■bfmmn plačemo v gotovtot. Leto LXXIIM št. 220 a Ljubljana, četrtek 28. septembra 19)9 Cena LOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedel'Mr In praznike. // InseraK do 80 petit vrst 6 Din 2. do 100 vrst d Din 2-50, od 100 do 300 vrst 6 Din S. vecTi mterati petit vrsto Din 4.—, Popust po dogovoru^ inseratni davek posebei J£ »Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji in 12.—, za inozemstvo Din U Rokopisi se ne vračajo* UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljevo ufica štev. 5 Telefoni 31-22. 31-23. 31-24» 31-25 in 31-24. Podružnica; MARIBOR, Gromki trg st. 7 // NOVO MESTO. Uubljansko cesta, telefon H. 76 II CEUE, ceTnao uredništvo. SirossfiKrverjeva uRce 1. telefon tt 65; Stružnico uprave: Kocenovo uL 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 01 JI OVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Poštno hranilnico v Ljubi »oni it. 1&35L Iflosttu Moscicki odpotuje v Francijo London, 28. septembra, e. Iz Bukare-m >*mm -mm m m s v ] Št« Javljajo, da Je bU na včerajšnji seji nojfrocii v Evrom ter si hoče ! nima^k, viade sp^t *k^P. d* ^ *P1PiBB ^^"J V **T*Wfr«^o^» «W*r** vftU pr^^ojin, polj^ republike Mosrl zagotoviti odločujoč vpliv na Baltiku in na Balkanu — Dolgi noent sestanki skpmn odPotn*v Franrljo 1 Pol|aki bodo dobili novo vlado Stalina, Molotova in Ribbentropa MOSKVA, 28. septembra, hr. Od včeraj dalje Je postala sovjetska prestolnica središče obsežne diplomatske akcije, katere izid bo, kakor kažejo vsa poročala, rlaJekosežnega pomena za nadaljnji razvoj mednarodnih odnošajev v EvropL Moskva si prizadeva, da kar najbolj uveljavi svoj vpliv v Evropi in zahteva zaradi tega novo porazdelitev interesnih področij. Kakor kaže, si hoče Moskva zagotoviti izključen vpliv na baltske države, na drugi strani pa nevtralizirati južnovzhodno Evropo na ta da bi skupno z Italijo prevzela zaščito nad balkanskimi državami, ki naj bi se povezale v nevtralni blok s priključkom Madžarske. Kakor izgleda, vztraja Busija na tem, da je nemški ekspanziji z osvojitvijo Avstrije, Češke in Slovaške postavljena meja ter da Je z okupacijo Poljske dobila dovolj velik življenjski prostor. Zunanji minister Kibbentrop je bil pozvan v Moskvo zaradi tega, da sprejme na znanje te odločitve Moskve ter da se dogovori glede nadaljnjega sodelovanja v tem okviru. Ribbentrop v Moskvi Razgovori z ruskim! državniki so se po njegovem prihodu in so trajali takoj v noč Berlin, 28 sept. e. Odhod zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvo je Izzval v tukajšnjih krogih ogromno senzacijo. Ribbentrop je včeraj zjutraj zapustil Berlin in krenil proti Moskvi. Z njim je odpotoval tudi sovjetski veleposlanik Skvar-čev. Pred svojim odhodom je zunanji minister Ribbentrop imel več dolgih razgovorov s sovjetskim veleposlanikom. Rib-bentrop je tudi topot odletel s Hitlerjevim zasebnim letalom. Ker ni bilo dovolj prostora za njegovo spremstvo, sta odleteli v Moskvo še dve drugi veliki letali. Potovanje Ribbentropa je izzvalo Ogromno zanimanje v vseh političnih krogih in to tembolj, ker je prišlo popolnoma nepričakovano. V Berlinu pa ni mogoče dobiti nikakih podrobnih informacij o njegovi misiji v Moskvi. V običajno zelo dobro informiranih krogih Da zatrjujejo, da je eno glavnih vprašanj, o katerih bodo razpravljali v Moskvi, določitev meje Poliske in končno veljavni sklep o njeni nadaljni usodi. V tukajšnjih krogih so prepričani, da o Poljski kot .samostojni državi sploh ne more več biti govora. Pri končnoveljavnem reševanju tega vprašanja bodo igrala odločilno vlogo predvsem gospodarska vprašanja. Po vsem, kar se čuje v berlinskih krogih, se da sklepati, da bodo v Moskvi razpravljali tudi o vprašanjih, ki sredo zelo daleč preko poljskih meja. Predvsem gre za vprašanje Estonske, kier je. kakor znano. Rusija zahtevala dve pomorski oporišči in svobodni prehod rdeče vojske preko estonskega ozemlja. Ni izključeno, da bo Rusija razširila svoi vpliv ne samo na Estonsko, temveč tudi na Litvo in na ostale baltske države. Poudarjajo, da Nemčija sicer ni nerazpoložena napram Litvi, vendar nanašajo, da Litva v sporu med Poljsko in Nemciio rti zavzela stališča, kakor so to pričakovali v Berlinu in Moskvi. Ce bi Litva zavzela drugo stališče, bi nedvomno dobila Vilno in še dober kos poljskega ozemlja Razgovori med Rfbbentropom in Molo-tovom. ki so se pričeli snnči ob 22. moskovskega časa. katerim je prisostvoval tudi nemški veleposlanik v Moskvi Schulen-burg, se drže v največji tajnosti. Rezultat bo vsekakor objavljen v skupnem službenem komunikeju, ki pa. kakor pričakujejo, ne bo vsega povedal Mislijo, da bo samo poudarjeno sodelovanje med obema državama. Prvi sestanek Stalin-Molotov-Ribbentrop Moskva, 28. sept s. Agencija Tas javila: Smoči se Je vršil med komisarjem za zunanje zadeve Molotovom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom razgovor o vprašanjih, ki so v zvezi z dogodki na Poljskem. Razgovora so prisostvovali Stalin, nemški poslanik v Moskvi v on Schulenbura in ruski poslanik v Berlina Skvarčev. Razgovor Je trajal nad dve nri. de tudi do sklepov, ki bodo politično ločili Poljake od drugih narodnosti. V rimskem tisku poudarjajo, da pade prihod Ribben-tropa v času. ko se mudi v Moskvi turški zunanji niinister Saradzoglu in da je zelo verjetno, da bo pojasnjeno zadržanje Turčije glede na njene odnošaje napram Angliji. Poleg tega je v Moskvi tudi estonski zunanji minister in pričakujejo, da bodo urejeni estonsko-ruski odnosa ji. Nemci bi sprejeli mir v vsski obliki? Rim, 28. sept. e. Vsi italijanski listi objavljajo na prvi strani z velikimi črkami vest nemškega tiska, po katerih je Nemčija pripravljena, da sprejme v katerikoli obliki razgovore o miru. Balkan pod zaščito Rim je in Italije? Z osnovanjem Zveze balkanskih držav vključno Madžarsko naj bi se nevtralizirala južnovzhod* na Evropa Moskva. 28. sept. s. Pozno ponoči je bil v KremUn dragi razgovor nemškega zunanjega ministra Ribbentropa z ruskimi državniki. Pri tem razgovora so bili navzoči samo Kibbentrop, Stalin in Molotov. Razgovor je trajal 3 in pol ure. Danes dopoldne bo tretji razgovor. Moskovske informacije Moskva, 28. septembra, e. V tukajšnjih diplomatskih krogih mislijo, da imajo podajanja, ki se bodo vodila med Ribben-tropom in predstavniki sovjetske vlade, mnogo večji pomen kakor je to razvidno iz službenega obvestila. Pogajanja se bodo nanašala predvsem na vprašanja, ki so se pojavila z dejstvom, da je Poljska prenehala obstojati. Prav tako smatrajo, da bo v zvezi z navzočnostjo ostalih tujih diplomatskih delegacij izkoriščena prilika, da se razjasnijo odnosa j i in politika Nemčije in Rusije na Baltskem morju in na Balkanu. Med tujimi delegacijami se v prvi vrsti misli na Turčijo, katere zunanji minister Saradzoglu je že včeraj vodil pogajanja in na estonsko delegacijo, ki se je spet vrnila v Moskvo. Moskva. 28. sept. e. Dozdaj nI bilo izdano nobeno poročilo ne z ruske, ne z nemške strani o misiji Ribbentropa v Moskvi, toda Iz ruskih virov se doznava, da so glavni predmet razgovorov vprašanja v zvezi z okupacijo Moskve. Predvsem poudarjajo v ruskih krogih, da je treba precizirati definitivno mejo med obema državama ln proučiti novo nastali položaj v vzhodni EvropL Rimske informacije Rim, 28. sept. e. Na sestanku v Moskvi med Ribben tropom te sovjetskimi državniki se bo v glavnem sklepalo o usodi Poljske. Ne izključujejo tudi možnosti, da pri- Estonija pristala na rusko kontrolo Rusija dobi vsa pomorska oporišča in svoboden prehod preko Estonije, zato pa jamči za njeno nedotakljivost Moskva, 28. sept Estonski zunanji minister Seldter se je včeraj vrnil v Moskve ter se takoj po svojem prihodu sestal z Molotovim. Njun razgovor Je trajal nad eno uro. O tem sestanku ni bilo izdano nikako uradno poročilo, vendar pa se v diplomatskih krogih zatrjuje, da Je med Rusijo ln Estonsko te dosežen n^ftnmi sporazum. Estonska je morala pristati na ruske zahteve in dovoliti, da zgradi Rusija v estonskih lokah predvsem pa na estonskih Otokih svoja pomorska oporišča. Prav tako Je Estonska po teh informacijah pristala na to, da ima Rusija svoboden prehod preko estonskega ozemlja in svobodno vpo-rabo estonskih železnic za oskrbovanje teh dejstvo, oporišč. Zatrjuje se, da je Moskva izvaja- Rim, 28. sept. s. »Oaaervatore Romano« U na Estonsko zelo hud pritisk in zarro- l ostro kritizira rusko politiko napram sila z okupacijo če ne pristane na ruske I Estonski in ironizira ruske navedbe o be-nahieve. Ker Je bil neposredno prod pri- 1 gu poljake podmornice Orzel. hodom Seldterja v Mnakio potopljen pri Ust - Narova velik ruski tovorni parnik »Metalisk« in Je ruska vlada obdolžila Estonijo, da skrivaj podpira sovražne podmornice ter zagrozila s takojšnjo vojaško akcijo na kopnem in m Ju* estonskemu zunanjemu mi nisi i u ni ostalo nič dragega, kakor da sprejme vsa ruske zahteve. Tozadevna pogodba bo podpisana se danes, Rusija pa bo a svoje strani prevzela Jamstvo sa nedotakljivost estonskih državnih meja in se bo obvezala, da ho Estonijo podpirala tudi na go-področju. Nemčija Je bila London. 28. sept. s. Iz Bukarešte poročajo, da je po informacijah tamkajšnjih diplomatskih krosov potovanje nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvo v zvezi z ruskim načrtom za novo zvezo balkanskih držav, ki bi jo garantirali Rusija in Italija. Ta načrt, ki naj bi nevtraliziral vpliv Nemčije v jugovzhodni Evropi, Je baje tudi glavni predmet razgovorov turškega zunanjega ministra Saradzo-gla v Moskvi. Ruska vlada je baje povabila nemškega zunanjega ministra v Moskvo zato. da si zagotovi tudi pristanek Nemčije. Zveza balkanskih držav bi obsegala Turčijo, Rn m u ni jo. Bolgarijo, Jugoslavijo. Madžarsko in Grčijo. Rusija in Italija bi potem skupno garantirali status qno v vzhodnem Sredozemlju. Rum unija bi pristala na manjšo korekturo meje v korist Bolgarije, obdržala pa bi večji del Dobrudže. Madžarska bi se odpovedala revizi oni stični m težnjam napram Rumuni-ji in Rusija bi se ponovno odpovedala Besa rabUL V angleških političnih krogih izjavljajo, da za to vest ni zanesljivega potrdila in da se zdi tudi neverjetna. Rim, 28. septembra, o. Po informacijah iz zanesljivega vira bodo nemškemu zunanjemu ministru Ribbentropa sporočili v Moskvi da namerava Rusija vzeti pod svojo zaščito skupno z Italijo vse balkanske države ter ustvariti blok. v katerega bi vstopile Rumunija. Turčija, Bolgarija, Jugoslavija in Grčija. Ta blok bi imel nalogo, da prepreči razširjenje vojne na Balkan. Nesoglasja, ki obstojajo med Romunijo in Madžarsko ter Rum unijo in Bolgarijo, naj bi se uredila po diplomatski poti. Rusija bi Romuniji priznala Besarabijo neznatnimi popravki meje. Molotov Je dobil nalogr. naj sporoči Ribbentropn, da Rusija in Italija ne bosta dopustili Nemčiji prevladujočega položaja na Balkanu. Bukarešta. 28. septembra, e. Veliko zanimanje povzroča tu potovanje tur$k»ira zunanjega ministra Saradzoela v Moskvo in podpis rusko-turškega pakta o nenapadanju. To zanimanje je bilo še stopnjevano po nepričakovanem odhodu Ribbentropa v Moskvo. Zato v tukajšnjih krogih z največjo nestrpnostjo pričakujejo prihoda Sa-radzogla, ki se bo na svojem povratku fes Moskve ustavil v Bukarešti. V tukajšnjih krogih naerlašajo. da zre za zelo dalekosežne odločitve, ki bodo dale diplomatskemu zemljevidu Evrope docela novo razdelitev. Odločitve v Moskvi bodo usodnega pomena za razvoj evronskeira položaja. Pariz, 28 sent. o. Kakor poroča »TJnHed Press« iz zasebnega vira. rre nri obisku nemškesra zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvi za razdelitev Interesnih področij med Nem*«*« in Ru«ijo v Vzhodni Evropi in na FMkanu. Po tem informacijah bo dobila Rusija nroste roke na področju Baltika ter prevladujoč vpliv na Balkanu. Vprašanje BesarabUe Še nI dokončno nerešeno. Ponovno rusko zagotovilo Rttnraniji Bukarešta, 28. septembra, e. Vest, da Je ruska vlada v teku 24 ur ponovila svojo deklaracijo, da bo spoštovala nevtralnost Rum* nije. Je v tukajšnjih političnih krogih in v krogih diplomatskih predstavnikov Izzvala najpovoljnejši vtis. V merodajnih krogih poudarjajo, da so bili začudeni da so se sploh pojavile vesti o nesoglasjih m sporih na rusko-rumunski meji. Sovjeti niso nikoli imeli namena kršiti vai nosil m integritete Rumunije. To se vidi tudi is tega. da so vse utrdbe na sovjetski meji popolnoma defenzivnega značaja V političnih in diplomatskih krogih, ki se smatralo za dobro obveščene. Je zadnji dekla-racija sovjetske vlade, -"a bo sooštovsla rummvke m»ie. računaj«** tudi Be*arahl-io. bila snreieta z naiveeifm ootlmivmom. Ta «»eklarae?ia Jasno kaže. v č>m obstoji politika Mo«kvf napram temu delu zlasti r*m fi«+*n Pn«»tTZ. Beograd, 28. sept. e. S noči od 18. do 19. Je bila ministrska konferenca v prodsed-nistvu vlade. Prisostvovali so ji predsed- nik vlade Dragtša Cvetkovič, podpredsednik dr. Maček, pravosodni minister dr. Laza Marković, prosvetni minister Boza Ma-kslmovič, minister za socialno politiko Sr-djan Budisavljevtč, minister za kmetijstvo dr. Branko Cubrilovio in minister brez portfelja dr. M. Konstantinovič. O seji ni bil izdan nikak komunike. Majski pri Halifaxu London, 28. sept. s. Včeraj je ruski poslanik Majski zopet pose 111 zunanjega ministra Hslifaza. iondon, 28. sept. o. >Paily Telegrape« poroča lz Bukarešte, da bo predsednik poljske republike Moscicki. ki je interniran v Rumuniji. imenom 1 bržkone za svojega naslednika bivšega zunanjega mhi-stra Zaleskega, ki je sedaj v Parizu. V tem primeru bo Zaleski poveril voditelju kmečko stranke Vitosu postavo nove poljske vlade v emigraciji. V Francijo je odpotoval tudi bivši mi'nstrski pr^d^e^lnik m mani frankofiJ general Sikorskt. ki brv bržkone prevzel v novi poljski vla-li ki k resor. Satrt generala Želikovskega London, 27. septembra z >Tlme»* por«"^ čajo, da ej padel v bojih na poljsko-litovski meji poljski general 2elikov5ki, ki je leta 1920. izvršil vpad v Vilno. Slovaški poslanik v Londonu odstavljen Bratislava, 28 sept.. w. Slovaško zunanje miivstrstvo uradno objavljn. da je slovaški poslanik v Londonu Milan Harminc odertavljen ter da ja državno tOflOatvo po nalogu vlade uvedlo proti njemu kazensko postopanje, ker se ni odzval uradnemu pozivu, naj se takoj vrne v Brntbiav(Kakor znano, je slovaški poslanik v Lon grade nemški delavski oddelk. z vso naglico novo avtomobilsko cesto proti Siegfriedovi liniji. pariz. 28. sept. br. Na .-^ji zborniorie_ci nabora za vojaške zadeve k- minisi^r za koordinacijo Oautrv poroča) o francoskem oboroževanju. Produkcija vojn»* industrije je bila v zadnjih dneh znova /mtn-» pospešena. Varšava je klonila Zaradi pomanjkanja vode, živil in municije je bila nadaljnja obramba nemogoča —- Mesto bo jutri izročeno Nemcem Varšava, 28. septembra, e. SnoČi ob 18. je Varšava poslala sporočilo Londonu, da se ne more več braniti, ker so iiničene vse bolnišnice, vodovod in električna centrala in ker je branilcem mesta tudi zmanjkalo municije. Ker od zaveznikov ni prispela nobena pomoč, Varšava nima drugega izhoda kakor, da se preda. Vsaka obramba je postala nemogoča in tudi brez smisla, ker bi samo povzročila popolno razdejanje mesta in Izgubo dragocenih človeških življenj. Poročilo je bilo zaključeno takole: Prepričani smo, da bomo našli svoje častno mesto v zgodovini! Po tej vesti je bilo zahtevano 24-urno premirje zaradi pogajanj o pogojih za predajo. Ob 20. je nemška vrhovna komanda sporočila, da je obramba Varšave kapitulirala. Poljaki morajo mesto izročiti brez vsakih pogojev. Zadnje sporočilo, ld ga je varšavska radijska postaja oddala, je bilo poslano zupanu mesta Verduna kot odgovor za čestitke k hrabri obrambi mesta. Berlin, 28 -septembra e, DNB javlja: Vrhovno poveljstvo je izdalo naslednje obvestilo: Varšava je kapitulirala brez vsakih pogojev. Službena izročitev Varšave bo 29. septembra. Zakaj se \e morala Varšava predati London« 28. septembra, o. »Exschange Telegraph« poroča, da je pred predajo Varšave prispela v London naslednja ra-diobrzoiavka: Mesto gori na več krajin. Središče Je untfienl in se prizori nenojihiul. 21 vizoo sa- ! no še v kleteh. Zaloge municije In ŠrrO *o izčrpane. Nimamo več dovolj niti obvez za neštete ranjence. Število mrtvih narašča vsako uro. Bemhaidli njnji se Izvaja na brezobziren način. Duh odpeta ne bo reč mogel dolgo vzdršati Budimpešta 2* sept s Nekemu poljskemu letalskemu polkovniku »e je \ rr-raj posrečil hejj z letalom iz Varšave v Budimpešto. Polkovnik pripoveduje, da nudi Varšava iz zraka »trasno sliko. Neprestano se dvtga dim streljajočih nemških topov. Na 40—.">0 mestih jr ntc*to v ognju. Sivi jen je v Varsa\i je bilo zadnje dni strašno. Otroci ln starčki so se skrivali po kleteh noč bi dan. Bolnice »o bile vse te. porušene in zdravni&k«* pomoči ni bilo mogoč** dobiti, tako da so ranjenci umirali na cestah. Napad na Varšavo je izvajal« d nemških divizij. Rusko vojno poročilo Moskva, 28. sept. e. Tas Poročilo generalnega Štaba se glasi: 27. septembra so edinire sovjetske vojske nadaljujoč prodiranje proti demarkacijski črti zavzele Grabovo, Mazovec. Drogobin. Krasnostav, Zavalo, 70 milj zapadno o 1 Zamošca, Kra-kovjec, Mosčišče ln železn*sko postajo San-tov. kakor tudi področje ob izviru reke San. ćHščenje Bele Rusije in zapadno Ukrajine od ostankov poljske vojske ae nadaljuje. Poljski petrolejski vrelci zopet v obratu Moskva, 28. sept. a Tajnik ukrajinska komunistične stranke Krušev je. inspiclral petrolejska ležišča v novoosvojenih ozemljih v Galiciji. V Borialavu je že zopet v obratu 140 petrolejskih vrelcev. Rusi ostanejo Budimpešta, 28. septembra, z. »Neoe Suri eher Zeilung« poroča, da Rusi naravnost pospešujejo odtok poljskih beguncev na Nadaljevanje mm Z. strmi Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«. Mit*. ». septembra lttt. Sbsv. 2 ti— mmm 21 Nadalievanje s 1. strani Madžarsko, d oči m so odtok beguncev v Rumunijo popolnoma onemogočili. Is tega sklepajo, da smatra Rusija Karpate za svojo definitivno mejo in da bo njena nadaljnja akcija usmerjena drugam. Romuni zaplenili poljsko zlato Rini, 28. septembra, z. >P6polo d' ItaJia : poroča iz Bukarešte, da so rum unske oblasti zaplenile 14 tovornih avtomobilov, na katerih je bil naložen pretežni del zlata poljske narodne banke. Avtomobili so bili ustavljeni na poti v Ghi*ac, kjer SO name* r a vali alat o vkrca« na neki angleški parnik. Rusi ne poste več 6e*ne*icc, 28. aept a Ruska oblast* ne puste nobenega Poljaka več na nimunako stran, prav tako pa se ne sme nihče iz Rumunije vrnttt na Poljsko. Poneki »kije, kt so pred Nemci pobegnili, hi se radi vrnili v Galicijo, a ne morejo čez mejo. Posamezniki skušajo še vedno priti preko meje -n plavajo preko reke. Seveda je to zek» tvegano, ker je meja zelo močno Vedno srditejša vojna na morju Napad nemških bombnikov aa t ladje —' Ruski parnik potopljen nemško blago vojne Zaplenjeno London, 28. septembra, o, Lord Chur-ehil je izjavil v spodnji zbornici, da je prišlo na Severnem morju do spopada med. štirimi angleškimi vojnimi ladjami ter 20 nemškimi bombniki, ki so jih napadli. Takoj, ko so bombniki prispeli v bližino, so pričele angleške vojne ladje streljati nanje. Enega so sestrelile ter j« padel v morje, drugi je bil zadet, tretji pa je moral pristati na morju. Posadko poslednjega so angleške vojne ladje, ki niso imele nobene škode, rešile. London, 28. sept. s. Angleška admiran-teta je objavila snoči komunike, v katerem ponovno poudarja, da j©, izjava mornariškega ministri Churchilla o pomorski bitki na Severnem morju popolnoma točna. Nobena angleška ladja ni bila poškodovana, niti en mornar ubit ali ranjen, pač pa so imela nemška letala več izgub. (Nem ško poročilo pa navaja, da so nemški bombniki eno angIeškQ ladjo potopili, drugo pa hudo poškodovali). London, 28. sept. s. Francoska mornarica je doslej zaplenila 10O.000 ton kontra-bandrrega blaga namenjenega v Nemčijo, od tega 24.000 ton petroleja. Angleška mornarica je samo v zadnjem tednu za- plenila 70.000 ton, od tega 23.000 ton železne rude in 14.000 ton petroleja, Stockholm, 28. sept. a Dva nemška ruši tea sta ustavila na odprtem morju švedski parnik »Kronprincesa Margareta« ter ga prisilila, da jima je izročil 11 mož posadke nekega angleškega parnika, ki jo je ladja pred dnevi rešila, ko je bil angleški parnik torpediran. Ko se je približala Švedska torpedovka, sta rušilca pobegnila. Moskva, 28. sept. p. Agencija Tas je objavila komunike, po katerem je okrog 18. ure neznana podmornica v zalivu Narwa napadla 4000 tonsko sovjetsko tovorno ladjo Metalist in jo potopila. Od 24 Članov posadke je bilo le 13 rešenih. Nenadni manevri ameriške mornarice San Diego, 28. septembra, e. Nad sto velikih in malih vojnih enot ameriške vojne mornarice je v spremstvu velikega števila najmodernejših bombnikov, ki jih je tudi deloma vzela s seboj velika matična ladja za letala, zapustilo ameriško vojno luko San Diego in druga pomorska oporišča ob kalifornijski obali: Vojne ladje so krenile na velike manevre "ameriške mornarice v neznano smer. ' ~ ' Amerika bo določila nove meje na morju Atlantskega in Tihega oceana Meja teritorialnih vod bo razširjena do sredine CTashington, 28. sept. s. Na panameriški konferenci v Panami je predlagal zastopnik Kube, da se določi kot meja ameriških teritorialnih vod sredina Atlantskega oceana med Ameriko in Afriko ter sredina Tihega oceana med Ameriko in Azijo. Vsako vojaško akcijo v tem področju bi smatrale ameriške države za nezakonito ter za ogrožanje svoje varnosti. To je doslej edjii fannaJni predlog za določitev mej teritorialnih vod, vendar je pričakovati, da bodo druge države predlagale manjše razdalje od obale kot meje, najbrž med 100 in 1800 km. Podtajnik zunanjega ministrstva Zedinjenih držav Wal-les je predlagal, da bi arner ške vojne ladje vršile patrolno službo v teritorialnih vodah in internirale vsako tujo podmornico, ki bi se tam pojavila. WaShing'ton,' 28. sept. s. Predlog o spremembi nevtralnostnega zakona bo prišel pred kongres najbrž že v ponedeljek. Senator Borah je izjavih, da opozicija nima pričakovati nobene koristi od zavlačevanja v zunanjepolitičnem odboru senata, iz tega sklepajo, da bo odbor predlog gotovo odobril. VVaShington, 28. sept. s. Predsednik zunanjepolitičnega odbora senator Pittman je izjavil včeraj v govoru po radiu, da nev-tramostnii zakon v sedanji obliki predstavlja nevarnost za nevtralnost Zedinjenih držav. S sprejetjem predloga vlade za odpravo prepovedi izvoza orožja bo nevtral-nostni zakon pridobil na moči. Pomirjenje na denarnem trgu če ne pride do kakih nepredvidenih dogodkov, bodo vse omejitve glede denarnih vlog v kratkem ukinjene Beograd, 28. sept. e. Po obvestilih s pristojnega mesta je uredba o hranilnih vlogah pri denarnih zavodih imela zelo ugoden vpliv na denarni trg. Ugotovljeno je, da je po uveljavljenju uredbe nastopilo popolnoma normalno stanje. Ne samo da niso bile izčipane vloge do zneska, kakor ga predvideva uredba, temveč so tudi odpovedi mnogo manjše, kakor pa se je pričakovalo. Nevtralnostna politika, ki jo ž uspehom izvaja naša država in normalni razvoj našega gospodarskega življenja sta največ doprinesla k temu 7 da je v vrstah vlagateljev nastopilo popolno pomirjenje. če ne bo nepredvidenih dogodkov m če se izpolnijo pričakovanja, da ne bo realiziranih niti 40 odstotkov vlog, bo že v 'prvi polovici oktobra mogoče znatno omiliti ah celo popolnoma ukiniti vse omejitve glede razpolaganje s hranilnimi vlogami. Ker se je ugotovilo, da nekatere pošte niso pravilno razumele predpisov uredbe o hranilnih vlogah ln ne izplačujejo v uredbi določenih zneskov, se opozarjajo vlagatelji, ki bi imeli v tem pogledu kake težave, naj se v vsakem takem * primeru obrnejo naravnost na ravnateljstvo Poštne hranilnice. Preveč žganja Ljubljana, 28. septembra Letos nas je narava obdarila z najbogatejšo sadno letino, kakršne skoro ne pomnijo tudi stari ljudje. Obrpdllb je vSe vrste sadje, da so se stara že' napol* trhla drevesa, kakor tudi mlada drevesca kar šibila pod težo sadov. Veliko sadja so naši sadjarji in kmečki posestniki, Spravili na trg v Ljubljano in naša mesta sploh. Še več sp ga pokupili izvozniki, a največ se ga predela v žganje. Prav v tem času so oživela hribovska naselja, kjer so očistili kotle in pripravili namočeno sadje za kuho. S pripravami za kuhanje žganja ne hite samo po gorjanskih vaseh, marveč tudi v dolini. "Povsod' ktt ha jo žganje, tudi v mestni okolici, na-DcH lenjskem. Gorenjskem, Notranjskem in po Štajerskem. Priprave za kuhanje so namestili ob studencih, potokih in ob vodnjakih, ker jim tekoča voda olajšuje delo. drugod pa, kjer so navezani na kap* nico, moiajg hladiti kotle in cevi z vodo, ki jo sproti nanosijo. Nekateri šo že doslej nakuhaii ogromne količine žgane pijače. Će se ustaviš na izletu v hribovskih vaseh, prej mirnih in tihih, čiijeS* od raznih strani^ kjer se kadi izpod kotla, robato " govorico, ki je prej nisi bH vajen. Kmečki ljudje kuhajo žganje največ Ob nedeljah in se pri kuhi zbirajo obiskovalci tudi iz drugih vasi sedaj pri tej in nato pri drugi hiši. Po dvoriščih postajajo Čudno majave postav?; ljudje fpijejo pod Učinkom žgane pijače drug na drugega, fcrice nad tujcem aU pa ga *e fispol omamljeni vabilo, naj p#de ^#e. Znanje sinji v Etrih na nilžab ]n se pije Iz kozarcev fcakOT voda. Na večer poskušajo s petjem, ki pa Izzveni v klavrno vzkli- kanje, 10 se nato še pozno v noč, glasi preko dobrav ih gričev. V mnogih primerih nastajajo med pijanimi fanti prepiri in divja medsebojna obračunavanja zaradi malenkosti, ki jim je vzrok samo v preobilno zavžiti Žganjici. Več žrtev djvjih pretepov pod vplivom žganja se' Že zdravi v ljubljanski bojnici« laže p^kodovanl leže doma, drugi se zopet zdravijo v raznih drugih bolnicah. Nekje na Gorenjskem se je stepla med seboj vsa domača družina, od gospodarja in starega očeta do najmlajšega vnuka, ki je pograbil poleno in šel nad hlapca, ki je nadlegoval njegovo sestro. Ti primeri niso osamljeni in še take stvari gode najbrže tudi v drugih krajih, kjer polnijo sode ž žganjem, ob nedeljah pa Jfe njih Utre In" kozatče. Učitelji in drugi jnteligenti z dežel? nam pripovedujejo strahotne stvari, ki se gode sedaj ob času kihanja žganj* pb deželj vsevprek. Posamezniki so Skušali vplivati na ljudi, da bi kubalj manj žganja in sadje rajši šusUk vendar pa jro Imeli bore malo uspeha. Ponekod so sušilnice sadja enostavno podrli Se pred leti in so raju vse odvisno sadje, ni ga niso mogli prodati, predelali v zganjteo. Največ sadja suše nfPi^sTt* se v hribih ▼"kamniškem okraju in nad Skorio Loko. dočim na Dolenjskem, kjer imajo vino, sušenja sadja skoro več ne po&Sjo- Kaksue bodo lotos posledice prebogate s*uine tetine v znamenju kuhanja Žganja tfosebno na našem podeželju, ve sam bog. vendar pa bo. če. en pitje tonft> pijač na kakšen način ne eftejt, priSkJ prav žalostnih dogodkoy. - Politični otjcrnU Klerikalna 99Mnmtšku straža" in sUrijmutvo Beograjska revija »Vidici« piše o »Hrv. stražu med drugim: »Hrvatska straža« sovraži vse, ker je slovansko, zlasti pa, ser je rusko in češko in sicer v toliki meri, da se ji že mrači pamet. Največji užitek je bila zagrebškim klerikalcem propast češkoslovaške države. Niti Poljaki, ki so gotovo dobri katoliki, niso bili "Hrvatski stražu dragi kot Slovani, ona jih ima rada samo kot borce proti Rusom, de pa se pravilno oceni pisanje »Hrv. straže*, naj navedemo iz nekega njenega dopisa pod naslovom »Gospodje, prste proč!« o borbi za hrvatsko občino štrigovp, ki pripada dravski banovini, tudi tole. »Ako se vozite z vlakom skozi Medjimurje ali se morda o. čem informirate pri železniškem oseb juK opažate, da so napisi na postajah pisani v jeziku, s katerim nimamo ničesar skupnega. Prav tako dobivate tudi odgovore v tem jeziku.* — Ta jezik je slovenski! AH je treba in ali se sploh more tu še kaj pripomniti!?« Na te ugotovitve revije »Vidici« odgovarja »Hrv. straža« in pravi: »Točno je, da »Hrv. straža« vidi v slovenstvu v prvi vrsti samo jezikovni pojem. To »slovenstvo« so imeli priliko čutiti na svoji koži mnog/t tako zvani slovanski narodi, a tudi v današnjih dneh imamo za to nenavadno ekla- tanten primer___Naravnost cinično drzno je stališče revije »Vidici« napram slovenskim napisom v hrvatskem Medjimurju. Njih to nič ne moif, seveda! Oni vpijejo: »Ali je treba ih dali se more tu še kaj pripomniti!« Potrebno je ih more sel Zakaj, bi na primer v Sloveniji bili napiši v hrvatskem jeziku?! To bi zares ne imelo nobenega smisla! Prav tako tudi nima smi-sla* da bi bili v hrvatskem Medjimurju slo venski napisi. To je jasno in pravično!« „Kn} hi Hrvatsko razbito in potem ubito" »Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa "df. Sariča* je v svoji zadnji številki objavil članek »Pred novimi nadamU, v katerem piše tudi "ro7eV »Nekaj se v tem za Hrvate zgodovinskem času vsiljuje kot veliki imperativ. Dobro in pravično razmerje i cerkvijo in katoličani... Vprašanje je aktualno samo zaradi nekih inter-pretov naukov Antona in Stjepana Radića, ki so v zadnjih letih preveč jasno in napadno kazali nasprotstvo proti krščanstvu in katolicizmu. Mislimo, da je treba te elemente držati daleč od odločujočih položajev v hrvatskem narodnem življenju in jim resno onemogočiti vsako lahkoumno igranje s temi kočljivimi zadevami. Katolicizem je hrvatska tradicija' nihče ne more tega zanikati. Toda on je tudi hrvatska moč: nadnaravna in naravna. Pokazala je to preteklost in sedarifosf. Najbolj zdravi elementi v našem narodnem organizmu so katoliški, a najbolj nesebična in narodu riajzvestejša inteligenca je duhovščina. No, tudi neodvisno od tega je katolictzem Šila. Močna in Organizirana sila. Začeti proti njemu boj, bi pomenilo, pognati narod v državljansko vojno. Naj pogubne jša državljanska vojna —r verska vojna. To bi ffr-vatsjco najprej razbilo, a potem ubilo. Katolicizem je treba spoštovati. Hrv. narod ie treba odgajati katoliško. On mora imeti krščansko šolo. On mora sodelovati s cerkvijo in s sveto stolico .. Čas, ki ga preživljamo, je zgodovinski. Odločevalo se bo morda za stoletja Živela Hrvatska! Mi priporočamo Bogu, Gospe in vsem pravičnim dušam prednikov, ki uživajo lice božje ... Ne bomo menda začeli novo razdobje svobode kot praktični ateisti!« — Menimo, da se verske vojne na Hrvatskem pač ni bštl, razen ako bi jo zančtil Janko Šim-rak, čigar vpliv pa je, kakor ugotavlja »Slovenec«, neznaten. Vatikansko glasilo o Polf sir! Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je te dni objavilo o Poljski članek, v katerem izvaja med drugim: »Vojna, ki je nastala zaradi tega, ker nt bil sprejet predlog za sestanek splošne mednarodne konference, na kateri naj bi se rešilo vprašanje G danska v skladu z življenjskimi interesi Poljske" In nacionalnimi aspitaclfami Nem-*tje obenem ~* vprašanjem obojestranskih manjšin, nemških komunikacij z Vzhodno Prtisifć in poljskih komunikacij z morjem >e fštp-'* rfa -rt Poljsko tn lako še enkrat i postavita mučenju narod Sobieskegš, ki ie rta take muke le navafen. Toda P6f(ska df umrla'. ~Oha*2ivf, ker'nShjo svet rit poza bU.'T.o'Čutijp vsf, ki Jilj svela vera vefe s Poljajdl, tn oni se ravedejQ, da'grožf tšta nevarnost, t? je zadela Poljsko, tuđi katoličanstvu kqt zastavonoši krščanske. clvllTza-cijf v Evropi in na sveltu'.« Klerikalna „Brvotskm straž«*' i> Rusiji Klerikalna »Hrvatska straža« je posvetila prihodu ruske vojske ha'-Ka~tpđte*članek, v katerem pravi med drđgfm.-»Samo-deJ-stvtr prisotnosti' Sovjefbv v Kafpatih btež vsega drugega dobiva *amo po sebi ogromen pometi v potff/čnemr socialnem in kulturno-verskem pogledu. Ogromni ko'ćs ruskega imperija, ki se je danes naslonil na karpatsko bariero, bo izvršil preokret v politiki tega dela Evrope. Rusija še nt Še nikdar v zgodovini nahajala v takšni politični situaciji; Zato ne moremo iz preteklosti črpati nobenih naukov; nego si lahko samo predstavljamo, kaj pornent »naslanjanjew na »okno*r Evrope naroda, ki Šteje ttopetdeset milijonov duši* * " T----- — Nov potres v okolici Sfnirne Rim, 27. sept. AA. Havas poroča iz Ankare: Danes je bilo v pokrajini Bmlrne Zabeleženih ^več norm potresov. Materialna škoda je velika. Porušenih je bilo mnogo Ms. Po potresu je bila velika nevihta, ki Slstotako povzročila ' veliko materialno ono. rti sneno, koitko človeških žrtev sta nHtevetti potres ni nevihta, vsekakor pa Je več ljudi izgubilo ntvljenje. delegacija v Londonu Lfindon, 27. sept. s. Danska trgovska de-iegaftjs je danes preko Amstctdama z letalom odpotovala na pogajanj« v London. Petdeset let ljubljanske Mestne hranilnice M hranUniea ljuMj zavod, je začela ka, največji slovenski de-!• oktobra L 188« LjubrfMm, 27. septembra Ko se je snovala Mestna hranilnica ljub-ljanaSta, je bilo na slovenskem ozemlju več hranilnic, toda med temi samo tri slovenske in sicer hranilnice v Slovenjem Gradcu, prt Sv. Lenartu v Slov. goricah in v Kozjem. Vse druge hranilnice na slovenskem ozemlju so bile nemške ali italijanske ter so obvaladovale malone ves slovenski denarni trg in z njim slovensko narodno gospodarstvo. Njim oa Crtu je stebla v Ljubljani Kranjska hranilnica ustanovljena že L 1820 Gospodarski boj Slsvoaeav za osamosvojitev je pričel x&xq stopnjo razvoja, ko so se začeli ustavljati prvi slovenski denarni zavodi večjega obsega. Slovenska prestolnica je v tem pogledu napravila prvi korak, ko je njen občinski svet ustanovil Mestno hranilnico ljubljansko. V aprilu 1.1882 so zmagali pri volitvah v ljubljanski občinski svet slovenski voiilci in je Ljubljana dobila prvega slovenskega župana Petra Grassellija. £e na prvi seji novega občinskega sveta je po dogovoru 2 Ivanom Hribarjem ljubljanski odvetnik dr. Alfonz Mosche predlagal, naj se v Ljubljani ustanovi Mestna hranilnica. Pri glasovanju no ostali Nemci, ki se predlogu nasprotovali, v manjšini in novoizvoljeni hranilnični odsek je začel sestavljati pravila za Mestno hranilnico. Toda pretekle je skoraj Šest let, preden je vlada odobrila hranilnična pravila. Dne 6. decembra leta 1887 je občinski svet izvolil člane prvega upravnega odbora. Na prvi seji upravnega odbora Mestne hranilnice je bil izvoljen za predsednika Fran Ks. Souvan. Dne 1. oktobra 1.1889 je bila Mestna hranilnica slovesno otvorjena. Našla je zavetje v skromni pritlični sobici na levi strani magistrat-nega poslopja. Župan Peter Grasselli je zaprisegel dva hranilnična uradnika. Dne 1. oktobra 1.1889 ob 9. dopoldne je Mestna hranilnica ljubljanska začela poslovati. Težavna in naporna je bila začetna pot mladega slovenskega denarnega zavoda, ki mu je bila prisoj ena tako pomembna vloga v boju za gospodarsko osamosvojitev Slovencev, toda vse začetne težave so bile kmalu premagane in napori tujih denarnih zavodov niso mogli zavreti razmaha slovenske Mestne hranilnice. Vloge so stalno naraščale. Ob koncu 1.1890 je hranilnica imela že 2.322 vlog v skupnem znesku 266.034 goldldarjev, ob koncu 1.1899, torej po iO-Ietnem obstoju pa je imela že 15.073 vlog z zneskom 14,403.664 kron. Po 10-let-nem poslovanju je znašal celotni denarni promet 197,875.05i kron. upravno imetje hranilnice pa je znašalo že blizu 15,000.000 kron. Lastnega premoženja je y prvih 10 letih hranilnica prigospodarila 249.138 kron. Prvo desetletje je Mestna hranilnica preživela brez hudih kriz, le ob potresu leta 1895 so iz neke vasi na Gorenjskem prihiteli v Ljubljano vsi vlagatelji, ker so mislili, da se zavod z njihovimi prihranki vred pogreza, toda v uradnih prostorih hranilnice so naleteli na redno poslovanje. V naglem razvoju so rasla tudi posojila. V prvih desetih letih je Mestna hranilnica px>sodila skupno 5.250" dolžnikom'9,057-448 kron, občinska posojila pa so amašaia po 10 letih obstoja 57 občinam 1.134.308 kron. L. 1909, torej ob 20-letnem jubileju, je znašal denarni promet hranilnice že 08 miljonov 135.620 kron, vlo^re pa so prekoračile vsoto 23.000.000 kron Dne 1 oktobra 1.1891 ne je hranilnica preselila v nekdanjo Galetovo hišo, desno od magistrata, kjer je sedaj v pritličju prodajalna mestne elektrarne. V šeđ&njo Taktno p\Mač6 V Prešernovi ulici, ki jo je zgradil gradbenik Filip Supančič po naCrtih sarajevskega arhitekta Josipa Vancaša, se je Mestna hranilnica preselila 1. maja 1. 1905- Na prelomnici 19. in 20. stoletja je Evropa doživela denarno krizo večjega obsega. Začela se je 1. 1898 in dosegla viSek 1. 1900 ter se obnovila 1. 1905. Ta doba denarne krize Mestne hranilnice ni močno prizadela, kurzna izguba pri vrednostnih papirjih je bila malenkoetna. Po septem-brakih dogodkih 1.1908 so Slovenci začeli dvigati denar iz nemških denarnih zavodov in ga nositi v slovenske hranilnice. Naša gospodarska zgodovina je tedaj doživela velik denarni preobrat, kajti okoli 30 milijonov kron slovenskega premoženja so je preselilo iz tujih denarnih zavodov v slovenske, Med 20. in 25. letom delovanja je nastal v razvoju zavoda majhen zastoj zaradi pomanjkanja gotovine na denarnem trgu. Sredi pripravi jalnih del za 25-letnlco ot> stoja Mestne hranilnice j« izbruhnila svetovna vojna. Mestna hranilnica je med vojno preživljala težke čase. Po razglasu mobilizacije 1. 1914 je dvignilo 1825 vlagateljev 1.085.951 kron, kar je bilo za tiste čase nekaj nepričakovanega, zanimivo pa je, da je v istem razdobju 222 strank vložilo 403.188 kron gotovine, že v prvih dneh avgurta 1. 1914 je bil proglašen za vse denarne zavode moratorij, s katerim si je avstrijska vlada zagotovila gotovino v denarnih zavodih za vojna posojila. V svobodni državi Jugoslaviji so denarni zavodi prestali hude pretrese, preden so se uredile razmere na denarnem trgu. V prvem povojnem letu 1919 so vloge dosegle 102,352.662 kron, v naslednjem letu pa so se dvignile kar za 75,707.480 kron. Skupno stanje vlog je bilo 21. decembra 1.1922 330,822.514 kron. Dne 1- januarja 1. 1923 pa je začela Mestna posojilnica poslovati v dinarjih in so v tem letu narasle vloge na 97,141.551 din. Višek so dosegle vloge v septembru 1.1931, torej pred pričetkom svetovne gospodarske krize, z zneskom 472,225.000 din. Z uspehom je zavod izvo-jeval tudi boj s težko gospodarsko krizo od 1. 1931 do 1. 1933, ko je izplačal ogromne vsote na račun vlog. L. 1937 je bil po krjzi zabeležen P^vi dvig vlog in sicer na 379,004.212 din. Lani so se vloge hitro dvignile in dosegle ob koncu leta že 406 miL 848.693 din. Dne 1. aprila 1.1938 je hranilnica stopila iz zaščite in začela zopet redno poslovati. Niti para denarja njenih vlagateljev se med krizo ni izgubila Mnenje vseh gospodarskih ljudi je, da je bila odlično preslana preizkušnja v dobi krize najboljši dokaz za trdnost Mestne hranilnice tn njenih globokih korenin med vsemi sloji našega ljudstva Nasilna smrt v valovih Save Bujanova ni skočila sama v Savo, pač pa jo je vanjo pahnil njen razočarani mož v trenutku razburjenosti Kranj, 27. septeb.rs Kakor so poročali listi, so našli v petek pri Majdičevem jezu utopljeno 261etno tovarniško delavko Heleno Bučanovo. Po izpovedi delavke Podiipnikove, ki je stanovala v isti hiši; in kateri je Bučanova večkrat izjavila, da bo šla v snirt, so bili vsi prepričani, da gre za san omor. To dejstvo je podkrepila tudi zdravniška preiskava, ki je ugotovila, da na utopljenki ni opaziti nobenih znakov nasilja. V soboto je" policija zaslišala še Bučanovo prijateljico in sostanovalko, delavko Ffeleno Trpbčevo. Na podlagi njene izpV vedi je "pričela policija sumiti, da gre za umor, ne pa za samomor, kakor so sprva domnevali. Trobčeva je izpovedala, da ji je Bučanova večkrat potožila, da jo njen mož, od katerega je bila že 3 leta ločena, >taiho zalezuje tn se zato boji najhujšega. Sama je bila priča, kako jo je mož lani pričakovat zvečer na savskem mostu z odprtim nožem, kd sta se vračali Iz tovarne donfov. Tedaj je BuTatibvo "reStls Trobčeva S tem, da j€ njenemu "mdžn Izbfia nož/ Pozneje je mol Bučanovo*"še^večkrat nadlegoval in ji pisal pisma, v katerih jb je stahTo prosil, naj se vrne nazaj. Bučanova je bila namreč že 8 let poročena s čevljarjem Cirilom BuCanom iz Bri-tofa prj ICranln V zakonu se jims je rodil šin. toda pred 3 leti je žena zapustila moža in otroka ter se je preselila v Straževo in si poiskala sjužbo v tovarni. Mož jo jc skozi vsa ta leta neprestano prosil, naj* se vrne, toda zaman. Pred 14 dnevi na Malega Šmarna dan, se je s kolesom pripeljal v Kranj, ker sta imela pismeno' dogovorjen sestanek. Sešia sta se v srednjem savskem drevoredu in ob tej priliki je BuČan ponovno pričel moledovati, naj se vrne k njemu in sicer predvsem zaradi otroka. Ko žena o vrnitvi sploh n! hotela ničesar slišati, se je Bučan močno razburil in jo najprej pretepel, nato pa jo Je pahnil po bte-gu proti Savi. Na' spodnji poti ne je Bučanova v jela za veje, toda mož Je skočil za njo in jo odtrgal od vejevja. Bučanova jc zavpila na poDooč, toda njen klic je v naslednjem trenutka zamrl v savskih vslovih. Bučan je na policiji dejanje v celoti priznal in jc tudi pokazal" mesto, kjer se je odigral ven prizor. Njegova izpoved je polna življenjske tragike. Žena zanj splph ni marala in se je poročila z njim zgolj iz ko-ristoljubjn in udobnega Življenje. Dokler Je a čevljarstvom še dobro zaslužil, jc njune življenje is nekam mirno tekle, \oda ie tedaj se žene ni dosti brigala na etom in otroka ter se je raje družila a drugimi moškimi; Ko ps js možu pričelo pr'msnjlcd-vsti dela farso "prišli sa družino teeji esei. je žene ispustili dom in odlls v tovarno. V tem času, ko je živela ločeno od moža. si je nakopala nezakonskega Otroka m hudo bolezen (Sifilis). Toda mož bf ji kljub vsemu 'temu Vse odpustil, če bi se Vršila nazaj, končno pa je v razburjenosti napravil vsemu konec. Da so Bučanove izpovedi resnične, dokazujejo tudi pisma, ki so jih našli na domu pokojne Bučanove. V nekem pismu jo naproša njena mati, naj se vrne k možu, saj jo je morala vendar že bolezen izpame-tbvati. V drugem pismu jo zopet naproša ondotni župnik (iz Britofa). naj se vrne nazaj k družini. Brezbrižnost voznikov Brežice, 27- septembra Kako brezobzirni in nesramni so nekateri naši vozniki priča slednji primer. Preteklo nedeljo se je peljal s kolesom po cesti Iz Brežic proti Bizeljskeniu Avgust Osojni k Iz 2upelevcev. Nedaleč od Buko-SJta je srečal okoli 21. neznanega voznika, kn. mu je pridrvel nasproti z enovpreinim vozom brez luči po leti strani ceste. Pri • 9* ^sojnik tako nesrečno za-* anca, da je izgubil ravnotežje in v velikem loku zle tel v obcestni jarek, kjer je obležal. Valed močnih poškodb, Iti jih je dobil pri padcu, se Osoj-nlk ni mogel ganiti z mesta 'n je klical voznika na pomoč, povzročitelj karambola pa jc na klicanje na vso moč pognal konja in V diru nadaljeval pot proti Brežicam. Osojnik je ležal skoro nezavesten in nepremično vso noč v jarku na kraju nesreče m "Cakar pomoči. Sele zjutraj se je pr:peljal s kolesom mimo Alojz Godler iz Bukoška. ki mu je nudil prvo pomoč in ga odpeljal v bresftko bolnico. ° Kljub poizvedbam dobovskih orožnikov doslej še niso mogli zaslediti voznika, da bi pred oblast 10 odgovarjal za svoje podlo ravnanje. — Ni bil to prvi primer v nagem okolšu. da so lastniki raznih vozil povzročili hude nesreče, nato pa pustili na kraju nezgode žrtve, ne da bi se količkaj zmenili zanje. — V nedelje 24. septembra bo v Narodnem domu ob 11. slovesna služba bolja, h kateri je vstop vsakomur prost, za vernike starokatoliške cerkve pa je ude-lelba strogo obvezna Omejitev konzuma živil v Švici Bera, 28. sept. n. Z oktobrom bodo v •vici uvedene omejitve pri proiajl ždviL Omejtvn se nanašajo predvsem na sladkor, riž. mast in moko. Cur*a, 28. septembra. Pariz 10 05. London 17.T5 New Tork 441 50, Bruselj 74.7», Milan 22.29, Amsterdam 234.75. Berlin 176.-^, Stockholm 10525. Qnk> 100.12, Kopenhagen 86 J». Ostali tečaji ee notiraj*