a*. 19 iii Auta tmorte t« It i«td V Trstu, v torek ža. Jilwri« 1924. Posamezna številka 20 cent« Letnik XLIX idiaK Izv««* pooddk^^i „ 3 Uredniltvo: ulica sv. FranOCka Astifcega 20. L clv- f se poHljaJo uredništva. Ncrank*- puma se fl» ^ejemafcjfc^T-« ne vrati jo. Izdajatelj In odpove Auioa G e r b tc. — . tiskarna Edinost Tisk tiskjr : . a fcnj ižllic^ znaša za mesec L 7.—, 3 mtseaerT 19.50, pol leta L Zi r £ nt * Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon medni Sva . " EDINOST Posamezne številke v Trsttf in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v šUokosti ene kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi deoaratti zavodov nun po L 2. — Mah oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška Astfkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništvi in uprave 11-57, taon med Italiji ii Mariji ii M Beograjski dopisnik ^Piccola* je poročal te dni svojemu listu o daljšem razgovoru, ki ga Je imel z raons. Korošcem, «voditeljem slovenskih klerikalcev*, kakor se poročevalec dosledno izraža v svojem poročilu. Bodi že, da heče « tem le označiti močno stranko v politični organizaciji Slovencev, bedi da hoče zvrniti na ves slove- ki nared odij nasprotstva proti dese-ženemu sporazumu, ker je sedaj Koroščeva skupina skoro izključno parlamentarna zastopnica Sloyencev v beograjski skupščini. Poročevalec je vprašal Korošca, ali ti opozicija Slovencev mogla postati nevarna za odobritev sporazuma. Korošec da ga je pogledal s svojimi sinjimi očmi, cpolnimi inteligence in < porednosti , kakor da bi na-rajše nič ne odgovoril. Vendar je dostavil z veliko vnemo, da Slovenci ne nasprotujejo sporazumu z Italijo, pač pa ne želijo sporazuma, kakor je bil sklenjen sedaj. moramo, da opažamo pač, kako naša manjš:oa vrši svoje dolžnosti napram državi istotako, kakor jih je vršila pred sedanjimi pogajanji med .Italijo in Jugoslavijo; ali kakega zboljšanja v njenem položaju ne vidi nobeno, niti najbistrejše ©ko. Čujemo pač neke obljube in zagotovila, a dejanj ni še nikjer! Nasprotno. Kakor razlaga — glej številko našega lista od pretekle sobote — ministrski svet nemškim poslancem iz Poadižja pravice 4Jtržave nad narodnimi manjšinami, ne more podkrepiti nade, da bi se položaj naše manjšine znatno zboljšal. Vsaj ne v tisti meri, kakor bi hotel <:Piccolo» prednaam-'jati v svojih izvajanjih in kakor bi se moralo sklepati iz raznih glasov o vsebini sklenjenega sporazuma. .No, nočemo biti krivični in se nočemo pienagliti s svojo sodbo. Morda pridejo res tudi dejanja, ki bodo odgovarjala tem glasovom. Toda dokler ne vidimo teh dejanj, nam ne more pravičen človek . To našo ** ampak sino polnopravni državljani, ki država mora dajati vse pravice isto kakor morajo vršiti vse dolžnosti napram nji! Zato ima govoričenje v «PiccoIu»« kako da prijateljski sporazum pomeni sožitje in spoštovanje, le pomen — govoričenja v (rekli bi) dekorativne svrhe, da pokriva namreč, kar se hoče prikrivati. «Piccolo» očita Korošcu,- da je podedoval protiitalijansko čustvo po starih eksponentih slovanske, Habsburgovcem zveste politike. To je tisto večno podtikanje, ki je — ako se smemo banalno izraziti — že neslano. Vedi «Piccolo», da tudi zgodovina Trsta vsebuje o zvestobi in vdanosti do Habsburgovcev poglavja, ki jih nikdo ne more spraviti v sklad s tistim italijanskim patrijotizmom in tistim veseljem nad zrušitvijo monarhije, s katerim žonglira tržaški list dan na dan in na vse strani. Tudi v Trstu je bilo takih «eksponentov » in sicer na najzaupnejših mestih. Posebno pa bi moral italijanski tisk že enkrat umolkniti s tistim očitanjem spričo zgodovine zloma monarhije, spričo deleža, ki so ga imeli slovanski narodi bivše monarhije na tem zgodovinskem dogodku, spričo dejstva, da so že njih znane majske deklaracije dale odločilni sunek za zlom monarhije! Čemu torej spričo teh zgodovinskih dejstev tiste večne rekriminacije z I avstriakantstvom?! Imajo svojo pomembnost le v tem, da ovajajo, da gospoda nima nobenih dragih argumentov v opravičbo svojega nasprotstva proti našemu narodu! «Piccok» piše: < Le en pogled na zemljepisno karto kaze, koliki spoji se morejo ustvariti med Ljubljano in tržaškim pristaniščem, med najvažnejšim industrijalnim središčem Jugoslavije in edinim pristaniščem, do katerega more imeti svoj dohod v kratkem času in z največjo brzino sredstev». Soglašamo. Saj je to resnica, ki jo vedno naglašamo ravno mi. Razlika je le ta, da naglašamo mi tudi koristi, ki jih bo imel Trst od takih gospodarskih in trgovskih stikov!! In to ne le s. Slovenijo, marveč z vsem jugoslovenskim zaledjem. Ravno zato priporočamo ml vedno prijateljsko politično razmerje s sosedno Jugoslavijo in pa pravično postopanje s tukajšnjo slovansko narodno manjšino, da ne bodo — kor je gospodarsko življenje v neodpravljivi zavisnosti od političnih elementov — obupni klici te manjšine kvarili atmosfere onkraj državne meje!! Tega ni mogel «Pic-colo» r umeti nikdar in ne more še niti danes Zau ri navedena in resnična tr- ditev je najglasnejša priča, da mi Slovenci moramo želeti sporazum z Italijo! Seveda sporazum, ki bo izključal vsak bodoči spor, bodi iz gospodarskih, bodi političnih ali narodnih-razlogov! Vojna odškodnina Izmenjava začasnih potrdil s pravima bene-čijskimi obveznicami RIM, 20. V izvršitev kr. odtoka od 16. decembra 1923, št. 2845 (glej «Edinost» od 18. t. m.!) je finančno ministrstvo izdalo potrebne določbe za izmenjavo začasnih potrdil mesto benečijskih obveznic s končno veljavnimi vrednostnimi papirji (bene-čijskimi obveznicami). Izmenjava bo pričela 21. t. m. v pokrajinskih glavnih mestih in pozneje tudi potom poštnih in registrskih uradov. Potrdila je treba predložiti pokrajinski zakladnici (Tesoreria provinciale), ki jih je izdala, in sicer direktno potom pošte ali drugih pokrajinskih zakladnic (n. pr. ako se oškodovanec ne nahaja več v pokrajini, kamor pripada zakladnica, ki je izdala potrdila. Prip. ur.). Izročitev vrednostnih papirjev za višje zneske kakor 10 tisoč lir se bo izvršila potom pokrajinskih zakladnic, za zneske do 10.000 lir potom registrskih uradov, za zneske do 2000 lir potom poštnih uradov I. in II. razreda in končno za nižje zneske potom poštnih uradov III. razreda. Na podoben način se bo vršilo izplačevanje vojne odškodnine. Ime-jitelji potrdil, ki bivajo v pokrajinah, katere niso bile poškodovane po vojni, se lahko obrnejo na zakladnico svoje lastne pokrajine. (Štefani), _ Prisilna oddaja praznih stanovanj RIM, 21. Jutrišnji ministrski svet bo ukrenil važne korake glede stanovanj in najemnin. Pravosodni minister bo izdal odlok, na podlagi katerega bodo lastniki hiš, ki razpolagajo s praznimi stanovanji, primorani jih oddati v najem tekom 30 dni; v nasprotnem slučaju bodo prefekti pooblaščeni oddati v najem proznu stanovanja postavnim potom. Za uHinženJe vinske krize Olajšave pri razprodaji vina. RIM, 20. Ministrski predsednik on. Musso-lini je sprejel predsednika Zveze italijanske vinarske industrije, gr. uff. Ercole Brambilla« ki je ministrskemu predsedniku obrazložil, kako težko krizo preživljajo proizvodnja in industrija vina ter trgovina z vinom; dalje je Brambilla poudarjal, kako velikega gospodarskega in socijalnega pomena je za Italijo vinogradništvo. Mussolini je priznal, da je treba kaj ukreniti, da se položaj izboljša in predvsem, da se ne poslabša. Končno je bila priznana tudi nujnost, da ibo treba s primernimi naredba mi ublažiti določila glede razprodaje vina in samo vina {ne morda drugih alkoholnih pijač, tu gre najbrže v prvi vrsti za olajšavo pri razprodaji vina na način, da bi se urnik za razprodajo podajal. Prip. ur.). Mussolini je zagotovil predsedniku Zveze, da stremi gospodarska politika vlade za obrambo vina, glavnega pridelka italijanskega poljedelstva in da bo vlada na vsak način pospeševala trgovino in rzvoz vina. (Štefani), ITALIJANSKO-ALBANSKA TRGOVINSKA POGODBA PODPISANA. RIM, 20. Danes je bila v palači Chigi podpisana trgovinska pogodba med Italijo in Albanijo. Za Italijo je podpisal pogodbo Musso-lini, za Atbaniio pa finančni minister in Feizi beg Alizoti, ki sta zastopala Albanijo tudi na pogajanjih za sklenitev te pogodbe. Po obredu podpisa se je albanska delegacija podala na grob neznanega vojaka, kjer je poiOžila venec. Mednarodna nogometna tekma med Italijani In Avstrijci v Genovi. - Lepa zmaga avstrijske čete« GENOVA, 21. Včeraj popoldne se je ob navzočnosti ogromne množice občinstva vršila mednarodna nogometna tekma med italijansko in avstrijsko narodno nogometno četo. Tekmi so prisostvovala tudi številna oblastva in mnogo športnih prvakov. Že v začetku borbe so avstrijski igralci neoporečno nadvla-dovali italijanske. Zmagala je avstrijska četa, ki je zaznamovala 4 točke, medtem ko ni italijanska četa zaznamovala nobene tooke. Avstrijska nogometna Četa je bila ob prihodu slovesno sprejeli župan je v imenu mesta pozdravil igralce. Zvečer po tekmi so biti avstrijski igralci povabljeni na pojedino in ples, ki je i»ii prirejen njim na čast. Otvoritvena seja komisije za direktne davke RIM, 21, Včeraj žjirtTaj je finančni minister De Štefani na svečan način otvoril zasedanje nove komisije za izravne davke. Navzočni so bili nova komisija, vsi glavni ravnatelji in nadzorniki ter načelniki oddelkov ministrstva._ Posojanja za posojilo Odrski prakinlona I LONDON, 21. Pogajanja pododbora sveta Društva narodov za dovolitev posojila Ogrski so prišla na mrtvo točko. Glavno oviro k nadaljnemu poteku teh pogajanj tvori predlog Francije, ki zahteva, da bi se posojilo Ogrski amortiziralo v 15 letih namesto v dvajsetih, kakor je odredil finančni odbor Društva. Ta predlog bi zelo povišal finančna bremena Ogrske. V Budimpešti se bojijo, da bi postala vsa operacija nesprejemljiva, Anglija je nasprotna francoskemu predlogu in Italija se je pridružila angleškemu stališču. Grof Bethlen, ogrski ministrski predsednik, je predlagal, da bi Ogrska plačevala za dobo amortizacije posojila povprečno po 10 milijonov kron v zlatu na leto, pri-čenši z letom 1926. Nadaljne težave so nastale tudi med zastopniki Male entente in Ogrsko, katere bodo predmet bodočih pogajanj. Mala en-tenta hoče biti tudi zastopana v uradu za medzavezniika vojaška posvetovanja, v kolikor se tiče vprašanja vojaške kontrole na Ogrskem v smislu določb trianonske in neuillyske mirovne pogodbe. Pripravljanje končnega besedila sporazuma Paiičev obisk v Rimu. - Usoda riovanske . manjšine v Italiji - Nove »jave ministra Ninčića. BEOGRAD, 20. Predsednik italijanske vlade Mussolini je poslal ministrskemu predsedniku Pašiču obširno brzojavko« v kateri ga prosi, da pride osebno v Rim in tam podpiše pogodbo o zvezi in vojaški konvenciji mad. obema državama. Mussolini motivira to vabilo s tem, da bi v Italiji, kakor tudi v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev napravilo vtis, kakor da pogodba ni sklenjena na solidni bazi, če bi Pašič ne prišel. Šele po tem sporočilu g, Mus-solinija je Pašič sklenil, da pojde v Rim. Odločil pa se je za to še-le v petek po sestanku Z Ljubo Jovanovićem in dr. Ninćićem. Sporazumeli so se tudi o definitivnom dnevu odhoda, vendar pa odločitev še ni padia, ker čakajo na neko sporočilo Mussolinija. Sodi se, da bosta sla v Rim Pašič in dr. Ninčič. To bi utegnilo biti okrog 24. ali 25. t. m. tako, da bi se pogodba o zveri obeh držav podpisala v Rimu okrog 27. januarja o priliki fašistov-skega kongresa, PaŠiča in Ninčića bodo spremili v Rim bržkone tudi pomočnik ministra za zunanje zadeve Branko Lazarevič, načelnik kabineta v ministrskem predsedstvu Boško Ristič, načelnik kabineta v ministrstvu za -zunanje zadeve Petrovič ter načelnik tiskovnega urada Mita Ivkovič. Omenjajo se tudi imena Ljube Nešiča, admirala Priče, italijanskega opravnika poslov Summonteja in generala Bo-drera, ki so pri sporazumu sodelovali. V sporazum se sprejmejo poleg določil o mejah in o gospodarskih zadevah tudi določila o zaščiti jugosiovenskega elementa v Italiji kot pedant jamstvom, ki so jih Italijani dobili v Jugoslaviji. Sporazum 9 obrambni zvezi, ki se .podpiše v Rimu, bazira na obojestranskih interesih ohranitve mirovnega stanja, ki je bilo ustvarjeno z mirovnimi pogodbami, sklenjenimi v St. Germainu en Laye, Trianonu in Neuillyju. Glede politike na Balkanu« zlasti v odno-šajih z Bolgarijo, pušča Italija Jugoslaviji svobodne roke. Italijanska vlada se obvezuje, da vzame to pogodbo o obrambni zvezi za bazo vojaške konvencije, ki ae bo podpisala za pet let in ki se bo mogla eno leto pred potekom te dobe odpovedati, ker se bo sicer avtomatično podaljšala. Italija je tudi pripravljena v sporazum sprejeti klavzulo o daljnjem podaljšanju za pet let, BEOGRAD, 20. G, poslanec Pucel/ sc je razgovarjal v tričetrturai avdijenci z zunanjim ministrom dr. Ninčičem o sporazumu in o njegovem pomenu za Slovenijo. G. Pucelj je poudarjal napram zunanjemu ministru, da je Reka vse druge važnosti, kakor n. pr. Zom-bolja, ker je Reka svetovno pristanišče ter da radi tega ne gre, rešiti to vprašanje eno stransko. - - G. minister Ninčič je zagotovil g, Puclja da so upoštevani v italijanske-jugoslovenskem sporazumu interesi Slovenije, v kolikor je to bilo sploh mogoče. Rešitev tega vprašanja sicer ne odgovarja vsem jugosL željam, toda nerešeno hrvatsko vprašanje je podožaj na zunaj takq oslabilo, da ni bilo mogoče doseči boljše rešitve. Sicer pa pomeni ta rešitev okrepitev jugosl. zunanjepolitičnega položaja in to je za enkrat velik uspeh. V nadaljnjem razgovoru je izjavil minister Ninčič poslancu Puclju, da so dosežene precejšnje koncesije v prilog Jugoslavije. Tako se bo izvršila korektura meje v jugosl. korist pri Rakeku« Planini, Kastvu, Hotederšici in Zireh. Korekture se bodo izvršile v tem smislu, da neverr» dil ' —vi v/ pričala v unoti. ludi besedo o gostoljubju, ki da ga nudi država slovanski manjšini, moramo zavrniti z vso odločnostjo. Čim smo postili državljani Italije, nismo več tu nikaki gostje, Izseljevanje v Argen Inilo V letu 1923. 100.000 izseljencev GENOVA, 20. Včeraj je prispel glavni ravnatelj za priseljevanje v Argentini jo dr. Juan Ramos. Zastopniku agencije Štefani je podal v glavnem naslednje izjave: Upam, {J0®?1™0 ri da ostanem v Evropi 3 mesece, t. j. do sklicanja konference o izseljeniškem vprašanju, ki se bo vršila v Rimu aprila ali maja. Med tem časom bom obiskal Španijo, Nemčijo, Poljsko in baltiške države, ker mi )e predsednik republike Alvear naročil, naj natančno proučim položaj v onih državah, ki pridejo v poštev za priseljevanje v Argentinijo. Najraje imamo italijanske priseljence, ki se zelo hitro asimilirajo, Gledal bom — kot glavni ravnatelj za priseljence v A^^r^-r'" * * »ki prist'jenci dot-ia Jelo. ki %r- ialo nj:r;;>vi strokovni izobrazbi. V j U. ris: --' v B^enos Aii-— V- -Ua/oaur, Zelo lahko je uganiti mojo nalogo na bodoči konferenci v Rimu, S svojim tovarišem Karlom Brebbia bova vztrajala na stališču, da je treba priseljence odbirati in sicer tako, da se bodo v Argentiniji naselili le taki, ki jih Argen-tinija potrebuje. - Železniška zveza Varanra-Rijn in Varsava-Paris. PRAGA, 20. <--Prage r Tagblatt* piše, da ni načrt o direktnih zvezah med Varšavo in Rimom ter Varšavo in Parizom, o katerem je nedavno razpravljala mednarodna železniška Var«« čehoslovaštkih delef načrt in so s.tesn h ' Avstrija in PoIjcL < preko Linza. Izp lji. •zadržanja svstrr -oroadel radi odpora )ti ti so bili za počiti, da bi imeli *e zveze ~ s Švico i načrta zavisi od oslanatva, ' _ Kr VARŠAV/ 21. sestane kor- ^ca bo v prvi vrsti T»n 1 - - ' • * Hsuvl ah držav začetku februarja se altiških držav, ki se s n^^-T-entno krizo« žave. Zlasti kjer obstoja i socijalisti, ; j__s Poljsko. Grof Bethlei p . d* * od angleškega kralja LONDON,.. js! -ski predsednik grof Betblen je bi v ' p vi ministrski predsednik osrednji ir. po vojni sprejet od angleškega kral»* 1 f dogodku pripisujejo Madžarski pi • velik politični pomen. se bodo pripadale navedene katastralne občine z vsem kompleksom jugosil. državi. Poslanec Pucelj je nadalje poudarjal potrebo zaščite gospodarskih interesov Slovenije Kri sklepanju trgovinske pogodbe z Italijo linister Ninčič je na intervencijo posL Puclja obljubil, ho zagotovil v jugoslovensko-ita-lijanski viki pogodbi ^iGst izvoz lesa iz Slovenije in pa zabrano uvoza vina v Slovenijo. Končno je zagotovil zunanji minister Ninčič posl. Puclju na njegovo intervencijo, da bo skuša! doseči tudi pomoč za zadruge v Primorju. V splo&nem polaga jugoslov. vlada veliko važnost na dobrobit rn procvit Slovenije ter bo napela vse sile, da izposluje zanjo čim večje koristi in možnosti razvoja. Razmejitvena komisija med Italijo in Jugoslavijo BEOGRAD, 20. Po odredbi vlade vodi razmejitvena dela med Reko in Jugoslavijo general Milije, ki se sestane danes na Sušaku z italijansko komisijo pod vodstvom generala Bordera. Polkovnik Da-skalovič vodi razmejitvena dela v Slove-mji. Razmejitvena komisija ima tudi določiti način izpraznitve Baroša, Delte in Ban-klne. Ti kraji se imajo izprazniti takoj po podpisu pogodbe, da se lahko odpre toliko potrebni promet med zaledjem in Reko. Določitev meje na severu Reke se ima Šele določiti po podpisu reškega sporazuma. Opozicllonolni klan vlogoslovenskl skuptflni BEOGRAD, 20. Dr. Korošec je izjavil, da je imel z Ljubo Đavidovičem daljšo konferenco. G. Davidovič ga je obvestil o svojem razgo-1 voru s kraljem, dr. Korošec pa je obvestil Da-" vido vica o vtisih, ki jih je sporazum z Italijo napravil na Hrvate in Slovence. Razpravljala sta tudi o delu v parlamentu in o razdelitvi ,vlog. Konstatiralo se je popolno soglasje v vseh vprašanjih. V političnih krogih mislijo, da se dr. Korošec ni razgovarjal samo v imenu SLS, ampak v imenu vsega opozicijo-aalnega bloka, torej tudi v imenu muslimanov ali radićevcev. Ko pride ugoden trenutek, privede dr. Korošec v Beograd toliko radićevcev, kolikor bi jih bilo trjba. Radičevci ne Oi šli v vlado, temveč bi ostali v podobnem odnošaju, v kakršnem so sedaj džemjetovci in Neraoi napram sedanji vladi. Dr. Schacht v Parizu PARIZ, 21. Predsednik nemške državne banke drv Schacht, ki je danes dospel semkaj, je imel takoj po svojem prihodu v Pariz tekom popoldneva več razgovorov s člani odbora izvedencev« II sporazum ČehoslovAšJri tisk se veseli sporazuma. Benei je bQ že Mej obveščen o sporazumu. PRAGA, 20, c;Venkov», glasilo nunistrskega predsednika Svetila,'je objavil članek Novo jamstvo mirovnih pogodb Med drugim piše list: Rešitev reškega vprašanja potom ila'i-jansko-jugoslovenskega sporazuma moramo promatrati z vidika konsolidacije Evrope. S , ki je zahteval z obeh strani mnogo žrtev in odpovedi. Vsekakor moramo INin-čiču šteti v čast, da je imel toliko pr>gun>a, da sc je lotil nehvaležnega deh, t. j. redkega vprašanja, katerega rešitev bo prinesla sadove šele v bodočnosti, Ako promatramo il.uijansko-jugoslovenski sporazum kot golo dejstvo, katerega podrobnosti Še ne poznamo, ga 3 ali ko pozdravimo kot nev uspeh-prizadevanja za utrditev evropskega miru. Mi, Cehoslovaki, se ga moramo veseliti iz dveh razlogov. Mogoče smo ravno mi naibolj občutili posledice italijansko-jugoslovenskega prepira, ki na3 ni prav nič veselil. Na eni strani s:ai> vezani na Jugoslavijo kot krvni bratje, na drugi strani smo prijatelji Italije, s katero nas veže kri, ki so jo prelili naši vojaki skupno z njenimi sinovi na bojnem polju za iste ideale. Naše stališče ni bilo lahko med dvema, ki sta bila v večnem prepiru, ki sta nam bila enako draga, ki sta — radi njihovega južnega, lahko razburljivega temperamenta — napram nam pogosto kazala sicer umljivo, toda ne ravno koristno občutl^vost. List ^Bohemia - prinaša informacije svojega dopisnika na Dunaju glede priprav na italijansko-jugoslovenski sporazum. Po teh informacijah je Beneš že prej vedel za sporazum.-List pravi dalje, da nt sporazum naperjen proti Mali antanti in da je čchoslovaško javno mnenje z zadoščenjem sprejelo vest o sklenitvi sporazuma. Tudi «Cas» poudarja, da pomeni sporazum velik korak naproti konsolidaciji Evrope. _ Približanje Crčije k liaSiJi MILAN, 21. < Corriere delia Sera > prinaša pogovor z Venizeloscm. ki se je iskreno zavzel za zbližanje z Italijo, kakor je to zagotovil italijanskemu novinarju Berriju. V Italiji vlada nezaupanje do Veni-zelosa, kateri pa izjavlja, da ne vodi on protiitalijanske politike, ampak da je bila italijanska politika protigrška. Želi sporazuma glede Dodekaneza in končnih prijateljskih dogovorov z Italijo. VenizClos je rekel, da ako je bilo Italiji mogoče zaključiti dolgi spor z Jugoslavijo, ki je bil mnogo težji in delikatnejši, zakaj bi se ne mogla izločiti iz mrzlega nesporazumljenja med obema deželama pravzaprav edina sporna točka? Poslovni odnošaji so že povoljni, naj slede še dobri politični. Italija vzpostavila diplomatske odnošaje z Grčijo ATENE, 21. Italijanski odpravnik poslov je ustmeno sporočil zunanjemu ministru, da je italijanska vlada sklenila vzpostaviti uradne diplomatske odnošaje z Grčijo. Do imenovanja novega poslanika bo vodil posle sedanji italijanski pooblaščenec. OTVORITEV GRŠKE POSLANSKE ZBORNICE. ATENE, 21. Danes se bo zop^et otvorila poslanska zbornica. Najbrže ne bo na današnji seji doseženo zakonito število za izvolitev predsednika. V četrtek bo Venizelos podal program nove vlade. Na pogajanjih med Venizelosora in načelniki opozicije je prišlo do &pora, ker so nekateri cpozicijonalci za takojšnjo razpustitev zbornice, medtem ko bi jo Venizelos rad ohranil pri življenju dokler ne bo izvršen plebiscit. Pred spsrazsmom ised l&lim in Miinfei Državni komisar von Kahr bo šel? MONCHEN, 21. Vsa znamenja kažejo, da bo generalni državni komisar von Kahr Jcratkem doigral svojo vlogo, s čemer bo odstranjena bistvena zapreka za sporazum med Munchenom in Berlinom. Žc pred nekaj dnevi je ustavodajni odbor deželnega zbora, ki so ga podpirali celo desnoradi-kalci, odločno nastopil proti von Kaliru. Tudi vodja bavarske ljudske stranke Heldt je izjavil, da je obstoj državnega konus a-rijata nepotreben. Nemška ljudska stranka, ki je štela za njegovo glavno oporo, je stopila sedaj odločno v fronto proti njemu. Stavka na zasedenem ozemlju radi podaljšanja delovnega urnika. PARIZ, 21. Listi poročajo iz Ducsseldoiia: Cljub raslim poizkusom komunistov, da bi povzročili nemire, vlada v vsem Porurju mir. Stavka je zavzela v angleški cont bolj oster značaj, posebno v rudnikih rujavega premoga. Angleške čete so morale s silo vzpostaviti red. V kotlini Aachena in v Kruppovih delavnicah v Reinhaussenu je bil 10-urni delavnik sprejet ter 90 se tu delavci mimo podali na delo. _ Odbor izvedencev na delu. PARIZ, 21. Mac Kenna, angleški finančni minister in član 2. odbora izvedencev, je prispel v Pariz. Dane« ob 11. bo 2. odbor, ki ima nalogo ugotoviti nemške kapitale v inozemstvu, imel svojo prvo uradno sejo. Potrjuje se, da pride danes v Pariz tudi državni podtajnik nemški Bergoann, ki bo pomagal nemškemu zastopniku Schacht u tekom njegovega ekspozeja o nemških financah pred člani glav-i nega odbora irvedencev. Schachtov uspeh v Londonu DUSSELDORF, 21. «Bergwerks Zei-tung* poroča iz Amsterdama, da je prišlo na pogajanjih ravnatelja nemške državne banke drja. Schacht a v Londonu in Amsterdamu do sporazuma glede glavnih točk nemške valutne reforme. Amsterdamski bančni krogi so mnenja, da bo morala biti nova banka Nemčije popolnoma neodvisna ter prosta vsakega notranjega in zunanjega u. Upliva, Zedinjene države be<3o najbrže tudi pođdkrmle pri uaianovitvi te banke, ker ne por« imeti v tem slučaju soudeležba nobenega političnega značaja. Položaj v Palatinatu PARIZ, 2L Včerajšnji listi objavljajo pogovor francoskega generala v Palatmatu de Met za. ki ga je ime! v Speyru z dopisnikom braselfskaga. «Soire». General je izjavil, da obstoji v Palatinatu samo avto-pouma vlada. Za njega bavarske vlade v Palatinatu ni. De Metz podpira avtonomno vlado, ker je njegova naloga, da vzdržuje mir in red. Papežev dar za Nemčija RIM, 21. Papež je podaril Nemčiji v li-lurgične namene 1,200.000 lir, 50 tisoč metrov $ukn? in 50 hi olivnega olja. Francoski torpedo zadel amerttko vojno ladjo PARIZ, 21« Zanimiv dogodek je zaključil bivanfe lirneriške oklopnice «Cok>rado» v CberbGtirgu, katera velja za največjo vojno padjo na svetu Medtem ko se je oklopnica pripravljala na odhod v Villafranko, jo je zadt?] torpedo nekega francoskega podpornika, ki je imel tam v bližini vaje. Torpedo k sreči ni bi! škodljiv ter jc povzročil ameriški ladji le lahke poškodbe. Po prisrčnem pogovoru med poveljnikoma oldopnice in francoskega podmornika je *Colorado » zapustila pristanišče. fel«2!ftrsfcfl stavko no IflileJkem LONDON, 21. O polnoči je pričela želez-ničarska stavka v protest proti znižanju plač. Do zadnjega trenutka je bilo upati, da pride do sporazuma, še posebno, ker je vodstvo laburistične stranke dalo pobudo za pogajanja. Laburisti so napeli vse sile, da bi ne prišlo do stavke, ravno v trenutku, ko imajo oni prevzeti vlado. Laburisti so skušali preprečiti stavko tudi iz strahu, da ne bi sindikalistične organizacije trpele na enotnosti; bali so se namreč, da se ne bodo vse organizacije pridružile stavkajočim. Narodno »druženje železničarjev, v katerem je včlanjenih okoli 327 tisoč železničarjev, je proglasilo stavko. V okrajih HuH in Edinburg ne stavkajo. Obramb&e mere Zedinfecih držav proti Mehiki PARIZ. 21. Zedinjene države američke sq znatno ojačile svoje čete ob meji proti Mehiki, da* zavarujejo svojo državo proti vpadom vstaških tolp. Sploh namerava sedanji začasni predsednik Coolidge najener^ičneje nastopiti proti rovarenja s strani Mehike, Odhod poslanika Milojevića iz Budimpešte BUDIMPEŠTA, 21. Tukajšnji za Dunaj imenovani jugoslovenski poslanik Milojevič je včeraj izročil državnemu upravitelju svoje odpoklicno pismo. PODLUTKK Paul Beurgeti JEČA (La G«6le) Poslovenil F. P» . — ?Toda, gospod doktor,:> ga jc prekinila .ona, «ali se zavedal« tega, kar mi svetujete? Sabina naj bi torej imela ljubavnika, a jaz, moževa mati, naj bi to podlost krila?...» — ^-Napravite tako, da vam je ne bo treba kriti. — 'Kako, ako je res?s> — -S tem, da govorite s svojo snaho o tem, o čemer ac sm«te govoriti s svojim sinom.» .— - Jaz vas ne razumem... Govoriti z mojo snaho? O Sakrtenois-n?:* — *Da,» — «Toda to bi pomenilo jo opozorili.* ' — -Ravno zato, m jo zadržati, ako je 5e samo pri lahkomiselnosti, jc prisiliti, da preneha, ako je Sla že dalje. A*o vam vaš sin ^izgovori to ime, ae nikar obotavljajte, tem-,več povejte gs todi vi njegovi leni, toda ne kakor da bi vam ga bi\ povedal vaš sin — temveč kakor da ste gt odkrili vi sami. Boste ,že videli, kaj vam odgQvori, ko ji poveste, iz katerih razlogov mor«,** misliti, da ni poftteaa Žena. Jaz vas sus "»p^aA&m po teh razlogih in tudi bi a« sate! razp;atjjati o njih. Vi le imate svoje razloge, radi katerih ne zaupate posebno temu mlademu gospodu.^ — «Seveda, toda predvsem pa razloge, da ne zaupam njej, in ravno to otežuje tak pogovor z njo. Nikdar se nisem hotela pritoževati proti njej, niti napram vam. Še le spričo tega lističa od mojega sina in ^>riČo moje slutnje o verjetni resnosti pogovora, ki ga hoče imeti z menoj, sem se odločila, da vam povem, kar mi jc bilo na srcu. In tako sem tudi storila. Med mojo snaho in menoj je bil žc od prvega dneva pravi led. Kakor ste ravnokar rekli, ona strastno ljubi visoko družbo, a kdor je prestal, kar sem prestala jaz, ne prenaša več tako družbe. Mojega sina je potegnila v vrtinec, a jaz jima nisem sledila. Nikdar nisem Sla na njuna kosila in njune večere. Tukaj sama s svojo preteklostjo, zima; cerkev in moje dobrodelne ustanove — to jc vse moje življenje od moje poroke do danes. Kar se tiče vljudnosti, nimam Sabini ničesar očitati. Vedno ma je kazala ono hladno spoštovanje, ki pomeni: živite in pustite me živeti. In to je delala v taki obliki, da mi ni duVCl|2&2 "ikaJta pritožba proti njej. Sedaj pa samo še to-le: ali je sploh I59goče, da bi prešla iot tega vljudnega m oboroženega iHCl«* k nenadnemu napadu? Ako je kriva, bo prekinila takoj, in jaz ne bom dobila tega pojasnila.* — «Pa saj jc vendar poročena,* je rekel Vernat, «m to z možem, čigar značaj mora poznati, ko jo pač smatrate za tako preudarno. Videla je, da je razburljiv, silovit. Morala je že prestali več ko eno onih jez« radi katerih sva bila nekoč vi in jaz tako v strahu. Ako V Trstu, dne 20. januarja 1924. Gospodarsko M Ms v Mah vabi na redni občni zbor ki sc bo vrfil v soboto, 9. februarja 1924 ob 19 uri v lastnih prostorih. Dnevni rad: 1. Pozdrav predsednika, 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in potrjen je računov za leto 1923. 4. Volitev novega odbora in nadzorni&tva. 5. Eventuelnosti. (115) ODBOR. najboljčc hranilno sredstvo za otroke hi Štfakc in nervozne osebe, ki ne smejo piti pristne kolonijalne kave, je zopet na prodaj v vseli prodajalnah. NE ZAUPAJTE ponaredban, ki se razpe-čavajo pod našhn imenom in proti kateri«' se bo postopalo sodnijsko. Prava - sc prodaja v vrečicah, ki nor'jo Kneippovo sliko z njegovim podpisom ter besedilom: Caife Malto Kneipp. Najvišje cene plačuje nt za In damaaft zajcev. D. WiNDSPACH Trst, Via Sesare ftatiisti st. 10 II. KSCSS».v vrata 17 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Nar^Iaite in širile „EDINOST" je kriva, bo hotela na vsak način preprečiti, da bi jo ovadili tistemu, kcteretfa se gotovo boji. Jaz predvidevam, da se boste čuci1 kako bo krotka, -čim bo izgovorjeno ime tenois. Seveda, če sc niste motili. Ako se motite, ako nima nobenega grcNi v svoj«, življenj kaj se vam more zgoditi?... Alt o i me bila ohranila kat zdravnika, > je nadaljeval, «fci vam lahko prihranil ta pojjovor, ki se vam zdi preveč mučen. Zakaj zdravntf si lahko dovoli mnogo ne umestnost i.» — »Toda ona vas je od&Iovila kv»t zd av-mka,r> je odgovorila gospa Vialis, in to v hipu, ko je stvar dajala misli ti,n Tu je namerila na svojega sobesednika svoj ostri poizvedovalni pogled. Kakšno »frotno resnico je neki Se hotela odkriti? Vernat jo je le predobro ugenil in njegov obraz je postajal Čedalje bolj ravnodušen. Ona pa je vztrajala: — Da, ko je nosila svojtga drugega otroka.-* — «Ker je zopet vzela zdravnika, ki ga je imela še kot mlada deklica7» je cdgovoril on. «Jaz nisem bil užaljen radi tega. Ko *jc znosila, me predvsem ni bilo v Parizu, a pojavile so bile slabosti, ki so zahtevale takojirje zdravljenje. Obrnila se je do nekega mojega tovariša, ki ga je poznate. To jc bilo popolnoma upravičeno. Potem ga je obdržala, kar je tudi povsem upravičeno. Toda...», pri tem je vstal in potegnil uro iz žepa, «mudi se mi malo, oprostite. Sicer pa je moj rccept gotov, vsaj glede moralne strani: Z vašim sinom klo-roform, anestezija, z vašo snaho — nož, ako je razlog... Za vaš prehlad pa to-le „s *EDtNUST» daiO povod miHčarjeffl, da so vstopili v sobo ter veleli fantom, da dvignejo roke kvišku ki medtem so njih obleko natančno preiskali. Kaj so iskali, vedo le oni sami, mi vemo samo -to, da je ostala ta preiskava popolnoma brezuspešna. — Vprašamo gosp. komisarja, ali si je bil v svesti groznih posledic, ki bi jih taka nezakonita persekucija lahko imela, ako bi naši fantje ne bili ohranili hladnokrvnosti? Ne tako, gosp. komisar, sicer izgubite še tisto malo ugleda med ljudstvom, ki ga imate! Vesli Iz Istra Vzajemno društvo zs zavarovanje goveje živine v Borštu naznanja« da bo imelo svoj redni občni zbor dne 27. januarja 1924. v prostoriji g, Ivana Žerjal v BorStu št. 1. ob 3. uri popoldne s tem-le dnevnim redom: poročilo načeletva, poročilo nadzorstva, volitev nadzorstva, volitev cenilcev, razni predlogi. — K polnostev«Ini udeležbi vabi — Odbor. DAROVI G.čna Frančifcka Kraljic iz Boljunca je izbočila * Šolskemu društvu?) L 56.20 nabranih za eNaŠo deco*> med sovaščani in sicer darujejo: .Janez J. 10, Brunelli 5, Pevsko društvo 5, Žerjal Lina 5, Kratjič Dora 2, Zobec Mihael 3, .Žerjal Ivan 3, Panek Anton 2, Žerjal Jožef 2, Žerjal Avgust 1, Maver Ksrmel 1, Bolčič 1, .Ota 1, Kraljić K, 1, Maver I. I, Ota J. 1, Bo-nano 1, Alberti J. 1.50, Steržaj J. 1, Petaros >1. % N. N. 0.70, Kraljic Ljubica 4, Smuk Janez 1, Maver Lojzka 1. — Skupaj L 56.20 Cenjenim darovalcem kot nabiraBci h vala I DNEVNE VESTI Si K !!5 SB®! J Ml lil T«r Fašistovsko glasila nam očita, da pozabljamo, da nismo več v Avstriji, marveč ,v štirideselniiiijonski državi, v kateri smo Jc neznatna, izginjajoča manjšina. Dostavlja pa obenem, da tudi on želi, da bi se pra-;vice manjSin na narodnem polja — kar jiočemo tudi mi — jasno določile. Iz te njegove izjave bi se dalo sklepati, da nam tudi -Popolo noče odrekati vsako pravico, ali to da bo le stvar velikodušja, ne pa dolžnosti od strani države. Kajti ona je močna, je velika, silna, štiridesetmilijofiska, mi pa smo le neznatna manjšina! Vsled vojne da jc naša n arodna'manjšina odvisna le od milosti države, h kateri nas je priključila vojna. Tako si tolmačimo mi izjavo. To nam daje priliko, da mi opozorimo fašistevsko glasilo, kako tudi ono pozablja na marsikaj. Pozablja, kako se nam je od italijanske strani že med vojno obljubljalo z letaki, kake in kolike pravice in svoboščine da bomo uživali. Pozablja, kako so po vojni v slovenskih in hrvatskih o-krožnicah zagotavljali našemu ljudstvu, da bo uživalo še več svobode, nego jo je bilo deležno pod Avstrijo, kako da bo imelo Se več svojega narodnega šolstva neyo pod prejšnjo vladavino. Pozablja na slovesna zagotovila v prvem prestolnem govoru, na slovesne obljube v parlamentu, kako da se bo spoštovala naša narodnost, naš jezik, naša kultura, naša čustva in naši običaji. Pozablja tudi, kako nam je sedanji ministrski predsednik opetovano zaklical besedo o enakih dolžnostih in enakih pravicah! Pozablja, kako nas je italijanski tisk opetovano pozival, naj lojalno priznamo dovršeni čin, svojo novo državljansko pripadnost, ker da se bodo potem mogle uvaže-vati naše želie in zahteve! (Kar smo mi tudi storili in urejamo v tem smislu vse svoje postopanje). *PopolG;> pozablja nadalje na cilj svetovne vojne, v kateri je imela Italija svoj pošteni delež, ki je bil: osvoboditev tlačenih narodov in njih pravica do samoodločbe! Glede na to poslednjo ugotovitev jc potrebno pojasnilo, da ne bo krivega tolmačenja. Na pravico do samoodločbe &o tisti, ki so šli v boj za to načelo, pozabili in niso vprašali narodov, kako državljanstvo si želijo. No, odlomek našega naroda, ki se je priključil k Italiji, se je — kakor rečeno — uklonil temu ukrepu odkrilo in lojalno. S tem pa se ni odrekel pravici do samoodločbe v vseh tistih stvareh, ki so odločilne za njegovo narodno in kulturno življ«njc v novem državljanstvu! Ta njegova pravica temelji v tistem načelu, ki je zadobilo mednarodno veljavnost, v načelu zaščite narodnih manjšin. Tudi na to pozablja *Po~ polo di Triestc >, Z ozirom na pravico samoodločbe glede državljanskega pripad-ništva so torej računi za nas sklenjeni. Pravici samoodločbe, ali vsaj soodločbe glede vsega kar tvori pogoje za naše narodivo in kulturno življenje se ne odrečemo nikdar! Ali je toka asit&elja dopustna ? Prejeli smo od nekega Tržačana, ki radi f>oslov večkrat zahaja na Kras: Te dni eem se mudil «ia Krasu. Ljudje so mi pripovedovali razno o sedanjem svojem položaju. Med drugim so mi pravili, da gosp. sežanski podpretekt že dlje čaea pridno agitira med nužim ljudstvom, pri županih, občinskih odbornikih in tajnikih — posebno pa pri Htfdeh, ki imajo kako obrtno koncesijo — naj se vpišejo v fašisiovsko milico. Nihče bi sc navsezadnje ne izpodtikal na taki agitaciji. ako ne bi bil omenjeni gospod uradna oseba. Posebno pa se ljudje izpodtikajo zato, ker sc poslužuje sredstev, ki sc žc celo zdijo — da ne rabimo ostre besede — neumestna. Gospod podprefekt nagovarja ljudi — kakor so mi pravili — tudi povodom uradnega poslovanja. Ko pa hodi podprefekt v omenjeno rrrbo okoli ljudi, ga spremlja v lastnosti svoje službe tudi neki 4enente milice. Taka agitacija se \fiidom ne zdi dopustna in je tudi škodljiva za ugled uradnih oseb. Tudi v interesu obla-stev je treba obžalovati, da se njihovi predstavniki izpostavljajo takim kritikam z agitacijami, ki morejo biti na koncu konca tudi politične naravi. _ lia vprašanja i podelitvi državljanstva, ki so nam prišla od raznih strani, posebno od državnih upokojencev, odgovarjamo s sledečo informacijo, ki smo jo dobili na tukajšnji prefekturi: Ako Ido obremenjuje (cnci o} državo do 2000 lir letno, se bo njegova opcija reševala (dar corso) že na preirftturah; za interesi-rance nad to avoto pa mora priti odobritev iz Rima (nulta osta). Za obremenitve se smatrajo: zamenjava vlog pri a.-o. poštni hramlnidS« pokojnina, vojna odškodnin« in «Hčco. Prefekture niso priobčile listom, ker se hočejo izogniti navalu s strazil občinstva. Za ugotovitve so stranke osebno povabljene. Da je puMo najprej v «Popolo di Triestc® in iz tega posneto tudi v druge italijanske liste, je kriva indiskrecija kakega uradnika. Gornje informacije nam je dal avv. Polaeco, šef ^Ufiicio di citt&dinanza > na lukrpicji prefekt u ri. ___________ DrtiSttfene vesti M. D. P, - Sv. Jakob. Danes ob 20.30 izredna odborova seja. Radi izredne važnosi potrebna navzočnost vseh odbornikov. Predsednik. Tržaška kmetijska dražba ima danas ob 4. uri popoldne odhorovo sejo v običajnih prostorih. Gg. odbornike vabimo, naj se je gotovo udeleže. _ Ez tržaškesi živEJenia Poskusen sac&oraor mlade žesskc. Predsi-noČnjim okoli 20. ure je neka mlada ženska, ki se je šetala nekaj časa nesUpno na obrežju kanala v ulici Vincenzo Bcllini, nenadoma skočila v vodo. Nekateri ljudje, ki so to videli, so skočili v nek čoln ter se približali Ženski, ki sc je že potapljala. Izvlekli so jo iz vode ter jo prenesli v vežo bližnje hiše. O dogodku jc bila obveščena rešilna postaja. Zdravnik sc jc nemudoma podal na lice mesta; potom umetnega dihanja se mu jc posrečilo spraviti žensko k zavesti. Nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Tam sc je ženska izkazala za 21-letno Avrelijo Rivolt, stanujočo v ulici Pieta Št. A. Izjavila je, da si je hotela vzeti življenje radi nesrečnih družinskih razmer; oče in mačeha sta jo baje neprestano šikanirala, zato je sklenila, da se jima iznebi. Stanje deklice ni nevarno. Posledice grozilnega piana. 24-letni Bruno Coscina, stanujoč v ulici Romagoa H, 1, je hotel priti do denarja na nenavaden način. Poslal jc tuk. odvetniku Rennerju pismo, v katerem rau jc grozil, da ga naznani varnostnemu oblastvu, ker mu je znano, da je kot kurator neke falirane tržaške tvrdke prikril sodnemu oblastvu, da je bil stečaj (konkurz) dolozen. Grozil je Rennerju, da gA ovadi ob-lastvu, čc mu ne v kratkem času dostavi | znesek 500 lir. Rennerju ni niti prišlo na misel, da bi poslal izsiljevalcu zahtevani denar, pač pa je nemudoma naznanil zadevo na kvesturi. Podjetni Coscina je bil aretiran. Priznal je, da je pisal omenjeno pismo« zato so ga spremili v zapor v ulici Coroneo, kjer bo imel priliko iz-tuhtati kak boljši načrt, kot je bil prejšnji' Tatovi na pogorišča doa«». Že delj časa kradejo nemani zlikovci na pogorišču v Narodnega doma* na trgu Oberdan raznovrsten materijal. Pred par meseci so bili nekateri rJikovci zasafieni pri svojem nepoštenem poslu, a kljub tesna nI še konec tatvin. ,Prcd kratkim je bilo aopet ukradenega raznega materijala, posebno 2ic električnih napeljav, v skupni vrednosti 2000 lir. Tatvina je bila prijavljena na kvesturž, a zlikovcem niso Še prišli na sled* Težko CMfea pri nogometni taksni. Preteklo nedeljo popoldne se je na Športnem polju na Montebellu vršila nogometna tekma med športnima četama «Unione Sportiva Triestmas iz Trsta in «Gloria» iz Reke. Slednjo je vodil 24-Ietni Ronato Greiner hotel odbiti žogo jc bila zelo živahna, a se je žalostno končala. Tekom borbe je Greiner hotel odbiti žoga z glavo, a istočasno pa je neki tržaški igralec hotel brcniti žogo v -drugo stran. Meril pa te slabo; mesto žoge jc brcnil Greinerja s tako silo v čelo, da je reveža takoj oblila kri. Nesrečni igralec je dobil potrebno pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil tele-ionično poklican na lice mesta. Ta je dognal, da ima Greiner pretresene možgane, zato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. srčna VastI z Goriškega Sovodnje ob So«. Znano je, da so sc zadnje čase vršile v okolici Sovodenj ob Soči razne tatvine. KJ^ub hišnim preiskavam od strani karabinerjev in občinskih zastopnikov se tatovom dolgo časa ni moglo priti na sled. Vztrajnosti in marljivosti kr. karabinerjev v Mirnu sc imamo zahvaliti, da so se končno našle ukradene stvari in pravi tatje, ki so bili 16. t. m. odvedeni v zapor. — Tatovi niso naši domačini, ampak tuki iz drugih krajev. Iz Sv, Križa aa Vipavskem. V nedeljo, dne 13. i. m. se je nudil Križanom lep prizor. V mesto je prikorakala oborožena četica fašistov, njim na čelu prefektovski komisar g. Lulik. Obiskali so vse gostilne. V neki gostilni to .mirno sedeli domaČi fantje in se zabavali s petjem domačih pesmi. To in nič dragega ic Gospodarstvo Gospodarstvo In Ramce Ce&oslovcike repaMfke Poljedelske zadruge. Glavni odbor zveze kmetijskih zadrug je imel dne 29. decembra 1923, sejo v Pragi. Ugotovljeno je bilo, da jc zna£alo število poljedelskih zadrug v 1. 1923. 2376 napram 2297 v 1. 1922. Število polje-delskiH hranilnic se je povečalo za 14, tako da jih je sedaj v zvezi 1673. Zadrug z električnim obratom je 53, zadrug za izdelovanje alkohola 12 in mlekarskih zadrug 6. Ukrepi za zidanje delavskih Ui Čehoslo-vaški minister za javna dela Anton Srba piše v »Narodnih Listih^ o ukrepih viade za zidanje državnih hiš. Ministrski svet je odobril njegov načrt ter ga je pooblastil, da stavi v prodajo loterijske ifstke v znesku 500 milijonov čeho-slovaških kron. Ta akcija se naglo in močno razvija. Loterijski listi Se prodajajo deloma proti takojšnjemu plačilu delonia na obroke. Posamezne socialne skupine ali občine lahko kupijo na la način potrebna stanovanja. Uradniki ravnateljstva južne železnic« v Pragi so kupili za 535.000 kron te loterijskih listov, uradniki ministrstva za notranje zadeve za 437.000, uradniki finančnega ministrstva za 1,543.000 kron itd. Vsi uradniki so nakupili za 17,000.000 kron loterijskih listov. Na ta način sc bodo mogle zidati nove hiše za državne uradnike v Pragi* PJznu, Pardubicah in v Znojmu. Borzna porotila, Valuta aa tržaškem trgu. ogrske krone •••••»•••«• 0.7.— 0-8 avstrijske krone ..«••«»• . 0.0321 0.032* češkoslovaške krMie 66.50 66 &0 dinarji 26.80 26 50 leji 11*— 11.50 marke **•'*— —•— dolarji.....................21.02 23.12 francoski franki 1052.— 103.— švicarski franki ••••«• • • « 397.— 399.— angleški funti papirnati ««•••• t'7.30 97.60 Mali oglasi se računajo po 20 stot beseda. — Najmanji* pristojbina L 2.—. Debele Črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor Išče službo, plača polovično ceno. KUHINJSKA omara z mramor j cm, 2 predala, kovmasto stojalo za dežnike. Via Chiozza 50, HI., desno, od 10>£ naprej. 76 PRODAJALNA zelenjave na prodaj v Rojanu, Via Monftoraino 15. 77 IŠČEM učenca za trgovino jestvin 14—15-lei-nega. Naslov pri upravništvu. 78 TROPINOVEC, domač, prodaja Anton Della Schiava, Sveto pri Komnu. 68 ZDRAV1Z.A, zagotovljena, prvovrstna, za ljudi in živino. Lekarna — Sežana. 49 RIBJE OLJE, najbolje vrste, koristno za otroke, za odrasle in za živino. Lekarna, Sežana. 48 BABICA« avtomiraba, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Giulia 29. 26 LES. Kupim velike množine suhih bukovih desk 55—60 mm. debelih in več, samo po ugodnih cenah, proti takojšnjemu plačilu. De Luigi & C. Milan, Viale Umbria 45. (65) MLEKO, večjo množino, franko Trst, iščem. Ponudbe pod »Mlekarna na upravništvo. VILA v Mariboru, s prostim stanovanjem, se ugodno proda. Poja&nila daje Katcrina Bre- ! nuc, Trsi 16, Via dell'Istria 65. 72 PRAVA JsčiseiM kgud Kneipp BABICA diplomirana, sprejema dnevno noseče Največja snaga. Tajnost. Na željo zdravniška pomoč. Corso Garibaldi 23.'! 75 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zcaeriUh cenah. Menjalnica via Glacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 13 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert. Trst, via Mazzini 46. 25 KRONE, goldinarje, plačujem vedno 5 stotink več kot drugi. Edini grosist, via Pondares 6-1. 20 „The Genero! Immf Delniška dražba za sgloino zavarovanje Popolnoma vplačana gfavnica L 3,000.000.— ki se lahko poviša na L 20.000.000. Leta 1922: Prejete premije L 20.000.000. Plačane škode: L 5.305.626.0(3. Centralni sedež Rim, Plazza S. S. Apostoli 53 (Palača Colonna). Panoge: Požar, tatvine, zavarovanje trgovskega kredita. Glavna agencija za Julijsko Krajino in Reko o Trstu. Piazza Vittorio Ifeneto 4, tel 24-46 Iščejo se agenti za vse kraje, (5) □ D □ □ □ □ o □ □ □ D □ □ □ O, O D O D □ D O □ o;\ D a a a p a o a b boba a o napa □ □ d □ a apna □□□□□ □□□□□□□□□□□□□□ □ p p BAN UrtaBoHjna leta 1905. glavnica Lit. ?5«OM»OOG*— poginemo vpf8>m 8 Trst, Vda S. Nicoid 9 (Lastna palaca). Podrasšnicl: Mž*@AZa£, ZflRfl. Olajšuje ¥sako trgo¥ite operacij z Jug&slaviio in z vih^cfninti deželami Dala subvanesja na blag©, afakfa in vrednoti - Iilml tf«Mom I« ratundv. Informacij«. — Kupuje in prodaja mm pMa« In droga operacija po najusodnejših pogojih. aftoga v BlmrJIh tar Jih obrestuje najbolje po dogovoru. □ p 'o o o b o o o a PPPPPOPP P P P O P □ g D □ PDDPD DPDPPPPDDDDD □ C □ □ □ □ n □ □ □ p1 □ □ □ □ o a □ a □ □ □ □ a