teto V V Celju, dne 10. marca. št, 10: — i sita j a vsak četrtek; ako je ta dan pramik, pa dan poprej. — V»e pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati n« naslov: „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poitnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta šisv. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 E, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: .Narodni List" v Celju. Štajerski deželni odbor obsodil zapravljivost občinskega zastopa v Petrovčah/ Da mi nikomur nič ne očitamo, česar ni res kriv, smo obljubili dokazati glede občine petrovške z listinami deželnega odbora štajerskega in iz odlokov štajerskega deželnega odbora in sicer z dne 22. maja 1906 št. 8093, nadalje 17. septembra 1906 št. 24.447 in slednjič z dne 14. julija 1908 št. 22.664, katere tukaj objavimo, da bode vsak občan izprevidel, da so razmere v občinskem gospodarstvu v Petrovčah dosedaj bile skrajno žalostne. Dolžnost vseh poštenih mož-volilcev je, da se v prihodnji občinski zastop ne volijo več ljudje, ki so zakrivili ono velikansko škodo, katera je razvidna iz odlokov štajerskega deželnega odbora. Navedeni odloki potrjujejo resničnost naših trditev, da občinski blagajnik ni hotel plačati ukradenega občinskega denarja nazaj, ■adalje, da občina ni hotela prisiliti Fridricha, da bi vrnil 351 K, katere je nepostavno dobil od občine in da občina kljub ukazom deželnega odbora vzdržuje mežnarja, kar ni dolžnost občine. Toda naj govori štajerski deželni odbor sam, da se ne bode zopet »am očitalo, da koga obrekujemo. V odloku z dne 22. maja 1906 je odgovoril štajerski deželni odborma pritožbo nekaterih posestnikov z dne 11. decembra 1905 sledeče: Deželni odbor je uvedel po c. kr. vladnem komisarju celjskega okraja poizvedbe glede pritožbe, katero je sprejel od nekaterih občanov občine Petrovče. Štajerski deželni .odbor naznanja občinskemu uradu Petrovče sledeče: 1. Za shrambo občinskega denarja je občinski blagajnik osebno odgovoren. Naj se takoj semkaj naznani ime onega občinskega blagajnika, ki je 1. 1902 imel v rokah občinsko blagajno. Če občinskega blagajnika takrat ni bilo, naj se takoj naznani vzroke, zakaj se po dotičnih predpisih ni postopalo. Deželni odbor si v tem pridržuje odločitev, ki se bode ukrenila glede onega zneska, ki je bil L 1902 iz občinske blagajne ukraden. 2. Popolnoma nepostavno je, da je občinski zastop z občinskim denarjem poplačal občinskemu odborniku Francu fridrichu oni prispevek, ki ga je bil dolžen Franc Fridrich deželi plačati od lova. Ce je Fridrich občinski lov na licitaciji izžrebal, tedaj je dolžen tudi vse doklade tega lova poplačati. Če je pa uspeh lova res neznaten in če je Fridrich za lov več plačal, nego je vreden, potem je bila njegova stvar, da bi pri dražbi ne stavil tako visoke ponudbe. Če je pa to storil in je na tak način zabranil, da ni izlicitiral lova kdo drug, tedaj nikakor ne gre, da hoče pozneje uiti postavnim določbam na ta način, da se z občino pogodi, da bi ona en del stroškov lova z občinskim denarjem povrnila. Občinski urad torej mora v 14 dneh takoj nazaj terjati, kar je v letih 1904, 1905 in 1903 bilo z občinskim denarjem za Fridrichov lov plačano. Če se to ne zgodi, tedaj se bode poklicalo občinskega predstojnika osebno, da povrne te nepo-stavne izdatke iz lastnega žepa. 3. Leta 1903 se je na občinskega odbornika Franca Fridricha plačala tudi nagrada 120 K. Dne 31. julija 1903 je pa okrajno glavarstvo v Celju naložilo Francu Fridrichu kazen 120 IC-Očividno je občinski odbor hotel z nagrado 120 K Fridrichu povrniti kazen, katero je moral plačati. S tem očividno dela proti oblastvenim razsodbam in se hoče onemogočiti kaznovanje Franca Fridricha. Občinski denar se pa ne sme porabljati za darila. Nasprotno se mora občinski denar rabiti samo za potrebe občine, katere so razvidne iz proračuna. Za vsako drugačno porabo je občinski predstojnik osebno odgovoren. Ta znesek se naj torej v 14 dneh izterja, drugače bi se tudi povrnitev tega zneska od občinskega predstojnika morala osebno izterjati. 4. Kar je občina porabila denarja za organista, tega sedaj deželni odbor ne more naravnost izpodbijati. Toda občinski urad se izrecno opozarja, da je tudi izplačevanje takih nagrad protipostavno in če bi se v prihodnje še zopet kaj tacega zgodilo, se bode v tem oziru tudi povrnitev zahtevala. Tem našim ukazom naj se ustreže v 14 dneh in se nam naj v ravnoistem času poroča, da se je naš ukaz izvršil, drugače bodemo naložili občinskemu predstojniku kazen. — Tako je torej štajerski deželni odbor že 22. maja obsodil potratno gospodarstvo gotovih ljudij v Petrovčah. Toda vse to ni nič pomagalo. Namesto da bi bila Koren in Fridrich v žep segla in občini povrnila, kar je bilo ukradenega in odvzetega, sta z vsemi mogočimi neresničnimi izgovori skusila deželni odbor pregovoriti, ua bi ne zahteval plačila. In res je štajerski deželni odbor žalibog deloma odstopil od svojega prvega ukaza, seveda v škodo davkoplačevalcev občine Petrovče. V drugih točkah pa je štajerski deželni odbor z odlokom z dne 17. septembra 1906 še enkrat odločno opozoril občinski Uräd v Petrovčah na njegove dolžnosti. Štajerski deželni odbor je namreč dne 17. septembra 1906 ha pritožbo nekaterih posestnikov iz občine Petrovče občinskemu uradu v Petrovčah sledeče odgovoril: Z ozirom na poročilo z dne 15. junija 1906 še občinskemu uradu sledeče sporoča: Deželni odbor za sedaj ne bode nič ukrenil, da bi se povrnil znesek, ki je bil iz občinske blagajne ukraden. Za prihodnjost pa še enkrat odločno opozorimo, da je občifiški blagajnik osebno Odgovoren za vsako nepazljivost pri oskrbovanju občinskega premoženja. Kar se tiče odškodnine 351 K 60 v, kar je namreč občina plačala nepostavno Francu Fridrichti, se še enkrat ukazuje občinskemu predstojniku, da najkasneje do konca septembra t. i. v občinsko blagajno plača ta znesek in naj se potem takoj: deželnemu odboru naznani iz blagajniškega dnevnika številka, pod katero se je ta znesek v občinsko blagajno plačal. Glede odškodnine za organista se še enkrat povdarja, da cerkveni nameni niso občinski. Dohodki občine se morajo porabljati samo za občin- ske namene. Občinski zastop torej ne sme prostovoljno plačevati nagrade organisti! z občinskim denarjem. Za cerkvene potrebe naj skrbijo župljani in ne občina. Zato se prepoveduje, da bi se še za naprej v občinski proračun postavljala nagrada za organista. — Toda, tudi ta ukaz ni nič pomagal, občinski zastop ni niti z mazincem ganil, da bi ukradeni denar in Fridrichu nepostavno plačani denar prišel v občinsko blagajno nazaj. — Nasprotno so možje sklenili v nasprotju z ukazi deželnega odbora, da ne bode občina nič terjala. Davkoplačevalci so se še enkrat pritožili zoper postopanje in je štajerski deželni odbor z dne 14. julija 1908 zopet izdal sledeči ukaz: Občinskemu uradu se naznanja, da je občinskemu zastopu pripuščeno vložiti tožbo na sodnijo radi izterjanja' odškodnine glede onega denarja, ki je bil leta 1902 iz občinske blagajne ukraden in tudi tožbo zaradi povrnitve nagrade, ki je bila Fridrichu leta 1903 izplačana in zaradi lovskih doklad, ki so se plačale Fridrichu iz občinske blagajne. Seveda se bode občinski predstojnik pred sodnijo izgovarjal, da je občinski zastop pravomočno sklenil, da ne zahteva povrnitve. Toda štajerski deželni odbor še enkrat povdarja, da je ponovno izjavil, da je to nepostavno, kar se je splačalo za Franca Fridricha. Če se občinski zastop izgovarja, da je Franc Fridrich bil občinski tajnik in da je za to dobil nagrade 120 K, opozarja štajerski deželni odbor še enkrat na določbo § 21 obč. reda, po kateri je služba občinskega odbornika brezplačna in da bi moral Franc Fridrich, če je prevzel mesto občinskega tajnika, po postavi izgubiti pravico biti občinski odbornik. Iz tega torej vidimo, da je štajerski deželni odbor hotel davkOplačevalcč občine Petrobče obvarovati škode, kateró je občina Petrovče trpela vsled tatvihe in vsled brezvestnega razmetavanja občinskega denarja v žep občinskih odbornikov, zlasti Franca Fridricha... Toda občinskemu zastopu je bilo več na tem ležeče, da se polnijo žepi občinskega odbornika Franca Fridricha in občinskega predstojnika Korena, nego da se zlajšajo bremena davkoplačevalcev. Škandalozna vladna predloga za davek na vino, mošt in sadjevec. Navedemo najprej glavna določila vladne predloge za razširjenje davka na vino, mošt in — sadjevec. Zakonski načrt imenuje, vse te pijače kakor tudi vinsko brozgo le kratko pod skupnim imenom »vino«. Najvažnejša določila vladnega davčnega načrta so v kratkem sledeča: 1. Odslej bi naj bilo davku podvrženo v n^ši državni polovici vse za konzum določeno vino, vinski mošt, vinska brozga (Weinmaische) in sadjevec in sicer vino po K 4 za hèktofitéf, vinski mošt po K 3.60, grozdje (brozga) po K 3.— in sadjevec po K LISTEK. Kraljica. Poslovenil V. G. Srbski spisal Sima Matavulj. (Dalje.) Marko je peval, kadarkoli je mogel, pod Angelinim oknom in njej je bil njegov glas mileji kakor slavcev. Ko se je v društvu napel, tedaj je z njo šepetal, kakor drugi s svojimi dekleti. Cesto je prišla kraljica tudi pred vrata in takrat so se ljubili in grlili, kakor drugi tudi, — vse, kakor vsi drugi. Simon in Ana, kraljičini starisi, se niso posebno brigali za Angelino ljubimkanje. Ej, joj, naj izbira! Kar si bode izbrala, ostane njeno; samo da se omoži na pošten način in če tudi strada! Gregor in Jelena, Markovi roditelji, so še pa manj gledali za sinom. Oni so bili v tej zadevi z njim že na jasnem. Sto in stokrat so mu že bili povedali, da naj k njim na dom ne vlači kraljice, pa tudi nobene manjše od kraljice, ker ne bodo imeli kruha. Tako so pravili tudi. vsem ostalim sinom, razven najstarejšemu. Pa mislite, da je to razburjalo Marka in kraljico ? Ni malo, nikakor! Onadva sta se vsemu smejala. Mlada sla bila, mlada in gospodstVu nevajena in vrh vsega zaljubljena drue v drugega do ušes, pa bi se bala živeti? Kaj še! Marko se bode zavdinjal v Krških mlinih, kjer lahko mlad in močen človek več zasluži kakor mu treba za obstanek in potem bo dosti kruha in ljubezni, vse do smrti. Ali, ni on, ni ona ni mislila, da jih usoda lahko vsak čas loči. * Bilo je krog Petrovega. Neke nedelje popoldan sta sedela Simon in Ana Puričeva za mizo, kraljfca pa je bila šla k svoji tovarišici, dočim sta se mala bratca z drugo deco igrala po obali. Nenadno so se pa odprla vrata in ustopil je v sobo predstojnik Josip Bujasov. Ko bi bila Mati Božja, ki je visela nad posteljo, stopila iz svojega okvira, bi se ne bila mož in žena bolj začudila, kakor predstojnikovemu obisku, ki še ni bil nikoli pri njih. Simon je ustajajoč nekaj zamrmral, Ana je pa odprtih ust gledala obojico. Predstojnik pogleda zlovoljao po sobi, sede, pljune pred se in razmaže pljunek z nogo. časa trajalo, nas bode vse spražilo. Ravno pred-včeraj sem gledal oni tvoj mladi vinograd; nič ne bode z njim, listje je uvelo. Simon je pokimal z glavo. — A, ta, ako nam letina tudi letos ne bode mila, potem smo propali: — E, ti boš propal! mu odvrne lahno Simon. — Jaz sem se, ta, navadil spati po obedu, ali danes ne morem. Pa, pa, še druga je!... Ta moja nesreča, moj, Ivo se hoče ženiti. Hajdi, pravim, dobro! Katero hočeš? *„Po volji ti bo tista, ki sem si jo izbral!" pravi. No pa jo pokaži! Nekaj dni se je skrival in zatajeval, danes pa je povedal... Vašo Angelo hoče... Sedaj vesta, zakaj sem prišel ?... Puriča sta se debelo spogledala: je-li človek znorel ? — Jaz, ta, nimam nič proti temu... Angela je pridna, ona me bo ubogala. Kaj mislita vidva ? Ni Simon ni Ana nista mogla izpregovoriti. — Kaj sta okamenela. vraga, kaj? Recita: „dobro!" Recita: „nečemo"'! Ali pa, molčita sedaj in ti, stari, mi prinesi jutri odgovor. Z Bogom! In Josip je odšel, ne da bi mu bili ponudili sto!, kamoli da bi bil sedel. Velikanski protestni shod proti vinskemu davku Na Dutìaju se> -je vršila 6. . tega- meseca protestno zborovanje proti , nameravanemu„ vinskemu davku; sklicalo ga. je državno društvo vinorejčev v zvezi z nižjeavstrijsko kmečko zvezo. Navzočih je bilo 6—7 tisoč ljudi. Predsedoval je nižjeavstrijski deželni ödbornik dtž. posi. Mayer, kateri je po kratkem pozdravu mnogoštevilpo zbranih vinoijeicev in njihovih zastopnikov označil vinski davek, kakor ga predlaga sedaj finančni minister Bilinjski v drŽav, zboru, kot smrtni udarec In pogin avstrijskega vinogradništva. (Burno; dolgotrajno pritrjevanje.) Nato so govorili navzoči državni, poslanci, med njimi dvorni svetnik dr. Ploi v imenu »Zveze južnih Slovanov«. Zagotovil je, da se bode trudil klub z vsemi sredstvi, da doseže padec vladnega načrta zä vinski davek že v odseku in.da bode agitiral tudi med drugimi poslanci za to stvar. Ta zakonski načrt ne sme na noben način poštati Zakon. Govorili so tudi posi. Brunner, Šilinger, Gugenbefg, dr. Korošec, Marckhl, nadalje Kbdolitsch iz Radgone in Girstmayer iz Maribora, in vitez Hohenblum, kateri je imenom agrarne centrale izjavil, da se vsi avstrijski agrarci izjavljajo solidarne z resolucijo. Konečno je poročal nižjeavstrijski vinarski ravnatelj Reckendorfer o Vladnem načrtu-zft vinski davek. Pojasnil' je pojedjne točke iin dokazal, da so nekatere določbe» tako goro-stäsne in neumne, da jih je gotovo sestavil kak uradnik, ki nima pojma o razmerah pri vinogradnikih. Nameravani vinski" davek bi s svojimi posledicami zadel le vinorejcei Izvajanja so se burno odobravala, posebno ko je referent rekel, da ta zakon ne more in ne sme stopiti v Veljavo. Presednik je prečita! sledečo resolucijo: Zbrani zborovalci se z največjim ogorčenjem izrekajo proti zakonskemu načrtu glede davka na vino in zahtevajo od vlade, da ga brezpogojno umakne, ker bi ta načrt, ako postane zakon, uničil, naše vinogradnike. Zbrani zborovalci pričakujejo, da bbdo zastopniki vinogradniških koristi porabili vsa postavno dopustna sredstva za padec tega zakona. Zbrani zborovalci pričakujejo, da bodo agrarni zastopniki proti temu zakonu solidarno nastopili. — Resolucija se je soglasno sprejela. ? Willi IM »^^WM» Slovenke! Slovenci! Vabim Vas na shod, ki ga sklicujem dne 13. sušca 1910 ob 10, uri dopoldne v ljubljanski mestni dom. Izpričajo naj govorniki iz Primorja, Štajerske In Koroške, kaj in koliko je udejstvila za obmejne Sloyenee dražba „sv. Cirila in Metoda." , "Z Zavedni Slovenci in Slovenke, Vi pa pri-liitite, da v mogočnem številu manifestujete za našo družbo v trenotku, ko je narodna nevarnost za našo deco največja in v trenotku, ko se kaže najnevarnejši sovražnik, lastni brat! V Ljubljani, dne 7. sušea 1910. Luka Svetec, m. p., : I sklicatelj. JZ V Državni zbor. Predlog slov. poslanca Gra-fenauerja o fazmerah na koroških železniških progah in o hujskaškem nastopanju nemških uradnikov je bil sicer, odklonjen, a s tako malo večino (za 132, proti 137), da se Nemci nikakor ne smejo preveč veseliti te zmage. Poljaki in Malorusi niso glasovali, kar je sicer zanje kot Slovane žalostno, ampak so se odstranili. Nato se je začela razprava o proračunu. Proračun in finančni načrt se je odkazal proračnn-skemu odseka. V seji minolega torka se je pričela razprava o finančnem načrtu. Poslanec Korošec je govoril zoper vladni načrt glede vinskega davka in je izjavil, da bo „slovenski klub" glasoval proti. v S preosnovo ministerstva še dozdaj vedno ni nič. Ta teden se namerava začeti Bienerth pogajati z raznimi strankami zaradi delavne večine v zbornici in s tem obenem zaradi preosnove kabineta (vlade). v Nemški nacijonalci so zaradi prisiljenega odstopa njihovega zaščitnika ministra Schreinerja tako jezni, da so začeli divjo gonjo proti drngemn ministru Stiirgkhu, ki je bil nekdaj nemški naci-jonalec, a cika zdaj bolj h kršč. socijalcem. v Dunajski župan Lueger še vedno umira. — Včeraj je bil že čisto brez zavesti. Medtem kot« pišemo, je bržčas že mrtev. Vojska med Turčijo in Bolgarskp? Pametni možje in resni časopisi na obeh straneh ostro govorijo proti vojski. Turški krogi vidijo, da bi Turčija podlegla. Zato je upati na mirno rešitev spornih vprašanj. , V Srbski kralj Peter obišče ruskega carja V Petrogradu. in pozneje turškega sultana ter ru-muuskega kralja. Na povratku iz Petrograda obišče kralj Peter baje dunajski dvor, in prestolonaslednik Franc Ferdinand bi pozneje obisk t Belgradu vrnil. v Turki so zopet začeli grozovito preganjati kristjane v Macedoniji. V Bolgariji vsled tega raste razburjenje. B(I<2H(. d Zaplembo narodnega kolka „20./IX./I908" je vsled priziva drž. pravdništva graško nadso-dišče potrdilo. Razsodba je seveda zanimiva, zato se bomo o priliki še z njo pozabavali. Opozarjam« pa še enkrat, da drž. pravdništva strogo zasledujejo rabo tega kolka. a Nemška nestrpnost se zopet jasno kaže v sledečem slučaju: Mariborsko moško učiteleljišče je določeno za Spodnještajersko. torej za slovenske kraje,, in večina dijakov na zjavodu je Slovencev. Da bi bili tudi profesorji, in učitelji na zavodu Slovenci, to je nujna potreba, Šolska oblast je na mesto učitelja za risanje imenovala Slovenca Schmoranzerja. ki je bil dozdaj okrajni šolski nadzornik za mariborski politični okraj. Kak krik so Vam zagnali'Nemci, kakor bi se bü yes nemški svet podrl. — In kaj zdaj zahtevajo za „odškodnino" ? Da bi se za skoro popolnoma slov. mariborski politični okraj nastavil Nemec za okr. šolskega nadzornika. To že ni več požreš-nost. to je blaznost. Naučna oblast bo menda vedela, kaj ima storiti! d Iz finančne službe. Za definitivne davčne asistente so imenovani gg. Metod Vodopivc, Josip Sever, Alfonz Ribič, Franc Moser, Fric Pirkmajer in Karl Gabron. d „Štajerc" psuje v zadnji številki naša urednika prav v žargonu svojih ptujskega šnops* navajenih pristašev. Naravno, da ta dva navzlic Linhartovim psovkam vsak dan mirno spita in si mislita, da je resničen znani pregovor : kadar psi lajajo, takrat mi jahamo ! d Kako mislijo češki kmetje o klerika-lizinul Pri državnozboiskih volitvah v lounskem kmečkem volilnem okraju je dobil agraree Mašata 6603, socijalist Bruha 5295, narodni socijalist Klečak 1392 in klerikalec Šafranek — 217 glasov. Med Mašatom in Bruho je ožja volitev. 1.—. Ta davek ne loči več prodaje na drobno in na debelo. 2. Navedene pijače^o tega užitninskega (vinskega) davka oproščene v sledečih slučajih: a) ako se kbt làstni pridelek porabijo v domačem gospo-* tfäMtvu tza fastne ljudi in za delavce) v dotični ob-» čini, kjer se jih je pridelalo. b)«če se porabijo, za iz-delovanje kisa àlf žganja, c) ako jih potniki pripeljejo-iz drtìgih dežel v^določeni meri kot-popotno F pijačo. •3) Ta davek mora plačati P.)a) vsakdo!,-kdor ne-zadačeno vino,, mošt ali sadjevec v kakoišni koli meri kupi ali vzaméiz druge občine iz lastne kleti za porabo: davek se mora plačati takoj po prevozu PÜä€ei b) oni pridelovalci vina; mošta in sadjevca, kateri v eni in isti občini pridelujejo in prodajajo viho na drobno, ako prostori za vinotoč niso povsem iočeni od onih, kjer imajo zalogo nezadačene-gaViha. c) oni^vinorejci. iki točijo svoj pridelek »pod vejo«i* imajo vgadačiti zgolj ono množino, ki je za točenje" na drobno namenjena. — Davka, prost je prevoz vina iz ene kleti v drugo v isti ali sosednih občinah, ako se viiio prevaža v kletàrske naméne ali pa v kleti, kjer stalno ostane (prosta skladišča). Ostale določbe Vsebujejo vččinoma navodila, kedaj in kako je naznaniti finančni straži prevožnjo, prodajo in sprejem Omenjenih pijač, kako strogo se .prestopki kaznujejo ip kako ima finančna straža pri nadzorovanju postopati. Rekli smo že kar v" naslovu, da je ta vladna predloga škandalozna, le to smrten udarec, katerega se namerava zadati naši komaj na novo oživeli vinoreji. Je to na eni strani težek, na drugi strani pa naravnost razdražijiv davek. Doslej je: znašala v naših krajih užitnina na vino K 4.46 brez doklad, na sadjevec K t.48;pobira!a pa se je samo ód one pijače, katera se je prodajala na drobno bodisi v gostilnah bodisi v vinotočih čez ulico. Ono vino, katero se je na debelo bodisi prodalo, bodisi doma porabilo, četudi je bilo pridelano v sosednjih občinah. je bilo davka prosto. Odslej bi se naj užitnina nekoliko znižala, a za to pa tako razširila, da bi skrajno neugodno tipliva-la na porabo ih na cene vina, mošta in sadjevca. — Razdražljivo ni le neprestano nadzorstvo in dolž-nostno vohunjenje finančnih organov krog kleti, razdražljivo je zlasti določilo, da se mora tudi za vino, ki se ga doma porabi, a se ga pridela v drugi občini, plačevati davek! — Pomislimo samo na naše razmere! Kmetje v Savinski in Šaleški dolini, na Murskem in Dravskem polju kakor tudi' v vinorodnih krajih samih, kateri imajo svoje vinograde in šadonosnike v drugih občinah, morajo plačevati po Vladnem načrtu davek, ako hočejo lastno, s težkim trudom pridelano vino ali sadjevec popiti doma ali ga pa dati delavcem na polju. Če bode hotel kmet davka prošto piti lastno vino in sadjevec pri vinogradu; bo rtibr'al iti V klet. a 'Se tam ga bo nadzoroval financar, koliko popije! Ako bode kupil vino ali sadjevec v Sosedni občini za domače ljudi in delavce, bòde treba plačati davek in seveda še neizogibne deželne in občinske doldadè. V uvodu omenjene številke1 Veljajo namreč le za donesek, katerega potegne država! Ako ne bodeš javil v teku 24 ur po ^(jrèjemu'kupljenega vina ali 3 dni poprej, predno si začel delati iz kupljenih jabolk iz sosedne občine sadjevec, zapadeš kazni do 200 K. 2e iz navedenega je jasno, kakó silno breme bi naprtil novi davek našim krajem, posebno še ker imamo same male občine in imajo kmetje skoraj' povsod vinograde v tujih občinah. Dolgo je vlada molčala s podrobnostmi, boječ se opravičenega viharja in odpora. Sedaj ko vidimo nevarnost v vsej fijeni velikosti in opasnosti, je naša sveta rdolžnost, da se ji z vsemi silami upremo. Kakor smo javili, je Zveza Južnih Slovanov, v kateri sta tudi naša posi, gg. Roblek in Ježovnik, sklenila najodločnejši in najskrajnejši boj proti temu nač' tu in nam?nu potegniti našim vinorejcetn kožo z glave.Ali dolžnost je tudi naših vinorejčev, da poslance v njih boju proti požrešni vladi podpirajo. - Oni večer je bil pri Paričevih hrup. — Psica, ciganica, izrodek! je psovala mati kraljico. Mesto, da poljubiš zemljo, kjer stojijo njegove noge. ga odbijaš — in radi koga? Radi onega lačnega Pivičevega Marka, ki niti samega sebfc ne more preživeti. Hm, veš li, kaj delaš?! Kam pa gledaš, nesrečnica? Ali so se ti možgani zmešali, ko so te proglasili za kraljico, kaj ? To ti toliko gre po glavi! Pa li veš tudi to, grdoba, da njemu povsod odprejo in se mu poklonijo, če bi potrkal na katerakoli meščanska vrata? Ne veš li tega? » — Vem, mati," ali jaz ne morem, odvrne plakajoča hčerka. — Molči, žena, da bi umolknila za večno! Govori vsaj rahleje, da ne čujejo sosedi. Kdo bi mogel to verjeti, verjeti, da jo nagovarjamo, da vzame Bujasovega Iva, Josipovega edinca, človeka, ki ima v svoji pivnici dve sto barjelov vina in petdeset barjelov olj? !! A naša punica ga zato ne mara, ker ni lep, ker je ona kraljica, ker, ha-ha-ha!... — Ne radi tega, ata moj... — Boš ali ne boš?» Ali te naj prekolnem? Pokleknila bom na gola kolena pred Gospo; pa te bom proklela, ako ne ubogašl je dodala mati... -— Ne govori, mama, tako!... — Z nožem ti bom prerezal grlo! je povzel oče. — Vidiš s tem le nožem te bodem zaklal, kakor jaguje!... — Kaka sreča, če me zakol ješ takoj, tatek! — Ne govori tako, moja golobica, moja ja- bolčica, ampak poslušaj svojo mamico, ki bi si dala izžgati obe očesi radi tebe!... Videla boš, da se ne bodeš kesala. Pozneje nas bodeš blagrovala. Katera mati ne želi sreče svojemu otroku? Misliš, da zahtevam to jaz v svojo korist? Ej, ja z bom skoro zatisnila svoje oči za vedno. Ako me ne poslušaš, se bode to zgodilo še pred časom. — Ne morem, mati! — Nočeš, hčerka, ker nas ne ljubiiš! Dete, dete, to so težki trenutki za mene. Jaz imam petdeset let na svojih jadnih plečih, ki so se krivila vsak dan od zore do mraka, da vas pre-redim. Poglej žulje na mojih dlaneh! Sedaj je dal Bog, da te spravim pod streho, kakor nijeden oče v Dolcu svoje hčeri boljše ne more, a ti pljuvaš na božji dar, ti pljuvaš na svoj obhajilni kelih 1) razumeš? Imaš li ti sploh toliko pameti, kakor srednja kokoš? Si li ti moja hči, ali pa je v tebi morda res latinska kri2), ker si tako znorela za onim prokletim capinom? Ali gre poštena te- ') Pravoslavnice obhajajo pod obema podobama. *) Katoliška kri. žaška deklica tako slepo za vsakim capinom? A-a, ti torej sinjora1)? Odkimavaš z glavo? Pa pokaži, da nisi! Svojo pamet poslušaj, a ne srca, nesrečnica; kaj ne veš, da je Bog postavil pamet nad telo ? Boga poslušaj, ker to je njegova roka. Mar ne uvidiš, da ti daje priliko, pomagati bednim svojim ljudem poštenim potom? Evo nas dvoje starih in skrivljenih od dela in let, pa, kadar midva premineva, ti ostaneta še dva mlada bratca na težki skrbi, ako me ne poslušaš... Tako so se vrstile zapored pretnje in prošnje, psovanja in dobrikanja, vse, kar more izvreti iz lačne duše, ko jo ogreje misel na lastno korist. Angela se je nekoliko upirala, potem je pa rekla: — Morda si bode pa Ivo premislil, saj jaz še nikoli nisem z njim govorila! Na to skoči starec kakor besen: — Sem-li jaz morda potepuh, če sem siromak ? Kaj, se li prosi za mojo hčer iz šale, ha ? Ah, morje, morje, taka šala bi se le s krvjo in tvojimi valovi oprala! Tako*jih je zatekla polnoč. Drugi dan je pa Simon nesel odgovor: „Roditelji so zadovoljni in dekle tudi". * Dalje prihodnjič. ') Goipa. a Zadnja imenovanja deželnega šolskega sveta. Za nadnčitelja na nemških razredih krče-rinsko-leiteršperske ljudske šole je imenovan nad-«čitelj v Pobrežju Tomaž Wernitznik, na slovenskih razredih Ferdinand Reieh; za nadučitelja v Žičah štajercijanec Tschutschek, v Središču g. Anton Kosi. — Zä def. učitelja, oz. učiteljico v Zidanem mostu g. Al. Bučar iz Dobrne, v Trbovljah-Vodah prov. učiteljica Ana Gorjupova, v.Št. Lovrencu na Dr. p. prov. učitelj J. Zel. — Prestavljen je nadnčitelj Šimen Vodenik iz Št. Jurja ob Pesnici v Limbuš in učiteljica Tinica Bre-gantova iz Središča v Konji«;. — Upokojenemu učitelju v Sv. Križu pri Slatini Francu Wesiaku se je izreklo priznanje. — Deželni šolski svet je izrekel enorazredni hrastniški nemški šoli pravico javnosti in je odobril razširjenje zloglasne šul-lerajnske šole pri Sv. Lenartu v trorazrednico. O teh imenovanjih še spregovorimo. v Klerikalni list „Domoljub" v svoji štev z dne 3. tm. hvali in priporoča nemško „Kranjsko šparkaso", v kateri so gospodarji najzagriznejši nemškutarji kranjski ter psuje slovenske hranilnice, ki so v rokah slov. naprednjakov. — Brez pripombe! Ustavljenje regulacijskih del pri Dravi v ptujskem in ormoškem okraju nI posledica obstrukdje ▼ štajerskem deželnem zboru. Glasilo nemških kršč. socijaleev, graški »Volksblatt« priobčuje v torkovi številki sledeče za nas zelo zanimivo poročilo o ustavljenju regulacijskih del pri Dravi: Kakor smo zvedeli od dobro poučene strani, ni resnično poročilo nekaterih (nemškonacijonalnih) dnevnikov, kateri so spravili ustavljenje regulacijskih del pri Dravi v zvezo z obstrukcijo v štajerskem deželnem zboru. . To je razvidno že iz okolščine, da je odredilo ustavljenje dela poljedelsko mimsterstvo dne 1. februarja 1910, torej ravno isti dan, ko se je pričela obstruk-cija v štajerskem deželnem zboru. Tega pa vendar ne more nihče smatrati za resno, da bi poljedelsko ministerstvo bilo s Slovenci glede obstrukcije v zvezi (posebno ker se je moralo vendar že poprej pre-vdariti vzroke za odlok in ker so klerikalci pričeli obstrukcijo brez predhodnega klubovega sklepa). Kakor znano, je prevzela država sistematično regulacijo Drave od Maribora do Središča na stroške stavbenega sklada. Iz tega se vidi, da ni štajerski deželni odbor odredil ustavljenja regulacijskih del.1 Resnično je seveda, da se za sedaj ne more ugoditi 14, odst. 3. postave z dne 18. sept. 1909, ki zahteva, da se mora deželni donesek k državnemu melijora-cijskemu fondu dovoliti potom deželnega posojila. Ne smemo pa pozabiti na to, da deželni zbor ni niti razpravljal o takem predlogu in da ga ni nikdo stavil; tudi, ako se bode deželni zbor zopet sklical, ga pri sedanjem finančnem položaju dežele nebode mogoče resno vzeti vpoštev. Regulacijska dela se bodo čisto gotovo nadaljevala na dosedanji način z državnim doneskom v višini 70% in deželnim v višini 30%. — S tem je torej vzela štajercijanska agitacija proti slovenskim poslancem žalosten konec.. Splavala je pa tudi Ornigova slava po Dravi, da je baš on pridobil zopet nadaljevanje regulacijskega dela. Povišal je deželni odbor na znani sklep dežel, zbora dež. živinorejskega inšpektorja Martina Je-Jovšeka v 8. plač. razred. CelJsKi «Kraj. c I« Mozirja. Kakor se je že poročalo, je streljal naš bojeviti kaplan iz svojega stanovanja na mirno mimoidoče fante. Ljudstvo je zelo razburjeno nad takim tolovajstvom, ter strogo obsoja nad vse surovega kaplana. Samo neki trgovec, ka teremu so tržani trn v peti, pere kaplana, ter— spravlja vso krivdo na „stranke" in mozirske fante. Ako je to povzročila tista tretja stranka, katero si je mislil ustanoviti ob času občinskih volitev, nimamo nič proti temu;.bilo bi umevno; nas fante pa naj pusti v miru ;r nismo vajeni nedostojnih izgredov, kakor tudi medsebojnega razpora ne, katerega velik prijatelj se je on že dovolj izkazal.— Tako, sedaj pa piši ateju! c Iz Zgornje Ponikve. Pridige našega župnika o hudiču in volitvah in njfe utiša na njegove privržence sadovi so se takoj pokazali. Dan pred volitvami je po noči nek njegov pobožni poslušalec na pragu pred šolo napravil kup človeškega blata, in na vrata poleg drugih nespodobnih besed zapisal:» „To je napravil hudič." Ko bi od naše stranke na župnikovem pragu kdo kaj takega naredil, bi gotovo kar posebno izdajo „Slov.. Gosp." napravili, na prižnici bi pa upil: „Glejte, kaj so mi napravili"! S klerikalne strani je pa menda to boj za sv. vero. G. nadučitelju pa izrekamo sočutje» da je tako nesrečen, da mora maniro takih na-hujskanih surovežev okušati. e Od shoda v Št. Petni v Savinski dolini. Ker nisem hotel verjeti, da prebivajo Kembuli na Himalajskih otokih in ker se tudi nisem hotel pretepati s kakimi zvezarji, ampak sem mirno odšel, prej pa stvarno povedal z dokazi, kako neumno je g. Trglav ravnal, da je glasoval za davek na pivo, ker nas s tem tudi dokkd na zemljišča ni ubranil, sem s tem hudo jezo njegovih gtavačev si nakopal. Da bi se še bolj nad mano maščevali, kujejo v Gospodarju razne dostavke in laži, ka-koršnih so seveda le samo taki izvoljenci zmožni; tudi neki moziržki shod j'h še vedno peče, kjer sem baje soseda Čepurja črnil. Ljubi dopisnik, če moreš, še bolj laži; jaz sem samo to govoril, kar vem, da je res; če pa imaš Ti tako veselje do laži in obrekovanja, le uadaljnj svojo pesem; zakaj Ti naj tako katoliško veselje kalim? Ce Bog da. Ti bom preskrbel še več gradiva, a lagal kakor Ti znaš po klerikalnih listih, ne bom nikoli. Se pač držiš mnenja ki mi ga je nekoč neki vaš pristaš povedal: Kdor je od kmečke zveze, sme lagati in obrekovat, liberalce, to ni nič greh. Ce vladajo med Vami taki nazori, Vam gotovo nebo manjkalo ubogih zapeljanih ovčk, ker mislijo da, sedaj bo dovolj samo blatenje bližnjega, če ni slučajno Vaš somišljenik, za pot v nebesa. Zato pa tudi teleta ne bojo po pet gold., ampak po pet helerjev. Ker je pa Trglavu samo šolstvo tako pri srcu, kakor je na shedu rekel, da so samo vsled Vastianovega predloga pričeli obstrukcijo, in bodo torej zanaprej še samo Trglavovi zvezarji imeli pri šoli govoriti, bo gotovo glede šolstva še to ukrenil, da bodo učitelji v bodoče v zemljopisju učili da tam nekje (Trglav bo že naznanil kje!) se nahajajo Himalajski otoki, kjer taki kembuli prebivajo, za kakoršnega so Trglava v Gradca krstili. Pozdravljam svojega Gospodarjevega prijatelja. M. J. d Občni zbor Cir. in Metodove podružnice za Gaber j e In okolieo se vrši v petek dne 18. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Sokolskem domu. Na sporedu je 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Ker je podružnica za okolico velikanskega pomena, se prosi zaradi nadomestitve nekaterih odbornikov polnoštevilne udeležbe. v Kako štajerski deželni odbor izmetava denar? Objavimo danes na kratko samo sledeče dejstvo: V Škof ji vasi pri Celju se je regulirala Hudinja. Dela so tako „izvrstno" izvršena, da je zadnja povodenj odnesla na posestvu Iv. Kompol-šeka pare. št. 481 v dolžini 46 metrov napravljene brežne varstvene naprave. Pri prihodnji povodnji se bo isto zgodilo na prihodnji parceli, na kar opozarjamo dež. odbor. To danes na kratko, prihodnjič o stvari, o vodstvu in nadzorstvu teh del bolj obširno. Umrla je v Hrastniku gospa Kristina Birtič, soproga veleposestnika in krčmarja. Naše iskreno sožalje! c Od Sv. Štefana pri Šmarju nam piše pri-jatell Anton Malgaj, da tamošnja poštarica Kot-nica javno okrog govori in imenovanega napada osebno, da on piše vse dopise iz štefanske fare v „Nar. L.". Ker je to navadno obrekvvanje, bi g. Malgaju svetovali, naj obrekljivki priokr. sodišču v Šmarju zaveže predolgi jezik. Bil bi vendar vrag, da bi naši ljudje bili meni nič tebi nič izpostavljeni zlobnim jezikom. — Uredništvo. c Iz Liboj. (Občinske voliitve v P e-trovčah). Tudi Libo je so tako srečne, da spadajo k občini Petrovče, kjer se vršijo v kratkem občinske volitve. G. urednik, dovolite tudi meni kot volilen, da zapišem o tem par vrstic. Dne 7. tm. je g. Fridrich sklical v Libojah volilni shod, katerega sem se udeležil tudi jaz. Govoril je na tem shodu g. Fridrich skoro samo o petrovškem g. nadučitelju, katerega dolži, da je on dopisnik celjskih slovenskih listov, iz katerih smo v zadnjem času zvedeli marsikaj o našem občinskem gospodarstvu. Pogreval je g. Fridrich tudi to neresnico, da želi priti petrovški nadnčitelj, v obč: odbor, dasi je njemu in nam vsem dobro znano, da je isti odklonil vsako odborniško mesto in želi le, da bi prišli v obč. odbor najuglednejši gospodarji obeh bojujočih se strank. Pričakovali smo, da se nam bo poročalo o dobrih uspehih dosedanjega obč. gospodarstva in razložilo, kako to, da so se obč. naklade tako ogromno zvišale. G. Fridrich nam pa je pripovedoval le o svojih osebnih zadevah, ki so nam itak še predobro znane in ne spadajo na volilni shod. Mi Libojčani smo g. Frid-richa sicer poslušali, mislili si vsak svoje, volili bodemo pa tako, kakor nam bo najbolj kazalo. — Čudimo se le, da skličete shod v krajih, kj§r se nahajajo razvaline vaše nekdanje slave in govorite ravno tam o vašem dobrem gospodarstvu. G. Fridrich, vaše javkanje bo brezuspešno! v V odgovor „Slovenčevi" Cirilmetodarijl je daroval g. Anton Mahen za CMD eno krono, mali Mirko Hočevar je pa med gosti pri g. A. Fazarincu na Ostrožuem nabral K 10.25. V gostilni „Skalna klet" se je nabralo včeraj 2 K. a Smrtna kosa. Umrla je 7. t. m. v Celju šolska sestra Marija Damjana Cikolhik, rojena 20. okt. 1886 v Šmartnem pri Velikovcu. — Umrla je 7. tm. zjutraj ob 8. uri 18 letna gospdč. Marcelina Ropaš, iz dobro znane narodne obiteiji v Celju. Pogreb je bil včeraj. d V Rečici ob Savinji je imela požarna bramba dne 6. prosinca 191.0 svoj občni zbor. Oh tej priliki je volilo društvo g. Aut. Turnšeka v Nazarjih svojim častnim članom. Gosp. Turnšek» ki je mnogo let ud tega društva, si je stekel za njega mnogo zaslug in žrtvoval s podporami za njega povzdigo in napredek že lepo svotieo. Dostavila se mu je krasno izdelaua diploma v vedni spomin, ob koje izročitvi ga je načelnik požarne hrambe, gosp. Zdravko Deleja, v navdušenih in ognjevitih besedah srčno zahvalil želeč mu čilosti ■ in kreposti, da zamore še mnogo let vztrajati v, delovanju za blag namen: Bližnjemu na pomoči d Zahvala. Podpisano vodstvo prostovoljne požarne brambe v Rečici ob Savinji se tem potom „Južnoštajerski hranilnici" v Celju najtopleje zahvaljuje za lep dar v znesku 500 K kot prispevek v svrho nabave parne brizgalne. V Rečici, dne 6. sušca 1910. Zdravko Deleja, načelnik, Fran Štiglic, podnačelnik. Fran Horvat, tajnik. Josip Štiglic, blagajnik. d Iz Trbovelj. 6. t m. se je vršil pri Forteju na Vodah podučni sestanek tukajšnje krajevne organizacije Zveze slov. napr. mladine, katerega se ja udeležilo lepo število mladeničev in deklet. Tov. Miloš Rozin je govoril o namenih Zveze slov. napr. mladine in opisal koncem svojega govora grdo klerikalno gonjo proti CMD.. Tovariš urednik Lešničar iz Celja je predaval o temi: Kako si mislimo narodno vzgojo naše mladine? Govorilo se je tudi o bodočem delu trboveljske napredne mladine. Zveza v Trbovljah lepo napreduje, krog navdušenih narodnih fantov in deklet se vidoma širi. Krepko naprej ! d Iz Žalca. Poštna ekspeditorica gdč. Franč. Završnik je imenovana za poštno oficijantinjo 3. si. razreda. — Ob tej priliki smo se tudi spomnili, da je naš poštar Krischan daroval 10 kron za Reseggerjevo ustanovo, naperjeno proti Slovencem. Ali bode narodni trg Žalec trpel tacega človeka še dalje za svojega poštarja? Ako vleče g. Krischana njegovo nedvomno pristno prusko srce k Nemcem, zakaj pa ne gre med nje na Zg Štajer. v Občina trg Žalee je vložila po poslanca g. Fr. Robleku peticijo glede odprave samonem-ških napisov na postajah Celje-Velenje pri žel. ministerstvu. Storite tndi ostale občine Savinjske doline narodno dolžnost, da se naj ta madež odpravi v Say. dolini. v Iz šmarekega okraja dobivamo dan za dnem vprašanja, kako to, da se volitve v okrajni zastop ne razpišejo. Doba je že lani potekla. Če mislijo oblasti, da tudi tukaj protekcija klerikalcev mora igrati svojo vlogo, so se presneto zmotile, in jim bomo take zabrusili na pristojnem mestu, da jim bo par mesecev brnelo po ušesih. d Nesreča na Južni železnici. V noči. od 1, na 2, t m. se je med Zagorjem in Trbovljami utrgala skala in padla na tir. Trčil je v njo brzo-vlak št. 6. Poškodovana je k sreči samo lokomotiva. Na Južni železnici se nesreče neverjetno množe. Pred kratkim se je odpustilo ajopet več čuvajev — torej nesmiselno štedenje — vjr vseh nesreč. Celjsko društvo za varstvo otrok priredi svoj II. občni zbor na cvetno nedeljo, $0. t m. ob pol 9, uri dopoldne v dvorani hotela Pri belem volu z navadnim dnevnim redom in vljudno vabi vse ude ito prijatelje društva. d Cesar je potrdil zakonski načrt glede vodoveda v trgu Ljubno v zgornji Savinski dolini. d Pri obč. volittab v Vel. Piretici, kjer so bili klerikalci tudi dozdaj gospodarji, so % pomočjo najnizkutnejše agitacije tudi tokrat zmagali,. Dobili so v III. razredu 197* naši 96 glasov, *,< drugem razredu klerikalci 60, naši 21. V L razr. se naši niso udeležili. d Škrlatica je v gornjegrajskem okraju silno razširjena med šolsko mladino. Bolnih je krog 130 otrok, 15 jih je že umrlo. d Kmetovalce v laškem okraju in južnem delu celjskega okraja opozarjamo, da se bodo letos vsled, kratkotuajne in mile zime kobilice najbrž v velikem številu pojavile. Treba se je ta sedaj pripravljati na obrambo. Tobačni izvleček se bo dobival skoro zastonj pri občinah. a Prodajalno mleka in mlečnih izdelkov je otvorila šentjurska, jubilejna mlekarna v Celju na Cerkvenem trgu št. 4. Opozarjamo na. to Slovence v Celju. v Iz Št. Jnrja ob J. ž. Kmečka hranilnica v Št. Jurju ob J. ž. naznanja, da je prestavila 1,. marca svoje uradne prostore od g. Černošeka k g. Siterju pri novi šoli. Kmečka hranilnica ip posojilnica naznanja tudi, da obrestuje hranilne vloge od prvega marca naprej do preklica po 5®/o-v Umaknjena tožba proti „Štajercu". Župnik Ogrizek iz Dfamelj, znan zaradi svojih hujskanj proti CMD, je tožil „Štajerca",; kateri ga je obdolžil raznih nečastnih dejanj proti učitelju Adamiču. Obravnava bi se imela vršiti prih. četrtek pred mariborskimi porotniki. Sedaj je pa Ogriz svojo tožbo brezpogojno umaknil. Posledic in zmagovitega kričanja štajercijancev ne bodemo opisovali. Tako delajo naši prečastiti gospodje za reklamo nemškntariji. Korajžo imajo le na slovenske napredne liste! d Nesreča. V Košnici pri Celju je ušel posestniku po domače Veberju merjasec h hleva Doma je bila samo petletna gospodarjeva hčerka, katera je hotela spraviti žival v hlev nazaj. Žival je pa postala divia, vrgla dekle na tla in ga je na vratu in po obrazu strašno razgrizla. Ko so prišli *tariši domu, so našli težko ranjeno dekletce brez zavesti. Otrok je za eno uro umrl. a Teharska župnija je vnovič razpisana. Prvikrat je kompetiral samo dozdajni kaplan Ce-mažar, ker je pisal na razne svoje „sobrate" pisma, v katerih je d^lal ,.štimungo" za-se in odvračal od kompetence. A štiri rodbine iz Štor so pisale škofu pisma, da takoj izstopijo iz katoliške cerkve k protestantizmu, če dobi Čemažar faro. Zato je zdaj vnovič razpisana. a Razpisano nadučiteljsko mesto. Pri Sv. Lenartu nad Laškim je že v drugič razpisano mesto nadučitelja, ker se prvič ni nihče oglasil. Saj pa tudi ni čuda. če človek pozna razmere, ki vladajo v tem kraju. Ljudstvo je nahujskano , po klerikalnih časopisih proti šoli in kar ne stori časopisje, to nadomesti nekdo drug, katerega ime pa še daues zamolčimo. Znana je tudi gonja proti prejšnjemu učitelju Kuafliču, katerega se je hotelo vniciti po vseh mogočih načinih. Nobena pot ni bila preslaba, noben čin preumazan, samo da se ga je spravilo od tam. A Knaflič je bil vzor učitelja, trden pošten značaj in ni čuda. če se sedaj vsakdo boji tega mesta. Krajni šolski svet, ki je nahujskan proti šoli, pa ne štori tudi ničesar za njo. Ljubše mu je, da pijejo šolski otroci gnojnico, kot da bi preskrbel potrebno vodo. Je pač strašno, če je ljudstvo tako slepo in še strašnejša bode odgovornost hujskača, ki seje namesto ljubezni prepir. d Iz devete dežele dr. Jančiča. V kratkem bodemo imeli Slovenci cerkveno državo. Cerkev bode lastnica vsega premoženja, mi kristjani pa bomo dobivali kot južino in večerjo, kar bode duhovnikom in fratrom preostajalo. V Št. Petru v Savijoski dolini se že začenja. Umrla je pred ' ' t kratkim brez otrok samica Skorjanec. Bratu in sestram je sporočila svoje premoženje v vrednosti nad 10.000 K. Toda dr. Jančič, slavni župnik šentpeterske devete dežele, je tri dni pred smrtjo samice Škorjanec govoril z njenim bratom in ga vprašal, kako se sestri godi. Dobil je odgovor, da je že slaba, da nikogar več ne pozna. Ko j nato 'je hitel dr. J&nčič nesrečnico „tolažit", rekoč, brat vas ima za znorelo, da se vam meša. Vsa užaljena se je dala smrtnobolua žena premotiti ter je takoj prodala posestvo in hranilno knjižico čez 10.gp0 K, ktero je dobila kot kupnino, podarila poglavarju jlevete dežele župniku dr. Jančiču. Bratu je zapisala dosmrtni prevžjtek vinogradov pri Sevnici, ki pripadejo po smrti — cerkvi. Razume se, da brat zdaj hudo preklinja. Pred kratkim jè zvabil dr. Jančič tudi nekemu možu na smrtni postelji knjižico cep 700 t: ki je bila namenjena ubožnim sorodnikom. Toda vsi se ne udajo. Ženica, kateri je pred kratkim dr. Jančič naznanil počioben obisk, mu je poslala pošto, da takih visokih obiskov ni vajena, naj jo pusti pri miru. Mnogo vina boäe se dalo kqpiti za onih 10.000 kron, če bo treba spet Terglava ali kakega drugega bedastega kandidata poslancem izvoliti. Zdaj zlata doba Šentpetrauom pride! Roparski napad nemčurjev v Štorah na mirne Slovenke — in na vlak! Ko se je vračal 6. tm. celjski »Sokol« iz St. Jurja ob j. ž. nazaj v Celje, prìCà-kovala je na postajlv Štorah pijana štorjanska dru-hal nemčurska vlak ter pozdravila Slovence s hu-rpnskim kričanjem in žvižganjem. Izzivala je zunaj na postaji na progi stoječ Slovence, ki so pa ohranili mirno kri. Baš tö je pa roparsko druhal razjezilo do bésriosti in v svoli podivjanosti zagnali so se proti VldKh in vozu, v katerem so sedeli Slovenci. Razbijali so s palicami po vozu in komaj se je začel vlak premikati, segli — po kamenju ter bombardirali vlak. Pred očmi službujočega uradnika ter drugih uslužbencev je' ta druhal poškodovala tujo lastnino ter Sé nemoteno valila po peronu in progi postaje v štorah, sploh počenjala kar je hotela. Zgodila bi se lahko strašna nesreča, ko bi kamenje koga zadelo. K sreči pa je Je eden kamen priletel skozi okno ter lahko ranil nekega Sokola. Ta roparski napad zopet jasno dokazuje podivjanost nemčurjev v Štorah — Ob jedneni pa tudi ražburja' VSo celjsko slovénsko javnost. Zahtevamo od g. drž. pravdnika Bayerja a Stavka. Delavci predilnice v Št. Pavlu pri Preboldu stavkajo, ker jim je tamošnji vodja naenkrat pristrigel že itak boren zaslužek, ki ne stoji z napornim in zdravju škodljivim delom v nikakem razmerju. Bledi delavci upalih lic gotovo niso zakrivili podraženja bombaža in nadproduk-cije v tekstilni industriji. Vkljub svoje bede pa so delavci tovarniškemu vodju jako hvaležni, da jim je dal šele zdaj, ko je pri domačinih dela v izobilju, povod za stavko. grdifti ograj. a Sv. Peter pod Sv. Gorami. Prosim Vas, gospod urednik neprecenljivega dara božjega „Narodnega Lista", sprejmite moj sestavek in naznanite širnemu slovenskemu svetu, da nam Šentpetranom hudi časi pretijb. Župnik Tombah in njegov pomagač kaplan sta si izmislila, da bi bilo dobro v postnem času jesti sir poleg presnega kruha. Vtepla sta si v glavo, da bojo morali tisti, ki so se protivili dajati bernjo, ravno zdaj ko je postni čas, dati sir. Kmečki sir je pač dober, kaj?! — Pa kaj še? Tudi prediva bi rada, da bi imela rjuhe za---. A kaj pa z nami kmeti? Pa vseeno nas navdaja veselje pri upanju, da bo naš skoro že v pokoju župnik kmalu zopet začel pridigati in peto sveto mašo služiti, prvič zaradi dobrega zavžitnega sira, drugič pa ker bomo mi bernjodajalci kaplanu zapovedovali. Öe je od nas plačan, bomo mu tudi mi komandirali.---Pa glavna stvar je sledeča; kake pravde bodo nastale zaradi bernje: kupec bo tožil prodajalca, sin očeta in mater, ker nobeden ni tega dolga (bernje) po kupnih ali prek-dajalnih pogodbah prevzel. Celo tisti, ki so na javnih dražbah zemljišče kupili, bojo svoje postavne pravice iskali. To Vam bo dragi čitatelji, pravd in stroškov! In to zdaj v teh slabih časih! In za koga vse to ? za Kristusove napotnike pardon namestnike. Ko pa bomo prišli do tega, da bomo odkupili bernjo in ko se bomo zakopali v pravde in stroške, takrat pa bomo molili za vas, duhovniki, pa take molitve, da jih böte težko poslušali v spovednicah. — Vam pa, g. dr. Ku-kovec, napredni deželni poslanec, kličemo iz dna srca: Bog Vas živi, delujte naprej za blagor nas. ki kličemo pomoči v tej solzni dolini. — Več bernjodajalcev. d V pokoj je stopil župnik v Bučah Janez Stajnko in sicer na lastno prošnjo. Koncesijo za tehnična pripravljalna dela je dobil železniški odbor sotelsko-krške železnice (M,e-stinje-Rudolfovo) na eno leto. v Občina Armeško v brežiškem okraju ima še vedno samo nemški pečat „Gemeindeamt Ar-meschko". Sramota za slovensko občino v popolnoma slovenskem okraju! v Iz Rajhenbnrga. Tovarna čokolade in likerja, last trapistov v Rajhenburgu, izdaja v popolnoma slovenskem trgu Rajhenburgu nemške reklamne koledarje. Očetje trapisti, ali bi ne kazalo nabaviti si tudi popolnoma slovenskih? v Iz Podsrede nam pišejo: L. 1895. se je na južni strani trga potegnil velik zemeljski plaz. Ker se baš na isti strani dolina Bistrice zelo zoži, je bila nevarnost, da v dolino zlezla zemlja zajezi potok Bistrico, ki bi potem poplavila polje in travnike pod trgom in razdejala cesto na Št. Peter pod Sv. gorami. Ckr. okrajno glavarstvo je poslalo sem oddelek ptujskih pionirjev, da za slučaj potrebe stopijo v akcijo. Plaz je pokopal dve hiši z vsemi soposlopji in premaknil strugo Bistrice kakih 20 m proti severo-vzhodu; že zelo ozko sotesko je še bolj zožil. Druge nesreče ni bilo. — Letos je začela zemlja zopet lezti, in nastala je stara nevarnost. Nad nevarnim terenom je, liki morskim okom v Karpatih, nastalo idilično jezero, ki polagoma nika v zemljo in izpodjeda trdna tla. d „Sokol" v Sevniei. Kakor se je že v tem listu poročalo, je imel sevniški odsek brežiškega „Sokola" pretečeno nedeljo zborovanje. Tega zborovanja so se vdeležili tudi bratje iz Brežic in Krškega, za kar se jim najsrčneje zahvaljujemo. Pri volitvi je bil za načelnika izvoljen brat Fr. Drnovšek, za tajnika brat Jože Šerbec, za blagajnika brat Juro Perjevič, za orodjarja brat Érnst Hlebec, za odbornika in namestnika pa Ivan Križan in Kristjan Starki. Izvolila sta se tudi pregledovalca računov. Udeležba je bila po-voljna, tàko da je npati, da bo „Sokol" v kratkem času zopet razprostrl svoje peruti. Upamo, da bo se oglasilo dovolj novih izvršujočih članov in kličemo staiim in še pristopajočim članom krepek nazdar! PtajjUi ograj. p Vinarski Inštruktor Zupane bode 14., 15. in 16. sušca ti. ppssstvu g. Skuhala r Vičavi razkazoval različna sedaj potrebna de}a v sado-nosniki. Pouk traja ysaki dan od 9 —12. ure. Po-vàbljétìi ste vsi, ki se za tb zanimate/ p Iz Veliéan. „Čii ga, čii, že fiička! Honga, zdaj prifuda!" In res je vlak prisopihal počasi iz lahonske v ivanjkovsko grabo. Približal se j!ii< . vwijiiiuii: j Kolinsko cikorijo. je blizu Žalca lepo posestvo, obstoječe iz nove hiše, mlina in 80 klaTter zemìjé. Voda je stanovitrta in ima 64 konjskih moči. Proda se za 8.000 K, kar se pa mora takoj-odšteti pri kupni pogodbi. — Naslov se izve pri upravništvu tega lista. Naznanilo* Usojam se slav. občinstvu vljudno naznaniti, da otvorim v lastni hiši v Gaberjih z dnem 10. t m. popolnoma novo mesnico. Zagotovljam svoje cenjene odjemalce točne in solidne postrežbe. — V narii, da me bode p. n. občinstvo podpiralo z obilnim obiskom, se priporočam z odličnim spoštovanjem Ivan Svetel gostilničar ln mesar v Gaberjn. Loterijske številke. Gradec, 5; marca 1910: 62, 16, 22, 79, 36. 10, 6, 70, 54, 79. Vabilo k I ™ Izvrstno olajša Jf ! bolečine, vnetje in gnilobo. „Hranilnice in posojilnice vJLembergu, rej gistrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bode vršil v nedeljo, dne 20. marca 1910 ob 2. uri pot - - - - poldne v ^uradnem prostoru. - - - - DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909, 3. Čitanje revizijskega zapisnika in ukrepi vsled istega. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse p. n. zadružnike Načelstvo. 25 — 30 rabljenih, dobro ohranjenih, močnih v velikosti 6 — 7 hI se dobijo po 4 K hI pri Jakobu'Najiep, oskrbniku, pri g. Otokar Pitter 1 Ivanjkovci pri Ormožu. Nova velika enonadstropna hiša it Doliču (p. Mislinje) tik okrajne ceste, na najboljšem mesta, se proda pod agodnimi pogoji ali zamenja z malim posestvom blizu trga ali mesta ob železnici. — Hiša obsega jako lepe prostore za boljšo gostilno in večjo trgovino. Pri hiši ie nekaj "emlje in senčnat Vrt. — Več se izve v šoli pri posestnik... 81 3 1 (Mm- .:--Trn? dcbroidoča gostilna (blizu Celja) z vso gostilniško opravo. Hiša ima 7 sob. Zraven gostilne je Iffio gospodarsko poslopje senčnica za goste, lep vrt za zelenjavo in zemljišče. Oddaljeno je 20 minut od kolodvora. Eventuelno se odda tndi v najem. — Ved se izve. pri upravništvu tega lista. naznanjam, da sem vpeljal v svoji trgovini tuen vse za čebelarstvo potrebno orodje If VC, • 'Ci. „-..er-.'". .. " . i- » t in priprave ter je takoj dobavim. Veletrgovina z železnino sMarkur', P. Majdič, Celje. © Že 40 let se je izkazalo mečilno © vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane. olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospošuje zaceljenje. IV Razpošilja se vsak dan. i pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo i pnšice, za 7 K pa deset pnšic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije Pozor na Ime izdelka, izdelo* atei j a, ceno in varstveno znamko. Pristno je po 70 v. Glavna zaloga j c. in kr. d¥orni dobavitelj lekarna B. Fragner, --- Širite „Narodni List"! ševjoi in kamgarn za moške obleke se dobi v velikanski iz-' biri in nizkih cenah v narodni veletpgovski hiši - .v R. Stermecki, fCelje. Vzorci proti vrnitvi zastonj in pošiljatve čez K 20'— franko. Zahtevajte ,Bomba' tkanina, preizkušena na jboljša za žensko in možko perilo. Kos 23 m franko K 15'50. Naročite cajgaste Ostanke po 20 m trpežni K 8'—. fini K 10'—, zelo fini K 12'—. 32 52-7 Najboljši če&ki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, paljeaega 2 K. boljšega 2 K 40 h ; prima pol* belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 6 K 10 h ; 1 kg ■velefinega. snežnobelega, pulje-jnega ö Iv 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; lelega, finega 10 K." najfinejši drsni pub 12 Z. — Kdor vzame ,5 kg. dobi franko. Zcgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, moorega. belega ali rumenega nan-kinga, .pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavui-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z, oiovim. sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem, 16 K; napol puh 26 K: puh 24 K; same pernice po 10 Ki 12 K. 14. K. 16 K: zglavuiki} K. 3 K 50 h, 4K. Razpošiljanje pò póvzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za nengajoče se povrne dénar. — Cenovnik zastonj in franko. , , 59 25-8 S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Sumava, teško. išče po vseh mestih na Štajerskem dam, ki imajo veliko poznanstvo, da bi prodajale čipke za obleke, bluze in robce po vzoròih. Krasne novosti in specialitete ! .v .*• Najnovejše parižanske mode ! Visoke provizije. Blago se pošlje že ocarinjeno na dom. Cene v kronah In vinarjih. Poiiudbe se prosijo pod „Ž. G. 698 Rudolf Mosse, St. Gallen, Schweiz". nroa»_:-h- ' ■ •-i—-Su—SuJ—tv v.W.n--i prvi redni občni zbor ,Prve južnoštaj. vinarske zadruge v Celju, r. z. om. z.', ki se bo vršil v soboto, dne 19. marca 1910 v celjskem Narodnem domu popoldne ob 2 uri. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Odobrenje računov za loto 1909. — 4. Dopolnilne volitve v nadzorstvo. — 5. Qospodarsko predavanje. — 6. Slučajnosti. —■ K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Kdor je l C ° osivel, izgleda star. Izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so : i , • '■■ 1. Titkov „Vedno mlad" piavo, rjavo, In črno barvilo. Pobarva takoj in trajno. Ena äkatlja Stiri krone. I 2. Titkov „Nucin", stekleničica eno krono. Ta sredstva za barvanje las so se jako dobro Izkazala v tisoč slučajih. Edino pristna iz kern, laboratorija f r. & Co,, Praga II Zahtevajte samo Vitkove preparate, Tse drage zavrnite! Edini narodni klepar v Celju Anton Jošt Sa vinska ulica št. 4 prevzema vsat v svojo stroko spadajoča dela In popravila ler se slavnemu p. n. občinstvu najvljudneje priporoča v mnogo« brojna naročila. 159 7-1 MMM MMMMMMMi Gostilna in mala trgovina blizu premogokopa se odda -zaradi rodbinskih razmer takoj v najem. — Kje, pove uprav-ništvo „Narodnega Dnevnika '. 67 a-J Posteljna vlaga! Odstranitev takoj. — Starost in spol se naznani. — Pojasnila zastonj daje zaved „AESCULAP", Regensburg, Bavarsko. « ■ ■ ■ TD \ iii.Ut J . 31 Darujte za „Nar. sklad"! TOS. ČRETNIK izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju ob juž. žel. * Krasne Velikonočne razglednice. Zvezna trgovina v Celju pi poroča cenjenim gg. trgovcem na deželi veliki zalogo lepih velikonočnih razglednic po najnižjih cenah. Od 500 kom. naprej franko. 181 9-2 Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu1' v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, ; jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. » Postne hran. račun st. 64.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je piodonosno nalaganje gotovine - Telefon «t. 48. --' pri denarnih zavodih,^ ki nudijo najugodnejše pogoje. ' nnniftü registrovana kreditna in stavbena zadruga JLII^P I um I LP %9WWW1 ® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju i Pisarna je v Celju, sprejema hranilne vloge od vsakega, je član _ Rotovike ulice št. 12 zadruge aline, na tekoči račun ^ili na hra- ||f|# Affi fiTA 0SO nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po H^1, ««1* /O/ Uraduje se vsak dan Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se _ j »brestovanje prenehalo* — Hentn* davek plačuje zadruga in ga ne .odteguje vlagateljem tako da .. . «* „f dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovaniu na osebni kredit, proti mkov od 8.—I2. ure ..»^au, ^«„^«.kJR —„.„«.ix.,;« „„ —— zastaVljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na racan > © © dopoldne. ©©© ©©©©© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © 54 1 stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju = prevzame vsakovrstna = stawfoen zlasti tesarska del 61 50-7