Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */i6. uri popoludne.
Štev. 2H7.
V Ljubljani, v petek 14. decembra 1888.
Letni le XVI.
Državni zbor.
h Dunaja, 13. decembra.
Novi predlogi.
Poslanec Kronavvetter je že 1. 1886 zbornici izročil predlog, naj bi tudi kmetske občine neposredno volile svoje poslance, kakor jih volijo mesta in trgi, pa veliki posestniki. Ker ta predlog z mnogimi drugimi še ni prišel na dnevni red, vprašal je včeraj poslanec Lažansky predsednika, ali bi ga ne bila volja, z ozirom na vojaški zakon ta predlog staviti na dnevni red jedne prihodnjih sej? Dr. Smolka odgovarja, da sedaj to pač ne bo mogoče, da se bo pa zgodilo, kakor hitro bodo dopuščale okoliščine. Ta obljuba je sicer jako piškava, ali še bolj piškav je bil razlog, s katerim je mlado-češki poslanec utemeljeval svoje vprašanje. Gospod grof se jako moti, ako misli, da bodo kmetski prebivalci mnogo lože prenašali žrtve novega vojaškega zakona, če v državnem zboru na dnevni rod pride vprašanje, naj li kmetske občine svoje poslance volijo neposredno ali kakor doslej po volilnih možeh? Mladočeškim poslancem zdi se pa ta reč, ki ima svojo dobro, pa tudi svojo slabo stran, tako važna, da jim ni zadostovalo omenjeno vprašanje grofa Lažanskega, ampak da je nedavno izvoljeni poslanec Jan d a danes v tej zadevi izročil nov predlog, kateri je z Mladočehi podpirala skrajna levica. Razven tega predloga bil je predsedništvu včeraj pred sklepom seje izročen še nasvet konservativnega poslanca Ebenhocha, ki zbornici naroča, naj odsek za kmetsko pravo poizveduje, koliko znašajo vsi kmetski dolgovi. Predlog ima sicer dober in hvalevreden namen, ali v tej podobi je neizvršljiv, ker se mora kaj tacega naročati vladi, ne pa kakemu odseku. Pa še vlada bi mogla poizvedeti le vknji-žene dolgove, in še to bi ne bilo zanesljivo, ker so pri nekaterih posestvih vknjiženi še stari dolgovi, ki so že zdavnej odpravljeni, pa iz zemljiške knjige morda še ne izbrisani.
Vojaški zakon
bil je včeraj sprejet do §. 13. Paragrafi 3., 4., 5. in
6. določujejo, da imate stalna vojna in mornarica braniti državo proti vnanjim sovražnikom in vzdrževati notranji red in mir; deželna bramba ima podpirati vojno in državo braniti doma; dopolnilna rezerva ima dopolnjevati izgube, ki jih utegne vojni in deželni brambi napraviti kaka vojska; domobranci pa imajo o vojskinem času podpirati vojno, mornarico in deželno brambo.
§ 7. določuje, da se vojaška dolžnost pričenja s 1. januarijem tistega leta, v katerem novinec izpolni 21. leto svoje starosti. Po § 8. traja vojaško službovanje 3 leta, v rezervi 7 let, v dopolnilni rezervi pa 10 let za one, ki so bili naravnost v njo uvrščeni. Pri mornarici traja stalno službovanje 4 leta, v rezervi 5 let, v morski brambi 3 leta; v deželni brambi oziroma dopolnilni brambi 2 leti za one, ki se po stalni službi uvršče v deželno brambo, 12 let pa za one, ki se v njo uvršče neposredno. § 9 uravnavo domobranstva prepušča do-tičnemu zakonu, § 10. pa pravi, da se morejo o vojskinem času tudi taki v vojaških letih stoječi primerno porabiti, ki niso za pravo vojaško službovanje. § 11. razteguje vojaško dolžnost tudi na tuje državljane, ki si pri nas pridobe državljansko pravico, §§ 12. in 12. pa določujeta, kdaj in kako dolgo se imajo sklicevati in vaditi posamezni oddelki.
Danes se je pričela razprava o § 14., ki določuje, da ima število novincev iznašati 103.100 mož in se po zadnjem ljudskem številjenji primerno razdeliti med naše in ogerske dežele. Za prihodnji leti pride na naše dežele 60.389 mož. Za deželno brambo se bode nabiralo vsako leto 10.000 mož. Zoper ta paragraf so se bili oglasili Seinvvender, Tiirk, Kronavvetter, Fiirnkranz in Vašatty, od katerih sta govorila pa samo Steinvvender in Fiirnkranz, drugih ni bilo v zbornici in so prišli ob besedo. Vašatty pa se je odrekel pravici govoriti, ker po zagotovilu današnjih listov njegovi lastni tovariši niso zadovoljni, da proti klubovemu sklepu tolikanj govori pri vojaškem zakonu. Ker ta paragraf pre-minja dosedanjo ustavno pogodbo med našo in Ogersko, treba je bilo za sprejem njegov dveh tretjin glasov. Pri glasovanji se je pa razven po-
slanca TUrka cela zbornica vzdignila zanj, tako, da je bil skoraj sprejet soglasno. Obveljal je tudi do-stavek Mattušev, da mora vlada pred potekom 10 let zbornici o pravem času izročiti nov zakon glede števila vojaških novincev, kar se prav za prav samo po sebi ume ter se je izrečno postavil v zakon samo zaradi tega, ker je ogerska nasprotna stranka to zahtevala. Tako je bil torej eden najvažnejših paragrafov sprejet brez obširnejše razprave, ki so jo sploh pričakovali, kar nam daje upanje, da se bo obravnava odslej morebiti vendar-le malo požurila.
§ 15. določuje, kako se število novincev razdeli na posamezne okraje, kako se vrši nabiranje in razvrščevanje novincev v posamezne oddelke. Govorila sta Tiirk in Fiirnkranz, potem je obveljal ta paragraf brez premembe. — Paragrafi 16. do 23. bili so sprejeti brez ugovora. Določujejo pa: §§ 16. in 17. dopolnjevanje vojne, mornarice in deželne brambe, § 18. razdelitev dopolnovalne rezerve, §§ 19. in 20. pogoje za vstop v stalno vojno, mornarico in deželno brambo. V vojno in mornarico morejo vstopiti le oni, ki so avstrijski državljani, duševno in telesno zdravi [in vsaj 155 centimetrov visoki, pa vsaj 17 let stari. Za deželno brambo pa se zahteva 21. leto. §§ 21., 22. in 23. govore o gojencih vojaških zavodov in o prostovoljcih, § 24. pa o enoletnih prostovoljcih, o katerih se natančnejša določila nahajajo v naslednjih paragrafih. Obravnava o teh prostovoljcih bo malo obširnejša, ker so se oglasili že proti § 24. poslanci: Engel, Beer in Richter, zanj pa Hevera, Ooronini, Kraus pa Hohenlohe. Kaj natančnejšega o tej razpravi poročal bom v prihodnjem dopisu.
Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
V generalni debati o proračunu dogodilo se je nekaj, kar ne bi bil nobeden veroval, da se more dogoditi. Najintimnejši prijatelj banov, ali kakor ga nekateri imenujejo viceban, namreč zastopnik Crn-kovič je ostro napadel hrvatsko sodstvo, posebno še višje, dočim je z nižjim še prilično zadovoljen. Gospod zastopnik bi bil pripravljen za sodstvo še več žrtvo-
LISTEK.
Izpoved "blaznikova.
(Češki spisal Lad. Stroupežnicky; poslovenil V. B.)
(Konee.)
Bilo je očividno, da ima neka stalna ideja v oblasti zmešano pamet starčevo, ideja, koje pozuanje bi utegnilo razjasniti vzrok blaznosti. Hoteč v tem zmislu pozvedovati odgovorim:
.No, zaupajte mi torej, kaj vam teži vest!"
Razorani starčev obraz, na katerem sta beda in trpljenje značila svojo sledi, razjasni se za tre-notek v radostnem svitu.
.Nad našimi glavami stala je mavrica", prične blaznik govoriti, .krdelo črnih ptic letelo je za nami
od polunoči--grozno so krokali, bili so kr-
vavci — mi smo naskočili upornike —• oni so iz hiš streljali na nas kruto, kruto, kruto vam pravim! Tovariši so padali — tisti, s katerimi sem tam-le pod Priichno ovce pasel — malo nas je ostalo — prodirali smo v hiše. In ženske so streljale ter lile na nas vrelo vodo — sem —• sem."
O teh besedah poklekne pred - me na tla ter
s suhim prstom pokaže na golo, zagorelo teme, na katerem sem opazil stare, vozlaste zarastke. Jedva sem čakal nadaljnega njegovega pripovedovanja. In on je nadaljeval:
.Vlomil sem v hišo, odkoder je vrela voda
padla na to teme--dobil sem tii ženo — vnovič
mi je kropa zagnala v obraz — postal sem besen — prebodel sem jo z bodalom, a njeno dete, valjajoče se po tleh, popadel sem za nogo, — dasiravno mi ni nič žalega storilo," pristavi z žalostnim glasom ter nadaljuje nekako ljuto: .Popadel sem je za nogo tako-le —"
In starec, čigar obličje je bilo izraz najdivjejše besnosti, čigar izbuljene oči so malone skočile iz votlin, čigar brezzoba usta so se divje režala, skočil je k nepostlani postelji, zgrabil z desnico blazino na oglu ter jo sukal nad glavo, divje kričeč:
.Tako-le sem je sukal" — rjul je kot grešna duša — .zadaj je stal kotel z vrelo vodo, pod njim ogenj — zavihtivši vriskajočega otroka, vrgel sem ga v kotel z vrelo vodo — tako-le!"
In divje je blazino zagnal v kot, kjer je vrgel s stola umivalo, steklenico in skledico, da se je vse z velikim ropotom razletelo na drobne kose.
Blaznik pa je strmel v kot ter sikal:
„In to deta je poginilo v kropu!"
A vsled treska, kateri je prouzročilo razbitje posod, probudilo se je sosedkino dete, ki je spalo z materjo svojo baš za tisto steno, pri kateri so stale posode, ter pričelo milo plakati.
Starec, začuvši plač, prestraši se, pomoli roke kvišku, prične si puliti iz glave ostanke las ter zažene jeden izmej tistih groznih, kosti in mišice pro-nikajočih vzkrikov, ki so bolj tuljenje, nego li kaj druzega, zvok, kakoršen morejo človeku le naj-groznejši trenotki iztisniti iz prs. Na to pa obupno zavpije: .Dete, že zopet dete!"
In planil je iz sobe.
Skočim za njim. Zaletel se je bil naravnost na stopnice.
Boječ se, da pade, segel sem po njem, da bi ga zadržal; a zagrabil sem samo njegov ponošen plašč — siromašne, trohnele cunje — kateri je popustil ter se raztrgal, in starec je planil s strmih, ne baš visokih stopnic doli v vežo.
Pohitim za njim — a se naglo, da bi tega nikdo ne bil mislil o tem slabem telesu, dvigne ter zbeži na trg.
»
vati, nego je uvrščeno v proračun, ali za takšno sodstvo, kakoršnoje, ne želi večih izdatkov. Ko mu je nekdo od opozicije prigovoril, da višja sodišča postopajo tako, kakor postave napovedujejo, izjavil se je dotični zastopnik, da se tirajo postave ad absurdum. Na ta napad na sodstvo ni niti predsednik grajal poslanca, kar bi bil gotovo storil, da je kateri opozicijonalec tako govoril, niti je predstojnik sodstva smatral za vredno svoje činovnike obraniti, in prav čudno je bilo, ko je morala opozicija braniti naša sodišča, ista opozicija, katerej se od vladne stranke vedno oponaša, da ruši ugled oblasti in sodišč. Radi tega govora zavladala je velika senzacija v Zagrebu, vsakdo se čudi, kako je mogel Crnkovič kaj takega govoriti brez pravih dokazov. Sploh se ne ve, kaj je mislil poslanec s tem doseči, da je napadel sodstvo, saj je ono vendar, kakor je poznato, večidel sestavljeno od sodnikov, ki so po volji sedanjej vladi. Pri najvišem sodu sta samo predsednik in eden svetovalec od poprejšnje vlade, vse druge je imenoval sedanji ban, ravno tako je pri drugi instanciji od 25 sodnikov imenovanih od sedanje vlade 16. Vrh tega pa je sedanja vlada odstranila neodvisnost sodnikov ter poroto. Pa vendar niso ž njimi zadovoljni. To je pa že obest tega poslanca in nič druzega, pa vrh tega tudi drzovitost, da se podstopi grditi sodstvo, ki tudi v političnem pogledu podpira sedanjo vlado.
Te dni se je dovršila v Zagrebu dolgotrajna sodnijska razprava proti odvetniku A. Sučidu radi zločinstva prevare ter je bil dotičnik obsojen na pet let težke ječe. Razprava sama razjasnjuje nam žalostno stanje našega kmeta pa tudi nepoštenje onih, ki bi ga imeli braniti. Obtožnica proti temu odvetniku obsega 103 tožbe, katere je on že 1. 1883 in 1884 pričel pri kr. kotarskej sodniji v Karlovcu in Jaški radi povrnitve založenih zemljišč. Pri kmetih je namreč navada, da založi za malo svoto svojemu upniku za uživanje mesto obresti v denarjih eden del svojega posestva, kar včasi iznaša velike obresti, da celo do S0°/o. Po postavi so seveda taki ugovori nedovoljeni posebno od 1. 1877, ko je bila sklenena postava, da se od takih posojil ne sme pobirati več nego 8%. Pričelo se je živahno gibanje proti oderuhom take vrste v Zagorju, kjer so sodnije zares kmeta varovale proti oderuhom ter prevelike objesti vračunavale za kapital, tako da mnogim kmetom ni bilo treba nič povrniti. Drugi so se pa z oderuhi pogodili, kajti oni so se zbali teh postav ter so od kmetov mauje zahtevali. Takih slučajev je bilo po celej deželi zadosti, posebno pa po sodniji karlovškej in jaskanskej. Le semkaj je prišel odvetnik Sučič kmete nagovarjat, naj zahtevajo nazaj svoje založene zemlje in da jim bo on pravde vodil brez troškov, katere bodo morali plačati oderuhi in pa tudi vlada, ki je njega poslala, da osvobodi kmete oderuhov. In tako je izročil Sučic 400 takih pravd pri kot. sod-nijah v Karlovcu in Jaški. To bi bilo vse dobro. Ali ko so bile pravde končane in kmetje dobili nazaj svoje založene zemlje, izterjeval je Sučič od kmetov troške, katere je on zaslužil in pa tudi upniki svoje posojene svote. Kmetje so videli, da vladni" fiškal ni tako nesebičen, kakoršnega seje delal, nego da jih je zapeljal na pravde, samo da si kaj zasluži, pa ga zatorej obtožijo. Preiskave so trajale dolgo in zdaj še-le se je pravici zadovoljilo. Ves dogodjaj pa do-
Pred gostilno stalo je nekaj voznikov. Zavpijem nad njimi: »Držite tega reveža!"
»Čemu bi hiteli za njim — on vsak čas kaj učini!" bil je malomarni odgovor.
BlazDik pribežal je mej tem na sredo trga, iz česar sem v svoje zadovoljstvo spoznal, da se pri padcu s stopnic vsaj težko ni poškodoval.
Vrnil sem se torej v svojo sobo.
A njegovo pripovedovanje o detetu v kotel vrženem se mi nikakor ni zdelo prazen izrodek njegovega bolnega duha, marveč njemu povod. Bil sem trdno uverjen, da je starec surovi ta čin kot vojak v istini izvedel, bržkone v revolucijskih letih 1848 in 1849 v Italiji ali pa na Ogerskem.
Ta grozni umor deteta, ki je z nedolžnim svojim življenjem plačalo materin fanatizem, mu je pozneje bržkone vedno z nova prihajal na misel, dokler ni naposled zmešal pravilno delovanje njegovih mo-žgan , da je zblaznel. Mogoče, da je k temu pripomoglo tudi poparjenje glave in ž njim združeni strah. Pripovedovanje njegovo razjasnilo mi je tudi vzrok groze, katero so v njem vzbujali otroci. Odtod tisti grozni vskrik, ko se je po razbitji umivala in posode oglasil jok deteta.
kazuje, kako žalostni odnošaji vladajo v našej zemlji in da je siromašni kmet res prav zapuščen v vsakem pogledu. Potem se pa že odvetnik usodi napadati naše sodnije, ki take pijavke preganjajo!
Obresti v socijalnem oziru.
IX.
Cerkev ne odobrava obresti, kapitalizem je pa hoče in mora imeti. Je li mogoče ta dva popolna nasprotna načela vednostno spojiti? Po navadni logiki ne, ali nekateri učenjaki vendar trdijo, da je mogoče. Res je, pravijo, da se po natornem in cerkvenem pravu ne sme več jemati, kakor se je posodilo, in res je, da se je to v prejšnjih časih sploh spolnovalo, ali zdaj to ne more več splošnje veljave imeti. Poslu-šajmo, kake razloge navajajo za to. Obresti same na sebi so seveda prepovedane, ali pravičnost je tirjala in tirja, da mora dolžnik upnika odškodovati, ako ima poslednji zgubo vsled posojila. Dandanes se mora pa upnik v vsacem slučaji odškodovati. Vsak, ki bi posodil brez obresti, imel bi zgubo, ker ima možnost vsak dan obrestonosno naložiti svoj denar v hranilnici ali v državnih papirjih in ker je pri privatnem upniku v vedni nevarnosti svoj denar zgubiti. Pač lepi razlogi! Ako v teh razlogih ni petitio principii,1) potem pač ne vem, katera napaka ali pregreha bi se ne dala vednostno opravičevati. Da, marsikatera splošnja napaka se mora v praktičnem življenji .trpeti, sme se tudi semtertje kolikor toliko zagovarjati, opravičevati se nikdar ne sme. Gostilničar ima tudi škodo (lucrum cessans), ako mu župan ne da privoljenja za godbo; Žid ima tudi škodo, ako da ravno Uko blago prebrisanemu človeku za eden goldinar, kakeršno je ravno prej dal neveščemu za pet goldinarjev; na Dunaji imajo oni mlekarji tudi škodo, katerim slučajna revizija dokaže, da so vodo vanj prilili; tat ima tudi škodo, ako ga odpode. Dobiček, ki si ga kdo z napačnimi sredstvi pridobi, vendar ne more biti opravičen dobiček, ako bi se tudi vsi ljudje posluževali napačnih sredstev. Da je možno vsak čas v hranilnicah in državnih papirjih preskrbeti si dobiček brez dela, je posledica sedanjega gospodarstvenega načela, ki je, kakor sem dokazal, v svojih nasledkih pogubno.2) Upnik sme zahtevati odškodovanje le, ako svoj denar potrebuje za dovoljeno naložitev3) kakor za kupčijo, investovanje, društveno pogodbo itd. Res je, da je upnik v vedni skrbi, da bi svojega denarja ne zgubil, naj že da svoj denar privatnemu človeku ali pa javnemu zavodu, ker je polom (krali) povsod možen. On je v vednih skrbeh, ker je la-komen.*) Ko bi se mogel zavarovati zoper vsako
1) »Petitio prineipii" je napačno sklepanje, kedar se dokazovana reč uporabi v drugi obliki za dokaz v ravno tisti logični izpeljavi. N. pr.: Obresti so brez greha. Zakaj? Ker se denar lahko naloži' obrestonosno brez greha. Ta dva stavka v tej razmeri krijeta napako: petitio prineipii. Pravo-slovni dokaz pa ni tak, ampak so razlogi druge vrste, nego je dokazovana thesis.	Cp. vred.
s) Naša misel ostane vkljub temu dokazu prejšnja: obresti so pogubne v nekem oziru, če so previsoke, zmerne obresti pa dandanes niso pogubne, tudi ne protinravne. Op. vred.
s) Mislimo, da je dandanes mnogo takih »dovoljenih naložitev", kamor denar naloži, kdor ga ima in hoče.
Op. vred.
4) Prehuda zatožba.	Op. vred.
Ni mi še treba praviti, da je ta sestanek z blaznikom v meni napravtil globok vtis . . .
Ob 7. uri zjutraj ločil sem se od svoje sosedke, ki je odhajala domov. Gotovo me je pomilovala, slišavši, da je blaznik v moji sobi provzročil tak neprijeten nastop. Razložil jej nisem ničesar. Ko sva se razstala, podal sem se k razvalinam gradu Riba, kjer sem se mudil do opoludne.
Zapustivši popoludne Ribi, korakal sem po cesti proti Sušici.
Nekoliko stotin korakov od mesta srečal sem navadni kmečki voz, kateri sta vlekli dve kravi. Na vozu, poleg katerega je stopalo nekaj ljudij, naloženo je bilo dračje. Ljudje, idoči poleg voza, pozdravili so me; zahvalivši se jim, pogledal sem nehote na voz ter opazil, da dračje prav za prav pokriva drug tovor — na eni strani voza visel je izmed dračja kos obleke, kar je bilo vzrok, da sem ljudi vprašal, kaj peljejo.
»Telo utopljenčevo", odgovorili so mi ter ustavili voz.
Ne da bi še kaj vprašal, stopim k vozu, dvignem nekaj jelovih vej in mojim očem pokaže se najprej
nevarnost, gotovo bi to storil in on se tudi zavaruje, kolikor je v njegovi moči, mej tem, ko so za nevarnost dolžnikovo ne zmeni in tako sklene neenako in zategadel krivično pogodbo, ker je le on in ne tudi njegov dolžnik zavarovan.1) V nevarnosti zgubiti je lakomnik vedno, naj denar izposodi ali pa ga domii obdrži. Nevarnost in skrb lakomnikova je pa vsa druga, kakor nevarnost in skrb onega, ki pri svojih opravilih denar rabi. Kdor krade, je tudi v velikih nevarnostih in skrbeh, večidel še v večjih kakor oni, ki si z delom svoj kruh služi. Tat si utegne roke in noge zlomiti. A kdo bi smel zategadel trditi, da je dovoljeno krasti ? Ko bi upnik dolžniku tako garantoval vsoto in obresti, kakor poslednji prvemu garantuje, potem bi bila enaka pogodba. Kdor bi si upal tako delati, bi pa že smel dobiček spravljati.2)
Ako bi bilo res, da je v sedanjem času vsak na zgubi, kdor posojuje brez obresti, bi o lihvi ne smeli več govoriti. Od tacega, ki ne more dati nobene take hipoteke, ki bi se mogla z roko prijeti, bi se smelo tudi 50% tirjati. Da je to absurdno, vsakdo izprevidi. Papež Benedikt XIV. piše v buli »Vix pervenit": Opominjamo vas, da napravite konec praznim (ineptis) marnjam onih, ki govore, da je dandanes lihvarsko vprašanje le besedičenje (quae solo nomine contineatur); če se denar izposodi, je skoraj vedno kak vzrok, obresti za to jemati.
1)	»Beati possidentes" tudi tukaj velja. Vsa druga je varnost, če ima kapitalist svoj denar doma, kakor če ga posodi, kdo vč, komu. Večkrat najboljše zavarovanje ne pomaga proti zvitim ptičem.	Op vred.
2)	Omnis comparatio claudieat.	Op. vred.
Politični pregled.
V Ljubljani. 14. decembra. Motra&safe dežele.
Postopanje »Nar. Listov" v zadevi Miegrove slavnosti obsoja tudi že inozemsko časopisje. Tako piše monakovska »Allg. Ztg." : Ni treba biti Riegrov pristaš, da izreče grajo takemu vedenju. Zadeva pa nam kaže, kam so že zabredli Mladočehi v svojem zaslepljenji.
Gališki deželni šolski vvet se posvetuje, katera sredstva so potrebna, da bi se izdatno razširilo znanje o poljedelstvu pri ljudsko-šolskem pouku. Šolske knjige so sicer tako vrejene, da se pri pouku ne prezre ta predmet, toda učitelji sami imajo pre • malo strokovnega znanja, da bi mogli vspešno delovati v napominanem oziru. Zaradi tega bo predložil deželni šolski svet vladi načrt, kako naj se predru-gačijo učiteljišča. Namesto dosedanjih treh let bo trajal pouk štiri leta, zato se bo pa sprejelo mej obligatne predmete poljedelstvo.
Ogerski državni zbor je potrdil zaklado 47 milijonskega kredita.
Tnanje države.
Predvčerajšnjim je srbska revizijska komisija končala posvetovanje o zakonodajnem zboru ter se je odločila za skupščino brez druge zbornice. Komisija bo v treh dneh gotova s svojim delom ter bo potrdila z malimi premembami novo ustavo. Toda radikalni krogi niso nič kaj zadovoljni z ustavnim načrtom ter delujejo na to, da bo skupščina pre-menila točke, ki se tičejo pravice napovedovanja vojske ter sklepanja mirit in pogodeb. Pa tudi liberalcem ni všeč, da nova ustava razširja kronina prava. Glavna lista radikalcev in liberalcev, »Odjek"
začrnelo, zabuhlo lice, potem pa dolga, bela, z blatom onesnažena brada. Kri mi zastane v žilah.
Bilo je mrtvo telo blaznikovo.
»Kaj se je zgodilo, da je utonil?", vprašam naglo. Glas se mi je tresel.
»Bil je to ubog blaznik. Pritekel je naravnost od mesta ter planil v ribnik — videli smo ga od daleč, šli smo baš v gozd po drva. Hiteli smo k ribniku ter po dolgem iskanji izvlekli reveža. — Z Bogom, gospod!" Pognali so kravi ter šli dalje.
Usedši se na mejo poleg ceste, gledal sem za vozom, ki je kmalu izginil v mestu.
Iz početka mislil sem na siromaka utopljenca, kmalu pa me je premagala brezmiselna, hladna odrevenelost. Iz nje probudil me je stoprav glas zvona.
Na Riibi zvonilo je ranjkemu blazniku, ki se mi je bil davi izpovedal
Dvignivši se, korakal sem naglo po cesti proti Sušici, domišljujoč si, da sta moj pohod na Rsibi in jok sosedkinega otroka skrajšala življenje blaznemu starcu.
Šel sem svojo pot za zabavo, a za mano pozvanjal je — mrtvaški zvon.
in »Srbska Nezavisnost", pišeta o ustavi jako čmerno. „N. Fr. Pr." objavlja poročilo iz Bslgrada, da velika skupščina skoraj gotovo ne bo potrdila ustave v tej obliki, katero jej je dala revizijska komisija. — Kralj je Rističu nazuanil, da ga namerava poklicati na vladno krmilo. Ristič se je izjavil, da je pripravljen prevzeti ta nalog, toda le pod gotovimi pogoji. Ker se pa ti nanašajo na razmerje mej Srbijo in Rusijo, kralj skoraj gotovo ne bo niti sprejel niti mogel izpolniti teh pogojev. — Preklicuje se vest, da je kralj dovolil sestanek mej kraljico N a-t ali j o in prestolonaslednikom Aleksandrom v Bukareštu.
V	proračunski komisiji nemškega državnega zbora je bilo pred nekaterimi dnevi vshodno-afriško vprašanje predmet živahne razprave. Herbert Bismarck je pojasnil to zadevo, a tako žalostno, da imajo nemški naselbinski politiki malo upanja. Nemška vlada je mnenja, da se je nemško-afriška družba ponesrečila v finančnem in političnem oziru; vendar pa vlada noče sama rešiti vprašanja, ali naj se obdrže pokrajine te družbe, marveč bo razsodbo v tej zadevi prepustila državnemu zboru. Ako se večina izreče za opustitev, predložila bo vlada v prihodnjem zasedanji primerne nasvete.
V	Franciji se mudi uekaj časa sem ruski veliki knez Vladimir ter jako mnogo občuje z državniki in višjimi častniki. To priliko je porabil vojni minister Freycinet, da je pokazal velikemu knezu stotnijo z Lebelovimi puškami in ukazal strelne vaje vpričo gosta, akoravno sicer jako strogo prikriva Francija ostalemu svetu vse poskuse iu vaje s tem orožjem. Veliki knez se je čudil veliki gotovosti, s katero so streljali vojaki, isto tako tudi okoliščini, da puška niti ne poka, niti ne provzro-čuje dima. Berolinski vladni krogi pravijo, da je bila ta demonstracija naperjena proti Nemčiji.
Vsak dan se poroča o lopovskih uapadih belgijskih anarhistov. Predvčerajšnjim so razstrelili železnični most na progi Charleroi-Mons, toda k sreči se je zapazila škoda o pravem času ter se je ustavil vlak, predno je prišel do mostu. Tudi v Holandiji se gibljejo anarhisti V nedeljo po noči so bili v Hagi veliki izgredi. Šeststo socijalnih demokratov je napadlo katoliško društveno hišo, v kateri je ravno predaval župnik Brouson, ter so razbili okna, grdo ravnali z zbranimi poslušalci ter psovali — papeževo sobo. Redarstvo je' bilo kmalu na mestu ter razkropilo z golimi sabljami druhal; mnogo oseb je bilo ranjenih, veliko tudi zaprtih.
Novo španjsko ministerstvo je nastopilo vlado pod neugodnim znamenjem, iz državne depozitne blagajuice je neznan tat vkradel 1,250.000 frankov. Več oseb so zaprli, toda pravega uzmaniča menda še nimajo.
Italijanski ministerski predsednik je dne 10. t. m. v vojnem odseku slikal evropski položaj z jako temnimi barvami. Vzlic temu pa tirja za sedaj »samo" 145 (ne 120) milijonov vojnega kredita. Prihodnje volitve v Franciji so odločilne važnosti za evropski mir; ako te ne bodo imele povolj-nega izida, potem bo morala vlada zahtevati novih žrtev. Da francoske volitve ne bodo ugodne v smislu ultraliberalnega Crispija, je več kot gotovo. Vojska bi bila tedaj neizogibna; toda potolažimo se s tem, da je Crispi priden in ubogljiv učenec železnega kanclerja, ki tudi od nekdaj že rožlja z orožjem, kadar hoče imeti nove kredite.
Iz Zanzibara se poroča dne 9. t. m. v „Times": Govori se, da je Bagamojo popolnoma razdejan in zapuščen. Buširi se je s svojimi vojaki umaknil v neko 4 milje oddaljeno vas, poprej pa je oropal in zažgal mesto. Vstajniki so pustili v Bagamojo topove, tako hitro so zbežali, to pa zaradi neke govorice, da so Nemci v celi okolici kar na-sejali torpedov. V Lindiju so vstajniki priplenili ves smodnik, kar so ga dobili v hišah Indov in sultanovih skladiščih.
Izvirni dopisi.
Iz Doba, 10. dec. Minoli teden je bil pri nas sv. misijon, ter v nedeljo slovesno končan. Bil je vrlo dobro obiskan, ne samo od domačih faranov, temveč je dohajalo tudi obilo vernih iz bližnjih Domžal, dasi je bil malo prej sv. misijon v Mengšu. Na množici se je videlo, da ima v srcu še sv. vera pravi prostor. Ali kaj pomaga vse to, ker ravno istih ljudij, katerim je sv. misijon namenjen, ni in raje posejajo po gostilnah ali „štacunah", kjer popivajo »strupeni šnops" in se iz najdražjih svetinj naroda še norčujejo.
Tako sem minolo soboto na praznik naletel na jako sramoten slučaj, in to vračajo se iz Doba preko Domžal, da so se okolu poludne v tamošnji poznani prodajaluici, v kateri imajo domžalski in bližnji »šnopsarji" dobro zavetje — »šnopsarji", seveda pijani, pretepavali in gnjusno kleli. Gospodar omenjene »štaeune", v Ljubljani dobro znani g. W., in njegov služabnik sta temu sramotnemu početja konec storila s tem, da sta vže dobro po obrazu pobitega »šnopsarja" na cesto pahnila. Povedali so mi tudi zanesljivi ljudje, da so se baš v tej štacuui norčevali iz sv. misijoua in da je neki gospodar
sam »prvo besedo" imel. Ne moremo se dovolj čuditi, da sicer spoštovani gospod, kateri 6i je jako lepo posestvo napravil v Domžalah, še vedno trpi v svoji hiši in oskrbuje »šnopsarsko beznico", pa sevčda, ko še vedno nekaj nese, kraju samemu in okolici je pa v pogubo. V obče sem se prepričal, da, akoravno je »šnops" dražji, vendar ga še pijo; torej bode treba še druge strune napeti v odpravo »narodnega strupa".	?
Iz Osilnice, 10. dec. Jako lep dar je dobila cerkev sv. apostolov Petra in Pavla v Osilnici v spomin štiridesetletnega vladanja našega milega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Nekateri premožnejši možje naše župnije so cerkvi darovali štiri masivne svečnike v ognju pozlačene. Prav podajo se na altarji Marije pomočnice. Izdelal je napominane svečnike g. Henrik Zadnikar, izdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani, ukusno in v našo zadovoljnost. Delo priporoča in hvali mojstra. Tudi cena jim ni previsoka. Veljajo 110 gld. vsi štirje. — Občinski naš odbor pa je namenil 20 gld. dati šolarjem za šolsko bandero, katero bom» s pomočjo še druzih doneskov skoro dobili. Tudi ta čin je v spomin štiridesetletnice presvetlega vladarja. Gotovo so ti domoljubni čini po volji našega cesarja, kateri je pokazal, da ne želi od svojih podložnih blišča, ampak samo zahvale Bogu in časti božje. Tako bomo imeli dva vstrajna spomina Bogu v čast, cerkvi kras, nam korist. Hvala darovateljem I
Iz Trsta, 11. decembra. (Irredenta.) Tudi Vi, gospod vrednik, ste šli na limanice nekim tukajšnjim patronom ter ponatisnili nekaj, kar je prinesla »Triesterca" pred tednom dnij, kar pa je vsak tukajšen pošten Avstrijan popolnoma obsojal. — Ne poznate tukajšnjih razmer — to mi morete že pustiti veljati — ne Vi, ne drugi vredniki, ki so iz »Triesterce" ono stvar ponatisnili, kar Vam bodem tudi polagoma dokazal, drugače bi onih vrstic iz »Triesterce" ne bili priobčili Vi v »Slovencu" in ne drugih v svojih časnikih.
Da se tukaj muogo zamolči, o tem ravno Vam je malo znanega — drugače bi bili pač z glavo zmajali, ko ste brali one vrstice — je li gola in čista resnica? Komu bode iz tega škoda nastala in kedo jo ima že sedaj, je znano vsakemu previdnemu Avstrijanu, in tudi to že vrabci na strehah čivkajo ; — samo nekje so gospodje gluhi in slepi za vse stvari, katere se dogajajo tukaj, posebno pa, kedar je ali ima biti kaka avstrijska patrijotična slavnost.
Da ne bode prošlo brez demonstracije tukaj v Trstu in drugod od strani irredente, je pač vedel že vsak dobri in pravi Avstrijan — zato mu ni bilo potreba nikakega proroškega duha — in pač se tudi nismo varali. Kaj da ravno bode, nismo vedeli Avstrijani, vedeli so pa drugi, in da je bila popolna resnica, so tudi pokazali. — Sedaj nekateri tajiti ne morejo; kar je bilo, je bilo — ali vdarili so na drugo struno — začeli so smešiti one demonstracije in ne vedo, da pri tem smešijo sami sebe.
Videl in slišal sem može, ki so osiveli v službi Avstrije in kateri so tudi njeni zvesti podaniki, ki so vedno obsojali take »demonstracije", da so z ne v olj o brali one vrstice v »Triesterci" in odlo-živši list, zmajevaje z glavo, rekli: »Pač kaj tacega je le tukaj v Trstu mogoče".
Nekim gospodom je vse prav in vse dobro, kar počenjajo tukajšnji »mladiči italijanski", in pri tem oba očesa zatisnejo in se naredijo slepi. Ko bi »Slovani" kaj tacega storili, bi bili pa že davno vsi v temnicah. — Čudne razmere in še bolj čudni ljudje I
Ne bom odgovarjal na vse »Triesterci", kar njene grešne kosti prenašajo, omeniti hočem samo nekoliko. Pravi, da so to »dumme Jugendstreiche", kakor so bili že večkrat.
če je tisti, ki je sam to pisal, res tudi tako mislil, kakor je zapisal, škoda za čas in papir, ki ga trati s pisanjem. Pokaže ravno s tem, da tukajšnjih razmer prav nič ne pozna ali jih po poznati noče.
»Dumme Jugendstreiche!" Če je to res, zakaj je pa policija zaprla tiste osebe, katere je mogla zalotiti, ali katere so se ji zdele sumljive? Za »dumme Jugendstreiche" se da, vsakemu dečaku par zaušnic in je vse opravljeno, če so bili »dumme Jugendstreiche" plakati prilepljeni na ulicah, na drevesih, na zidovih in vratih, okoli stolne cerkve sv. Justa, kjer so ležali tudi raztreseni po tleh, prilepljeni po šetališči proti sv. Andreju in drugod po
mestu okoli; plakati, katere so našli na potih, na javnih iu skritih krajih, kar se je tukaj po mestu povsod govorilo; vse te plakate je policija strogo in skrbno pobrala in jih preiskala in odnesla seboj — kam, ne vem. Imeli so jih dosti; za vsacega redarja in uradnika policije precej parov iztisov, in vse to so bili »dumme Jugendstreiche" ? — Zakaj je pač policija tako skrbno trgala z zidov, z dreves, z vrat hišnih in cerkvenih, če so bili to »dumme Jugend-streiclie"? — Zakaj je policija hodila po privatnih hišah in k privatnim osebam iskat onih plakatov? Zakaj so redarji prišli še celo v cerkev sv. Justa in tam iskali in nazadnje še cerkvenike in druge po-praševali?
če so bili »dumme Jugendstreiche", bi vseh teh potov policiji ne bilo treba. — Za „dumme Jugendstreiche" se malo kedo zmeni, če vidi kake »dumme Jugendstreiche", se posmeje, gre naprej, in pozabljeno je vse.	(Konec prih.)
Dnevne novice.
(Dr. Rieger) je dobil ob svoji sedemdesetletnici nad 800 telegramov. Iz Ljubljane je došlo devet telegramov, čestitali so tudi Slovenci na Ptuji in pri sv. Juriji ob južni železnici.
(Razglasilo.) C. kr. ministerstvo vnanjih stvarij je od c. in kr. glavnega konzulata v Rio de Janeiru prejelo telegram z dne 5. decembra 1888, št. 5481, te vsebine: „Tristo avstrijskih prišel-nikov s potnimi listi je prišlo tu sem; zapeljani in prevar j eni so v največji sili in revi; zahtevajo vrniti se v domovino. Tukajšnja vlada se nič ne meni za to". Iz tega telegrama se vidi, da so se dali lahkomiselni in nevedni ljudje, premoteni po praznih obljubah brezvestnih izselitvenih agentov, navzlic vsem svarilom političnih oblastev zapeljati, da so šli v Brazilijo. Jok in solze teh nesrečnikov, ki zdaj v daljni tuji deželi zdihujejo v sili in revščini ter žele povrniti se v domovino, bodo naj vsem tistim v svarilo, ki bi navzlic odsvetovanju domačih oblastev hoteli verjeti zapeljivim obljubam takšnih agentov, ki gledajo samo na svoj dobiček.
(Umrl) je 12. t. m. v Podlipi pri Vrhniki umirovljeni župnik čast. gosp. Janez Ar k o. Rodil se je 1. 1815, v mašnika je bil posvečen 1. 1840. Naj v miru počiva!
(Podeljevanje obleke revnim otrokom.) V nedeljo, dne 16. decembra, ob 11. uri dopoludne bode se v dvorani ljubljanske čitalnice delila popolna zimska obleka revnim učencem in učenkam ljubljanskih ljudskih šol. Damski odbor, kateri je oskrbel to podeljevanje, vabi vse dobrotnike k temu podeljevanju.
(V Bosno) se ljudje iz brežiškega okraja kar trumoma selijo. Svoje kmetije dajeje v najem, ali pa prodajajo, če najdejo kupca.
(V isterskem velikem posestvu) je bil minoli torek izvoljen državnim poslancem dr. Tomaž Ver-g o n ti n i.
(Klub slovenskih biciklistov) priredi jutri zvečer ob 8. uri v restavraciji »pri Virantu" svoj „jourfixe"; reditelja sta gospoda: U. Zupanec in J. Medved. Na programu je dogovor o klubovih razmerah, komično berilo iu prizor g. J. Rentalsa.
(Premembe pri učiteljstvu.) Gospodičina Gabrijela G o ga 1 a je dobila začasno službo v Dobu ; začasni učitelj v Mirni Peči, g. U. Konjar, je dobil začasno službo v Motniku; učiteljski kandidat gosp. P. Sire začasno službo v Mengši; gdč. Viktorija Praprotnik začasno službo v Postojini; g. Miha Kos v Veleselu se je odpovedal tretji učiteljski službi v Vipavi.
(Nemški »šnlverein".) V odboru podružnice nemškega »šulvereina" pri sv. Lenartu v Slov. Goricah so ti-le gg.: Predsednik A. Mravlagg, namestnik dr. Wittermann, blagajnik A. Jančič, njegov namestnik J. Sedminek, tajnik dr. Be neš. njegov namestnik J. Mohar. Pradedje teh gospodov so gotovo trobili v nemške rogove v tevto-burškem gozdu.
(Bolgarski stenografl) so pred nekaterimi dnevi v sobranji »in corpore" ustavili delo, ker jih je načelnik zbornične pisarne hotel nadzorovati; doslej so bili namreč neodvisni. Zbornica j9 poklicala na mesto peterih kujajočih se stenografov našega rojaka gimnazijskega profesorja A. Bezenška iz Plovdiva, ki je bil učitelj bolgarskih zborničnih stenografov. Vsak stenograf ima 4000 frankov letna plače.
(Štajerski deželui odbor.) Kedar razpiše štajerski deželni odbor kako deželno službo, tedaj jo v zadnjem času razpiše le v nemških listih „Tages-post", „Marburger Zeitung" in „Deutsche Wacht". To je čudna enakopravnost; saj vendar tudi štajerski Slovenci plačujejo davek.
(Knjige družbe sv. Moliora) dobi letos v radovljiški dekaniji, kakor je nekdo izračunil: Vsak 11. prebivalec na Dovjem, vsak 15. prebivalec v Gorjah, vsak 16. prebivalec na Koprivniku, vsak 18. prebivalec v Kranjski Gori, na Bohinjski Bistrici in v Zaspem, vsak 20. prebivalec na Dobravi, vsak 21. prebivalec v Kamnigorici, vsak 25. prebivalec v Ljubnjem, v Lescah, v Lešah, vsak 28. prebivalec v Srednjivasi, na Boh. Beli, v Kropi, v Begunjah, na Breznici ia na Jesenicah, vsak 30. prebivalec v Gradu, v Radovljici, na Ovšišah, na Koroški Beli, vsak.40. prebivalec v Mošnjah, vsak 62. prebivalec v Ratečah.
(Nesreča.) V Trbovljah je bil dne 5. t. m. delavec A. Gorjup močno ranjen, delavec Fr. Vozel pa usmrten.
Raznoterosti.
—	To so bili časi! Ravno pred sto leti je veljalo na Hrvatskem jagnje 3 kr., funt volne 8 kr. Poštenost je bila tolika, da so se črede pasle brez pastirjev in psov. Dunaj se hoče menda ponašati s „starimi dobrimi časi", kajti v drugem okraji (Leopold-stadt) životari žid jako dobrega srca. Ponuja namreč celo elegantno moško obleko za 8 gld. Sedaj naj še kdo zdihuje po nekdanjih zlatih časih! Znano nam pa seveda ni, koliko sta si pri tej obleki zaslužila krojač in tkalec sukna in ali bi ne bilo za nju jako dobro, ko bi dandanes tudi jagnje veljalo samo 3 kr.
—	V kolikem času se pride okolu zemlje? Z železnico bi se človek pripeljal okolu zemlje v 35 do 40 dneh, peš bi potreboval 1 leto 63 dni. Glas potrebuje 52x/2 ure, svetloba 1/10 sekunde, električni tok še manj kakor 1/10 sekunde.
—	V Parizu je zadnji teden meseca novembra umrlo 873 oseb, 1167 otrok je bilo rojenih; 27 oseb se je umorilo, 6 jih je našlo silovito smrt. Porok je bilo 381.
—	Preveč prijazno! Kaznjenoc se poslovi od kaznilničnega ravnatelja, ker je prestal svojo kazen: „Zdravstvujte, gospod ravnatelj". — Ravnatelj (prijazno): „Z Bogom, na svidenje!"
Telegrami.
Dunaj, 14. dec. Zbornica poslancev: Vlada je predložila postavo, da se dovoli nadaljna raba nekaterih do konca raarcija 1889 dovoljenih kreditov do konca 1899, in računski zaključek za 1. 1885. Pri nadaljevanji nadrobne razprave o orožni postavi je naglašal Gautsch ugodne fizične in moralne vplive prostovoljnega leta na značaj mladih mož, nasproti katerim se sme odpovedati prednosti, da se vračuni službeno leto prostovoljcev v dobo poznejšega poklica. Glede ustanov bode naučna uprava gotovo delovala z najliberal-nejšega stališča in skrbela, da se bodo kmalu uvedle one polajšave, katere bodo predlagala vseučilišča in drugi zavodi.
Govorila sta še Kichter in Kraus, potem pa se je nepremenjeno sprejel § 24, isto tako resolucija, katero je predlagal Kraus, da se dovolijo prednosti enoletno - prostovoljno službe tudi učencem učiteljišč, ki so dovršili nižje srednje šole.
Dunaj, 13. decembra, češki in gališki deželni zbor sta sklicana v 3. dan januarija; državni zbor se bo zopet sešel dne 13. januarija. V tem tednu bo le še jutri polna seja. Dr. Smolka je vsled prošnje Hausner-jeve kot načelnika proračunskemu odseku določil, da se bo v soboto pretrgala nadrobna razprava orožne postave, da bo mogel proračunski odsek rešiti proračun naučnega ministerstva. '
Berna, 13. decembra. Narodni sovet je potrdil trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogersko.
London, 13. decembra. »Standardu" se poroča iz Peterburga: Knez Dolgoruki se bo nemudoma povrnil na svojo mesto v Teheran, da odločno pozove perzijsko vlado, ker vzlic svojim pogodbenim dolžnostim ni izvršila ceste od Mešeda do severne meje.
London, 14. dec. Kakor trdi ,,Standard", pisal je Osman Digma angleškemu poveljniku
v Suakimu. da so vstašno vojno mahdistov izročile Emina pašo in nekega bolega poto-valca, skoraj gotovo Stanley-a, in je temu pismu priložil dokaze.
Zahvala.
„Matica Slovenska" podarila je „Bralneiuu društvu" v Mengši lepo število knjig. V imenu vseh društvenikov se za ta obilni dar udano podpisana ni^jtopleje zahvaljujeta.
MENGEŠ, 10. decembra 1888.
Ivan Leveč,	Hinko Paternost,
predsednik.	tajnik.
Umrli so:
12. decembra. Amalija Lavrin, mazačeva žena, 34 let, Frančiškansko ulice št. 8, jetika. — Leopold Blumauer, sedlarjev sin, 21 dni, Gledališke ulice št. 3, vnetje. — Jovana Družnik, delavčeva hči, 2 leti, Opekarska cesta št. 81, ecro-phulosis. — Josip Pagliaruzzi pl. Kieselstein, deželni oficijal v pokoji, 77 let, Pran Josipa cesta St. 11, marasmus.
V bolnišnici: 11. decembra. Uršula Močnik, gostija, 75 let, pneumonia. — Neža Lavria, gostija, 83 let, marasmus.
Vremensko sporočilo.
C Q	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrmkomera t mm	toplomera po Celziju			
13	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zveč.	748-9 749-7 7522	-8-4 —2-6 —30	sl. vzh. sl. svzh. u	megla del. jasno oblačno	0-00
---, - - ---------
Srednja temperatura —4-7° C., za 3-8° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegr»flčno poročilo.) 14. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl. 85 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82	„ 40	„
i% avstr. zlata renta, davka pro»t» . . .	109	„15	„
Papirna renta, davka prosta............97	, 65	„
Akcije avstr.-ogerske banke ..."..	876	„ —	„
Kreditne akcije ....................304	„ 70	„
London.............121	„ 85	„
Francoski napoleond....................9	„ 62'/»,,
Cesarski cekini......................5	„ 77	„
Nemške marke .........59	„ 72l/,„
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih -v og-nji pozlatim in posrebrim. čč. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane	(5)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine pruslol^F
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke} ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
x Brata Eberl, |
** izdelovalca oljnatih harv, flrnežev, lakov JC in napisov.
w Pleskarska obrt za stavbe in meblje. ||
5	IjjlI.lbljs»Ml»,	g
g za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. JE
?|r priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse fi
X v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
S Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve
^ » ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfinejo naribano in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
" Cenilce na asnhtcvnnje.
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi ln dolgimi franžaml iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro ia solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorat6r
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vs& v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Pedermadratzen) lO g-l. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Cenilci s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih.
Ncpresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 40 kr., dvojni steklenici 70 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol Brady, Kromžir [na Moravsktm].
Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi koji je pridejan vsaki steklenici.
Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni.
Svarilo 1 Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem jo zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu toga tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru.
Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek. Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Pr. Baccarcich, — Škofjaloka: lek. Karol Pabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Koblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Kizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek.	(43)


„3CinetovaXec" je edini sCcvensfti, gcspcdazsfii fist s podoSami. „${ mctovalec" izfiaja dva» fizat na mesec na cefi pod. „Mmeto-vciiec" pzinaša pcCjedefsfic, zivinazsfie, vinazsfie in dzuge čfan/ie, gospodazsfie novice tez daje nazclnifiom svojim doSze gospodazsfie svete. „dimetovaXec', stoji na teto 2 gfd., za gg. učitefje in finjiznice fj-iicsfiifi šef pa (e 1 gtd. S7azcčiiifii, fii vstopijo med fetom, doSe vse izišfe števiffie tistega fetnifia.
ETOVALEC.
■ tiitknn rt jo kuratin«.'); j^*
^hlnaz" je ti s t s pcdcGami, fii pzinaša sada jazsfie in spfofi vztnazsfie čfanfie. »GVztnaz" izfiaja dva fizat na mesec. »GVztnazja" doSe nazcčnifii ,tSCmeto~ vaCca'( zastonj.	(2l)