ZLATI
OČENAŠ
str. 4
NAJLEPŠA LETA MOJEGA ŽIVLJENJA
str. 8
"Ko je minila sobota in se je svital prvi dan tedna, sta prišli Marija Magdalena in ona druga Marija pogledat grob. In glej, nastal je močan potres, kajti Gospodov angel je prišel iz nebes. Pristopil je in odvalil kamen ter sedel nanj. Njegova podoba je bila kakor blisk in njegova obleka bela kakor sneg. Od strahu pred njim so stražarji strepetali in bili kakor mrtvi. Angel pa je spregovoril in rekel ženama: "Vama se ni treba bati! Vem, da iščeta Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je bil rekel! Stopita sem in poglejta kraj, kamor so ga položili. Pojdita brž in povejta njegovim učencem: Vstal je od mrtvih! Pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videli. Glejta, povedal sem vama." Brž sta zapustili grob in prestrašeni, pa silno veseli stekli sporočit njegovim učencem. Na lepem jima pride Jezus naproti in reče: "Pozdravljeni!" Onidve pristopita, mu objameta noge in ga počastita. Tedaj jima Jezus reče: "Ne bojta se! Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo v Galilejo; tam me bodo videli." (Matejev evangelij)
Velika noč - viizem, dan Gospodovega vstajenja je največji praznik katoliške Cerkve. To je praznik
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 24. marca 1994 • Leto IV, št. 6
VSTAL JE, KAKOR JE BIL REKEL!
ljubezni, darovanja, žrtvovanja, odpuščanja in upanja. Kristus je premagal Smrt in nam odprl vrata v Življenje. A to Življenje nam ni dano samo po sebi, ampak si ga pridobivamo z dobrimi deli, z dobroto in ljubeznijo do bližnjega, do vseh ljudi. Bog je ljubezen in živeti ljubezen pomeni živeti v Bogu. Pripravo na popolno doživetje skrivnosti Kristusovega vstajenja nam predstavlja postni čas, ki se začenja s pepelnično sredo. V skrivnostni tišini cerkva nas božji služabniki spomnijo, s pepelom in znamenjem križa, da je naše zemeljsko življenje le priprava na življe-
nje v Večnosti.
Postni čas ima dvojno nalogo: spomni nas na krst in nas s spokornimi deli ter posebej z zakramentom sprave pripravlja na obhajanje velikonočne skrivnosti. Bog je zvest in ostane zvest njim, ki se držijo njegove zaveze! Postni čas je tudi čas premišljevanja o sebi, o bližnjem, o svetu. Človek, kljub neverjetnemu tehničnemu napredku in veličastnim znanstvenim dosežkom, ni dosegel popolne sreče. Preteče katastrofe in medsebojna sovraštva ljudi razdvajajo, siromašijo. Ni časa za lepe besede, plemenita dejanja, pozabili smo ljubiti sebe
in druge... Pozabili smo ljubiti Njega, po katerem nam je bila milost ljubezni dana...
Velikonočni prazniki, ta čudoviti čas pomladnega prebujanja, so priložnost, da odpremo svoja srca in prebudimo v njih uspavane milosti; da pohitimo v tišino Njegovih svetišč in prižgemo v svojih srcih luč ljubezni; da naši poljubi ne bodo podobni Judeževim in da nikoli ne bomo zatajili sebe, svoje vere, svojega naroda... Kot je apostol Peter zatajil Jezusa...
Krasen pomladni dan je, velika sobota. Prihajam domov, kjer me čakajo odprtih rok in src. Moja
ljubljena družina: mama, oče, teta, dve sestri, brat, svakinja, svak in trije nečaki, vsi, ki jih imam rada, so zbrani. Mnogo vsega je potrebno postoriti: pripraviti velikonočna jedila za blagoslov in zvečer odhiteti v cerkev, ki lepa kot nevesta čaka. Tudi naša družina je v veselem pričakovanju velikonočnih skrivnosti... - Da bi se vedno ljubili! - Te očetove besede se mi vtisnejo globoko v srce; potem skupaj zmolimo večerno molitev.
Velika noč, praznik vstajenja in življenja. Vesela aleluja odmeva v zgodnjem jutru po vasi. Dolga procesija se vije med hišami in s petjem slavi vstalega Zveličarja. Sreča sije z obrazov in z duš... Premagana je Tema, tu je Svetloba, samo še Svetloba, sprejmimo jo!
Naša velika družina se zbira ob velikonočnem obedu. Sreča je doma v tej hiši, zahvalimo se Vstalemu zanjo...
Iz srca želim vsem ljudem plemenitih src blagoslovljene velikonočne praznike! Naj bo velika noč praznik življenja, odpuščanja in srečnega upanja!
VALERIJA PERGER
2
CE(N)ZURA?
Ja. Zdaj že tudi pri Madžarskem radiu. Kot smo že poročali, v bližnji preteklosti so bili obglavljeni alternativni sporedi na Madžarski televiziji. Zdaj se je to zgodilo tudi pri drugem vsedržavnem mediju. Državna tiskovna agencija (MTI) pa tako ali tako ni bila nikoli alternativna. Zdaj so torej vsi trije vsedržavni mediji popolnoma v rokah sedanje oblasti. Ostali so le bolj ali manj neodvisni časopisi.
S tem, da je vodstvo državnega radia - ki ni le pod vplivom organov na oblasti, ampak v precejšnji meri tudi odvisno od skrajno desničarskih struj pod vodstvom zloglasnega madžarskega nacionalista Isvana Csurke - vrglo na ulico ravno najboljše (s tem pa seveda tudi najbolj kritične) novinarje, je dokazalo, da gre za politične čistke. Kljub temu da uradno pravijo, da gre za gospodarske vidike, češ da je v Madžarskem radiu zaposlenih preveč ljudi (nad dva tisoč). V tem primeru bi vsekakor morali začeti z najslabšimi. Slednji pa so praktično istovetni s tistimi, ki hvalijo oblast.
Nekateri se seveda sklicujejo tudi na to, kaj neki je treba zganjati tak vik in krik zaradi teh 129 radijskih novinarjev, ko pa so novinarji tiho, ko odpošiljajo z delovnih mest na stotisoče ljudi. (Zanimiva argumentacija, vse do zdaj je ravno vlada stalno poudarjala, da ni treba toliko govoriti o brezposelnosti!)
Stvar pa seveda najbolj šepa zavoljo tega, ker tokrat ne gre le za 129 delovnih mest, ne gre v prvi vrsti za brezposelnost. (Če je res, da gre za najsposobnejše ra-dijce, in to je res, potem se bodo že znašli, o tem ni dvoma.) Veliko bolj gre za vprašanje demokracije. Gre namreč za novinarje, ki bodo kritizirali - če bo potrebno -tudi naslednjo vlado. In naslednjo spet. Saj to je vendar nekje bistvo novinarstva, da v imenu javnosti budno opazuješ delovanje oblasti in vestno informiraš javnost o morebitnih napakah in pomanjkljivostih. Pravo novinarstvo je nekje vedno v opoziciji. Tudi ko nekdanja opozicija prevzame oblast.
Dva meseca pred parlamentarnimi volitvami odpraviti iz vsedržavnih elektronskih medijev vse alternativne programe (torej take, ki vladi niso všeč), pomeni omejevanje demokracije. Pomeni, da sedanje opozicijske stranke daleč ne bodo imele takih možnosti informiranja kot pozicijske stranke. Da ne govorimo o neparlamentarnih strankah. Že zdaj nič drugega ni na televiziji in radiu kot hvalospevi vladi. Tudi če poskušamo biti objektivni in priznati sedanji oblasti vendar določene uspehe, so omenjeni hvalospevi vendarle pretirani. Pa človeka še tudi to ne bi motilo, če bi pustili tudi drugo stran do besede, in na koncu naj se poslušalci in gledalci odločijo - na podlagi svojih
lastnih izkušenj -, katera stran ima prav. Ali če je morda resnica nekje v sredini itd. Večini ljudi pa gre na jetra, da jim že spet drugi hočejo povedati, da se baje oni kot občani počutijo vedno bolje, da se jim življenjski standard počasi izboljšuje, medtem ko oni kot občani doživljajo stvari ravno obratno. Pa četudi bi bilo res, kar pravi vlada, tudi v tem primeru bi bilo bolj prepričljivo, če bi pustili ljudi same govoriti o tem. Namesto tega propagandna ofenziva in obglavljanje kritičnih novinarjev.
In to pred 15. marcem, dnevom svobodnega tiska. Groteskno. V revoluciji 1848 so namreč t.i. marčni mladinci v svoji znameniti peticiji v 12-ih točkah uvrstili na prvo mesto ravno zahtevo po svobodi tiska. Zdaj pa se ubadamo z enakimi stvarmi. Žalostno. Istočasno tudi smešno. Kako si lahko namreč kdorkoli predstavlja danes, da bodo ljudje verjeli propagandi, ki je njihovo žviljenje sploh ne potrjuje. In kot smo rekli, obstaja - hvala Bogu - tudi neodvisno časopisje.
Upamo pa lahko, da bo dosedanja cenzura le kratka cezura v razvoju demokracije na Madžarskem. Pod pogojem seveda, če zdaj v predvolilni kampanji ne bomo nasedli lepim besedam. Če pa se pustimo spet nategniti, pa smo itak sami krivi.
Franček Mukič
POREDUŠOV JANOŠ V PORABJI
Vejte, Sto je bijo Poredušov Janoš? Tisti, steri ste si poglednili monodramo Evgena Cara, igralca iz Ljubljane, gvüšno vejte. Tistim pa, steri ste tau zamidili, je leko žau. Poredušov Janoš sé vam je notpokazo tak na Gorenjom Seniki kak v Števanovci.
Steri ste Prišli poglednit hištorijo pavra iz Prekmurja, ste gvüšno dostakrat spoznali v njegvom žitki svojo živlenje. Njegva Zgodba (történet) sé začne po prvoj bojni pa prejk druge bojne pridemo do gnešnjoga cajta. Prpovejda o človeki - taši je dosta bilau v naši vasnicaj tö - steri je odišo v Merko, ka bi leko malo pejnaz prslüžo za familijo. Dapa tak fejs sé ma je taužilo po starom kraji, po starom daumi, ka je nazaj prišo. Te je pa prpovejdo takšne čüdne stvari, ka so ga vsi z oprejtimi lampami poslüšali.
"Kmetje, delajte, delajte, delajte!" smo čüli Večkrat v monodrami. Tau so čüli naši pavri tö dostakrat, dapa tisto, ka so njim obečavali - ka de njim lepše pa baugše - ešče gnesden čakajo.
Vsi, steri so si monodramo poglednili, so pravli, kak fanj je bilau poslüšati lejpo prejkmursko rejč, stera je tak skrak naši. S tejm nam je Evgen Car ešče edno stvar pokazo. Tau, ka domača rejč tö ma mesto na odri (színpadon).
M.S.
Porabje, 24. marec 1994
3

SIBILSKE KNJIGE (3)
SREČANJE S SALAMONOM
Po dolgem potovanju je Šibila prispela h kralju Salamonu in se je začela z njim pogovarjati. Med pogovorom se je prepričala o tem, da je kraljeva modrost še večja, kakor je o tem slišala govoriti:
Ona pijta krala od nisterni dugovany. I on nyei pošteno odgovarja i da nyei na fsze kratek i moder odgovor i fcsenyej. Vu tom je ona tak fcsaszik zpoznala, ka je nyegova modroszt do-szta veksa, kak tiszta hvala i dika stera je dalecs odnyega razglašena i do njeni vuh prišla. Potom je ona puna csudi, gda ona vis-zikoszti velikom, nyegovoga Orszaga v nyegova maudro kraliivanye vidi i pravi: ’0h, krau, sto od liisztva etoga Orszaga Boga ne bi dicso i hvalo dau tebej za vozkazanoga krala na viszikoszt tvoje kralevcsine voodebrao".
Tudi ta del seniške Sibilske knjige je nastal na podlagi Svetega pisma, kjer so zapisane kraljičine besede takole: "Resnično je, kar sem v svoji deželi slišala o tebi in tvoji modrosti. Nisem verjela, kar so pravili, dokler nisem prišla in videla na svoje oči. In glej, niti polovice mi niso povedali. Tvoja modrost in odličnost presega sloves, ki sem ga slišala. Blagor tvojim možem, blagor tem tvojim služabnikom, ki vedno stoje pred teboj in poslušajo tvojo modrost! Hvaljen Gospod, tvoj Bog, ki si mu bil všeč, da te je posadil na Izraelov prestol! Ker Gospod Izraela vedno ljubi, te je postavil za kralja, da bi ti vršil pravico in pravičnost." (1 kr 10, 6-9)
Naslednja dva stavka v seniških Sibilskih knjigah sta povzeta spet po Svetem pismu. Razlika je le v tem, da namesto 120 talentov, je omenjeno 120 funtov zlata. (En talent je ok. 30 kg):
"Potom sze ona pred nyim globoko i ponižno nanizi i prekjda nyemi Bogasztvo, stero je nyemi za senk szebov prineszla. Naimre 120 funtof zlata i druga draga kamenye, stero je velike vrednoszti, teliko, da je nej zracsunati."
Po Svetem pismu je kraljica iz Sabe dala kralju"... sto dvajset talentov zlata, silno veliko dišav in dragih kamnov... Potem se je vrnila in šla s svojimi služabniki v svojo deželo." (1 Kr 10,10,13)
V Svetem pismu je torej zapisano, da je kraljica iz Sabe obiskala kralja Salomona, občudovala je njegovo modrost in bogastvo ter se je vrnila. V Sibilskih knjigah se ta obisk podaljša za devet mesecev in kraljica med tem časom stanuje v hiši, ki jo je dobila od Salomona: "Salamon sze csudiva od nyeni modri rejcsi i vžeme on senk i szpravi nyej fcsaszi hizso za prebivanye, kak sze ednoj kraliczi dosztaja."
S temi pravljičnimi motivi se začenjajo Sibilina prerokovanja.
Marija Kozar
PISMO IZ SOBOTE
NAŠ PES
Kak vsikša poštana kuča, ma naša tö psa. Nešken praviti, ka Zdaj tisto so nej poštenjaki, steri doma nemajo psa. Tou nej. Dapa, tak nekak si dan valati, ka na dvouri mora nekša ži-vau lajati. Če drugo nej, naj laja zavolo toga, ka komi stra v čunte pože-ne. Tak leko laja naj-menše ščene tö, pa de vsikši, ka rad kaj potegne, rajši ovinek kouli kuče jemau.
Ranč takšo, nikšno ščene mamo mi doma. Na Markoskon bi njemi prajli šmüli. No, naš je nej šmüli, našomi pesi je ime Beni. Takšo bole angleško ime nosi tej pes, pa po angleški nika vö ne vijdi. Bole bi bliže istini bio, če bi pravo, ka bole norčasto vövijdi. Rejsan, pa te Zdaj mamo z njin same nevoule. Ge ji glij neman, dapa majo ji moji domači. Gda san za zeta prišo k toj kuči, san Benija že najšo v njegovoj üti. Pa te sé spomnin, ka niške nej ranč z njin meo kakšo velko brigo. Žijvo je tan na dvouri svoj pejški žijtek, pa nikomi nika. Nevole so gratale bola sledi, te gda so na trav-niki za našo vesnico, ka sé njoj Sobota pravi, gor postavili nekšen peski klub. Tan Zdaj Sobo-čanci leko vsikši den pelajo svoje pese, ka so razlejčejo, vüška skače-jo, prejk šancov koba-cajo pa vse tisto, ka pes mora znati, če je že pes.
Tak je moja tašča Regina, trno čedna ženska, tö odpelala Benija ta na tisto mesto, gde sé psouvi včijo za tou, ka do nan liden bole pri srcej. Gda je oprvin do-
mou prišla, je bijla puna dobre volej in planov, kak de Zdaj naš Beni pameten in tak strenejrani, kak Maradona v naj-boukši lejtaj. Že drüjgi den je šla v ekstra bauto, ka zaj tan küjpi tou, ka de našomi Beniji pomagalo pri njegovon šoulanji. Prinesla je de-sejt plastičnih čunt, trij kile vitaminov, dvajsti konzerv najboukše pe-ske hrane, šampon za svetlo dlako, trij knjige o psovih in posoude in praške in vsega, ka je bautaš postavo pred njou. Pseče hrane za edno malo človeško gostüvanje.
Zdaj je te Beni meo vse za dober stari v nouvo živlenje. Tak je bar mijslila moja tašča Regina, trno čedna ženska. Vsikši den je vozila Benija na treninge. Srmak je prišo domou pa je kumaj stao na no-gaj, tak je bio zmantra-ni. Nej več bio za takše hece, par lejt je že preveč meo, ka bi Zdaj te un začno vse na nouvo. Gda san idnauk neka takšoga pravo pri obedi, je moja tašča Regina, trno čedna ženska, prajla, ka psa že mamo, pa ka Zdaj nouvoga nej trbej küpüvati. Tak je Beni ške tadale odo v šoulo.
Za edno tri, mogouče štiri mejsece smo vsi vküper odišli glejdat, ka naš Beni že zna. Tej pseči klub je napravo nekšne fajte psečo tek-mo. Vsefela psov sé je tan najšlo, od ovih naj-drakših, pa takših kak naš Beni tö. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je čakala, gda de leko Beni začo s svojo meštrijo. In te je začo. Takše meštrije ške nej bilou, pa ne ven če eške gda bou na tiston pse-čon stadioni. Ka vse je Beni nej delo? Samo tisto nej, ka bi mogo. Regina je lejtala za njin, njemi glavou naštima-vala v smer kama mora iti, sé zdejrala vse mogouče komande, ali Beni je ousto norček. Kak je vövidlo, ga je vse tou kouli njega - puno psov, lidi, muzika, spiker - tak zmejšalo, ka je vse pozabo.
Tou njemi je živlenje rejšilo. Ce bi bio te dober na tistoj psečoj te-kmi, te bi ga moja tašča Regina, trno čedna ženska, ške bole tirala. Škela bi viditi Benija, ka je najboukši na svejti. Tak Zdaj Beni pa lipou tak ta živij svoj peski žijtek, zakopavle čunte in naganja mačke.
MIKI
Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI
vsako drugo soboto ob 9.40 na 2. programu madžarske televizije
Naslednja oddaja bo 26. marca 1994
Porabje, 24. marec 1994
JEZUSOVA MOLITEV
"ZLATI OČENAŠ"
30. MAREC
Slovenija naj bi 30. marca podpisala listino o priključitvi k Partnerstvu za mir. To je bilo najpomembnejše sporočilo iz pogovorov slovenskih politikov z namestnikom generalnega sekretarja Nata von Mol-dtkejem.
OROŽARSKA
AFERA
Na mariborskem sodišču so prekinili obravnavo proti obtoženim v tako imenovani orožarski aferi. Obramba je predložila nove dokaze, sodni senat pa je zavrnil zahtevo branilcev, naj presodi o kazenski odgovornosti direktorja mariborskega letališča Bruna Kermavca in pomočnika vodje prometne operative Tomislava Špeharja. Sojenje se nadaljuje 21. marca.
NOVI LDS
V soboto, 12. marca je Slovenija dobila novo stranko, s starim imenom. Združile so se namreč štiri sredinske stranke: Demokrati, Zeleni-ekološko-so-cialna stranka, Socialistična stranka in Liberalno demokratska stranka. Okrepljeno LDS (Liberalna demokracija Slovenije) bo vodil dr. Janez Drnovšek, v slovenskem parlamentu pa bo imela 31 mest.
NOVI PTT-ŽETONI
Eden od zadnjih ostankov stare države, bivše Jugoslavije, v Sloveniji so žetoni za telefoniranje. V PTT Slovenija bodo v naslednjih dneh začeli prirejati telefonske govorilnice, tako da bodo aparati poslej sprejemali le nove žetone z utorom in napisom PTT Slovenija.
Ljudske molitve o Jezusovem trpljenju so razširjene po vsej Evropi. Na letakih in rokopisih so se širile nemške, češke, srbske, slovenske in madžarske molitve s to tematiko.
Ljudstvo je poznalo Gospodovo molitev - Očenaš in Marijino molitev - Zdravamarijo. Iz tega družinskega kroga - oče-mati-sin - je ljudstvo pogrešalo sinovo molitev. Tako je nastal "Zlati očenaš", sestavljen iz evangelijskih poročil in motivov ljudskih pesmi. Slovenci ga večinoma poznajo, kot "zlatega", kajti obljuba na koncu molitve je zelo dragocena: molivcu bodo vsi grehi odpuščeni. Slovenski "zlati očenaši" so objavljeni v knjigi Vilka NOVAKA, Slovenske ljudske molitve (Ljubljana 1983).
Prekmurska molitev je bila objavljena že tudi v molitveniku Vimeni Ocse i Szina... Sobota in Lendava 1908 (Zupanek Janoš, Molitev od Jezusovi Mouk). Porabske variante pa: “Molitev od mouk Jezoša (Verica, Mukič-Kozar, Slovensko
Porabje, Celje 1982,113-116) "Molidev od mok Jezušovi" (Slovenska ves, Vilko Novak, Slovenske ljudske molitve, Lj. 1983,428-430) in "Pesem od mok Kristuša" (Slovenska ves, Bela Labric, Porabje 1991 /5).
Sedaj bi vas radi seznanili z varianto z Gornjega Senika “Molitev od mok Jezusovi", ki je podobna inačici z Verice. Molitev sestoji iz treh delov. V uvodu se seznanimo z osebo, situacijo in s prihodnjimi dogodki (1-8. vrsta), v drugem delu (9-89. vrsta) je epični, dramatski prikaz posameznih dogodkov Kristusovega trpljenja (Jezusa ujamejo, mučijo, obsodijo, ponižajo, križajo, naravni pojavi, pogovor med Marijo in Jezusom, Kristusova kri.) V zaključku (90-101. vrsta) izvemo za izvor (Mali Jezus tak veli) in duševno korist molitve (grehi se odpistijo).
Molitev od mok Jézušovi
Oh Jézuš naOlivitanskon bregi klečéč, si tam zdihava i premišlava svoje britke moke.
Židovje so ga Prišli spitavat i
nasladüvat,
što bi tö mogo biti?
Te eden je pravo: “To je Janoš ali Peter."
Te drügi je pravo: "To je nej Janoš pa je nej Peter,
liki gospod Jezuš Kristuš,
ki je za treseti sreberni penas odani."
Té so ga pa Židovge zvezali, pa so ga gnali do edne voske poté, i po njegovi sveti stopaji puno krvi ostanjüvalo.
Té so ga pa gnali do sodnjega stoca Tan so njegov beli gvant doli slekli, trnovo korono so ma na njegovo sveto glavo djali,
na trnovi Sto so ga posádili.
Te je Jezuš v nebo zkričo:
"Jast raj prtrpin téj moke, kak edno düšo v pekeo pistim"
Te so pa Židovge tou začüli, pa so ga bole zvezali.
Špot so si ž njega delali, figa i jezike so njemi kazali.
Z železnimi rokajcami so ga ščipali, korono trnjevo so bole na njegovo sveto
glavo stisnili.
Te so ga pa gnali do edne vodéj velike. Jezoš je š’o po vodi, j po brvi.
Te sé je eden stari Židov nazaj zgledno pa je pravo:
"Ka smo mij tou fčinili, ka krvava voda za nami tačej?"
Te pa eden stari Židov pravo:
“Guči si ti z menov dvej ali trij rejči, jas te man oblast moriti, pa te man oblast rešiti"
Te je Jezuš tiho büj, nika je nej gučo.
Te so ga pa zvezali,
pa so ga gnali do ednoga križa.
Tan so si zgučavali:
"Križ je prevelki, Jezuš je premali. Škoda bi nan bilo križ vkraj vrezati, bole nam bo Jezuša nategnoti."
Te so ga prijali pa so ga nategnoli. Tak, ka so njegove svete žile sé pokale,
i njegove svete sklepi so sé rastagüvale.
Te so ga prijali, pa so ga trikrat na zemlau vdarili.
Tak ka sé je neba i zemla strosila, zvezde so doli kapale na svojo materno zemlo,
Sunce je potamnelo,
Mejsec svétlost pogübo, pečine so sé pokale, zidine so sé podirale.
Te je Blajžena Divica Marija tau treskanje začütila, pa je bežala pod sveti križ.
Te sé nesmileno jokala i skozila.
Te je Jezuš pravo:
"Primte vij tö žensko za njene roke, pa jo pelajte vkraj od méne.
Bole bolijo mené njene skuzéj, kak moje bridke moke."
Te je pa Marija pravla:
"Sinek moj predragi!
Do tega mo sam ti bila lastivna mati, Zdaj sam ti pa kak lücka ženska?"
Mati moja draga, slatka!
Da bi jas tebi tö pravo,
ka si ti moja mati,
slatka tebi bi sé srcé razpočilo,
tak, kak drügim mataram do svoje
dejte.
Mati moja draga stopi pod moj sveti križ!
Tam zemi trij kaplice krvi.
To edno nesi vu Rimsko goro, ge de raso trs, na trsi jagoda.
Ka do grešnicke vküper brati, angelje v zlati keli lejvali, mešnicke podigavali.
Tau drügo kaplo krvi nesi vu šürke polé,
gde de rasla ta lübléna pšenica, ka do jo grešnicke pekli, mešnicke podigavali.
Tau tretjo kaplo krvi nesi vu zeleni püngrad,
gde do raste rože, ka do je grešnicke trgali, svetim mešam nosili, tam pardijali ino do sé spominali na Jezušove bridke moke."
Mali Jezuš tak velij:
"Da bi sé eden takši krščenik najšo,
ka bi eto molitev vözmolo,
vsaki svetek,
če pa nej vsaki svetek,
te pa vsaki kvatarin petek,
tisti človek ali ženska,
če bi telko grejov emo,
kak v morji peska,
na zemli trave, na drejvi listje,
na nebi zvezde,
pa bi sé njemi grehi sé odpüstili." Amen
Marija Kozar
Porabje, 24. marec 1994

5
PORABSKE DRUZINE
MOJI SAKALAUVCI SO NAJLEPŠI NA SVEJTA...
Velka istina je, ka mi lüdje te spoznamo vrejdnost stvari, gda go naveke zgübimo. Če je pa ta stvar naša rojstna ves, te nas pa eške staukrat bole boli naše srce. Mamo priliko gorpoiskati tiste brejge pa doline, tiste drejve pa potoke, tiste sonžete pa gaušče, gde smo gor rasli, gde smo sé špilali, gde smo sé naj-oprvin zalübili. Pa nika ne deje, če smo tau vse v velkoj srmastvi doživeli. Pozabiš, ka je lagvo bilau, samo tau ostane v srcaj, ka je lejpo bilau. Stojiš na brejgi, gledaš pokrajine, staro svojo hišo, ali pa samo tisto mesto, gde je stala pa ranč vpamet ne vzemeš, da ti skonze tečejo. Skonze za lübleni daum.
Té misli so mi na pamet prišle nej dugo v našom Varaši, gda sam gorpois-kala Ano Librec pa Feren-ca Libreca. Stokoli bi k njim not staupo, bi vido, da majo v lepoj mesti svojo mérno hišo, štera je čista, topla. Pravi daum je. Človek tak misli, tüj sé nej potrejbno na staro, na srmastvo spominjali. Pa itak. Vertinja Ana so mi brez pitanja včasin o daumi v Sakalauvca začnili pa so etak prajli: "V velkoj srmastvi smo tam živeli. Moji starištje so v Nemčijo mogli titi, ka so si telko pejnaz prislüžili, ka so si malo ižo napravili s tučance. Name so pa vödali, zatok ka so me s sebov nej mogli pelali. Moja mlada lejta - Kakoli v srmastvi - dapa lejpe (so bile. S starišami vred sam ojdla po žetva, delali (smo na drugi gazdijaj, svoje smo nej meli. Etak sam sé spoznala s svojim možaum tö. On je tö svojim starišom pomago žetvo delati."
Tistoga reda, ka je mladina delala, gda ste slo-ibaudni bili, gda nej trbelo jdelati?
"Srmastvo je velki red že-jlelo. Etak smo pa že kak mlajši mogli pomagati starišom tak na mezevaj kak doma v rama. Malo kučico smo meli, dapa tak čisto, redno, ka si nej smo po sedeli staupiti. Trnac smo z malüjom bejlili, znautra pa pod ribali. Gda smo zgotovili, pa je večer grato (ali pa nedela bila, te smo
U———
leko šli po vesi spejvat, ra-diivat sé. Dapa pri deli smo sé tü srečali, eden drugoga nagledavali."
Kakši legen je biu Franci? Takši, kakšoga ste si vi senjali?
"Trno mlada sam bila, gda me je gnauk nej prejk mosta püsto. Te sam eške nej znala, ka tau znamenüje. Sledkar sam že gorprišla, ka on škč. Moram povedati, ka sé mi je vido, zatok ka je velki betjar bijo pa meni so sé samo takši podje vidli."
Vam je Franci grato mauž, Baugi vala gnes-den tü vküp živeta. Kak vama je v zakoni šlau?
"1947. leta sva sé oženila. Tri deteta sva mejla. V tistom malom rami nas je sedem bilau. Feri je že stal-ni slüž daubo pri FÜS-ZÉRT-a, od tistec je išo v penzijo. Dja sam pa v gau-ščo ojdla delat. 1951. leta me je mauž spravo v židano fabriko, Odkec sam 1985. leta šla v penzijo.
Kak sam že povedla, 3 mlajšov sva mejla, sedem nas je živelo v malom rami, etak smo pa 1956. leta začnili v Varaša zidati ram. 27 lejt sam živela v Sakalauvci, te sam pa z držinov v Varaš odišla."
Ka pa deca? Gde so? Ka delajo?
"Dva sina pa edno čer mam. Čij pa eden sin, Karči sta školnika, čij je učitel-jišče končala v Somboteli. Te drugi sin je tü vönavčeni. Vsi majo svojo držino."
Ka pa slovenski z držinov tü kaj gočite?
"Z možaum dosta gočiva
slovenski, deca tö zna, samo malo že žmetnejšo."
Ka vam znamenüjejo novine Porabje pa vse kaj drugo za šteti, ka dobile?
"Porabje fejs poštüjemo. Če pridejo, te kakšakoli druge cajtine vkraj deje-mo, té cajtine štemo naj-oprvin. Ranč tak smo s Ko-ledarom tö. Mamo lepau
vküp skladjeno, nika ne lü-čamo ta. Tau je trnok fajn, ka geste, tau nas spominja, Sto smo, tü sé Srečamo z našim maternim dje-zikom. Za me je vse tisto lejpo, ka me spominja na moj daum."
Že dugo lejt živita v Varaši. Kak sé kaj mata tüj? Kak so Varašanci s Slovenci?
"V Varaša dosta Slovencov žive, ta naša ulica je pa, leko povejmo, cejlak slovenska. Tau je dobra, zatok ka sé s tejmi lüdami leko Srečamo, leko slovenski gučimo, etak je pa sploj domanjo našo živlenje. Varašanci nas tü poštüjejo, not so nas vzeli. Tak sofurt prajli, ka je slovenski človek delaven pa reden, če so sé nam za hejc Večkrat kaj caunafi tö. Dapa mi smo sé tö nej njali. Dobro je tü v Varaša."
Nigdar sta nej želela kama daleč titi?
"Nej, nej," pravita Ana pa Franci. "56. leta so nas dosti zvali pa napelali, aj demo "tavö". Mi smo pa ni-kak nej, ranč v misli nej meli naveke povržti domovino.
Zdaj ka sva pa že starejša, vse bole sé terava na mesti ostati. Vse bole nama je na pamati rojstna ves tö. Sploj na gauste odi-va "domau"."
I. Barber
Možnosti šolanja v Republiki Sloveniji
Ministrstvo R Slovenije za šolstvo in šport nam je posredovalo obširne informacije o možnostih šolanja, pridobitvi štipendij ter možnostih bivanja v dijaških in študentskih domovih v Sloveniji. Pogoji za šolanje so res ugodni, zato vabimo vse porabske učence in dijake, da se o tem podrobneje informirajo. Informacije dobite pri ped. svet. za zamejsko šolstvo, prof. Valeriji Perger (tel. v Monoštru 94-380-008 od 9.-11. ure), ki vam bo pomagala tudi pri urejanju šolanja v R Sloveniji.
Porabje, 24. marec 1994
ODLIKOVANJA OB 15. MARCU
Ob 15. marcu, madžarskem državnem prazniku, se podelijo priznanja in odlikovanja najboljšim na raznih področjih življenja.
Tako je bil uvrščen med najboljše televizijske oddaje tudi SLOVENSKI VEČER, ki je bil na drugem programu madžarske televizije 28. novembra lani. Ustvarjalci so prejeli t.i. nagrado NIVO.
Priznanja ob tem dnevu je podelila tudi Skupščina Železne županije. Spominska plaketa Avgusta Pavla se podeli najbolj zaslužnim na področju etnologije, manjšinske kulture. Plaketo so prejeli tudi trije man-jšinci, Slovenka Klara Fodor, učiteljica na Gornjem Seniku, Nemka Mag-dolna Unger, namestnica ravnatelja 2. osnovne šole v Monoštru ter Hrvat Lajoš Brigovič, likovni pedagog iz Hrvatskega Židanja.
"PORABJE" NA POHODU
Dokumentarec, ki ga je pripravila ekipa PEGAZ Fl LM A v sodelovanju z RTV Slovenija približno pred dobrim letom (premiera v Monoštru je bila 10. decembra), bodo v teh dneh spoznali gledalci v Ljubljani, Budimpešti ter Gorici v Italiji. Ljubljanska premiera bo 7. aprila ob 19. uri v Križankah, Budimpešta je na vrsti 12. aprila, Gorica pa v drugi polovici aprila.
SPOMLADANSKI
FESTIVAL
Vzporedno s Spomladanskim festivalom v Budimpešti potekajo tudi prireditve Sombotelju. Od 19. marca se bodo vrstile razne glasbene, gledališke, likovne itd. prireditve, kot je predstava baletnega ansambla iz Gyora, koncert simfonikov iz Som-botela.
6
SLOVENSKI ŠPORT
SMELT OLIMPIJI EVROPSKI POKAL
Da si ne bi mislili, da ima Slovenija samo dobre smučarje, tudi drugi špor-tniki znajo pomešati štrene v svetovni eliti športnikov. Prvi marčevski dnevi so bili nasploh želo razburljivi. Sicer pa poglejmo nekaj za-nimivih dogodkov.
Tisti, ki spremljate roko-metna dogajanja, sé najbrž še spomnite, da sta
tako Slovenija kot Madžarska nastopili v isti kvalifi-kacijski skupini za uvrstitev na evropsko prvenstvo. In potem ko je Madžarska osvojila prvo mesto, je Slovenija kot drugouvrščena ekipa morata v dodatne izločilne boje. V dveh dvo-bojih s Češko so slovenski rokometaši uspeli iztržiti boljši izid od nasprotnika (pravzaprav jih je rešilo tö, da so v gosteh dali več zadetkov kot Čehi na tekmi v Sloveniji) in si priborili vo-zno karto za nastop na ev-ropskem prvenstvu. Nena-zadnje pa so bili rokometaši tudi prvi, ki so Sloveniji v ekipnih športih priborili medaljo. Bilo je tö na lanskoletnih sredozem-skih igrah v Franciji.
No, in če smo že pri ekipnih športih, moramo ome-niti tisto, kar sé je dogajalo na madžarski državni praznik 15. marca. Košarkarji Ijubljanskega kluba Smelt Olimpija so osvojili Evrop-
ski pokal. V švicarski Lau-sannisoz9l:8l premagali španski Taugres. Na obali Ženevskega jezera je tako mlada generacija uresniči-la sen številnih generacij tega Ijubljanskega kluba in slovenske košarke nasploh. S tem so tudi dokaza-li, da po razpadu Jugoslavije slovenska košarka ni nazadovala. K zasluženi
zmagi sta največ prispeva-la mladi Roman Horvat s 36 koši (kar 10 trojk) in izkušeni veteran Dušan Hauptaman s 27 točkami.
Slovenija pa ima tudi naj-boljšega strelca za leto 1993. Pred kratkim si je ta laskavi naslov prislužil Raj-mond Debevc za svoje od-lične dosežke v streljanju z zračno in malokalibrsko puško pa tudi s samo-strelom. Debevc je vse Skupaj potrdil v Strasbour-gu z osvojitvijo prvega mesta na evropskem prvenstvu v streljanju z zračno puško.
V Parizu so sé pred dnevi zbrau atleti stare čedne na 23. evropskem dvoran-skem prvenstvu. Slovenijo je zastopalo štiričlansko zastopstvo: tekač Bekim Bahtiri, skakalka v daljavo Vladka Lopatič in trenutno najboljši atletski dvojec BB, torej skakalka v višino Britta Bilač in tekačica na 60 m z ovirami Brigita Bu-
kovec.
25-letna Britta Bilač sé je konec leta 1991 preselila v Slovenijo. Nekdanja vzho-dna Nemka sé je namreč poročila s slovenskim ska-kalcem v daljavo, dobitni-kom bronaste kolajne na evropskem prvenstvu v Splitu leta 1990. In med-tem ko Borut zaradi poš-kodb v zadnjem času ni tako uspešen, njegova so-proga postavlja rekorde. Pred dobrim mesecem je uspela preskočiti sanjsko mejo 2 metrov. Zaradi rah-le poškodbe ji v Parizu ni šlo najbolje. Le s težavo sé je uvrstila v finale, potem pa s preskočenimi 193 cm osvojila sedmo mesto.
Drugi slovenski adut, 23-letna Brigita Bukovec, pa je le za las (pravzaprav za tri stotinke sekunde) zgre-šila medajo. Že v kvalifi-kacijah 60 m z ovirami je postavila državni rekord in sé prvič v svoji karieri spu-stila pod 8 sekund. Čas 7,96 je nato v finalu pop-ravila še za dve stotinki, to-da tö ni zadoščalo za medaljo. Tako za Brigito kot Britto pa bo naslednja priložnost že avgustovsko evropsko prvenstvo v Hel-sinkih.
Sicer pa za konec še nekaj o plavanju. V slovenskem plavanju sé je v letu 1993 vse vrtelo okrog bronaste kolajne Igorja Maj-cna na evropskem prvenstvu vSheffieldu. Poleg ev-ropskega brona Ljubljan-čana na 1.500 m kravl (tö je bila že od nekdaj "slovenska" disciplina, saj sta tako na evropskih kot svetovni prvenstvih medalje osvajala brata Borut in Da-rjan Petrič), je slovensko plavanje navdušila 15-let-na Radovljičanka Alenka Kejžar. Oba sta sé izkazala pred dnevi v italijanskem Desenzanu na prvi evropski tekmi svetovnega po-kala, saj je bil Majcen na 800 m prosto tretji, Kejžar-jeva pa na 200 m prsno celo druga.
Silva Eöry
VESELJE KOŠARKARJEV SMELT OLfMPIJE
NASE PESMI (70)
SPARTOLEJTJE BLÜZI IDE
Spartolejtje blüzi ide, vse sé njemi veseli, vsaka ftiča lejpo poje, da(j) pod zrákom lejpo je.
Človek pa je mlad veseli, malo dni ešče živi, komaj če je v dvajstom leti, vse že njega žalosti.
Rejsan boude prav veseli, ete spartolejšen čas, mi pa bomo vendrak mogli, Zdaj odvandrati od vas.
Že sé tüdi približüje, strašen glas nam proti gre, stariš dragi že žalüješ, ne 'mo sé več videli.
Zdaj že Vidim bele lunce, oštarije lendavske, ki sé njemi že trpeče, od prevelke žalosti.
Kelko fantov nam odide, ka je nede več nazaj, kaj mo od sovražne rouke, mogli iti tam v zemlo.
Zbogom Oča ino mati, sestrice i bratčeki, jaz vam škém roko podati, i od vas odhajati.
O, ti fara prelüblena, lejpa fara sinička, daleč si nam fante dala, iskat svojega grobčeka.
(Gorenji Sinik) -mirni-
OJDI SMO NA SENJE...
2. marciuša so v Somboteli odprli kmetijsko pa živilsko senje AGRA SAVARIA. Iz osem rosagov 106 razstavljalcev (kiállító) je pokazalo svojo blago.
Senji je mesto dau eden Sombotelski kulturni center, steri sé je pobrigo za kulturni program tü. Etak je pa vableni biu Laci Korpič, orkester pa ženski kvartet. Nastopili so na senji 6. marciuša.
Gda smo Prišli na senje, smo kaulagvart poglednili, ka so lüdam ponüjali. Za pavarsko delo so notpokazali najbole moderne mašine, semena pa vse, ka je človeki za jesti pa za piti. Tam smo vidli za 10 milijonov forintov eden kombanj, šteroga je ranč tisti den eden pavar küpo. (Edni zatok itak majo pejnaze.)
No, mi smo nej küpüvat Prišli, liki spejvat pa igrat. Etak smo pa v 11. vöri začnili igrati pa spejvati pa smo do večera tam bili. Nistarni so nas nej za dosta držali - oni so si samo na senje mislili. Tej drugi, ki so nej meli milijonke, so nas poslüšali, gledali.
Na senji je Slovenija tü mejla svojo razstavo, svoj šator. Naša kulturna skupina je tam tü nastaupala. Slovenski raztavljalci so sploj radi bili nam, mislim na tem sé nišče ne čüdiva. Že sam spominala kulturni center v Somboteli, gde sé je tau vse godilo. Tau pa zatok eške morem povedati, da je ravnatelj centra Richárd Pelzenhofer, ki je rodjeni poleg Somboteli, po narodnost! je Hrvat.
Korpič Lacina dobra pozna, etak je dau poštenjé našoj skupini pa priliko za nastop v Somboteli pred 8 rosagov, pred dosta jezer lüdi. Lepau je eden drugoga poštüvati.
I. Barber
Porabje, 24. marec 1994
OTROŠKI SVET
NORI MESCI	MARC
Glej ga, Marca debeluha, piha iz polnega trebuha.
Je prav na debelo kihnil,
Miška Jako v zrak odpihnil.
Mišek pa odpre dežnik in odjadra v Podutik.
Zapik!
NAŠA
HIŠA
Naša hiša stoji na Gornjem Seniku v predelu, kateremu se po domače reče Sobota. Starši so jo zgradili 1982. leta.
Hiša ima belo fasado. Imamo štiri sobe, kuhinjo, shrambo, kopalnico in stranišče. Iz predsobe pridemo v vse prostore, ki so lepo opremljeni. Pod hišo je klet, kjer imamo hrano za domače živali. Mamica zelo skrbi za čistočo, jaz pa delam nered, kljub temu da jo imam zelo rad.
Mamica in oče sta se veliko trudila pri izgradnji hiše. Zdaj pa se trudita, da bi jo čim lepše opremila.
Rad se "držim" doma. Mislim, da se jima nikoli ne bom mogel zahvaliti za lep dom, ki sta mi ga zagotovila.
Šandor Bajzek 5.r.
NAŠ
DOM
Naša hiša je na Gornjem Seniku. Stoji ob cesti, sredi vasi.
Za hišo je dvorišče, kjer stoji oreh. Poleti nam daje senco. Pred stavbo je vrt, kjer vzgaja mamica zelenjavo in cvetlice.
Hiša je pritlična. Od zunaj so stene zelene in bele. Ima velik balkon, od koder je lep razgled.
Znotraj je na levi strani kuhinja s shrambo. V kuhinji kuhamo, pomivamo posodo in jemo. Tudi kopalnica je na levi strani. Na desni strani sta dve sobi. Prva soba je za goste. Na sredini sobe je miza s stoli. Na mizi je ponavadi vaza s cvetlicami. Druga je spalnica,kjer spijo starši. Na koncu hodnika je otroška soba. V njej gledamo televizijo s starši, se igram, učim in spim.
Po mojem je naša hiša velika in lepa. Rada stanujem v njej.
Anastazija Bajzek 5. r.
ZANIMIVA
SLOVEN-
ŠČINA
Pri uri slovenščine smo šli v samoprostrežno trgovino, da bi se navadili, kako je treba kulturno nakupovati.
Lepo smo pozdravili prodajalke in nakupovalce. Prodajalke so gospe Vera, Eva in Marija, ki so nam dovolile, da si ogledamo stvari. Najprej smo si ogledali šolske potrebščine in izdelke iz papirja. Razvrstili in poimenovali smo jih. Na polici so bili naloženi zvezki, žepni robčki, serviete, ravnila, kuverte, svinčniki in peresa.
Na drugi polici so bile različne brezalkoholne pijače: kokakola, oranža-da, kivi, jabolčni in hruškov sok.
Na nasprotni strani so bile konzerve: stročji fižol, grah, fižol, kislo zelje za prikuho in različni kompoti. Poleg pa še moka, riž, sladkor, sladkor v prahu, majoneza, ribje konzerve, paštete in testenine.
Na koncu smo si ogledali mlečne in mesne izdelke. V hladilniku so klobase, salame, hrenovke, mleko, sir, maslo in smetana. S tem je pa tudi ura minila.
Škoda, saj smo si ogledali le polovico artiklov. Precej smo se naučili, tako da zdaj že lahko gremo čez mejo kupovat.
Upam, da bomo še šli v trgovino pa tudi na pošto, ker si s tem lahko razširimo slovenski besedni zaklad.
Mislim, da je bila ura zanimiva tudi za kupovalce, ki so nas radovedno poslušali.
V imenu razreda se zahvaljujem gospe Veri, ki nam je veliko pomagala, saj nam je "šepetala".
Andreja Nemeth 5.r.
MAČEK MURI IN KEKEC
17.	marca so se najboljši recitatorji porabskih osnovnih šol zbrali v dvorani Zveze Slovencev v Monoštru na prireditvi Recitiranje slovenske poezije.
Mladi so se pod vodstvom učiteljev slovenskega jezika skrbno pripravili na nastope. Ker pa je to tekmovanje, so tudi tu bili izbrani najboljši: Gabriela Gašpar, Livija Nemeš in Žolt Bajzek.
Nadebudnim recitatorjem iskreno čestitamo!
18.	marca pa so gornjeseniške osnovnošolce obiskali gostje iz Slovenije - igralci KUD-a Šentjošt, ki so uprizorili priljubljeno igro Josipa Vandota KEKEC.
Porabje, 24. marec 1994
NAJLEPŠA LETA MOJEGA ŽIVLJENJA
BLAJŽENE VÜZEMSKE SVETKE!
Večkrat sem že videla sporočilo v "Porabju" o možnosti študija v Sloveniji za porabske dijake. Sem ena izmed tistih, ki so se nekoč prijavili na takšen ali podoben razpis in se odpravili študirat v belo Ljubljano.
Konec septembra 1987 sva se z lldiko odpravili v Mursko Soboto in od tam v Ljubljano. Vsaka je imela najmanj 40 kg prtljage in polno vprašanj v glavi. Prva stvar: kje bova stanovali? Odgovora ni bilo prav takoj. Nazadnje sva ga le dobili. V tukajšnjih študentskih naseljih stanujejo študenti različnih fakultet. To se pravi, da v istem bloku niso le arhitekti, filozofi ali veterinarji kot pri nas. Sobe so izključno eno ali dvoposteljne - vsaj v Rožni dolini. Dovolj je, če se spo-razumeš z enim samim človekom, s svojim sostanovalcem in se že lahko lepo počutiš. Po dolgih letih, ki jih študent preživi v starih, ne prav udobnih blokih - čeprav vseeno srečno - se lahko vseli v udobnejše, modernejše sobe. Pri tem se upošteva starost, zdravstveno in duševno stanje študenta, ki se z vsakim letom slabšata, ter predvsem izkušnje kandidata.
Kako pa je s študijem? (Važno vprašanje! ne smemo se mu izogniti, saj navsezadnje pridemo v Ljubljano študirat.) Prvo leto smo bili tudi študenti udeleženci tečaja slovenskega knjižnega jezika, na katerem smo imeli priložnost dozoreti za fakultetni študij. Nekaterim je uspelo. V naselju pa so nas naši ljubi sosedi pridno inštruirali, tako da smo se že predčasno naučili slenga.
V Sloveniji za nekatere študijske smeri ni sprejemnih izpitov, vsakdo se lahko vpiše. Takrat, pred šestimi leti, je bila med njimi tudi slovenščina. Na angleščini, ki je moj drugi
predmet, so bili ostrejši pogoji za domače študente. (Pred kakšnim letom so tudi na slavistiki uvedli sprejemne izpite.)
Tako sem se v prvem letniku znašla v predavalnici skupaj s 119 študenti. To število se je do januarja, ko smo imeli prve izpite, zmanjšalo za polovico. Do četrtega letnika pa na štirideset. Torej, sedela sem v polni predavalnici na predavanju, na katerem sem razumela le veznike. Ne vem več, kako je minil prvi letnik. Naslednje leto sem bila že vpisana v drugi letnik in tako naprej. To se pravi, gre! Kljub začetnim težavam.
Štipendija?! Dovolj je, da ne bi preveč okrog skakali.
Kaj jemo in kaj smo jedli? Za prvi letnik so bili najbolj značilni špageti ali "pašte", kakor je rekla moja prva "cimra" s Primorske. Potem smo se naučili kuhati. Na začetku meseca smo več kuhali, na koncu smo imeli vegetarijanske dneve. Pred letom in pol so uvedli bone ali a la carte sistem prehranjevanja lačnih študentov. Zdaj se lahko usedemo v kateri koli gostilni, se najemo in plačamo z boni. Potrebno je imeti le močne živce in biti ravnodušen do natakarjeve nejevolje.
Kaj pijemo? Jaz ne maram piva. Pijem vodo. Drugi so manj izbirčni.
Zdaj pa eno izmed najbolj perečih vprašanj. Zabava. Za zabavo je obilo možnosti, samo izkoristiti jih je treba. Kino. Kar nekaj jih je, filmi so s podnapisi. Odlična priložnost za vajo pogovorne angleščine, francoščine, španščine etc... Potem je blizu naselja Cankarjev dom, ki ga kar ne moreš zgrešiti, če si v Ljubljani, in še gledališče. Če želiš plesati, se lahko udeležiš študentskih žu-rov, tradicionalnega pustovanja v Rožni dolini in v
drugih naseljih. Pa je še marsikaj, samo z odprtimi očmi je treba hoditi in se čimprej, čimbolje naučiti slovensko.
Potovanje. Potuješ, kamor hočeš. Niti avtoštop ni bolj nevaren kot v katerikoli drugi deželi. Dve uri potrebuješ in prideš iz mediteranske cone v alpsko. Kopalke in smuči lahko imaš skupaj v prtljagi. Slovenija je čudovitejša, kot bi jo lahko jaz opisala v takem "študentskem članku". Ne pretiravam. Nekaj let sem že tu in vseeno še najdem kaj novega v tej majhni deželi. Novega, lepega, vznemirljivega. V Slovenijo se počasi zaljubljaš in na koncu si že kar pošteno "zatrapan" vanjo. Odkar sem tukaj, sem preživela že marsikaj, od toče (z ledenimi žogami za tenis), do poplav in potresa: tudi nekaj dni vojne.
Kakorkoli že, bile so reči, o katerih prej nisem nič spraševala. Odgovor je prišel sam od sebe. Kakšni so pa ljudje? Imam stike samo s takimi, s katerimi se dobro počutim.
Zdaj sem absolventka, so še vprašanja, ki čakajo na odgovor.
To, kako bo kdo preživel svoj čas v Sloveniji, večinoma lahko vsak sam odloči, sam kroji dneve in doživetja. To bo lahko kakšna melodrama ali tragikomedija, lahko bo vzgojno-erotična komedija, thriller ali znanstvena fantastika. Odvisno od posameznika.
Počasi pa bo konec študija. Nekaj pa je vseeno ostalo. Med njimi spomin na majhne značke z lipovim listom in napisom: "Iz Slovenije z ljubeznijo!" Značke so bile poceni, zdaj jih celo ni več. Sicer pa, če si nekaj let v Sloveniji, brez značk veš: odideš lahko le z ljubeznijo.
Julija Balint
NIKA ZA SMEJ
KARAMBOL
Naš Vili pa Rudi sta dobriva padaša. Etognauk je Vili malo cajta emo pa je notpogledno k svojomi padaši. Gda je notprišo, vidi ka Rudi v posteli leži pa mokre cote ma gor na glavej. Vili ma pa telko pravi: "Padaš, ka sé je pa s teov Zgodilo? Betežen si?"
Naš Rudi pa Zdaj etak pravi: "Vejš, tau je vse za mojga ka-rambola volo." Vili pa pravi: "Karambol, karambol, vej je pa tau že eden mejsec, ka si emo karambol."
Rudi pa Zdaj etak pravi: "Ginau eden mejsec je že tome, samo ka sam sé gnes srečo s Pištakom, šteroga sam tistoga reda tavdaro.”
KADITI ALI NEJ?
Etognauk sé je naš Laci na pauti srečo s padašom, z našim Izidorom. Vidi, ka je Izidor vse nikši preobrnjeni, žalos-ten. Pita ga: "Ka je padaš, Zakoj si pa tak dojpoklücnjeni?"
“Samo njaj," pravi Izidor. "Žena me je tüj njala.”
"Zakoj?" pita Laci. "Zakoj, Zakoj. Tak vejš, kakše so ženske. Že sé mi dugo moli, aj ne kadim, ka če ne njam tak, tüj me nja. Ge sam pa mislo, ka sé samo hejca. Zdaj me je pa rejsan tüj njala."
Naš Laci pa Zdaj etak pravi: ‘Dobro, ka sva sé srečala. Zdaj mo domau, pa začnem kaditi, nepredstanoma mo ka-dijo.“
LÜBEZEN
Naš Karči pa naša Micka sta že edno leto oženjana.
Kak sé že tau šika, malo sta posvetila den zdavanja, steri ranč na fašensko nedelo spadna. Karči je veseli pa zadovolo s svojov Mickov. Večer, gda sé malo vküp potegneta, Karči etak pravi Micki: “Micka! Ge tebe eške itak sploj rad mam. Ti tü mene?"
Micka pa Zdaj etak pravi: "Ja, tebe tü..."
ZOBGE
Naš Viktor je velki štrik, ranč tak kak nistarni njegvi padaši. Kakoli so oženjeni moški, po-noči odijo, pigéjo, kartajo sé. Pri takšim žene dosta trpijo, če sé njajo.
Etognauk je naš Viktor vküp prleto s svojim padašom, s šterim furt vküp ojdta. Padaš ga pita: "Ti, Viktor, etognauk, gda si vnoči v tretjoj vöri domau prišo, žena je nej navolo delala?"
Viktor pa Zdaj etak pravi: "A. nikanej. Tiste tri zobé sam si že tak Sto dati vöpotegniti."
I. Barber
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970
Monošter, Deak Ferenc ut 17., p. p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4,
69000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993 se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3 zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92).