodoma ali gospodičnama Naslov v upravi pod št. 13.797. Posestva Prodamo v k. o. Moste 25 stavbnih parccl v vel. od 300 do 530 kv. m. Resni reflck-tanti uaj se zglase v Hiralnici Sv Jožefa Vi-dovdanska cesta 9. ЈЦ1М1иМЈ Vaš klavir razglašen in pokvarjen popravi in uglasi speci-ialist Josip Bajdc Go-sposvetska cesta 12. Philipso* lubileini pianino s petletnim k 2.CC0 Din: 1159, ,252, 13.359, 13.673, 14.462, 14.511, 15.537, 15.857, 17.940, 22.556, 25.309, 40.665, 42.194, 49.776, 53.202, 53.514, 62.040, 63.343, 64.070, 70.381, 75.777, 83.995, 84.338, 91.062, 92.540, 93.490, 95.633, 97.355, 97.733. 99.106. Nove srečke dospejo v prodajo 10. decembra. Naročite jili /e sedaj! Prva celotna izdaja I Ooktoria Franceta PreSerna zbrano delo Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna • Liubllčnl. TRETORN Galoše in snežni čevlji z znamko „TRETORN" zahvalju ejo svojo popularnost milijonom kupcev, ki •že deset etja nosijo samo „TRETOKN" galoše in čevlje za sneg. Vsi ti odjemalci so se prepričali, da je ta znamka najboljša na svetu Tudi v nas« podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačale naročnino za »Sloveuca*. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserale in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 0 popoldne. Telefonska štev. 3010. Dva zvezano lokalo v Pražakovi ulici it- 2 (tik Dunajske ceste) oddam. - Informacijo pri tvrdki Jngo-Auto, Ljubljana, Dunajska cesta 36. Za soboilikarska pleskarska in črkoellkarska dela ee priporoča Tone Malgai dražba s o. t* LJUBLJANA, Kolodvorska uL 6. Za jugoslovanski patent št. 3087 od 1. avgusta 1924 na: Ležalni metati i postopek za njih izrado (»Lagermetalle und Verfabrcn zu ihrer Herstellung«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenjene ponudbe na: ing. Milan Šuklje. Ljubljana, Beethovnova ulica 2. t V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da jc naS iskreno ljubljeni soprog, oče, očem, brat, stric in svak, gospod Anton Zupančič uslužbenec tv. K. dne 4. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 6. decembra 19"0 ob pol 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopaltiče k Sv, Kritu. V Ljubljani, dne 4. decembra 1930. Mari(a, soproga. Anton, Stanko, sinova. Ivan in Marija Prosen, pastorka, in vge ostalo sorodstvo. Za Miklavža! Tisoče ljudi razmišlja, kako bi najlepše in najceneje pripravilo presenečenje svojim najdražjim. Priredili smo darove za otroke, brate, sestre, mamico, ateja, staro mamo in starega očeta. Naši darovi prinašajo radost poedincem in celi rodbini. Obiščite naše prodajalne, naši sotrudniki Vam bodo pomagali pri izberi. Darila, ki ne odgovarjajo, pa so kupljena v naši prodajalni, zamenjamo ali pa vračamo denar. Kdor ljubi udobnost — se bo dobro odpočil v naših čevljih za dom Štev. 34—46 Vzorec 230 Dijakom za dom Vzorec 240 Za najmanjše Vzorec 7045 Za zjutraj in zvečer 89.- Vzorec 1013—01 Damski s pomponom Vzorec 7047 Za preobutev po delu Vzorec 125 Za potovanje Vzorec 205 Za vsakdanjo nošo Vzorec 245 Topli čevlji za Vas Vzorec 545 Za telovadbo Vzorec 9703 Vzorec 9775-03 Te lahke atlas-čeveljčke Vam pobarvamo v barvi Vaic toalete Vzorec 9815-03 Za obleko temne barve Vzorec 9545-05 Nailcpši za družbo Vzorec 9825-01 Najlepši za ples Vzorec 4837-00 Lahki za ples Vzorec 9837-21 Za smoking Vzorec 9877-00 Za gledališče Ženske nogavice: lz sukanca Flor Svilene Din 18- „ 29-39'- Moške nogavice: Svilene Din 69 — h sukanca „ 19*— Svilene ,, 29 — Suhe noge ludi ob neugodnem vremenu Krema v steklen cah Din 6-. Žlica Din 5«. Krema v škatlicah И 6*- Kljukici ,, 4'- Krema v tubah ff 6- Krpa za svetlenje „ 4- Raztezalke n 19-- Moške podveze „ 15- Vložki n 8'- Vezalke 2 para 3-- Toplo kot pod blazino -je v naših meltonkah Vzorec 3651-2-3-70 Otrokom za šolo Vzorec 1875-86 Za dež in slabo vreme Vzorec 3655-70 Za miaz in sneg Vzorec 3657-70 Za železničarje in pismonoše Topli za starejše gospode Vzorec 2363-75 Za šolo Vzorec 2363-70 Za dež in neugodno vreme Za vsako vrsto čevljev posebne galoše Gabarden Vzorec 1367-70 It celogume Vzorec 1887-70 Damske Vzorec 1885-79 417-Ur. Naše galoše za polčcvljc s patent zapono Koliko Vas stanejo darovi za celo družino ? Za ateja: polčevlji Din 169 — Za hčerkico: generalke 1 par nogavic n 19'— iz celogumija Din 129"— 1 par raztezalk za nogavičke n 19 — čevlje n 19 — Za vse: 1 žlička za Za mamo: krasni obuvanje n 5 — čeveljčki ft 169 — 1 kljukica za za- čevlji za sneg «9 99 — penjanje ff 4 — t par raztezalk za 1 krema v ste- čevlje ti 19 — klenici ft 6 — 1 par nogavic ff 19- 1 rumena krema Za sinčka: generalke iz v tubi M 6 — celogumija n 129 — 1 črna krema v škat ft 6 — nogavičke n 19 — 1 krpa za svetlenje N 4 — Skupaj Din 840-- Za Jugoslovansko tukarno t Ljubljani: Karel Ce*. Izdujateij: Ivan Kakoteo. Urednik: Fгам Kremiar.