Aktualno Sp. Podravje • Bodo občine občane privabile k cepljenju z nagradami? Z> Stran 2 Aktualno Podravje • Novih 72 milijonov za vrtce in šole: kdo bo izbran tokrat? Z> Stran 3 i Î i Štajerski Ptuj, torek, 13. julija 2021 Letnik LXXIV • št. 53 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Aktualno Ptuj • Občina do denarja spet s prodajo nepremičnin O Stran 2 Politika Ormož • Počivalšek: „Danes pijem vino!" O Stran 5 Podravje Ptuj • Ob kolesarskih grbinah kmalu nov poligon in gostinski lokal O Stran 5 V središču Ormoško • Šole v naravi: doplačila staršev so visoka, tudi 200 evrov O Stran 6 Črna kronika EU, Slovenija • Cepivo Johnson & Johnson dokazano povzročilo smrt O Stran 24 Podravje • Udeležba otrok na plavalnem tečaju finančno breme za starše Za obvezni plavalni tečaj tudi več kot 50 evrov V osnovnih šolah je del obveznega učnega procesa tudi plavanje. Obvezni plavalni tečaji naj bi bili brezplačni, a ni tako, saj šolsko ministrstvo zagotavlja le denar za plavalne učitelje in delno za vstopnine. Prispevek staršev se med posameznimi šolami razlikuje predvsem zaradi različnih stroškov prevoza do bazena. Več na straneh 6 in 7. Referendum o zakonu o Glas ljudstva jasen: „Proti" Pity Na razpis za izvedbo Kurentovan se ni prijavi AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE h EGA TEDNIKA! Obs.kleqitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! Štajerski TEDNIK Simonov zaliv Več v notranjosti časopisa. Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 13. julija 2021 Sp. Podravje • Župani sporočajo občanom, daje cepljenje nujno Bodo občine vabile občane k cepljenju z nagradami? Na zadnjem srečanju slovenskih županov s predsednikom vlade Janezom Janšo je bila osrednja tema pogovora virus. Vlada je namreč vse župane in županje pozvala, naj v svojih občinah vabijo občane k cepljenju. V ta namen bo po občinah Spodnjega Podravja v naslednjih tednih organizirano cepljenje brez naročanja. Na zadnji seji v Majšperku pa je bil govor tudi o tem, ali bi lahko lokalne skupnosti še na kak drugi način prepričale občane o smiselnosti cepljenja. Svetnika Kristijana Lovrenčiča je namreč zanimalo, ali bi lahko občina nagradila vse tiste, ki se bodo vendarle odločili za cepljenje: »Glede na primere iz tujine bi se morebiti več ljudi cepilo, če bi v zameno dobili kak 'bombonček', če temu tako rečemo.« Kot dodatno spodbudo je Lovrenčič predlagal recimo kupon v manjši vrednosti (na primer 10 evrov), ki bi ga lahko koristili v domači občini. Županja Darinka Fakin tej ideji ni bila najbolj naklonjena, saj ta odločitev ne bi bila pravična do tistih, ki so se že cepili, zato o takšnih nagradah še ni razmišljala. To bi bilo seveda treba tudi zakonsko urediti, pripraviti odloke. Po besedah Fakinove bi moralo biti vprašanje nagrajevanja urejeno na nacionalnem nivoju, zato je zagovornica ideje, da bi turistični bon, ki naj bi ga kmalu prejeli vsi državljani, koristili le cepljeni državljani. Županja Fakinova je pozvala svetnike, da s svojimi dejanji in zgledom pripomorejo k temu, da se bo do jeseni cepilo čim več Maj-šperčanov: »Vi ste prvi v občini, ki lahko vplivate na svoje sosede, občane. Cepljenje je naša priložnost in privilegij hkrati. Skupaj se potrudimo, da bomo zaščitili naše okolje. V drugem valu smo namreč imeli v našem kraju kar veliko okuženih.« Majšperška občina bo po besedah Fakinove naredila vse, da bo lahko imel vsak občan dostop do cepilnega mesta. Če bo treba, bodo na pomoč poklicali tudi mobilno enoto. »Mi se bomo maksimalno potrudili, da nihče ne bo mogel reči, da se ni imel možnosti cepiti,« je še dodala županja. Naloga županov: prepričati občane, da se cepijo Med drugim je Fakinova svetnike seznanila, da bodo odslej lahko cepljenje izvajali tudi osebni zdravniki, z Zdravstvenim domom Ptuj pa se že dogovarjajo glede cepljenja v občini brez predhodnega naročanja. Med drugim je povzela najnovejše ugotovitve glede nove različice virusa (delta), s katerimi so jih seznanili na srečanju z vlado. »Povedali so nam, da če bomo želeli premagati novo različico virusa, bo nujna 8o-od-stotna precepljenost prebivalstva. Zato je zdravniška stroka pozvala vse župane in županje, da organiziramo cepljenje in pomagamo prepričati ljudi, da je ta odločitev več kot nujna,« je dodala Fakinova. Seznanili so jih tudi z dejstvom, da se virus letos in drugo leto še ne bo poslovil, v primeru poslabšanja epidemiološke situacije pa se bodo nekatere dejavnosti znova zapirale. Estera Korošec Foto: EK in ArhivM24 Jutri množično cepljenje v Majšperku Organizirano množično cepljenje brez predhodnega naročanja bo v sredo, 14. 7.2021, med 11.30 in 13.30 v konferenčni dvorani KPC Majšperk. Interesenti morate biti zdravi in imeti s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja. Izbira je možna med cepivi: Jansen, Pfizer in AstraZeneca. Na zadnji seji je županja Fakinova svetnike pozvala, naj se zavzamejo za cepljenje. Markovci • Vstop za avtodome plačljiv Dnevno za parkiranje 12 evrov Občina Markovci je pred nekaj leti v športnem parku Za-bovci uredila sedem postajališč za avtodome, ki so bila do letos za uporabnike brezplačna. Na zadnji seji pa so svetniki potrdili, da bo odslej treba za parkiranje plačati 12 evrov na dan. Kot je pojasnil župan Milan Gabrovec, bodo avtodomar-ji plačilo izvedli po parkirnem sistemu, ki je nameščen ob zapornici ter sprejema kovance in izdaja račune. Foto: ČG Julija lani je markovska občina dobavila in montirala parkirni sistem za večjo urejenost in upoštevanje reda na postajališču. Na njem so trije parkirni stebrički: dva za oskrbo z električno energijo in eden za oskrbo s pitno vodo, s parkirnino pa se poravnajo obratovalni stroški postajališča. V okviru postajališča je tudi informacijski terminal za izposojo petih električnih koles Markolo, pri katerem je vsakokratna uporaba kolesa za uporabnika brezplačna, vendar mogoča le ob registraciji in plačilu letne članarine za posamezno leto (torej do vključno 31. decembra tekočega leta, ne glede na datum registracije). Informacijski terminal omogoča identifikacijo uporabnika na stojalu, kjer je kolo nameščeno. Letna članarina za izposojo električnih koles znaša za posameznika 15 evrov, za družino pa 30 evrov. Anonimka proti Komunalnemu podjetju Ker je pobiranje parkirnine in članarine obdavčljiva dejavnost, jo mora občina urediti v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah, zato že potekajo postopki za izbiro upravljalca. Sprva je bilo mišljeno, da bi pobiranje parkirnine prevzelo Komunalno podjetje (KP) Ptuj, a je to očitno razburilo nekatere občane. Župan in nekateri svetniki so namreč prejeli anonimno pismo, v katerem so avtorji navedli, da se nikakor ne strinjajo, da bi upravljanje postajališča za avtodome šlo v roke KP Ptuj. Kot so zapisali, je ta odločitev nedopustna in nesprejemljiva, saj je po njihovem mnenju v občini veliko drugih, primernejših podjetij za to dejavnost. Župan Gabrovec je svetnike seznanil, da najverjetneje KP Ptuj sploh ne bo prevzelo upravljanja, saj so pred časom prejeli zelo ugodno ponudbo Javnih služb Ptuj. Z županom se je tokrat strinjal tudi opozicijski svetnik Daniel Korošec in anonimneža pozval, naj se v prihodnje pod svoje razmišljanje podpiše, da bodo svetniki lažje zagovarjali stališče določene skupine krajanov. Estera Korošec Ptuj • Občina do denarja spet s prodajo nepremičnin Dražba parcel na Potrčevi in pod dvorano Campus Sava 137.000 evrov je izklicna cena za zemljišče na Potrčevi cesti, ki ga občina prodaja na dražbi. Obenem bo v četrtek tudi dražba dveh parcel na Žnidaričevem nabrežju; na eni od njih je postavljena športna dvorana Campus Sava, druga je tik ob njej. Izhodiščna cena obeh skupaj je 86.100 evrov. Občina se je odločila zemljišče, na katerem je postavljena športna dvorana Campus Sava, prodati. Parcela v izmeri 1.896 m2 je parkirišče ob trgovini Mercator na Potrčevi cesti. Je v območju stavbnih zemljišč, po podrobnem občinskem prostorskem načrtu pa je dopustna gradnja stanovanjskega objekta s štirimi nadstropji, a le pod pogojem, da lahko investitor zagotovi ustrezno število parkirnih mest. Rok za prijavo in vplačilo varščine se je iztekel včeraj, dražba pa bo predvidoma v četrtek. Prostorsko dokumentacijo, ki omogoča gradnjo na tem območju, je ptujski mestni svet sprejel šele pred kratkim. V tem delu mesta si želijo gradnje neprofitnih in varovanih stanovanj. Na sosednji parceli od te, ki jo prodajajo na dražbi (v smeri od Mercatorjeve trgovine proti policiji), je po prostorskem načrtu prav tako možna gradnja dveh večstanovanjskih blokov, a nižjih - le pritličje in dve nadstropji. V spodnjem delu, ki v naravi zdaj predstavlja zelenico ob Tuševi trgovini, bi lahko gradili še dve večstanovanjski in eno poslovno stavbo. Sočasno s prodajo zemljišča na Potrčevi cesti občina prodaja tudi parcelo, na kateri je postavljena športna dvorana Campus. Izhodiščna cena za 2.460 m2 veliko zemljišče znaša 86.100 evrov. Prav- zaprav gre v tem primeru za dve parceli, ki sta neposredno povezani; pod objektom športne dvorane in ob njem. Večje, ki meri okrog 2.210 m2 je obremenjeno s stavbno pravico, ki jo je občina podelila lastnikom dvorane. Tudi v tem primeru bo dražba v četrtek. Seveda je najverjetnejša možnost, da bodo parcelo kupili lastniki dvorane. Prvotnim lastnikom je ob postavitvi dvorane občina podelila stavbno pravico za 40 let. Zdaj se je ta prenesla na nove lastnike. In čeprav je do izteka stavbne pravice še skoraj 30 let, se je vodstvo ptujske občine spomladi letos odločilo za prodajo zemljišča. Ključni razlog je, kot pravijo, upoštevanja načela gospodarnosti: „V skladu s tem je treba stvarno premoženje, ki se ne potrebuje za opravljanje svojih nalog, bodisi prodati, oddati v najem ali na drug način zago- toviti njegovo učinkovito rabo." Obe parceli sta za mesto izjemno pomembni. Večja uganka so sicer potencialni novi lastniki parcele na Potrčevi, marsikateri načrt bo namreč odvisen od tega, kdo bo za to zemljišče ponudil največ. Seveda pa bi se tudi v primeru, da bi zemljišče pod Campusom kupil kdorkoli drug kot lastniki objekta, lahko pojavile nove težave. Dženana Kmetec Za zemljišče na Potrčevi cesti je glede na izhodiščno ceno, lokacijo in možnost gradnje po OPPN pričakovati precej interesentov. = G Foto: CG torek • 13. julija 2021 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Ponovno iskanje partnerjev za (nekoč) največji pustni dogodek v državi Na razpis za izvedbo Kurentovanja 2022 se ni prijavil nihče Že desetletja Kurentovanje velja za daleč najpomembnejši ptujski in enega največjih slovenskih festivalov. Njegov organizator, Zavod za turizem Ptuj, pa ima zadnja leta velike težave z iskanjem partnerja, ki bi prevzel organizacijo komercialnega, še kako pomembnega dela prireditve. Za naslednje leto so ga želeli poiskati še pred poletjem in mu dati dovolj časa za kvalitetno pripravo programa, a neuspešno. Na razpis se namreč ni prijavil niti en sam interesent. »Z razpisom smo želeli pohite- oddanih ponudb. Mogoče ni bil poteka. Kakorkoli, zdaj ga bomo ti in dogovor pod streho spraviti izbran pravi termin, mogoče po- ponovili, odprt pa bo vsaj do za- pred dopusti. Dejansko moram tencialni interesenti niso bili do- četka septembra,« pravi Andrej priznati, da se čudim, da ni bilo volj obveščeni o tem, da razpis Klasinc, predsednik sveta Zavoda Kakšni so bili pogoji razpisa, na katerega se ni prijavil nihče Organizator komercialnega dela kurentovanja - torej dogodkov v karnevalski dvorani - bi moral zagotoviti najem ali postavitev dvorane in organizacijo, izvedbo gostinske ponudbe in zabavno-glasbenega programa. Dvorana od središča mesta ne sme biti oddaljena več kot 3 km in mora sprejeti vsaj 2600 ljudi. To je bistveno manjša zahtevana kapaciteta kot pred leti. V okviru projekta bi izvajalec pripravil, organiziral in izvedel gostinsko ponudbo in zabavno-glasbeni program od najmanj 18. februarja do vključno 1. marca 2022. Tako postavitev dvorane kot glasbeni program financira izvajalec sam. Zavodu za turizem za blagovno znamko plača najmanj 15.000 evrov. V primeru neizvedbe prireditve zaradi višje sile ali zaradi razlogov na Zavodu le-ta vplačani znesek izvajalcu vrne. Če je odgovornost za neizvedbo na strani izvajalca, pa Zavod ta sredstva obdrži. Kot vsako leto tudi od izvajalca naslednjega Kurentovanja pričakujejo brezplačne vstopnice, proste termine za karnevalske skupine ob povorkah, pustnih rajanjih neprofitnih društev in šest VIP-miz. Za prost vstop na večerne dogodke mora izbrani ponudnik zagotoviti skupaj kar 3000 vstopnic in 200 prepustnic. Prav to je ena izmed zahtev v razpisu, nad katero so se pritoževali številni doslej izbrani izvajalci. V primeru neizpolnitve obveznosti oz. če Karnevalska dvorana ne obratuje do dogovotjenega roka ali da izvajalec v celoti odstopi od projekta, plača pogodbeno kazen v višini 35.000 evrov. Če ne izvede ali v zadnjem trenutku odpove planiran dnevni dogodek, pa je pogodbena kazen 10.000 evrov dnevno in se sešteva po dnevih. Težave pri iskanju partnerja, ki bi organiziral komercialni del Kurentovanja 2022. za turizem Ptuj in član komisije, ki bi morala pregledati prijave, pa jih tokrat ni bilo. Javni poziv za izbiro izvajalca karnevalske dvorane v okviru projekta Kurentovanje 2022 je Zavod za turizem Ptuj objavil v začetku junija, rok za prijavo pa se je iztekel 30. junija. Nov, ponovljen razpis bo objavljen v najkrajšem možnem času, najbrž še ta mesec, bo pa v primerjavi s prvim nekoliko spremenjen. Določilo o enoletni pogodbi bodo spremenili Zavod za turizem Ptuj je s pozivom, objavljenim prejšnji mesec, letos iskal partnerja za eno leto, za leto 2022. V ponovljenem razpisu bodo, kot razmišlja tudi Klasinc, to spremenili in ponovno skušali poiskati dolgoročnega za- sebnega partnerja. »Zavod za turizem Ptuj kot organizator javnega dela se je dejansko želel zaščititi. Doslej smo imeli kar nekaj slabih izkušenj, tega pa si nikakor ne želimo več. Dilema, ali objaviti razpis le za eno leto ali več, je bila ves čas prisotna. Morda pa je potencialnim prijaviteljem res lažje, če si lahko organizacijo dogodka planirajo dolgoročno. Najbrž bomo na ponovljenem razpisu izbirali partnerja za več let. Pogoj bo seveda, da se bo pogodba podaljševala ob vsakoletnem poplačilu vseh obveznosti. Definitivno si želimo stalnega partnerja, nekoga resnega, z ambicijami in idejami, ki se zaveda pomena tega festivala. Dovolj je bilo zapletov,« je še dodal Klasinc. Se organizatorji bojijo negotove prihodnosti? K dejstvu, da se ni nihče ni prijavil na razpis, čeprav gre za najpo- membnejši ptujski festival, svoje gotovo prispevajo tudi korona leto, epidemija in strah pred negotovostjo. Klasinc zagotavlja, da bodo v razpisu in kasneje tudi v pogodbi jasne varovalke, ki bodo ščitile tako Zavod za turizem Ptuj kot prijavitelje oziroma potencialne organizatorje komercialnega dela Kurentovanja. Dogajanje v šotoru ali dvorani v sklopu pusta in Kurentovanja je na našem koncu države izjemnega pomena. Odpraviti se »v šotor« namaskiran je del tradicije. Letos smo zaradi epidemije bili prikrajšani za to dogodivščino. Želja vseh v regiji je, da bi se naslednji februar ponovno srečali v maskah. Osnovni pogoj za to pa je, da Zavod za turizem Ptuj najde primernega in sposobnega zasebnega partnerja. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Podravje • Novih 72 milijonov za novogradnje in prenove vrtcev in šol Koga bo šolsko ministrstvo izbralo tokrat? Ministrstvo za šolstvo je sredi maja objavilo seznam projektov - vlaganj v vrtce in osnovne šole, ki so bili izbrani za sofinanciranje z državnim denarjem. Po dolgih sušnih letih, ko razpisov za vlaganja v šolski prostor ni bilo, je bil interes občin za pridobitev državnega denarja velik. Ker so bila razpisana sredstva omejena na 43 milijonov evrov, so številne občine ostale praznih rok. Glede na zadnjo odločitev vlade bo občinam za investicije v šole in vrtce na voljo dodatnih 72,5 milijona evrov. Sofinacirani bodo projek- Na prvem razpisu 43, na tokratnem 72,5 milijona evrov V maju so bila po razpisu zagotovljena sredstva v višini 43 milijonov evrov za 13 projektov v vrtcih in 27 projektov v osnovnem šolstvu. Za vlaganje v vzgojno-izobraževalne zavode bo v proračunskem obdobju 2021-2024 namenjenih skupno 115,5 milijona evrov za 126 projektov, so povedali na šolskem ministrstvu. ti, ki so izpolnjevali vse pogoje spomladanskega razpisa, a so izpadli, ker je zmanjkalo denarja. Kot smo poročali, je edina v Spodnjem Podravju na prvem razpisu uspela občina Ormož z naložbo v podgorski vrtec. Brez želenega sofinancerskega deleža za vlaganja v vrtce pa je ostalo 52 občin. Z območja Spodnjega Podravja so to občine Videm, Sv. Trojica, Podlehnik, Kidričevo, Duplek in Slovenska Bistrica. Brez denarja je ostalo tudi 64 projektov za vlaganja v osnovne šole, med njimi nekaj spodnjepodravskih: v občinah Lenart, Hajdina, Ptuj (Mladika in Olge Meglič), Juršinci, Duplek, Starše (podružnica Marjeta), Slovenska Bistrica in Benedikt. Predvidoma bo izbranih 46 vrtcev in 40 šol Z ministrstva za izobraževanje so sporočili, da bo do dodatnih sredstev za sofinanciranje predvidoma upravičenih 46 projektov v vrtce in 40 v osnovno šolstvo. Povedali so tudi, da bodo še enkrat pregledali projektno dokumentacijo in šele nato sporočili, katere občine bodo upravičene do sofinan-cerskega deleža, je pa na uradnem FB profilu vlade že v četrtek popoldne zaokrožila informacija, da bo do denarja upravičenih 126 občin! Kriteriji ocenjevanja vlog bodo enaki, kot so bili na razpisu. Med tistimi, ki se nadejajo pridobiti denar za svoje šole in vrtec, saj so veliko število točk prejeli že na prvem razpisu, so poleg občin Videm, Haj-dina in Kidričevo tudi Podlehnik in Starše. V Podlehniku so nameravali nadgraditi vrtec in šolo, predvidena vrednost investicije je okoli 540.000 evrov, od tega so predvidevali 69 % nepovratnih sredstev šolskega ministrstva. Vrtec, ki je s štirimi oddelki polno zaseden, bi pridobil dve novi igralnici in pros- tor za individualno delo, osnovna šola pa sodobno knjižnico, ki bo lahko dostopna tudi za zunanje uporabnike, in dodatno skladišče. V načrtu je bilo predvidenih več kot 400 m2 dodatnih prostorov. Projekt pa so bili primorani za nekaj časa pospraviti v predal, saj na razpisu niso uspeli. Podobno se je zgodilo v primeru gradnje nove po- družnične šole pri Marjeti na Dravskem polju, kjer je občina Starše od šolskega ministrstva pričakovala nekaj več kot milijon evrov. MZ, EK Župan občine Sveta Trojica David Klobasa je ob razglasitvi nove transe sofinanciranja na svojem FB objavil fotografijo vrtca, ki ga bodo gradili, in pripisal: »Občina Sveta Trojica je s sklepom pridobila 1.172.667 evrov. S tem zapiramo finančno konstrukcijo in verjamem, da bo nov vrtec odprt v letu 2023.« 4 Štajerski Podravje torek • 13. julija 2021 Gorišnica • Pogovor z županom Jožetom Kokotom ob občinskem prazniku Največja naložba - gradnja v športnem parku Občina Gorišnica letos proslavlja 26. občinski praznik. Podobno kot lani prireditev ob prazniku ne bo, župan Jože Kokot pa je ob tej priložnosti za naš časopis predstavil minule uspešno končane projekte in načrte za prihodnje obdobje. Med najpomembenjšimi letošnjimi investicijami je gradnja objektov v športnem parku v Go-rišnici. „Gradnjo bomo končali v letu dni, naložba je vredna 1,8 milijona evrov. Gradimo dva enonad-stropna objekta, ki bosta eden ob drugem, skupna površina obeh bo dobrih tisoč m2. V objektu s tribunami bodo garderobe, sanitarije, tuši in gostinski lokal, na tribuni bo prostora za 362 sedežev. Dru- gi objekt bo v pritličju služil kot shramba, v nadstropju bodo nadzorni prostor in pisarne. Uredili bomo 80 parkirnih mest," je pojasnil župan Kokot. Jeseni bi lahko pričeli gradnjo kolesarske steze Občina Gorišnica je te dni na pragu še enega velikega projekta, gradnje kolesarske steze, za katero ima odobrena evropska nepovratna sredstva. Za letos in prihodnje leto imajo v proračunu za to rezerviranih 1,2 milijona evrov, čaka jih še izbira izvajalca del. „Trasa bo ob glavni cesti Ptuj-Or-mož (Borovci-Cunkovci-Moška-njci), od krožišča pri Žihru bo ob lokalni cesti skozi vas Moškanjce do železniškega nadvoza, od tam naprej pa v zaledju vasi Moškanj-ci in Gorišnica do čistilne naprave v Gorišnici oz. železniške postaje Zamušani," je razložil župan in dodal, da so v minulem obdobju Foto: MZ Župan Jože Kokot občino Gorišnica vodi peti mandat. sodelovali tudi pri gradnji krožišča v Moškanjcih (Žiher). Projekt je vodila republiška direkcija za infrastrukturo (DRSI), občina se je priključila s sofinacerskim deležem za ureditev dovoznih cest ter površin za pešce in kolesarje v vrednosti 400.000 evrov. „V navezavi z DRSI peljemo še projekt ureditve križišča pri Guma baru v Zamušanih; naš del bo ureditev lokalne ceste in avtobusnega postajališča, DRSI bo poskrbela za ureditev glavne državne cesti." Prav tako je končana obnova mostu čez dravski kanal v For-minu, kjer čakajo na pridobitev uporabnega dovoljenja. Občina je obnovo sofinancirala v znesku 100.000 evrov. Med projekti v cestno infrastrukturo velja omeniti obnove cest v Placerovcih, Cun- kovcih, Gorišnici in Zamušanih, ki so končane, ter za letos predvidena dela na cestnih odsekih v Zamušanih, Gajevcih in Gorišnici. Vlaganja v gasilstvo in etnološko dediščino Občina Gorišnica skrbi tudi za vlaganja v gasilstvo. V minulem obdobju so namenu predali novozgrajena gasilska domova v Mali vasi in Zagojičih, za letos je predvidena ureditev novega prizidka pri gasilskem domu Formin. S ponudbeno vrednostjo 172.000 evrov je izbrani izvajalec del zadruga Lipa Lenart, čakajo še na pravnomočnost odločitve. Po besedah župana Kokota bodo obstoječi prizidek porušili in zgradili novega, dvorano bodo na novo opremili z elektro instalacijami in sistemom ogrevanja, poskrbeli bodo za primerno akustično opremo. Občina si prav tako želi razvoj turistične dejavnosti. Pri Dominko-vi domačiji so zgradili ličen objekt, v katerem bodo recepcija, prostor za pogostitev, trgovinica s spominki in sanitarije. Vrednost naložbe je 200.000 evrov, polovico denarja so pridobili iz sredstev LAS Haloze. Druga lokacija, ki jo nameravajo oblikovati kot turistično točko, je Sokov mlin. Letošnji občinski vložek v posestvo je 60.000 evrov, za ta denar so obnovili streho na gospodarskem poslopju in uredili elektriko. Mojca Zemljarič TVP — Vzmetni inženiring d.d. Formin 39d Gorišnica Tel.: 02 741 71 50 www.tvp-vzmeti.si Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika, županu in občinski upravi pa še naprej tako uspešno delo! Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam hvala za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje! d, ii O» o« deponiranje, predelava in proizvodnja gradbenih reciklatov Formin 8 B, 2272 Gorišnica 11 PE Muretinci 47 B Tel.: 041 622 303, 041 393 205 Ob prazniku občine Gorišnica se podjetje Zuran d.o.o. iz Formina zahvaljuje svojim partnerjem in sodelavcem za sodelovanje ter zaupanje. Sokrajanom pa želijo prijetno praznovanje. S svojimi storitvami se priporočajo še vnaprej. Slovenija • Obiski v bolnišnicah ob pogoju PCT Od včeraj možni obiski v ptujski bolnišnici Ministrstvo za zdravje je v petek s pripravo navodil naredilo pomemben korak k odpiranju bolnišnic za obiskovalce. Protokole, kako bodo obiski potekali, mora sicer pripraviti vsak zdravstveni zavod posebej, a so priporočala jasna: pogoj za obisk je PCT (prebolelost, cepljenje, negativen test). V ptujski bolnišnici so že pred tem pripravili vse potrebno in svoja vrata za obiskovalce odprli včeraj. Vse od oktobra 2020 so bile slovenske bolnišnice zaprte za obiskovalce. Obiski v zdravstvenih ustanovah niso bili dovoljeni niti po koncu epidemije, konec prejšnjega meseca so jih dovolili le na porodnih oddelkih partnerjem porodnic. Mnogo nejevoljnih pacientov in njihovih svojcev ter drugih bližnjih se je dalj časa spraševalo, kdaj bo država sprejela ukrepe, ki jim bodo olajšali vzdrževanje medsebojnih stikov v času bolnišničnega zdravljenja. „Bolnišnicam smo v petek poslali dopis s pozivom, da komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO) v vsaki posamezni bolnišnici pripravi poseben protokol izvajanja obiskov v bolnišnici v povezavi z ustreznimi ukrepi in ga objavi na spletnih straneh bolnišnice," so pojasnili na pristojnem ministrstvu. Ob tem so jim dali tudi priporočila. Prvo in ključno je, da se obisk omogoči obiskovalcem, ki imajo digitalno potrdilo o izpolnitvi pogoja PCT (ali so bolezen preboleli, bili cepljeni oziroma imajo nega- Po več mesecih so v bolnišnicah vendarle omogočili obiske. tiven test na covid-19). Pri tistih, ki tega nimajo, naj omogočijo opraviti epidemiološko triažo. Navodilo ministrstva je še, da je število obiskovalcev omejeno na največ dve osebi na posameznega pacienta, pri porodnicah pa samo na partnerje. „V ptujski bolnišnici smo se odločili, da je pogoj za obisk PCT, za druge zaenkrat triaže ne bomo opravljali. Obiski so omejeni na eno osebo na največ eno uro dnevno. Dejstvo je, da je to za mnoge izjemno pomembno, saj je bilo od svojcev in drugih veliko negodovanj zaradi tega, ker niso mogli do pacientov, ki se zdravijo pri nas," je pojasnil Teodor Pevec, strokovni direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Dženana Kmetec Ormoško • Poletno gledališče živi Znova Trije vaški svetniki Poletno gledališče v Veliki Nedelji letošnje poletje zopet vabi. Po dveh uspelih osnovnošolskih predstavah so člani dramske sekcije KD Simona Gregorčiča odigrali igro Trije vaški svetniki. Člani dramske sekcije po odigrani predstavi Trije vaški svetniki Gledališke predstave dramske sekcije velikonedeljskega kulturnega društva so sicer znane po tem, da v njih sodeluje veliko število igralcev in statistov, tokrat pa je bilo zaradi epidemije nekoliko drugače. Dolgo je namreč bilo dovoljeno zbiranje le do deset ljudi, zato so z željo, da jim sezona ne bi v celoti propadla, izbrali komedijo Trije vaški svetniki, v kateri nastopa deset igralcev. Režiser Anton Žumbar je po premierni izvedbi povedal, da je zadovoljen tako z odigrano predstavo kot z odzivom publike, saj je bilo s tribun pod zvezdami slišati veliko smeha. Upa le, da bodo jeseni lahko začeli priprave za predstavo, ki jo običajno igrajo od štefanovega do novega leta. Sicer pa imajo pripravljen še muzikal Poljub za slovo, s katerim so se že pred pričetkom korone predstavljali v dvoranah po Sloveniji. Darja Žganec Horvat Foto: DZH torek • 13. julija 2021 Podravje Štajerski 5 Slovenija • Referendum o zakonu o vodah Glas ljudstva jasen: „Proti" Volivci so v nedeljo na referendumu s prepričljivo večino zavrnili spremembo zakona o vodah. Proti je glasovalo 86,5 odstotka volivcev, za jih je bilo dobrih 13 odstotkov. Udeležba na referendumu je bila 46-odstotna, kar pomeni, daje glasovalo nekaj čez 782.000 volivcev. Bila je to druga najvišja na vseh dosedanjih zakonodajnih referendumih. Na Ptuju in v občini Hajdina (volilni okraj Ptuj 2) je bilo razmerje med glasovi za in proti podobno kot na državni ravni: za zakon je glasovalo 14, proti njemu 86 odstotkov volivcev. Volilna udeležba je bila nekaj manj kot 41-odstotna, število veljavnih glasovnic pa 6.993. Višji odstotek podpore zakonu so izrazili volivci na podeželju in ormoškem koncu, a kljub temu so tudi v tem delu Spodnjega Podravja z veliko večino glasovali proti. V volilnem okraju Ptuj 3, ki vključuje haloške občine in Kidričevo, je za spremembo zakona o vodah glasovalo 17 odstotkov volivcev, proti jih je bilo 83 odstotkov. Na volišča je prišlo 7.214 ali 36,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. V občinah Ptujskega polja (Mar-kovci, Gorišnica, Dornava) in Slovenskih goric oziroma volilnem okraju Ptuj 1 je za zakon glasovalo 16 odstotkov volivcev, proti jih je bilo 84 odstotkov. Oddanih veljav- nih glasovnic je bilo 8.483, volilna udeležba je bila nekaj manj kot 40-odstotna. Idenitično razmerje med glasovi za in proti (16 % in 84 %) je bilo tudi na ormoškem koncu, kjer so imeli 39-odstotno volilno udeležbo, h glasovanju je pristopilo 5.599 volilnih upravičencev. „Gotovo so bili glasovi tudi čustveni" V Gibanju za pitno vodo so :' vi".'v ■■ Na Ptuju in Hajdini se je proti spremembi zakona o vodah izreklo 86 odstotkov volivcev, v Halozah in Kidričevem 83, v Markovcih, Gorišnici, Dornavi in Slovenskih goricah ter na ormoškem koncu pa 84 odstotkov. prepričani, da so glasovi proti noveli zakona o vodah temeljili na mnenju stroke in delu nevladnih organizacij. „Pojavljajo se že očitki, da so bili glasovi čustveni. In pravim: gotovo so bili. A temeljili so na jasnem mnenju stroke, delu okoljevarstvenih organizacij, ki jih je oblast nenehno spregledovala, in na tem, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic, pa tudi, da so nam narava, skupnost in javno dobro enotne vrednote. To je upanje in največja zmaga od vsega," je v imenu Gibanja za pitno vodo dejala predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač. Minister za okolje Andrej Vizjak je poudaril, da si bodo na ministrstvu ne glede na rezultat referenduma prizadevali za ohranjanje okolja, narave in slovenskih voda. Ljudje so po njegovih besedah »žal« glasovali, kakor so glasovali. Dejal je še, da bodo denar za vzdrževanje vodotokov, ki je bil tudi predmet dotičnega zakona, poskusili zagotoviti po drugi poti. Predsednik vlade Janez Janša se je na izid referenduma odzval na Twitterju. „Brez drame," je zapisal ter vprašal, ali kdo pozna kakšno levo vlado, ki je odstopila po izgubljenem referendumu. Zahvalil se je vsem, ki so glasovali - kakorkoli, ali so bili za zakon ali proti njemu. MZ, STA Ptuj • Kmalu nova pridobitev na robu mesta Ob kolesarskih grbinah kmalu nov poligon in gostinski lokal Kolesarska steza z grbinami na Zadružnem trguje ena pomembnejših ptujskih pridobitev za mlade v zadnjih letih. Predvsem otroci in mladostniki sojo vzeli za svojo, zelo redko se zgodi, da na njej ni gibanja željnih uporabnikov. Idej, kaj umestiti ob stezi, je bilo kar nekaj. Ptujska občina kot lastnica tudi sosednje parcele je zdaj v nadaljevanju tega območja dovolila ureditev poligona za električne avtomobilčke na daljinsko upravljanje. Obenem zasebnik v neposredni bližini ureja gostinski lokal, ki bo začel obratovati že naslednji mesec. Približno tisoč kvadratnih metrov veliko površino ob grbinah na Zadružnem trgu bodo predvidoma začeli urejati še ta mesec. »Dolgo smo iskali primeren prostor na Ptuju. Zavedamo se, kako pomembno je, da imajo otroci možnost gibanja na prostem in razvijanja ustvarjalnosti. Pri upravljanju z električnimi avtomobilčki jim možgani delajo na polno. Obenem je ta lokacija, za katero smo se dogovorili z občino, odlična, saj je ob stezi, kjer so se mladi že tako navajeni zbirati,« je dejala Maja Haladea, koordinator-ka omenjene naložbe, ki jo vodi skupaj s partnerjem Aljošem Tu-škom. V celoti jo bodo financirali z zasebnim kapitalom, občina pa je svoj delček prispevala tako, da jim je omenjeno zemljišče predala v uporabo. »Želimo narediti nekaj velikega in pomembnega ne le za Ptuj, pač pa širše. Do zdaj smo se vozili na poligone v Ljubljano, Polzelo, zakaj ne bi bil tudi tukaj? Projekta se lotevamo z dobrimi nameni, da v mestu ponudimo nekaj novega. V sodelovanju s sponzorji bomo sku- Foto: Konec tedna so že postavili kontejner, v katerem urejajo gostinski lokal. Nov lokal na odlični lokaciji že ta mesec Že pred nekaj tedni so se začela pripravljalna dela za postavitev gostinskega lokala na Zadružnem trgu. Priprave so prejšnji teden zaključili in že postavili ličen gostinski kontejner. »Zelo smo veseli, da smo uspeli realizirati to idejo. Otvoritev načrtujemo julija. Poskrbljeno bo tako za otroke kot starejše. Terasa bo z okrog osmimi mizami, najprej bomo ponujali pijačo, kasneje pa še prigrizke,« je pojasnila Helena Dominko. Naložba je v celoti zasebna injo izvaja podjetje Dominko. »Tu se obrne ogromno ljudi, pa dejansko nimajo kje spiti kave. Ker imamo tu parcelo, smo se odločili za to investicijo. Dokumentacija je urejana in kmalu bomo začeli delati,« še dodaja Dominkova. šali čim večkrat omogočiti preizkusne vožnej, da bi koga navdušili za nakup svojega avtomobilčka,« je še dodala Haladejeva. Če bo vse teklo po načrtu, bodo do septembra zagotovili vse pogoje za izvedbo prve mednarodne dirke na Ptuju. Obljubljajo, da ne bodo povzročali prevelikega hrupa, saj da so moderni avtomobilčki električni in precej tihi oziroma ne-moteči. Ob parkirišču na Zadružnem trgu kmalu gostinski lokal V neposredni bližini nepremičnin, kjer načrtujejo ureditev poligona, pa so gradbeni stroje pred nekaj tedni že pognali. Lastnik zemljišča, družina Dominko, tu ureja gostinski lokal. V prejšnjem (Senčarjevem) mandatu je sicer bila zelo aktualna ideja, da bi ga umestili v obstoječi objekt, ki ga je občina postavila sočasno z urejanjem parkirišča. V njem so le javne sanitarije, informacijska točka vse od otvoritve ne deluje. Pod pokrito nadstrešnico je še urejena kolesarnica. Z načrtovanima investicijama bo to območje dobilo nov pomen. Ne nazadnje je to tudi s turističnega vidika pomembna lokacija. Številni avtobusi parkirajo na Zadružnem trgu in prav tu je izhodiščna točka mnogih turistov. Dženana Kmetec Ormož • Za nova delovna mesta Počivalšek: „Danes pijem vino!" Carthago, slovenska podružnica nemškega proizvajalca av-todomov, po vseh zapletih prihaja v Ormož. Napovedali so nakup 10 hektarjev zemljišč v ormoški obrtni coni, gradnjo proizvodnega obrata bi pričeli jeseni, dejavnost pa zagnali v začetku leta 2023. Predstavniki podjetja Carthago v družbi župana Vrbnjaka, poslanke Žnidaričeve in ministra Počivalška V prvi fazi se obeta med 300 in 400 delovnih mest, kasneje pa skupaj do 600, je poudarila direktorica Carthaga Sandra Županec. Podjetje bo v Odrancih že sedaj zaposlilo nekaj nekdanjih Safilovih delavcev, intenzivni razgovori potekajo z okoli 50 ljudmi, 20 jih že ima pogodbe o zaposlitvi. Direktorica Županec je dejala, da želijo do odprtja ormoške tovarne oblikovati in usposobiti ekipo, ki so takoj sposobna prevzeti delo. Ministrov obisk s „kovčkom denarja" V Ormožu bodo proizvajali različico avtodomov 'van', torej predelanih kombije, v Odrancih medtem ostaja proizvodnja klasičnih avtodomov. Prva faza gradnje obrata v Ormožu bo veljala 25 milijonov evrov, podjetje upa na finančno pomoč države. Po besedah ministra Zdravka Počivalška bi lahko država pomagala z okoli 25-odstotnim deležem vrednosti naložbe. „V tem primeru se je izkazalo, da se je nekaj, kar je bilo najprej slabo (zapiranje Safila), na koncu s prihodom uspešnega in zanesljivega podjetja ter napovedanimi novimi delovnimi mesti izteklo dobro. Safilova napoved o končanju proizvodnje v Sloveniji nas je vse skupaj spodbudila, da smo z županom Danijelom Vrbnja-kom in poslanko Mojco Žnidarič intenzivno iskali rešitve," je poudaril minister, ki je v petek v Ormož prišel dobesedno s kovčkom denarja. Povedal je, da je zjutraj podpisal odločitev za dodelitev dveh milijonov evrov iz dogovora za razvoj regij, denar bo namenjen komunalnemu opremljanju južnega dela ormoške obrtne cone med Safilovim obratom proti bioplinarni. Minister se je tudi pošalil, da tokrat v Ormožu ne bo pil vode, temveč vino. Župan in poslanka več kot zadovoljna Župan Vrbnjak se je vsem, ki so sodelovali pri pogovorih in prizadevanjih, da Carthago pride v Ormož, iskeno zahvalil. „Občina se bo v največji možni meri potrudila prisluhniti investitorju. Cilj je čim prej priti do delovnih mest in ljudem zagotoviti zaposlitev. Veselimo se prihoda podjetja, ki ima neverjetno rast in razvoj, so inovativno naravnani in prinašajo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo." „Ob uradni potrditvi dogovora se mi je odvalil velik kamen od srca. Marca, ko je Safilo napovedal odhod, sem ministra prosila, naj pokliče v Carthago. Res je to storil, zagotovili so, da bodo lahko takoj pomagali s 50 delovnimi mesti, zainteresirani so bili tudi za investiranje v Ormožu," je poudarila poslanka Žnidaričeva in dodala, da uspešno zgodbo odranskega podjetja spremlja že nekaj let, saj je tam zaposlena njena sestra. „Podobno kot številni drugi je pred leti v Safilu izgubila službo in se zaposlila v Carthagu. Vedno mi je pripovedovala, da imajo veliko naročil in dela ter da iščejo lokacijo za širitev. Seveda so me vse te pozitivne informacije spodbudile, da sem ministra prosila, naj z njimi kontaktira." Mojca Zemljarič www.tednik.si Štajerski tednik časopis znajboljšimiregijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski Foto: MZ Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 13. julija 2021 Ormoško • Šole v naravi so spet oživele Doplačila staršev so visoka, tudi 200 evrov Osnovne šole v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so tudi letos organizirale šole v naravi. Udeležba otrok je prostovoljna, a ne brezplačna, saj morajo starši dodati zajeten kupček denarja za otroka, ki se šole udeleži, kljub temu da del stroškov prevzema ministrstvo. Ko v šoli v naravi srečaš ribiča Pepeta in čuka Jožeta Potrebuješa. Zaradi epidemije covida-19 zimske šole v naravi v tem šolskem letu niso bile izpeljane, a so jih v upanju na drugačno epidemiološko sliko v prihodnje prenesli v naslednje šolsko leto. 44 učencev 6. razreda v OŠ Ormož, ki jim je lansko šolsko leto poletna šola v naravi odpadla, so zamujeno nadoknadili letos junija -v Anakaranu. Prispevek staršev je znašal 196 evrov, za 38 učencev 5. razreda pa so starši doplačali 201 evro. V OŠ Velika Nedelja se je poletne šole na Debelem Rtiču udeležilo 39 od 41 učencev 5. razreda. Prispevek staršev je znašal 150 evrov. »Staršem omogočamo plačilo na 10 obrokov, učencem iz socialno šibkejšega okolja pa stroške šole v naravi pokrijemo iz šolskega sklada,« je povedal ravnatelj Stanislav Bezjak. Iz OŠ Miklavž pri Ormožu se je šole v naravi na Debelem Rtiču za učence 4. in 5. razreda udeležilo 41 učencev. Zaradi nekaj odpovedi končna cena še ni znana, se bo pa gibala med 140 in 150 evri. V OŠ Ivanjkovci poletne šole v naravi v Pacugu za učence 5. in 6. razreda niso izpeljali, ampak so jo prestavili v naslednje šolsko leto. Za osmošolce pa so poletno šolo v naravi izvedli v CŠOD Planinka. Prispevek staršev je znašal dobrih 138 evrov. Foto: arhiv OS Ormož V OŠ Središče ob Dravi so učenci 6. razreda letos obiskali šolo v naravi v CŠOD Ajda v Libeličah. Strošek staršev je znašal 73,00 evrov. Za učence 9. razreda je bila organizirana šola v naravi v CŠOD Soča v Tolminu, strošek starša za otroka pa jeznašal 154 evrov.. Ob tem je del stroškov avtobusnega prevoza poravnala občina. Na šolo v naravi pa še čakajo v učenci 5. razreda iz OŠ Sveti Tomaž. Predviden ter termin je konec avgusta v Ankaranu. Denar za plačilo pa bodo prenseli iz prejšnjega leta, ko šola ni bila izvedena. Darja Žganec Horvat na tmdicionainl pofetni doptf v dmžti tfadia-Jeclnitw ávéku/me cWS>. OTOK VIS (24.-29. 9. 2021] Rezervirajte čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP! rjfilh TP AVTOBUSNI IM TOVORNI PREVOZI ^radioPTUI Štajerski Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patricija.atp@gmail.com. ■HM Spodnje Podravje • Udeležba otroka na plavalnem tečaju finančno Za obvezni plavalni tečaj tudi V osnovnih šolah je del obveznega učnega procesa tudi plavanje, zato se učenci v drugem ali tretjem razredu udeležijo plavalnega tečaja. Del stroška izvedbe morajo prevzeti tudi starši, saj ministrstvo za šolstvo, izobraževanje in šport šolam zagotovi samo denar za plavalne učitelje in delno za vstopnine. Prispevek staršev se med posameznimi šolami razlikuje predvsem zaradi različnih stroškov prevoza. To pomeni, da učenci tistih šol, ki so bliže bazenu, plačajo manj. So pa staršem pri plačilih na pomoč priskočile občine, ki v veliko primerih krijejo stroške prevoza. Osnovne šole morajo znotraj rednega pouka športne vzgoje organizirati obvezni 20-urni tečaj plavanja v 2. aH 3. razredu. Ministrstvo sredstva za kritje stroškov, kot so prevoz in vstopnine, krije v okviru obsega sredstev za kritje materialnih stroškov šol. Ker merila niso določena, šole s sredstvi prosto razpolagajo in jih namensko porabijo glede na dejanske stroške izvedbe tečaja plavanja. »Če bi pokrili vstopnino v bazen in avtobusni prevoz, bi nam v vsoti denarja, ki jo dobimo od ministrstva, zmanjkalo za pokrivanje drugih nujnih stroškov, ki jih moramo pokrivati iz te vsote. Razlika je tudi, koliko je oddaljen bazen. Če je potreben avtobusni prevoz, to seveda stroške podraži,« je pojasnila Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj. Ministrstvo daje premalo denarja, zato doplačujejo starši Glede na podatke večine šol Spodnjega Podravja stroški plavalnega tečaja zajemajo: ceno prevoza, ki je odvisna do razdalje do bazenov, vstopnino in stroške učiteljev plavanja. Namenska sredstva šolskega ministrstva ne zadostujejo pokritju vseh stroškov. Ker se plavalni tečaji izvajajo zunaj šolskega okoliša, je otroke treba prepeljati do bazena. Šolsko ministrstvo v celoti zagotovi denar za plačilo strokovnega kadra, ki plavalne tečaje izvede. Plačati je potrebno še vstop na bazen, ki v primeru Term Ptuj znaša 36 evrov. Ker je subvencija šolskega ministrstva Foto: Arhiv M24 Med neobveznimi izbirnimi vsebinami lahko tudi plavanje Nekatere osnovne šole v Spodnjem Podravju organizirajo dodatne tečaje plavanja, ki spadajo med neobvezne izbirne vsebine v okviru programa »Naučimo se plavati«. Večinoma o tem, ali bo šola ponujala tudi to možnost, razpravljajo na svetu staršev. Za ta program lahko šole pridobijo sredstva Zavoda za šport RS Planica, ki so opredeljena z merili in predstavljajo približno devetdesetodstotni delež pri petnajsturnih tečajih za neplavalce in pri njihovem preverjanju ter dvajsetodstotni delež v deseturnih plavalnih tečajih. Druga potrebna finančna sredstva prispevajo predvsem lokalne skupnosti (stroški prevoza) in starši. Zavod za šport Planica denar za sofinanciranje plavalnih tečajev pridobi na razpisu ministrstva za šolstvo in ga nato razdeli med šole. Gre torej za nadstandard, v okviru katerega se lahko otroci udeležijo 10-urnih tečajev plavanja (vrtec, 1. in 2. razred), preverjanja znanja plavanja v šestem razredu in 15-urnih tečajev v 6. razredu za neplavalce. Po besedah Franja Rozmana, koordinatorja plavanja pri Zavodu za šport Planica, naj bi vsi osnovnošolci ob zaključku šolanja znali plavati: »Preden smo začeli organizirane tečaje plavanja v osnovnih šolah, seje zaradi neznanja plavanja utopilo kar nekaj otrok, danes pa takih nesreč skoraj ne beležimo več.« Tistim, ki do šestega razreda ne uspejo splavati, omogočijo dodatnih 15 ur tečaja plavanja: »Vsako leto stopimo v stik s šolami, kjer je morebiti v šestem razredu še kak neplavalec. Ponudimo jim dodatno izobraževanje, vendar je odziv žal premajhen. Kljub brezplačni izvedbi tečaja se starši iz različnih razlogov zanj ne odločijo. Takih otrokje sicer samo peščica,« je pojasnil Rozman. Tudi v Plavalnem klubu Kurent organizirajo dodatne plavalne tečaje za tiste, ki se do šestega razreda niso naučili plavati. Največkrat gre za otroke iz socialno šibkih družin ali posameznike, ki prihajajo iz drugih kulturnih okolij. V času epidemije kar 40 % šol ni izvedlo tečaja plavanja, med njimi tudi so tudi osnovne šole s Ptujskega, saj so bile Terme Ptuj zaprte več mesecev. Foto: CG torek • 13. julija 2021 V središču Štajerski 7 breme tudi za starše več kot 50 evrov, čeprav naj bi bil brezplačen za vstopnine samo delno zagotovljena (od 16,48 do 19 evrov), je preostanek breme staršev. K temu je treba prišteti še strošek prevoza, če ga ne krije posamezna občina. Doplačila staršev so zato zelo različna in se gibljejo od 5 pa vse tja do okoli 60 evrov. V Dornavi, kjer 700 evrov za prevoz krije občina, doplačajo samo nekaj več kot 5 evrov, na ptujski OŠ Mladika pa skoraj 50 evrov. Večina šol za otroke iz socialno ogroženih družin poišče sredstva pri donatorjih in sponzorjih, nekateri pa dobijo tudi nekaj brezplačnih vstopnic za tiste najbolj ogrožene. Če je potrebno, pa imajo v takih primerih na voljo tudi sredstva šolskega sklada. Ravnatelji so sicer enotnega mnenje, da bi moralo šolsko ministrstvo v celoti pokriti izvedbo obveznih plavalnih tečajev v drugem oz. tretjem razredu, in sicer z jasno, ločeno postavko z opredeljeno namembnostjo. Nekateri so sicer izrazili pomisleke, da bi to bilo nekoliko težje izvedljivo zaradi različnih stroškov vstopnin in virov financiranja. Po besedah Helene Ocvirk, ravnateljice OŠ Olge Meglic, bi moralo tečaje v celoti financirati ministrstvo za šolstvo, ne pa da so strošek staršev. Po njenem mnenju bi morali obvezne ure plavanja uvesti že prvem razredu. 40 odstotkov slovenskih šol ni moglo izvesti tečajev plavanja V času epidemije pa se je pojavila še ena težava, namreč izvedba plavalnih tečajev, saj je bila večina bazenov zaprtih. Po podatkih ministrstva za šolstvo, izobraževa- Osnovnošolski otroci se morajo v drugem ali tretjem razredu udeležiti tečaja plavanja. Cena za plavalni tečaj je odvisna od stroškov vstopnin, prevoza in plačila plavalnih učiteljev. nje in šport v lanskem letu okoli 40 odstotkov šol ni izvedlo tečaja plavanja. Podobno se je zgodilo tudi večini šol v Spodnjem Pod-ravju, kjer je izvedba plavalnih tečajev vezana na obratovanje Term Ptuj. Te so bile od oktobra lani do junija letos zaprte, kar pomeni, da so tako šole plavanja kot učenci ostali dobesedno »na suhem«. Kar dvema generacijama -4- umuTOV"" Maračič: »Najtežji del učenja je pripraviti otroka, da potopi glavo pod vodo« Njihovi vaditelji so že v preteklih letih ugotavljali, da hitreje splavajo tisti otroci, ki so imeli že v predšolskem obdobju možnost obiskovati plavalne tečaje. Zelo dobrodošlaje vsaka ura v okviru nadstandardnih programov. »V prvem razredu nekaj otrok že zna plavati, do tretjega razreda pa se večinoma naučijo še vsi drugi. Vsak otrok uspešno opravi tečaj, ko samostojno in varno preplava dolžino 50 metrov. Pri tem je pomembna tudi pravilna tehnika plavanja in ji vaditelji posvečamo veliko pozornosti,« je povedal Maračič in dodal, da lahko za otrokovo osnovno znanje plavanja največ naredijo starši že pri vsakodnevnem tuširanju. »Srečamo veliko otrok, ki si ne upajo zmočiti glave, saj so navajeni med tuširanjem uporabljati brisače. Naš najtežji del učenja je, da otrok potopi glavo v vodo in da sproščeno leži na vodi,« je povedal Maračic. učencev je epidemija vzela tečaje plavanja, ki so redna obveznost osnovnošolskega programa športne vzgoje. Šole Spodnjega Podravja pri organizaciji plavalnih tečajev sodelujejo z dvema organizatorjema plavalnih tečajev: Plavalnim klubom Terme Ptuj in Plavalno akademijo Kurent. Izbira, s kom bodo sodelovale, je v domeni šol. Cilj obeh plavalnih klubov je naučiti plavati čim več otrok, saj je plavanje edini šport, ki rešuje življenje. Plavalni tečaji se izvajajo v bazenih Term Ptuj, kar je bilo lani in letos zaradi epidemije v večji meri onemogočeno. Iz leta v leto se je pred epidemijo število vključenih šol povečevalo, največji razmah pa je bil po letu 2000. Po oceni Franja Rozmana, nekdanjega predsednika Plavalnega kluba Term Ptuj, gre skozi njihove roke v enem letu okoli 2000 otrok. Plavalne tečaje izvajajo tudi za otroke z drugih koncev Slovenije, ki preživljajo šolo v naravi na Ptujskem (Terme Ptuj, Štrk). »Zaradi epidemije smo ostali na suhem, saj so bili bazeni skoraj leto in pol zaprti. V Termah Ptuj se je sezona odprla komaj v začetku junija. V tem času smo imeli ves čas stik s šolami, ki bi morale izvesti obvezne tečaje za otroke, vendar to ni bilo mogoče.« Po nekaterih ocenah strokovnjakov bo trajalo od dve do tri leta, da se bo nadoknadilo vse izgubljeno znanje na plavalnem področju. »Izgubili smo dve generaciji, ki sta zaostali v znanju plavanja. Verjamem, da bomo nadoknadili zamujeno, saj gre za projekt, ki je široko razvejan in logistično dodelan,« je povedal Rozman. V maju so del tečajev izvedli v Biotermah Mala Nedelja. Šolskih programov plavanja v času šolskih počitnic ne bodo izvajali, bodo pa znova začeli delati v novem šolskem letu, če bodo epidemiološke razmere to dopuščale. Da bi pridobili dodatne termine, je med predlogi tudi ideja, da bi tečaje od septembra naprej izvajali v popoldanskem času in ob sobotah. Plavalni klubi iščejo vaditelje plavanja Zaradi epidemije sta se oba ptujska kluba plavanja srečevala s podobnimi težavami: vaditelji plavanja, s katerimi so sodelovali, so odšli drugam, tisti, ki bi želeli poučevati plavanje, pa niso imeli možnosti za dodatno izobraževanje. Prav tako se je veliko mladih plavalcev preusmerilo v druge športe (nogomet, atletika). »Pla- valci, ki so pred epidemijo redno trenirali plavanje, so izgubili moč, elastičnost in vzdržljivost, ker niso imeli možnosti treniranja,« je povedal Rozman in dodal, da že iščejo druge alternative za izvedbo treningov - več bo vadbe na suhem, treningi v tujini (Španija, Makedonija). Ob tem je poudaril še, da bi Ptuj z okolico nujno potreboval javno kopališče. Veliko plavalcev se namreč vozi v mariborska kopališča, dobro so obiskana tudi jezera in reke: »Potrebe po takem objektu so velike, zato bi morali v prihodnosti razmišljati tudi v tej smeri.« Z Rozmanom se glede nujnosti izgradnje javnega kopališča strinja tudi Boštjan Maračič, predsednik Plavalne akademije Kurent, saj so se bili primorani posluževati mariborskih bazenov, ki so bili odprti nekoliko prej kot ptujski. »Ptujske Terme morajo upoštevati odloke, ki veljajo za turistični sektor, zato je bila uporaba bazenov dlje časa onemogočena, vadba v javnih bazenih pa se je lahko izvajala že nekaj mesecev prej,« je pojasnil Ma-račič. Po njegovem mnenju se bo kmalu pokazalo, kako pomembno je kontinuirano in dosledno učenje plavanja v zgodnjem otroštvu. Zaradi epidemije se je v Plavalni akademiji Kurent število plavalnih tečajev v zadnjem letu bistveno zmanjšalo. Prepolovilo se je tudi število otrok, ki so plavanje redno trenirali, in sicer s 120 na okoli 60. Med temi je vsaj deset zelo dobrih in se bodo konec julija udeležili državnega tekmovanja v plavanju, kjer bodo skušali osvojiti čim boljše rezultate. Estera Korošec Doplačila staršev za izvedbo plavalnih tečaj po šolah za šolsko leto 2019/2020: Osnovna šola Doplačilo staršev za obvezen 20-urni plavalni tečaj v 2. ali 3. razredu (v evrih): Doplačilo staršev za 10-urni plavalni tečaj - nadstandard (v evrih): 1. F. Žgeča Dornava 5,27 2. Hajdina 13,61 29,00 (1. razred), 34,10 (2. razred) 3. Kidričevo 19,52 43,92 (1. razred) 44,12 (2. razred) 4. Cirkovce 21,65 34,14 ( 1. razred) 43,14 ( 2. razred) 5. Juršinci 37,00 48,00 (vrtec in prvi razred) 6. Olge Meglič Ptuj 35,66 7. Majšperk 16,48 8. Mladika 46,75 9. Ljudski vrt Ptuj 30,02 niso izvedli zaradi corone 10. Destrnik-Trnovska vas 31,45 39,40 11. Benedikt 46,80 71,40 (vrtec) 68,25 (2. razred) 68,25 (4. razred) 12. Breg 33 39,40 13. Podlehnik 58,14 54,34 (vrtec) 37,72 (1. razred) 14. Cerkvenjak-Vitomarci 46,50 Vir: Osnovne šole Spodnjega Podravja Foto: CG Foto: CG 8 %MTEDNIK Podeželje torek • 13 Julija 2021 Ptuj • 30. vinsko ocenjevanje Vino Ptuj 2021 Trije šampioni in devet prvakov sort Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH), ki ga vodi predsednik Zvonko Arnečič, proslavlja 30-letnico delovanja. Enako obletnico letos slavi društveno ocenjevanje vin Vino Ptuj. Prejemniki naziuou šampionou in pruakou sort v družbi organizatorjeu ter nekaterih povabljenih gostou Od leta 1994 ocenjevanje organizirajo na Ptuju. Letošnjega so izvedli 16. junija, ocenili pa so 126 vzorcev vin. Potekalo je javno, tako so lahko pridelovalci in drugi gostje vina pokušali in se seznanili s kakovostjo. Junija so vina že lepo zrela in primerna za ocenjevanje. Kar 65 odstotkov vzorcev je bilo ocenjenih kot vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom. Ta vina so dosegla 18,10 točke ali več. Po besedah tajnika DVSH Edija Hojnika bi jih lahko stekleničili v 0,75-litrsko embalažo kot buteljčna vina, kar bi pomenilo tudi višjo prodajno ceno. „31 odstotkov vin je v kakovostnem razredu, vin namizne kakovosti praktično ni bilo. Zaradi oksidaci-je in nečistega vonja smo izločili štiri vzorce. Povprečna ocena 122 ocenjenih vzorcev je 18,14 točke, vin normalne trgatve 18,10 in vin posebnih kakovosti 19,13 točke. Z doseženo kakovostjo ne smemo biti povsem zadovoljni, saj bi pri mnogih vinih lahko bilo boljše. Ponekod smo srečali pomanjkljivosti, kot sta neharmoničnost (nesoraz- merje med sladkorjem in kislino), prisotnost grenkobe in rahle sledi posledic napak kletarjenje," so organizatorji navedli v brošuri, ki so jo izdali ob letošnjem ocenjevanju Vino Ptuj 2021. Objavili so tudi zanimivo primerjavo povprečnih ocen v točkah za vsa dosedanja leta ocenjevanja. Z leti se je kakovost ocenjenih vin izboljševala: leta 1994 je povprečna ocena znašala 16,75, letos 18,14 in je najvišja doslej. Tudi odstotek vin, ki so ocenjena kot vrhunska, je iz leta v leto višji: prvo leto je bilo vrhunskih vin 20 odstotkov, številka se je postopoma dvigovala in najvišji odstotek dosegla leta 2016 (66,9 %). Prireditev v minoritskem samostanu DVSH je na slavnostni prireditvi, ki so jo organizirali na dvorišču minoritskega samostana, podelilo številna srebrna in bronasta priznanja ter razglasilo šampione in prvake sort. Naziv šampiona so prejeli Tilen Sedlak, S-vino, za sivi pinot, letnik 2020, Anton Klasinc za rumeni muškat, letnik 2020, in Vingradništvo Cvitanič za šipon, ledeno vino, letnik 2019. Prejemniki odličij za prvake sort so Leon Šter-bal (zvrst), Družina Pungračič (šipon), Ivan Debeljak (laški rizling), Vina Kotolenko (renski rizling), Ti-len Sedlak, S-vino (sivi pinot), Anka in Miroslav Majhen (chardonnay), Anton Klasinc (sauvignon in rumeni muškat) ter Vinogradništvo Plaj-nšek (traminec). Vsa vina prvakov sort so letnik 2020. Gostje na svečani prireditvi so bili županja mestne občine Ptuj Nu-ška Gajšek, župana občin Videm in Podlehnik Branko Marinič in Sebastian Toplak ter vitezi vina. Navzoči sta bili dve ptujski vinski kraljici, Eva Gašperšič in Monika Kovačič. Prva je lento že odložila, druga je sedanja vinska kraljica. Za glasbeni utrinek so poskrbeli člani družine Kokot. Predsednik društva Arne-čič se je posebej za delo in trud pri organizaciji vinskih ocenjevanj zahvalil Ediju Hojniku in Vladku Mundi. Mojca Zemljarič hoto: GG Haloze • Občinska sredstva za kmete in podjetnike Večino denarja porabijo, a ne povsod Haloške občine vsako leto objavijo javne razpise o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podjetništva v občini. Za ta namen v proračunu rezervirajo določeno višino denarja. V lanskem letuje bilo na voljo med 5.000 in 20.000 evri, zneski so odvisni od višine celotnega občinskega proračuna. Občina Žetale že leta teh razpisov nima, v Zavrču pa z nepovratnimi finančnimi sredstvi pomagajo samo kmetijam. Pred nekaj leti so se v Žetalah odločili, da denarja med domača podjetja in kmetije več ne bodo razdeljevali. Kot je pojasnil župan Anton Butolen, so ocenili, da so imeli vsa- ko leto na voljo za ta namen zelo malo sredstev, saj je njihov proračun omejen. Prav tako je po oceni župana dovolj razpisov na državni ravni, na katerih je mogoče prido- Občinska sredstva za spodbujanje kmetijstva OBČINE j Sredstva za kmetijstvo v 2020 Porabljena sredstva za kmetijstvo v letu 2020 Sredstva za kmetijstvo v letu 2021 Majšperk 15.000 13.000 15.000 Podlehnik 20.000 19.600 20.000 Cirkulane 15.000 15.000 15.000 Zavrč 4.500 4.500 4.900 Žetale / / / Vir: Občine Pomoč iz jamih sredsteu mora imeti spodbujevalni učinek. Občinska sredstva za spodbujanje gospodarstva OBČINE j Sredstva za gospodarstvo v 2020 Porabljena sredstva za gospodarstvo v letu 2020 Sredstva za gospodarstvo v letu 2021 Majšperk 15.000 10.200 20.000 Podlehnik 20.000 15.800 20.000 Cirkulane 15.000 15.000 15.000 Žetale / / / Zavrč / / / Vir: Občine biti nepovratna sredstva za zagon podjetij oz. posodabljanje kmetij. Završka občina za zdaj (še) nima javnega razpisa za pospeševanje malega gospodarstva v občini. V celoti pa je bilo porabljenih 4.500 evrov za spodbujanje kmetijstva v kraju. Na razpis se je prijavilo 10 kmetij, ki so v povprečju prejela okoli 400 evrov. V letošnjem letu je za kmetijska gospodarstva na voljo nekaj več sredstev, in sicer 4.900 evrov. Občina Majšperk je letos za razvoj malega gospodarstva namenila 15.000 evrov, od tega je bilo porabljenih nekaj več kot 10.000 evrov. Najverjetnejši razlog za manjšo porabo sredstev je po mnenju občinske uprave epidemiološka situacija, ko podjetniki niso mogli toliko investirati in zaposlovati. Sredstva s tega naslova je prejelo šest podjetij v povprečni višini 2.000 evrov (sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest, naložbe v nakup opreme, drugih osnovnih sredstev in nematerialnih investicij). Majšperška občina je v lanskem letu pri naložbah na kmetijah pomagala petim kmetijam in enemu društvu. Od 15.000 evrov, kolikor so jih namenili za razpis, je ostalo še 2.000 evrov. Veliko subvencij so namreč kmetijska gospodarstva v preteklih letih že pridobila. V štiriletnem obdobju pa lahko izkoristijo le eno subvencijo, zato je ostalo manj takšnih, ki še niso kandidirala. V Mojšperku in Podlehniku je lani ostalo še nekaj denarja za spodbujanje gospodarstva. V Podlehniku ostal denar za gospodarstvo V občini Podlehnik so za razvoj kmetijstva v občini namenili 20.000 evrov, ki so bili v celoti porabljeni. Enak znesek je bil na voljo za spodbujanje začetnih investicij v podjetjih, odpiranje novih delovnih mest in samozaposlovanja ter izobraževanja in promocije na področju podjetništva. Od 500 do največ 5.000 evrov je prejelo sedem domačih podjetij. Nekaj sredstev je ostalo neporabljenih. Za cirkulanske kmetije in podjetja je bilo v lanskem letu na razpolago 15.000 evrov. Na razpis se jih je prijavilo dovolj, saj so denar v celoti porabili. Prejeli so vloge 13 podjetij, in sicer največ (9) za subvencioniranje naložb v nakup opreme, drugih osnovnih sredstev in nematerialnih investicij. Vlagatelji so prejeli 13 % upravičenih sredstev. Kmetije pa so se v največji meri na razpis prijavile zaradi pomoči pri plačilu naložb. Previdno pri kandidaturah na več razpisih Ob tem se postavlja vprašanja, ali lahko kmetije, ki prejmejo finančno pomoč občin, hkrati kandidirajo tudi na državnih razpisih za nepovratna finančna sredstva. Kot so sporočili s kmetijskega mi- nistrstva, je to možno, vendar pod določenimi pogoji. Prvi med njimi je, da mora imeti ta pomoč spodbujevalni učinek in se ne sme nanašati na projekte ali dejavnosti, ki bi jih kmetiJa izvedla v vsakem primeru. Če se kmet prijavi na več javnih razpisov hkrati z različnimi projekti ali odda vlogo za pomoč za različne upravičene stroške istega projekta, se lahko pomoč iz različnih javnih virov brez težav združuje. Če pa se kmet prijavi na več javnih razpisov z istim projektom in se pomoč nanaša na iste - deloma ali v celoti prekrivajoče se - upravičene stroške, pa bo ta pomoč navzgor omejena do določenega najvišjega zneska. Estera Korošec Foto: GG Foto: CG torek • 13. julija 2021 Izobraževanje Štajerski 9 Spodnje Podravje • Rezultati poklicne mature izjemni Na ŠC Ptuj kar 12 zlatih maturantov Letošnja generacija maturantov je med tistimi, kije bila zaradi epidemije za marsikaj prikrajšana. Odpadli so veliki dogodki, kot sta maturantski ples in izlet, tudi priprave na maturo so bile bistveno bolj stresne, saj je bilo sprva veliko negotovosti, kako se bo pisanje mature sploh izvedlo. Kljub izobraževanju na daljavo in nekoliko težavnejšim razmeram pa so rezultati poklicne mature zelo spodbudni Na ptujskih poklicnih šolah so z rezultati vel kot zadovoljni Zlati maturanti Šole za ekonomijo, kmetijstvo in turizem ŠC Ptuj: Žan Matjašič, aranžerski tehnik (diamantni maturant, saj je dosegel največje možno število točk: 23) Selina Bezjak, aranžerski tehnik (22 točk) Špela Borko, ekonomski tehnik (22 točk) Zlatimaturanti Strojne šole ŠC Ptuj: Vidal Farasin, strojni tehnik (diamantni maturant) Marcel Cvetko Vindiš, strojni tehnik (22 točk) Renato Horvat, strojni tehnik (22 točk) Jure Kramberger, strojni tehnik (22 točk) Klemen Mikša, avtoservisni tehnik (22 točk) Jan Muhič, avtoservisni tehnik (22 točk) Zlati maturanti Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj: Simon Plazar Matija Krsnik Filip Teo Vidovič Foto: Elektro in računalniška šola ŠC Ptuj Ravnatelj Rajko Fajt med najboljšimi maturanti Elektro in računalniške šole SC Ptuj Ker se je epidemiološka situacija nekoliko izboljšala, so nekatere šole organizirale slovesno podelitev maturitetnih spričeval. Maturanti Šole za ekonomijo, kmetijstvo in turizem ŠC Ptuj so se skupaj s profesorji zbrali v rimskem taboru Poetovio. »Pretekla leta smo to prireditev organizirali na ptujskem gradu, letos pa smo se odločili za novo lokacijo, kjer smo lahko upoštevali vse zaščitne ukrepe. Je pa ta prostor povezan z rimsko zgodovino, ki je tudi del naših šolskih aktivnosti,« je povedala Darja Harb, ravnateljica Šole za ekonomijo, kmetijstvo in turizem. V nagovoru je mladim zaželela, naj posegajo po zvezdah, hkrati pa ostajajo z nogami trdno na tleh: »To je generacija, ki se je dve leti izobraževala od doma, zato smo z rezultati poklicne mature še toliko bolj zadovoljni. Velike zasluge zanje imajo prav gotovo tudi profesorji, ki so v zelo kratkem času uspeli pouk prilagoditi novim tehnologijam.« V spomladanskem roku je k opravljanju poklicne mature pristopilo 65 dijakov Šole za ekonomijo, kmetijstvo in turizem, od tega jih je bilo uspešnih 61, kar je 93,8-odstotni uspeh. Še posebej so ponosni na tri zlate maturante. V letošnji generaciji izstopa Žan Matjašič, sicer dijak s posebnimi potrebami, ki je na maturi dosegel največje možno število točk. Kot je povedal Žan, je ta izjemni rezultat dosegel z vztrajnim in sprotnim delom: »Zelo sem ponosen, da mi je uspelo doseči tako dober rezultat. Pri tem so mi veliko po- magali tudi profesorji in ravnateljica šole, zato sem vsem iz srca hvaležen.« Žan bo šolanje najverjetneje nadaljeval na Naravoslovno-tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, smer grafična in medijska tehnika, ali pa na Višji lesarski šolo v Mariboru (oblikovanje materialov). V prihodnosti se vidi v poklicu, ki je bolj kreativen in povezan z naravo. Njegov nasvet vrstnikom je, naj sledijo svojim željam in ciljem, naj bodo vztrajni, predvsem pa naj verjamejo vase. »Če drugim daješ nasmeh, ne pusti, da ti ga svet okoli tebe odvzame,« je še dodal Žan. Na Strojni šoli kar šest zlatih maturantov Z rezultati poklicne mature so zelo zadovoljni tudi na Strojni šoli ŠC Ptuj, saj je povprečna ocena na maturi kar 16,1, pa tudi tako velikega števila zlatih maturantov na šoli že dolgo ni bilo. Maturo je pisalo 68 kandidatov, od tega je bilo neuspešnih sedem, kar pomeni 89,7-odstotno uspešnost. Zaključni izpit je opravljalo 55 kandidatov, od tega je bilo uspešnih 52 (94,5 odstotka). Estera Korošec Zlati maturanti Šole za ekonomijo, kmetijstvo in turizem ŠC Ptuj Foto: EK Spodnje Podravje • Dijaki odhajajo na maturantske izlete v lastni režiji Maturantski izleti v domeni turističnih agencij V medijih v teh dneh odmeva novica o dolenjskih in gorenjskih maturantih, ki so z maturantskega izleta v Španiji prinesli koronavirus. Vsi so trenutno v karanteni Na NIJZ ocenjujejo, da gre porast koronavirusnih okužb v Sloveniji v zadnjih dneh pripisati prav omenjeni skupini Tudi skupina dijakov iz Ptuja seje včeraj odpravila na izlet na otok Krf. Na maturantskih izletih bo letos več kot 4000 slovenskih maturantov. Tako dolenjski kot gorenjski maturanti so potovali v organizaciji turistične agencije Mondial Travel. Marsikoga je najverjetneje presenetila informacija, da so se mladi v teh razmerah, ko je virus znova na pohodu, sploh podali na maturantski izlet v tujino. Zato smo na ptujskih srednjih šolah preverili, ali organizirajo izlete za dijake zaključnih letnikov. »Na Šolskem centru (ŠC) Ptuj ne organiziramo nobenih maturantskih izletov in tudi nimamo vpogleda v to, ali maturanti sami kaj načrtujejo oz. ali se udeležujejo kakšnih izletov. To je njihova zasebna stvar. Moje mnenje je, da je prav, da šole ne sodelujejo pri organizaciji maturantskih izletov, saj so to že pred leti prevzele specializirane agencije in šola nima vpliva na potek in program,« je pojasnil Oton Mlakar, direktor ŠC Ptuj. Tudi Gimnazija Ptuj v preteklem šolskem letu ni organizirala maturantskega izleta za dijake zaključnih letnikov. Kot je povedal ravnatelj Boštjan Šeruga, se maturanti organizirajo sami oz. s pomočjo agencije. Na ptujski gimnaziji bodo morebiti v naslednjem šolskem letu, če bodo razmere to dopuščale, za maturante organizirali zaključni izlet, vendar samo po Sloveniji. Večina srednjih šol se zaradi negotovih razmer v letošnjem letu ni odločala za organizacijo izletov. Več kot 4000 mladih na izletih v tujini So se pa zato toliko bolj angažirale nekatere turistične agencije, ki prodajajo privlačne pakete za mlade. Ena izmed njih je Mondial Travel, največja turistična agencija za mlade v Sloveniji, ki vsako leto na maturantske izlete pelje več kot 4000 slovenskih maturantov. Te številke so podobne tudi letos (dobra tretjina mladih se je že vrnila z letošnjih maturantskih izletov, ostali se bodo zvrstili v naslednjih tednih). Če bodo epidemiološke razmere to dopuščale, skupno načrtujejo enajst različnih terminov maturantskih potovanj. Kot so sporočili iz omenjene agencije, izlete vselej izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi in omejitvami. »Pri načrtovanju potovanj se po navodilih pristojnih organov vselej ravnamo po semaforju varnih držav za potovanje in potujemo zgolj tja, kamor je to dovoljeno in opredeljeno kot varno. Vse naše izlete (ne samo maturantske) izvajamo v skladu z vsemi predpisi; tudi omejitvami potovanj. Trenutno so vse destinacije, na katere potujemo, opredeljene kot varne, pri čemer so potniki seznanjeni z vsemi pogoji za potovanje in ukrepi v državi, kjer je končna destinaci-ja. Ob tem poudarjamo, da gre pri maturantskih izletih za potovanje zaključene skupine posameznikov, ki prihajajo iz istih socialnih skupin, zato je takšno potovanje najbrž celo bolj varno od vseh 'vikend izletov' slovenskih turistov na hrvaško obalo, kjer so ukrepi precej manj restriktivni. Pri organizaciji izletov že vrsto let pogosto in uspešno sodelujemo s srednjimi šolami z območja celotne Slovenije, na kar smo še posebej ponosni,« so sporočili iz agencije Mondial Travel. Ob tem so dodali še, da se dijaki sami izberejo kraj, kamor želijo potovati. Najbolj priljubljeni sta že tradicionalno Grčija in Španija. Estera Korošec Foto: CG fjf OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO \v Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 7. sezona - prvi polfinale Polfinalisti ze odštevajo do velikega finala Tudi v 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so mladi pevski in glasbeni talenti iz osnovnih šol pripravili izjemne nastope. Zaradi koronavirusa so letos vsi nastopi predizborov in treh polfinalov potekali v studiu Radia Ptuj, septembrski finalni nastop pa bo potekal z občinstvom na izbrani lokaciji. V letošnji sezoni se je projektu, ki spodbuja petje slovenskih pesmi in ga družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju z osnovnimi šolami in občinami, pridružilo še več osnovnih šol iz Celja, prvič pa tudi iz Zagorja, Braslovč, Šmartnega ob Paki, Dobja, Laškega, Radeč in Lucije (občina Piran). V treh polfinalnih oddajah bomo lahko prisluhnili njihovim ubranim nastopom, s katerimi se želijo predstaviti tudi na finalnem odru, ki bo septembra. Prvi polfinalni oddaji bomo lahko prisluhnili že nocoj ob 18. uri na Radiu Ptuj, na Facebooku in YouTube profilu Radia Ptuj. Za svoje finaliste lahko glasujete s poslanim SMS-om na številko 4246. Ključne besede so pripisane pri predstavitvi mladih pevcev. Glasovanje se bo pričelo takoj po končani oddaji in bo trajalo do 19. julija do polnoči. Šestim finalistom (trije iz vsake kategorije) bodo namreč finalni nastop prinesla SMS sporočila, po deset iz vsake kategorije pa jih bo izbrala strokovna komisija. MG [ otroci pojejo 'slovenske pesmi jn se veselijo Ana Krajnc, 5. razred, OŠ Videm, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 1 na 4246 4 Mia Strmšek, 5. razred, OŠ Gorišnica, pesem Milijon in ena zvezda SMS: POJEM 2 na 4246 i otroci pojejo "slovenske pesmi jn se veselijo Lana Friščič Krampelj, 5. razred, OŠ Juršinci, pesem Kadar sanjaš SMS: POJEM 3 na 4246 f SSUvi • S Run i lm i ^ Ja «otroci pojejo f slovenske pesmi L in se veselijo Jan in Jakob Ribič, 5. in 3. razred, OŠ Duplek, pesem Na božično noč SMS: POJEM 4 na 4246 [ otroci pojejo slovenske pesmi jn se veselijo Kaja Kokol Zebec, 5. razred, OŠ Markovci, pesem Lahko noč, Piran SMS: POJEM 5 na 4246 otroci pojejo "slovenske pesmi jn se veselijo Lana Mia Marušič, 4. razred, podružnica Graje-djejo na, pesem Nisi sam SMS: POJEM 7 na 4246 otroci pojejo "slovenske pesmi jn se veselijo Vita Stanovnik, 5. razred, OŠ Breg, Ptuj, pesem Sreče za vse ljudi SMS: POJEM 8 na 4246 Kiara Žohar in Zarja Palir, 5. razred, OŠ Mladika, i otroci pojejo Ptuj, pesem za Slovenijo živim ' slovenske pesmi -—--- jn se veselijo SMS: POJEM 9 na 4246 SMS: POJEM 10 na 4246 7 lo. /™NM » m II A a/ Hana Kmetec, 5. razred, OŠ Olge Meglic, Ptuj, otroci pojejo pesem Ni predaje, ni umika A W n miruri/r nrom 1 1 J * ■ OLUwLiurvL rcom SMS: POJEM 6 na 4246 [ otroci pojejo 'slovenske pesmi jn se veselijo Ana Vauda, 5. razred, OŠ Hajdina, pesem Največ SMS: POJEM 11 na 4246 otroci pojejo "slovenske pesmi jn se veselijo Zarja Hristov, 4. razred, OŠ Tabor, Maribor, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 12 na 4246 otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Iva Pisanec, 3. razred, OŠ Cirkulane, pesem Slovenija od kod lepote tvoje SMS: POJEM 13 na 4246 SMS: POJEM 14 na 4246 k OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO |f otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Pia Krajnc, 7. razred, OŠ Videm, pesem Nov svet SMS: POJEM 15 na 4246 i otroci pojejo r slovenske pesmi .in se veselijo Lara Tušak, 6. razred, OŠ Gorišnica, pesem Ne bodi, kar nisi SMS: POJEM 16 na 4246 [ otroci pojejo slovenske pesmi .in se veselijo Sara Poštrak, 8. razred, OŠ Duplek, pesem Poljubljena SMS: POJEM 17 na 4246 i otroci pojejo slovenske pesmi .in se veselijo Neža Meglic, 7. razred, OŠ Markovci, pesem Čudež SMS: POJEM 18 na 4246 Oddaja bo v torek, 13. julija, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. radioPTUJ otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Eva Ritonja, 6. razred, OŠ Olge Meglic, Ptuj, pesem Za vedno SMS: POJEM 19 na 4246 otroci pojejo ' slovenske pesmi .in se veselijo Blažka Brlek, 6. razred, podružnica Grajena, pesem Daj se nasmej SMS: POJEM 20 na 4246 i otroci pojejo ' slovenske pesmi .in se veselijo Hana Kozel, 8. razred, OŠ Ljudski vrt, Ptuj, pesem Poljubljena SMS: POJEM 21 na 4246 [ otroci pojejo slovenske pesmi .in se veselijo Lana Kostanjevec, 7. razred, OŠ Breg, Ptuj, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 22 na 4246 Klara Hvaleč, 6. razred, OŠ Mladika, Ptuj, otroci pojejo pesem Nisi sam slovenske pesmi in se veselijo SMS: POJEM 23 na 4246 1 otroci pojejo ■ #t slovenske pesmi ■ ili insevke^^^j Klara Cestar, 6. razred, OŠ Zavrč, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 24 na 4246 Neža Angel, 7. razred, OŠ Hajdina, pesem Najino nebo SMS: POJEM 25 na 4246 ŠT jtrocipojejo slovenske pesmi in se veselijo Sara Šegula, 7. razred, OŠ Tabor, Maribor, pesem Kot nekdo, ki imel me bo rad SMS: POJEM 26 na 4246 [ otroci pojejo slovenske pesmi .in se veselijo Vito Maučič, 6. razred, OŠ Cirkulane, pesem Če pomlad nikoli več ne pride SMS: POJEM 27 na 4246 Gabriela Donatien Driggs, 8. razred, OŠ Kungota, otroci pojejo pesem Mala terasa slovenske pesmi in se veselijo SMS: POJEM 28 na 4246 radio celie novi tednik f Al IIM Perutnina Ptuj q tosteooint CINKARNA ™ Lahkota prihodnosti SAZAS Elektro Celje jf A T P by IFF AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI 12 Štajerski Na sceni torek • 6. julija 2021 Ptuj • Novo v Salonu umetnosti 30 let Ptuja v Republiki Sloveniji Ob tridesetletnici samostojnosti Republike Slovenije so na Ptuju pripravili več dogodkov. Vse do 5. decembra pa bo v Salonu umetnosti na ogled razstava 30 let Ptuja v Republiki Sloveniji. Spremljajo tudi istoimenska publikacija. Tako razstavo kot izid publikacije so omogočili MO Ptuj, Ministrstvo za kulturo RS in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Avtorji prispevkov so sodelavci PMPO: Nataša Kolar, Aleksander Lorenčič, Martin Štei-ner, Stanka Gačnik in Mojca Vomer Gojkovič. Razstavo spremlja izbor predmetov, ki jih je PMPO pridobil v zadnjih treh desetletjih. V tem času so pridobili lepo število umetnin slovenskih in tujih umetnikov, oblikovala se je številčno bogata in pomembna zbirka, predvsem sodobne slovenske likovne umetnosti. V tridesetih letih je ptujska mestna uprava realizirala mnoge projekte na področju družbene, gospodarske in prometne infrastrukture. Prav tako je spodbujala delovanje terciarnih (storitvenih) in kvartarnih (javnih) dejavnosti in na ta način krepila položaj regionalnega središča Spodnjega Podravja. Makroekonomski kazalniki v zadnjih letih tudi na Ptujskem niso obetavni. Tako je povprečna neto plača na območju ptujske upravne enote med najnižjimi, število prejemnikov socialne pomoči na Ptujskem pa je med najvišjimi. Pozitivno pa je, da je zlasti po letu 2004 na pogoriščih nekdanjih velikih podjetij ali pa povsem na novo nastalo veliko število majhnih in srednje velikih podjetij, ki so vse pomembnejši zaposlovalci in nosilci razvoja občine, izhaja iz prispevka o gospodarstvu Aleksandra Lorenčiča. »Sodelovanje Ptuja v projektu EPK 2012 je bila katastrofa« Ptuj je že iz prejšnjih časov imel vse temeljne kulturne ustanove. Uspešno je bil izveden projekt Ptujska trojka. Pri obnovi gledališča se je zapletlo, saj je z lizinško pogodbo celo prešlo v zasebno last. Selitev arhiva je bila ena redkih uspešnih akcij v času sodelovanja Ptuja v projektu EPK 2012. „Prav sodelovanja Ptuja v projektu EPK 2012, katerega nosilec je bil Maribor, je za ptujsko kulturo pomenilo katastrofo. Zaradi smelih načrtov so zaprli vse arheološke zbirke ptujskega muzeja in jih deponirali v neprimerne prostore nekdanjega Kmetijskega kombinata. Po desetletju so še vedno tam, nedostopni za obiskovalce in v neprimernih prostorih. V imenu kulture (kulturna prestolnica) je bil ptujskih kulturi zadan udarec kot še nikoli v zgodovini," je v publikaciji 30 let Ptuja v Republiki Sloveniji zapisal Martin Šteiner. Za Miheličevo galerijo velja, da je najslabše financirana galerija v državi. „Mesto ne more vzdrževati ene solidne galerije, ustanavlja pa vedno nove podobne ustanove, za katere prav tako ne zagotovi ustrezne finančne in kadrovske podpore (Galerija mesta Ptuj)," še ugotavlja Šteiner. Posebno poglavje pa je seveda problematika arheologije. Ptuj še po desetih letih od izselitve iz dominikanskega samostana nima nove stavbe z arheološkim razstaviščem. Tako je PMPO prisiljen arheološko dediščino še naprej predstavljati na posameznih manjših razstavah v razstaviščih na ptujskem gradu in v Salonu umetnosti ter na gostovanjih v drugih muzejih doma in v tujini. Razlogov za to, da smo lahko ponosni na svojo državo, je veliko. „Veliko pa je še maneverskega prostora, možnosti za izboljšave na vseh področjih, na makro ravni, na nacio- nalni ravni in v lokalnem okolju, kot tudi na ravni muzeja," je izpostavil direktor PMPO Aleksander Lorenčič ter pozval k čim večji strpnosti drug do drugega, ker je to v tem trenutku in tudi v prihodnje tisto najpomembnejše. Podrobneje je interdisciplinarno razstavo o razvoju MO Ptuj v letih od 1991 do 2021 predstavila Nataša Kolar. Besedilo na panojih spremljajo izbrani posnetki Ptuja, iz katerih je razviden razvoj mesta v treh desetletjih samostojne države. Njen sestavni del je tudi medijska prezen-tacija izbranih ptujskih dogodkov, promocijski film Ptuja ter avtorski film Učenjak Koko Tinčka Ivanuše, zaslužnega meščana MO Ptuj. Zanj je leta 1999 prejel prvo nagrado na mednarodnem filmskem festivalu lokalnih televizij vzhodne Evrope na Slovaškem. MG Dornava • Razstava v Zavodu Dornava Odšel je brez slovesa V prostorih Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja v Dornavi so se s posebno spominsko razstavo spomnili svojih uporabnikov, preminulih v pandemiji covida: Marjana Skamljiča, Rajka Lekšeta, Marjetke Gavez in ustvarjalca Vlada Godlerja. Foto: DZH Razstava je posvečena Vladu Godlerju in uporabnikom, ki so se poslovili v času epidemije couid-19. Andreja Reberc, avtorica razstave, je povedala, da je skozi dolgoletno delo pri osebah z motnjo v duševnem razvoju spoznavala in obenem raziskovala metodiko in didaktiko likovne vzgoje, še posebej pri osebah s težavami na področju motenj avtističnega spektra, saj se o tem v 90. letih ni kaj dosti govorilo. »Vlado je bil lep primer osebe s temi težavami. Če se danes ozrem na njegova dela, sem zadovoljna in ponosna. Za njim je ostala mapa, polna njegovih del, in spomin na njegovo značilno držo rok v zatilju in prekrižanih nog. V delavnici na Vičavi si je ustvaril svoj prostor med prijatelji, sodelavci in zaposlenimi, saj je bil vedno lojalen. Med drugim je znal dobro interpretirati inserte iz različnih slovenskih filmov in nas je pri tem nadvse zabaval. Vsi ga pogrešamo, žal pa se zaradi ukrepov, ki so bili potrebni v času epidemije, nismo poslovili.« Tudi v. d. direktorice Zavoda Ivanka Limonšek ob pripravljeni razstavi ni skrivala svojih čustev: »Zelo sem vesela, da smo lahko na ta način počastili Vlada in druge tri uporabnike, ki so se poslovili v času epidemije, kajti takrat tega nismo mogli narediti. Ob tej priložnosti lahko ponovno opozorimo na dejstvo, da so uporabniki mojstri - umetniki na različnih področjih. Vsak od njih je individuum in vsak ima svoje sposobnosti, a jih včasih zaradi svoje posebnosti ne more izraziti ali pa tudi niso videne.« Od njih se bodo lahko na ta način poslovili prijatelji, sodelavci in svojci, skozi likovna dela bo ostal spomin nanje. Razstava bo v Zavodu do septembra, nato se bo selila v UKC Maribor, na Oddelek za onkologijo. Darja Žganec Horvat Ormož • Zeleni četrtkovi popoldnevi Ob izposoji knjig tudi izposoja semen? Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je na četrtkovem popoldnevu gostila Mišo Pušenjak in novega znanja željne obiskovalce, ki so imeli možnost iz prve roke izvedeti, kako se pridela, izbira in hrani kakovostno seme. Foto: arhiv knjižnice Vedoželjni bralcem je na voljo bogat izbor strokovne literature. Predavanje je bilo ob predstavitvi nove knjige namenjeno še povabilu k sodelovanju pri vzpostavitvi ormoške Knjižnice semen. Avtorica številnih vrtnarskih priročnikov je v začetku druženja slušatelje strogo opozorila: »Če ti nekaj na vrtu uspeva, tega ne spreminjaj, tudi če je Miša Pušenjak tako rekla!« »Zavedati se moramo, da v pridelavi semena veljajo enake dedne zakonitosti kakor pri reji in razmnoževanju živine: seme je otrok rastline in ga je treba negovati in paziti podobno kot otroke in mladiče,« je poudarila inženirka agronomije Miša Pušenjak, ki v več kot dve uri trajajočem predavanju ob izmenjavanju mnenj ni uspela povedati vsega, kar bi vedoželjni vrtičkarji še želeli izvedeti. »Nizke temperature v maju niso ugodno vplivale na posajene rastline jajčevcev, paprike in paradižnika, torej krompirjevk, ki imajo prve cvetove oblikovane že v rastnem vršičku - v prvih dveh zdravih listih, zato sedaj cvetovi odpadajo. Paradižnikovi cvetovi niso tako občutljivi, da bi odpadali, se pa primanjkljaj ugodne klime kaže na plodovih, ki so poškodovani, razpokani ali celo nepopolnih oblik,« je zbrane potolažila Pušenjakova in dodala: »Podobno se zna zgoditi tudi pri visokem stročjem fižolu, saj se rastlina pri temperaturi nad 30 stopinj ne oplodi, zato cvetovi odpadejo. Zalivanje pri tem nič ne pomaga, je pa res, da je učinek odpadanja cvetov zaradi pozitivnega vpliva obeh rastlin veliko manjši pri visokem fižolu, posajenem pri koruzi kot ob žičnici.« Po besedah strokovnjakinje seme motovilca, pridelanega v tem letu, pred mesecem septembrom ali oktobrom ne bo kalilo: »Sicer pravijo, da ga lahko ,prevaraš' z zamrzovanjem v skrinji, ampak tudi taki triki včasih ne pomagajo. Uležano seme motovilca se konec julija lahko poseje, pred setvijo pa je treba počakati teden dni zmerno toplega vremena okoli 20 stopinj. Najprimerneje je, da se ga poseje pod paradižnik ali fižol, kjer dobi potrebno senco in obenem tudi vlago.« »Če imate doma na podstrešju še kako staro seme vaše babice, je to podobno dediščini, hiši ali pa njivi ali čemur koli drugemu, samo z njim je treba delati pravilno,« je še povedala Pušenjakova. Ormoška zelena knjižnica želi svojim bralcem ob izposoji knjig omogočiti tudi izposojo semen. »Prav to je eden načinov krepitve lokalne skupnosti, izmenjave dobrih praks, predvsem pa pridelave rastlin iz izposojenih semen, ki vzpodbuja tako varovanje kot ohranjanje avtohtonih in tradicionalnih sort kulturnih rastlin,« je povedala knjižničarka Bernardka Viher. »Knjižnica semen deluje kot vsaka druga knjižnica, le da si v njej ne izposojate knjig, temveč domača semena, iz katerih vzgojite rastline in nato pridelate nova semena, del pa jih nato vrnete nazaj v knjižnico.« Po besedah strokovne delavke bodo tudi v prihodnje v domači knjižnici izvajali izobraževalne delavnice in predavanja na to temo, veliko ustrezne literature pa je tudi na dobro založenih knjižnih policah. Darja Žganec Horvat Foto: arhiv knjižnic Predavateljica Miša Pušenjak na zeleni terasi ormoške knjižnice Nogomet Zmaga in poraz Aluminija Stran 14 Nogomet »Drava bo igrala napadalen, všečen nogomet« Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Powerlifting Katja Babič druga v državi Stran 15 Pikado Odlični nastopi Makolčank Stran 15 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika • Evropsko prvenstvo U23 Kristjan Čeh suvereno osvojil naslov evropskega prvaka Stadion Kadriorg v Talinu je nov srečen kraj v karieri Kristjana Čeha. Ptujski metalec diska je v estonski prestolnici postal evropski prvak v kategoriji do 23 let v metu diska. Član slovenske reprezentance in Atletskega kluba Ptuj je slavil na svojevrsten način in dobesedno deklasiral celotno konkurenco. Dvaindvajsetletni atlet je na prvenstvu vrstnikom dokazal, da je daleč pred njimi, in s svojimi meti vnovič dokazal, da je trenutno tudi med člani v samem svetovnem vrhu. Na te vrhove je prihajal postopoma z zelo sistematskim načinom treniranja, tokrat pa je za zlato medaljo vrgel disk 67,48 metra. Ta razdalja je pomenila nov rekord evropskih prvenstev za mlajše člane. O svojem nastopu in osvojeni zlati medalji je Kristjan Čeh dejal: »V uvodu finalnega tekmovanja sem čutil malo živčnosti, kar se je videlo v prvem metu. Tudi drugi met sem izvedel preveč na silo. Tretjega pa sem dobro zadel in je bil s tehničnega vidika gledano kar dober, tudi razdalja je bila temu primerna. Sledila sta dva prestopa in zadnji, bolj sproščen met. Zelo sem vesel naslova evropskega prvaka, saj je zame to bila druga največja in najpomembnejša tekma v tej sezoni. Glede na moje rezultate so od mene vsi pričakovali, da bom zmagal. Z veseljem lahko rečem, da mi je uspela dobra serija metov in odličen rezultat za zlato medaljo. To je moja druga zlata medalja z evropskih prvenstev, zelo sem je vesel in tudi ponosen, da sem dosegel ta lep uspeh.« Na poti do zlata je najboljši slovenski atlet lanskega leta najprej uspešno izvedel kvalifikacije, kjer je po prestopu v prvi seriji v drugi vrgel disk 65,59 metra. Najbližje tej daljavi je bil v kvalifikacijah Yauheni Ahutski iz Belorusije, ki je disk vrgel 62,77 metra. Najboljša dvanajsterica se je v soboto zvečer nato pomerila v velikem finalu. Pozornost celotnega tekmovanja je bila usmerjena le na enega metalca - Kristjana Čeha. Izvedel je mete: 65,20 m, prestop, 67,48 m, prestop, prestop in 66,86 metra. Z najdaljšimi metom 67,48 metra je za več kot šest metrov prehitel drugouvrščenega Belorusa Yauhenija Ahutskega, ki je disk vrgel 61,21 metra, medtem ko je tretjeuvr-ščeni Španec Yasiel Sotero disk vrgel 58,07 metra. Že iz teh primerjalnih rezultatov se da videti kvaliteta ptujskega atleta, ki je bil za dva razreda boljši od vseh tekmecev v Talinu in je več kot zasluženo dobil zlato medaljo. V Talinu tudi Žan Viher in Maja Bedrač Dobro delo v Atletskem klub Ptuj je razlog, da so na evropskem prvenstvu v Talinu nastopili trije člani kluba: Kristjan Čeh, Žan Viher in Maja Bedrač. Čeh je svoje delo opravil vrhunsko in je prinesel domov zlato medaljo, medtem ko sta ostala dva mlada atleta tekmovala solidno v skoku v daljino. Za oba je bil to vrhunec letošnje tekmovalne sezone. Najprej je v kvalifikacijah nastopil Žan Viher. V prvi seriji je skočil točno 700 centimetrov, v drugi je prestopil, v tretji pa mu je uspel skok 733 centimetrov. O svojem nastopu je Žan Viher dejal: »Glede na potek celotne sezone, ki zame ni bila najuspešnejša, moram biti z rezultatom 733 zadovoljen. Želel sem si finalni nastop in dodatno priložnost, da se izkažem, vendar mi je to spolzelo iz rok za štiri centimetre. Fizična priprava je bila dobra, so se pa celotno sezono pojavljale kar velike nepravilnosti na tehničnem področju, ki so pripeljale do nekoliko slabših rezultatov. Ne glede na vse težave sem se odločil najpomembnejšo tekmo sezone zajeti z veliko žlico in uživati v vsakem trenutku tekmovanja in druženja s kolegi atleti. Bilo je neverjetno vzdušje na tekmovališču, navijanje in še ena nepozabna izku- Foto: osebni arhiv Europski pruak za mlajše Člane u metu diska Kristjan Čeh šnja v življenju.« Viher je na koncu zasedel petnajsto mesto, s skokom 733 centimetrov pa je bil blizu finala najboljših tekmovalcev. Malo dlje je bila od nastopa v finalu najboljših tekmovalk v skoku v daljino tokrat Maja Bedrač. V izredni konkurenci je za finale zadostoval skok 622 centimetrov. Nadarjena ptujska atletinja je bila precej oddaljena od tega rezultata, saj ji je v kvalifikacijah us- pel le en veljaven skok, dolg 577 centimetrov. Ta jo je popeljal do štiriindvajsetega mesta. O tekmi v Talinu je Maja Bedrač dejala: »Z nastopom na evropskem prvenstvu nisem zadovoljna. Vem, da sem sposobna veliko več, to sem dokazala na preteklih tekmah, ampak sem tokrat vedno naredila zelo majhen prestop. Žal mi je skoka v tretji seriji, saj je bil prav gotovo dolg malo čez šest metrov. Naprej grem z dvignjeno glavo in se veselim naslednje sezone.« Vsi trije člani Atletskega kluba Ptuj si zaslužijo čestitke za svoje nastope na evropskem prvenstvu, pravi po-klon pa si za drugi naslov evropskega prvaka zasluži Kristjan Čeh, saj je ubranil naslov najboljšega metalca diska na stari celini, ki ga je prvič osvojil pred dvema letoma v Cavleju na Švedskem. David Breznik r • .: v " . S4 ' -■-jtefcč m i, iin-ä Foto: osebni arhiv Foto: osebni arhiv Člana ptujskega kluba Kristjan Čeh in Maja Bedrač v Talinu Žan Viher in Maja Bedrač na tekmovališču v Talinu. 14 Štajerski Šport, reportaže torek • 13. julija 2021 Nogomet • NK Aluminij Nogomet • NK Drava Zmaga in poraz Aluminija Aluminij - Rogaška 4:1 ALUMINIJ: Banic (60. Jarc), Puša-ver, Martic, Grajfoner, Ploj, Čermak, Dodlek, Nkama, Kidrič, Bizjak, Peric; igrali so še: Ciganovic, Medved in Sa-gadin. Srečanje je bilo v začetnih dvajsetih minutah dokaj enakovredno, brez pravih priložnosti na eni in drugi strani. V nadaljevanju so rdeče-beli pritisnili, kar se jim je ob koncu polčasa obrestovalo, saj je novinec v kidri-čevski ekipi Jaka Bizjak zadel. V drugi del so bolje krenili gostje iz Rogaške Slatine, po slabih desetih minutah je Alen Ploj kaznoval neodločnost domače obrambe. Po prejetem zadetku so rdeče-beli zaigrali boljše in najprej je v polno nameril Peric, ki je bil v Kidričevem na preizkušnji. V končnici dvoboja sta za izdatno zmago s 4:1 zadela še Medved in Ci-ganovic. Slaven Belupo -Aluminij 3:1 Aluminij: Janžekovič, Krefl, Aze-movic, Bolha, Petek, G. Pečnik, Prša, Marinšek, T. Pečnik, Kadric, Flakus Bosilj; igrali so še: Martic, Čermak, Ploj, Pušaver, Kidrič, Bizjak in Nka-ma. Tekmo bi najprej morali odigrati na enem izmed okoliških igrišč, a je zaradi slabega terena bila prestavljena na pomožno igrišče v Koprivnico. V dokaj izenačenem srečanju so po-vedli gostitelji. Domači napadalec se je po očitnem prepovedanem položaju sam znašel pred kapetanom Luko Janžekovičem in ga premagal. V nadaljevanju so rdeče-beli strnili igro in si priigrali priložnosti (Tilen Pečnik, Kadrič in Flakus), a so bili so nenatančni. Po slabe pol ure igre je glavni sodnik domačim podaril najstrožjo kazen, a je njihov igralec Ivan Krstanovic v duhu fairplaya žogo poslal z igrišča. Tik pred koncem srečanja je z izjemnim strelom zunaj 16-metrskega prostora zadel Tilen Pečnik. V nadaljevanju so gostitelji z enako mero vrnili rdeče-belim, ko je s strelom zunaj kazenskega prostora bila prednost gostiteljev ponovno povišana. Gostitelji so prednost povišali po zmedi kidričevskem kazenskem prostoru. V zaključku tekme varovancem trenerja Oskarja Drob-neta žal ni uspelo zmanjšati poraza. DB Utrip s tekme Aluminij - Rogaška Tenis • Mednarodna turnirja Zidanškova in Rola izpadla v četrtfinalu Teniške igralke, ki so se poslovile v prvem tednu turnirja Grand slam v VVimbledonu, so se hitro usmerile na nov cilj - na turnir serije WTA 250 v Hamburgu. Na njem je tekmovala tudi Tamara Zidanšek (Teniški klub Terme Ptuj) in bila na močnem tekmovanju v Nemčiji celo tretja nosilka. To je pomenilo, da je bila v uvodnem krogu prosta, medtem ko je v drugem krogu zaigrala proti Kristyni Pliškovi. Z njeno sestro Ka-rolino Pliškovo je Tamara Zidanšek izpadla v VVimbledonu, medtem ko je v Hamburgu na peščeni podlagi, ki naši tenisačici bolj ustreza kot trava, premagala češko nasprotnico. 23-letna Tamara je dobila dvoboj z rezultatom 6:3, 3:6 in 6:3. Po skorajda dveh urah dolgem obračunu je pokazala več konstantnosti v igri in predvsem v tretjem, odločilnem nizu je po rešeni break žogici odločneje zaigrala za zmago. Na novo zmago smo upali tudi v četrtfinalu, ko se je Slovenka pomerila z Jule Niemeier. Mlada Nemka, 167. na WTA lestvici, je presenetila Zidanškovo, saj je odlično servirala in vsilila svojo igro v uvodnem nizu za izid 6:2. V drugem nizu je sicer naša tenisačica dvignila nivo igre in imela nekaj priložnosti za preobrat, a je slabo izkoriščala priložnosti za break, kar je pomenilo, da je Niemeierja rešila številne pomembne točke in se je na koncu veselila zmage v drugem nizu z izidom 6:4. Rezultati - WTA 250 Hamburg: 1. krog: Tamara Zidanšek (Slo / TK Terme Ptuj) prosta 2. krog: Tamara Zidanšek (Slo / TK Terme Ptuj) - Kristyna Pliškova (Češ) 6:3, 3:6, 6:3 četrtfinale: Zidanšek (Slo / TK Terme Ptuj)- Jule Niemeier (Nem) 2:6, 4:6 Blaža Rola zaustavil specialist za peščena • . »v v igrišča V minulem tednu je Blaž Rola kar uspešno nastopil na turnirju serije Challenger v Salzburgu z nagradnim skladom 132.280 evrov. Ptujčan je zabeležil zmagi nad Dennisom Novakom in Robertom Carballesom Baenom, medtem ko je izgubil proti Federicu Coriji. V uvodnem krogu je član Teniškega kluba Terme Ptuj premagal Avstrijca Dennisa Novaka. Šlo je za zelo izenačen dvoboj, v katerem je naš tridesetletni igralec v obeh nizih odlično odigral končnico in dobil odločilne točke za zmago s 7:5 in 7:6 (4). Po zmagi proti Avstrijcu v prvem krogu je v drugem krogu imel še močnejšega nasprotnika, saj mu je nasproti mreže stal Roberto Carballes Baeno. Španec in Slovenec sta odigrala zelo dolg obračun, ki je trajal kar dve uri in petinštirideset minut. Prvi niz je stoti igralec sveta vzel Roli z izidom 7:5, v drugem je naš igralec, ki je okrog 160. mesta na svetovni računalniški teniški lestvici, dobil z izidom 6:2, tretji pa je spet pripadel Ptujčanu, ki ga je dobil z izi- Rezultati - Challenger Salzburg: 1. krog: Blaž Rola (Slo / TK Terme Ptuj) - Dennis Novak (Avt) 7:5, 7:6(4) 2. krog: Blaž Rola (Slo / TK Terme Ptuj) - Roberto Car-balles Baena (Špa/5) 5:7, 6:2, 7:6(4) četrtfinale: Blaž Rola (Slo / TK Terme Ptuj) - Federico Coria (Arg/3) 2:6, 6:7(5) »Drava bo igrala napadalen, všečen nogomet« Foto: Črtomir Goznik Pred štirinajstimi dnevi je v Nogometnem klubu Drava Ptuj začel delati nov svetovalec, ki opravlja vlogo trenerja, Perica Ognjenovič. Prve dneve so v klub prihajali znani igralci iz prejšnje sezone in veliko novincev, s katerimi je 'svetovalec' opravil razgovore, sledili pa so prvi treningi in tekme. Zaenkrat gre še za spoznavni del priprav, v katerem bo imel veliko vlogo prav novi trener. Boljšim poznavalcem nogometa je Perica Ognjenovič znano ime, saj je v Sloveniji že deloval v vlogi strokovnega koordinatorja na klopi Gorice. Kot trener je bil selektor srbskih reprezentanc U-17 in U-18, še bolj znan pa je bil kot nogometaša, saj je bil reprezentant Jugoslavije, igral pa je tudi za klube, kot so Crvena zvezda, Real Madrid in Dinamo Kijev. S prihodom srbskih investitorjev v ptujski drugoligaški klub je prišel na Ptuj tudi Perica Ognjenovič. Po drugi prijateljski pripravljalni tekmi proti madžarskemu klubu Kecskemeti FC si je vzel čas za pogovor za Štajerski tednik. Štajerski tednik: Kakšen je vaš prvi vtis o Dravi in njenih igralcih? Perica Ognjenovič: V tem kratkem času, kar sem na Ptuju, zaenkrat šele spoznavam igralce. Na treningih in tekmah želim videti njihovo kvaliteto. Zame so vsi igralci novi in skozi delo se morajo dokazati, da bodo dobili potem priložnost igranja na tekmah. Priprave smo začeli z majhnih številom igralcev, sedaj pa se je stanje že bistveno boljše, saj se ekipa počasi izpopolnjuje. To pomeni, da lahko opravljam z nogometaši želene treninge in postavim igralce na igrišče na prijateljskih pripravljalnih tekmah. Štajerski tednik: Kakšen potencial vidite v ekipi Drave? Perica Ognjenovič: Kolikor sem lahko zaenkrat videl, ima Drava trenutno kar veliko število mladih nadarjenih nogometašev. Na njih bom temeljil, ampak glede na videno v teh dneh na treningih in tekmah se bom kmalu ponovno usedel z vodilnimi možmi kluba in na sestanku se bomo dogovorili o tem, ali je treba pripeljati v ekipo še nekaj kvalitetnih Foto: Črtomir Goznik Strokovni svetovalec NK Drava Ptuj Perica Ognjenovič izkušenih nogometašev. Sam bi si želel, da bi dobili kakšnega preverjenega igralca, ki bi vodil ekipo, saj ima ta velik potencial in vse možnosti za napredovanje. Štajerski tednik: Kaj si od Drave želite v tej sezoni iz rezultatskega vidika? Perica Ognjenovič: Biti moram realen in poudariti, da si želim, da bi se razmere v klubu stabilizirale na igrišču in tudi zunaj njega. Stabilizacija bi pomenila normalno delovanje, ki bo prineslo dobre športne rezultate. Želim si seveda dobre rezultate, ampak moram biti realen in si ne takoj zadati previsokih ciljev. Moj cilj na igrišču bo, da bo Drava igrala napadalen, všečen nogomet in da bo zmagala na čim več tekmah. Štajerski tednik: Kakšen je vaš načrt priprav do začetka prvenstva? Perica Ognjenovic: Čaka nas na- poren trenažni proces in nekaj prijateljskih pripravljalnih tekem. Še enkrat izpostavljam, da si želim, da bi v ekipo dobil še nekaj kvalitetnih igralcev in da bom na tekmah uigra-val ekipo, saj so tekme najboljši pokazatelj pripravljenosti igralcev in ekipe. Štajerski tednik: Kaj prinaša vaš prihod in prihod srbskih investitorjev v pomoč italijanskim za NK Drava? Perica Ognjenovic: Upam, da bomo vsi skupaj delali za dobrobit Drave, saj smo na skupni poti - pomagati ptujskemu klubu. Obljubljam, da bom s svojim strokovnim znanjem naredil vse, kar znam, za dobre rezultate ekipe, ob tem pa upam na dobro sodelovanje in podporo vodilnih ljudi iz kluba. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek je igrala na WTA turnirju v Hamburgu. Ples • Državno prvenstvo v prostem slogu hiphopa Mladi ptujski plesalci uspešni v hiphopu dom 7:6. Napredovanje se je priigral v tie breaku tretjega niza, ki ga je dobil s 7:4. V četrtfinalu je našega teniškega igralca čakal stari znanec Federico Coria. Argentinec, ki je dobil zadnji medsebojni dvoboj na turnirju Challenger v Prostejovu, je bil tudi tokrat boljši. Specialist za peščeno podlago je prvi niz dobil gladko s 6:2, v drugem pa zmagal s 7:6. Blaž Rola je v drugem nizu zaigral bistveno bolje in je imel svoje priložnosti za preobrat, a je zapravil nekaj priložnosti za osvojen niz in v tie breaku je Coria zmagal z rezultatom 7:5. David Breznik Državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih v Medvodah je bilo v prostem slogu hiphopa (hiphop freestyle) izvedeno v ekipnem formacijskem delu, za pare in posameznike. Udeležilo se ga je tudi štiriintrideset članov Plesne šole Samba. Med njimi so prevladovali člani mariborske Sambe, katere članska formacija C.O.R.E. (20 plesalcev) je zasedla drugo mesto, članski par Vanesa Majerič in Nejc Strelec pa sta prav tako osvojila drugo mesto. Ptujska skupina C.O.R.E. juniors - mladinska formacija, ki jo trenira Jure Krajnc, je zelo solidno odplesala in je med štirinajstimi ekipami zasedla enajsto mesto. V mladinski kategoriji parov sta bili iz ptujske skupine sedmi Maja Urbančič in Izabela Lampret, medtem ko sta enajsto mesto zasedli Lana Frida in Klara Plesalci ptujske mladinske formacije C.O.R.E. juniors so bili Alja Horvat, Ana Angel, Gaj Vinter, Iza Frangež, Izabela Lampret, Kiara Krajnc, Kimi Kuhar, Klara Bezjak, Lana Frida Ajdič, Lili Fridauer, Neja Štih, Sara Žižek in Tiara Ivnik. Ptujska skupina Plesne šole Samba Foto: Jure Krajnc Bezjak. S solističnimi nastopi pa so se izmed ptujskih plesalcev izkazali še Larisa Bezjak, Lili Fridauer, Maja Urbančič, Kimi Kuhar, Gaj Vinter, Izabela Lampret in Alja Horvat. Za mlade ptujske plesalce je bil nastop v Medvodah na državnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih pravi izziv, a so ga dobro prestali ter uživali v plesanju in medsebojnem druženju. David Breznik torek m 13. julija 2021 Šport TEDNIK 15 Šport mladih Športni tabor na Ptujskem morju V prvem julijskem tednu je Brodarsko društvo Ranca Ptuj organiziralo športni tabor na Ptujskem morju. Trinajst otrok iz Ptuja, Maribora in Slovenskih Konjic je preživelo pet čudovitih dni, zanje so organizatorji pripravili vsak dan zelo privlačen program. Program je v osnovi vseboval osnove učenja jadranja in veslanja na mirnih vodah. Te osnove so jim na Ptujskem jezeru podajali Pija Soršak, Matic Korošec, Emil Mesarič in vodja tabora Urša Križanec. Prava akcija je bila vsak dan tudi na »kopnem«, saj so se otroci veliko družili, igrali različne ekipne športe in družabne igre ter se naučili marsikaj zanimivega o Ptujskem jezeru in naravi okoli njega. Najbolj so otroci v starosti od sedem do trinajst let uživali v jadranju in veslanju, ob tem pa lahko dodamo, da so se občasno ob veliki vročini tudi malo »ohladili« v reki Dravi. Po končanem športnem taboru je predsednik Brodarskega društva Ranca Ptuj vsem udeležencem predal diplomo za uspešno udejstvova-nje na športnem taboru, prav tako pa jih je povabil, da se še naprej pri njih ukvarjajo s treniranjem vodnih športov. Glede na navdušenje mladih je pričakovati, da bodo ptujski rancarji imeli nekaj novih jadralcev in veslačev, ki so prve korake v ta športa naredili na odlično izpeljanem športnem taboru, pod katerega se je kot organizator podpisalo Brodarsko društvo Ranca Ptuj. David Breznik Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru Spominski dirki v vitrine KK Ljutomer Na prvi dirki letošnje kasaške sezone na ljutomerskem hipodromu so največ uspeha poželi gostitelji, ki so v sedmih dirkah slavili na kar šestih, tudi v najpomembnejših -spominski dirki Mirka Hanžekoviča in Janka Makoterja. Prime MS, 4-letni žrebec na vajetih Mitje Slaviča (KK Ljutomer), je zmagal v Hanžekovičevi spominski dirki. Na 2100 metrov dolgi stezi je dosegel kilometrski čas 1:19,0. Na 2. mesto se je uvrstil Marion Mark (Janko Sagaj, KK Ljutomer) -1:19,9, tretja pa je bila 4-letna kobila Malvazija B Tomažič (Borut Zaletel, KK Stožice Ljubljana) -1:21,5. Lanski zmagovalec derbija Ma-ugli (Janko Sagaj, KK Ljutomer) je dobil spominsko dirko Janka Makoterja. Na 2100 metrov dolgi stezi je dosegel kilometrski čas 1:16,4. Spominska dirka Mirka Hanžekoviča je pripadla M. Slaviču s Prime MS. Karate • Pregledno tekmovanje Karateisti nastopili na pregledni tekmi Karateisti KZ WKSA SLO z gosti iz Sevnice in Mislinje so se po dolgi pav-zi zaradi pandemije ponovno zbrali na manjšem preglednem tekmovanju v karateju. Tekmovanje je bilo priprava pred prihajajočim svetovnim prvenstvom v Romuniji, ki bo konec septembra 2021 v mestu Cluj - Napo-ca. Kandidati za nastop v Romuniji v slovenski reprezentanci so v borbah Grega Širovnik, Gašper Širovnik, Jakob Mohorko, Matevž Peklar, Blaž Mohorko in Zara Sitar ter v katah Ronja Lutz, Zara Sitar, Matevž Pek- lar, Jakob Mohorko in Blaž Mohorko. Večina naštetih tekmovalcev se je predstavila na pregledni karate tekmi v Pernici, na kateri so po pričakovanjih največ uspeha imeli tekmovalci iz Murske Sobote in domači klub Pernica. Tekmovanje je potekalo na enem borišču, organizacija je bila brezhibna in v skladu s predpisi NIJZ. Posebej velja izpostaviti nekatere tekmovalce Karate kluba Shofukan Kidričevo, ki so se izkazali v borbah. Prva mesta so osvojili Grega Širovnik, Gašper Širovnik in Udeleženci in izvajalci športnega tabora Foto: arhiv BD Ranca Ptuj Powerlifting • Državno prvenstvo Analin (Mitja Slavic, KK Ljutomer) je bila druga (1:16,5), Vittorina Jet (Dušan Zorko, KD Krim) pa tretja (1:16,9). Zmagovalci preostalih dirk so postali Dear Abby (Viktor Dolin-šek, KK Stožice, Ljubljana), Orea (Mojca Nushi, Fjori (Saša Seršen), Magic Look (Janko Sagaj) in Peli (Marko Slana, vsi KK Ljutomer). NŠ Katja Babič druga v državi v klasičnem troboju moči Najboljši slovenski tekmovalci in tekmovalke so se zbrali na Vrhniki na državnem prvenstvu v powerliftingu. Tekmovanja v dvigovanju uteži se je udeležilo 87 tekmovalcev, 27 dvigovalk in 60 dvigovalcev. Državna prvaka v disciplini klasični troboj moči sta postala Urban Mur in Nuša Železnik. Nuša je osvojila 90,71 točke, medtem ko je bila na drugem mestu Katjo Babič, ki je zbrala 87,13 točke. Katja tekmuje za KDU Olimpi-ja Ljubljana, prihaja pa iz Župečje vasi in je v zadnjih letih najboljša športnica občine Kidričevo. Z njo smo se na kratko pogovarjali o njenem ponovnem nastopu na tekmovanju in ciljih za prihodnost v povverliftingu. Štajerski tednik: V letu 2019 ste se odločali končati športno kariero - zakaj? Katja Babič: Nesrečna poškodba na treningu in kar dolga rehabilitacija sta mi precej zbili motivacijo do treniranja in željo po tekmovanjih. Po nekoliko daljšem premoru pa sem spoznala, da je zame pomembna tako dobra kondicijska pripravljenost kot tudi trening za moč. Trenutno uspešno usklajujem hojo v hribe in powerlifing, pri tem pa zelo uživam in se dobro počutim. Štajerski tednik: Kako ste opravila s tekmo na državnem prvenstvu? Katja Babič: Bila sem odlično pripravljena. Cilj je bil doseči normo, ki bi me popeljala na evropsko prvenstvo. Z drugim poskusom mrtvega dviga 150,5 kilograma sem popravila državni rekord, s tem pa sem se tudi kvalificirala na prvenstvo. Štajerski tednik: Kaj vas čaka v nadaljevanju sezone? Katja Babič: Uspešna vrnitev na tekmovalni oder je dobra popotnica za naprej. V nadaljevanju sezone me čakajo priprave na evropsko prvenstvo, ki bo konec leta na Švedske. David Breznik Jakob Mohorko. Pri najmlajših sta opozorila nase Ronja Lutz in Naj Ahec z zlatom v katah posamezno, srebro so osvojili Miha Barovič, Nace Mohorko in Zara Sitar, bron pa Matic Barovič, Jakob Mohorko in Neža Mohorko. Gre za lep uspeh kidričevskih karateistov, ki v glavnem trenirajo pod vodstvom Ljuba Javorška. Mlade tekmovalce čaka v septembru podoben pregledni turnir, na katerem se bodo pomerile tudi klubske ekipe. David Breznik Pikado m Državno prvenstvo v klasičnem pikadu Odlični nastopi Makolčank V Mariboru je pod okriljem PiZS -klasični pikado potekalo dvodnevno 11. državno prvenstvo. Za naslov državnih prvakov se je borilo 310 igralcev in igralk v sedmih disciplinah. Med članicami posamezno je naslov državne prvakinje osvojila Valentina Dolničar (PK Lovrek Ma-kole), podprvakinja je postala Nina Vavtar (PK Kamnik), tretje mesto pa sta si razdelili Nikolaja Progar (PK Lovrek Makole) in Mojca Mužič (PK Kamnik). Med člani posamezno si je naslov državnega prvaka z izvrstno igro priigral Mitja Habjan (PK Baza Hoče). Med mladinci (U18) so se na prvih mestih znašli člani ekipe Top Gun Gr-lava: 1. Luka Marinič, 2. Uroš Žalik, 3. Kaja Viher in Martina Žalik. Državna prvaka v moških parih sta postala Mitja Habjan in Benjamin Pratnemer (PK Baza Hoče), v ženski konkurenci pa Nina Vavtar in Mojca Mužič (PK Kamnik). Po napetih bojih ekipnega tekmovanja si je naslov državnih prvakov v moški konkurenci priborila ekipa PK Baza 1 (PK Baza Hoče), pri ženskah pa ekipa Power team (PK Lovrek Makole). UR Foto: arhiv Shofukan Kidričevo Starejši člani Shofukan Kidričevo Pri ženskah je v ekipni konkurenci slavila ekipa Power team (PK Lovrek Makole). Foto: NS 16 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 13. julija 2021 Podravje, Ptuj • Počitniške delavnice Nova znanja in izkušnje Počitniške delavnice v organizaciji Centra interesnih dejavnosti Ptuj so v polnem teku. Njihov nabor je precej širok, od učenja tujih jezikov do šole rolanja, vožnje s kolesom po grbinah, plesa, ustvarjanja, lončarstva in delavnice animiranega filma pa vse do vsakoletnih uličnih delavnic. Iz parka so se otroci preselili na Rimsko ploščad, naslednji teden pa bodo v Kvedrovi ulici. Da bi poletne počitnice preživeli kar se da kakovostno, v Centru interesnih dejavnosti za otroke in mladostnike organizirajo počitniške delavnice. Glede na vsebino so namenjene različnim starostnim skupinam. Najširši krog udeležencev zmeraj zajamejo tradicionalne ulične delavnice, ki potekajo na različnih lokacijah. Minuli teden so se otroci družili v mestnem parku, kjer so se igrali in ustvarjali, ta teden so se preselili na Rimsko ploščad, naslednji se selijo v Kvedrovo ulico, nato v Arbajterjevo, zadnji julijski teden pa zaključijo v Ljudskem vrtu. Na vseh teh lokacijah delavnice potekajo pet dni, od ponedeljka do petka. Izvaja jih športno-rekreacijsko društvo Eleja bratov Malek. Tudi letos otrokom ponujajo različen nabor dejavnosti, od ustvarjanja do športnih in družabnih iger. „Prvi odzivi po teh dveh tednih so odlični. Letos smo se odločili obuditi igre, ki smo se jih igrali nekoč: Človek, ne jezi se, frizbi in podobno. Seveda del počitnic še vedno ostajajo cirkuške vragolije, lokostrelstvo, ustvarjalnice ipd.," pravita Gašper in Miha Malek. Vsakodnevno jih je na delavnicah obiskalo okrog 20 otrok, največ, tudi do 70, pa jih pričakujejo v Ljudskem vrtu. Glede na izkušnje je namreč to najbolje obiskana lokacija. Prijava ni potrebna, za vse udeležence pa so povsem brezplačne. Kaj še ponujajo letos Sočasno tudi letos CID Ptuj ponuja kar nekaj zanimivih in poučnih drugih delavnic. Prejšnji teden so si otroci lahko brezplačno v mestnem kinu ogledali kar pet filmov. Sočasno je potekal tečaj hipho-pa. V naslednjem tednu nadaljujejo učenje nemščine in počitniško lončarstvo. Sledile bodo delavnice izdelovanja letalskih modelov, mala šola rolanja in vožnje s kolesom po grbinah, delavnica indijskega plesa, urice italijanščine, poletna šola boksa, likovna delavnica, kreativno recikliranje, delavnica cirkuških veščin in delavnica animiranega filma. „Poseben nabor delavnic bo letos namenjen mladim. Čakajo jih delavnica javnega nastopanja, kantavtorska delavnica, slikarska delavnica in delavnica eksperimentalnega filma, pa še dva termina delavnice spoznavanja virtualnega sveta," izpostavljajo v CID Ptuj. Z izjemo poletnih uličnih delavnic je za vse drugo potrebna predhodna prijava. Cena tedenskega tečaja (praviloma deseturnega) znaša od 10 do 15 evrov, nekatere, kot je denimo enodnevna delavnica ustvarjanja virtualnega sveta, pa so brezplačne; ta je namenjena otrokom, starejšim od 12 let. Otroci se na delavnicah počutijo odlično, veliko se družijo, obenem pa pridobijo znanje z različnih področij in na ta način kakovostno preživljajo počitnice. Dženana Kmetec www.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Ptuj • Pogovor z dr. Jožetom Ostercem, prvim kmetijskim ministrom „Danes primanjkuje dialoga, strpnega pogovora" „Z veseljem se spominjam dogodkov v času osamosvajanja Slovenije. Takrat sicer ni bilo lahko, dogajalo seje marsikaj. Ko sem šel zjutraj v službo, nisem vedel, ali bom zvečer šel domov ali ne. Vesel sem, da smo takrat uspeli, da smo se znali dogovoriti za skupen cilj, ga zasledovati, ne glede na versko, svetovnonazorsko in politično pripadnost. To je bil pogoj, da smo lahko uspeli. Danes nam primanjkuje dialog, strpen pogovor. Nič ni narobe, če ljudje različno mislijo. Pomembno je, da so dovolj zreli, dovolj modri, da se znajo dogovoriti za skupne cilje, ki so koristni za narod, za državo. Nesporno je, da imamo Slovenci največjo perspektivo v svoji državi, vključeni v EU. To bi morali zasledovati z vsemi cilji," je prof. dr. Jože Osterc povedal ob nedavnem obisku Ptuja, ko je bil slavnostni govornik ob odprtju ptujske sončne ure. Pravega odgovora na vprašanje o tem, zakaj je v Sloveniji danes toliko nestrpnosti, toliko razdvojenosti, nima. Veliko se jih oglaša ob praznovanju 30. obletnice samostojne Slovenije. Zelo malo ali pa skoraj nič se o tem, kako smo prišli do lastne države, ne govori v šolah. „Mlade je treba navdušiti za svojo državo. Če za to ne vzgojiš mladih, potem tudi kot zreli državljani ne bodo imeli pravega odnosa do svoje države. Svojim potomcem smo dolžni povedati, kako smo do države prišli, da se bodo znali pravilno obnašati in jo ohraniti. Zame je praznik državnosti, posebej letošnja 30-letnica samostojnosti, velik praznik. Če si pri njenem nastajanju sodeloval, ti ni vseeno, kaj se danes dogaja z njo. Takrat ni bilo lahko. Odgovoren sem bil za preskrbo trgovin, za hrano skupaj s pokojnim ministrom Bastlom, ki je bil odgovoren za trgovino. V času vojne sva se dnevno usklajevala, kako trgovine napolniti, da ljudi ne bo skrbelo, ali bo kakšne dobrine zmanjkalo. V državnih skladiščih smo imeli za pol leta rezerv hrane. Za vse to je bilo treba poskrbeti. Danes vidim, da ni bilo zaman, saj smo marsikaj dosegli, vendar bi lahko še več," je prepričan Jože Osterc. Družinske kmetije -prihodnost slovenskega kmetijstva Kmetijstvo je v tridesetih letih samostojne Slovenije doseglo velik napredek, velik razvoj. Marsikaj se da za njegov razvoj dobiti tudi iz EU, na primer podpore. Morda pri tem premalo upoštevamo naše specifične razmere in preveč podlegamo nekaterim makroekonomskim pogledom, ki so se v tem času uveljavili v Evropi. „Naše kmetijstvo se ne more primerjati s severnonemškim ali francoskim, lahko pa se primerja z avstrijskim, švicarskim, tudi z nekaterimi deli Bavarske. Predvsem bi se morale razvijati družinske kmetije, ki so nosilke kmetovanja v tako razgibanem okolju, kot je Slovenija. V Halozah ne morete narediti velike 100-hektarske kmetije, tu so mogoče le majhne kmetije, če želite obdelati zemljo in ohraniti kultivi-ranost pokrajine. To pa je tisto, kar nas dela edinstvene in kar je lahko za nas v prihodnje zelo koristno. V času svojega ministrovanja sem si za cilj postavil, da moramo doseči vsaj 80 do 85-odstotno stopnjo samooskrbe; dosegli smo praktično 90-odstotno. To je bilo v letu 1991 zelo pomembno. To je treba znati ceniti, to je treba znati pospeševati. Ni vse samo v denarju, zelo pomembno ga je pravilno usmerjati, treba pa je tudi ljudem dopovedovati, jih ohrabriti za takšen način kmetovanja, ki je koristen za državo," je Jože Osterc povedal o tem, v kateri smeri bi se moralo razvijati slovensko kmetijstvo. Tesna povezanost s Ptujem Za projekt Dobrote slovenskih kmetij, ki se je oblikoval na pobudo TD Ptuj in ga je kot minister Foto: Črtomir Goznik Prof. dr. Jože Osterc, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v osamosvojitveni vladi RS: „Nesporno je, da imamo Slovenci največjo perspektivo v svoji državi, vključeni v EU." pomagal vzpostavljati, pravi, da se dobro razvija. Za Petra Priboži-ča, predsednika organizacijskega odbora tega projekta, ki se je v trenutnih razmerah preimenoval v festival dobrot slovenskih kmetij, ima samo pohvalne besede. Vesel je, da uspeva njegovemu nekdanjemu študentu, na to bi bil vsak profesor ponosen, je poudaril. Nekdanja ravnateljica Gimnazije Ptuj Meta Puklavec pa je spomnila na to, da ima dr. Jože Osterc skupaj s takratnim ministrom za šolstvo dr. Slavkom Gabrom tudi velike zasluge, da je takratna ptujska kmetijska šola pridobila šolsko posestvo na Grajenščaku. Brez šolskega posestva ne more biti dobre kmetijske šole, rad še danes poudari ob različnih priložnostih. Prof. dr. Jože Osterc danes predvsem veliko bere. Sodeluje tudi pri pripravi terminološkega slovarja za živinorejo, najdete pa ga lahko tudi pri delu v vinogradu in sadovnjaku. MG Maribor • Obeležje na Stolnem vrhu bo treba prenoviti Minister Hojs v upravljanje prejel križ Notranji minister Aleš Hojs, ki opravlja tudi nalogo predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), je pred dnevi v upravo prejel spomenik samostojni Sloveniji - križ nad mestom. 1/ »V • • I »VI • »Križ je iz lesa in že lani je bil totalno gnil ...« Minister Hojs pa ne bo imel prav lahkega dela. Med pobudami, kako izboljšati Maribor, najdemo zapis domačinke Edite iz oktobra lani, ki pravi, da bi bilo treba obeležje v celoti obnoviti in lesen križ morda nadomestiti s kamnitim, kot so to storili v Strunjanu: »Križ je iz lesa in že lani je bil totalno gnil, v spodnjem delu so vstavljali drug les, da bi zapolnili lesno gnilobo. Po dalj časa trajajočem iskanju in prošnjah so dejansko križ v spodnjem delu premazali. Ta premaz spet odstopa, saj ne drži na nagniti podlagi. Potrebna bi bila temeljita obnova in zaščita tudi višje od enega metra. Ker gre za križ, ki za Maribor predstavlja velik dogodek iz zgodovine, menim, da je to nujno potrebno.« Robert Marin Foto: SDS Maribor Pobudo, da Slovenski krščanski demokrati postavijo križ kot simbol slovenske osamosvojitve, je pred 25 leti dal danes 92-letni Alojz Senekovič iz Počehove, tudi eden od ustanovnih članov stranke SDS, ki je za spomenik tudi več let skrbel. Ob 30. obletnici samostojnosti pa je križ dobil novega upravljavca - samega notranjega ministra Aleša Hojsa. Slavnostne prireditve so se poleg ministra Hojsa udeležile še nekateri znani obrazi slovenske politike; Franc Kangler, Marijan Podobnik in Božo Predalič, šentiljski župnik Igor Ignacij Novak pa je križ tudi blagoslovil. Minister Hojs je v imenu Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) podpisal posebno listino, s katero je VSO od stranke SLS v upravljanje prejel križ, ki po navedbah nekaterih velja za edini spomenik samostojni Sloveniji. In katere pristojnosti oziroma obveznosti bo imel minister Hojs do obeležja na Stolnem vrhu nad Mariborom? »Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve - VSO, katerega predsednik je gospod Hojs, bo skrbelo za vzdrževanje ter vse, kar je v zvezi s tem potrebno, da se spomenik ohrani,« so za Novice Svet24 sporočili iz kabineta notranjega ministrstva. Foto: DK Štajerski TEDNIK torek • 13. julija 2021 Nasveti Štajerski 17 Zeleni nasveti Zastiranje tal - čemu in s čim? Letošnje leto se je res pričelo peklensko: najprej veliko premrzlo, zdaj veliko prevroče. Ne samo mi, zelo trpijo tudi rastline in ne boste verjeli, tudi zemlja. Struktura zemlje pod mikroskopom je nekoliko drugačna kakor tista, ki jo vidimo v roki. Želeno je, da je zemlja sestavljena iz 50 % mineralnih delcev, od tega naj bi bilo za vrtnine vsaj 3 % in največ 6 % organske snovi. Vendar mora biti poleg mineralnih, trdnih delcev v mešanici na naši dlani tudi 25 % vode in 24 % zraka. Le v taki zemlji se bodo korenine naših rastlin dobro počutile, rastline pa bodo zdrave in odporne. Takšno sestavo zemlje zagotavljajo organski delci, ki majhne delce mineralov lepijo med seboj v obroče. Znotraj teh obročev tudi v zelo mokri zemlji ostane nekaj zraka, na njih pa se zelo dolgo v suhi zemlji držijo molekule hranil in predvsem vode. Vsaka hoja in obdelava mokre zemlje, pa tudi poletna globoka obdelava presuhe zemlje te obroče polomi. Enako se zgodi, ko dež v poletnih nevihtah močno tolče po tleh, po goli zemlji, ki je je na naših vrtovih veliko - posebej tam, kjer sproti izpulimo vsak plevel, ne dovolimo cvetlicam in zeliščem, da bi se razraščale tudi med vrsticami zelenjave. Teh vrtov pa je pri nas največ. Po nevihtah običajno spet sledi pripekanje sonca, ki potem zabetonira našo zemljo. V takšnih tleh se korenine ne razraščajo, rastline ne dobijo toliko hranil, kolikor bi jih iz dobro založene zemlje na naših vrtovih lahko, težave so hitro na vidiku. Če pa potem zemljo s tako porušeno strukturo še namoči dež, voda ne more dobro odtekati v globino. Včasih odteče po zbiti površini in s sabo odnese rodovitno plast, včasih pa kar stoji in tam s seveda korenine rastlin propadejo. Prva in poglavitna vloga zastirke je, da preprečuje takšno uničevanje, sesedanje zemlje. V poletnem času obdrži zemljo rahlo, nezbito in s tem v njej najboljše pogoje za rast in razvoj korenine naših rastlin. Zakaj je zastiranje tal še koristno Iz gole, nepokrite zemlje voda v poletni vročini zelo hitro izhlapeva, že dan po dežju je spet suho. Ste se kdaj vprašali zakaj? Eden izmed vzrokov je sicer naveden že: če je porušena struktura zemlje, ni obročev, potem se molekule vode, ko pade dež, ne zadržijo v območju korenin, večina vode odteče po površini. Z zastiranjem tal ohranimo dobro strukturo zemlje. Pa ne samo to. Zastirka preprečuje tudi izhlapevanje vode v ozračje. Tla tako dalj časa ostanejo vlažna. Zastiranje tal poleg zadrževanja vlage v tleh zemljo tudi senči. Zemlja je hladnejša, korenine vrtnin imajo boljše pogoje za rast in sprejem hranil. Ja, tudi hranil rastlina pri previsokih temperaturah ne sprejema pravilno. V hladnejši in vlažnejši zemlji se ohranja veliko več mikroorganizmov, ti pa so pomembni pri tem, da imajo rastline ves čas na razpolago dovolj hranil. Spomladi so tla, prekrita na primer s slamo ali senom, tudi veliko toplejša, korenine se razvijajo hitreje. Nekatere zastirke lahko preprečujejo škodljivcem dostop do naših vrtnin, tega vpliva seveda tudi ne gre zanemariti. Naravne zastirke so obenem gnojilo za tla, zelene pa tudi za rastline. V bistvu organsko maso kompostiramo kar na vrtu. S tem ostane v tleh veliko humusa. Iz sokov zelenih rastlin, če uporabljamo le-te, so na razpolago tudi hranila za vrtnine, okoli katerih smo naložili zeleno maso. Zastiramo s svežimi in suhimi rastlinami Sama menim, da na vrt na prostem folije ne sodijo, saj je na vsakem vrtu veliko naravnih materialov, ki jih lahko v ta namen uporabimo. Spomladi tla najbolje ogreje slama. Ta čez dan sprejema sončne žarke in potem ponoči greje rastline in zemljo. Seno se ogreva nekaj manj, a še vedno je primerno za zastiranje in ogrevanje tal. Na okrasnih gredicah predvsem v jeseni uporabimo suho listje. Tudi za prekrivanje golih gred pred zimo je povsem primerno. Izogibamo se le listju hrasta in oreha, saj V poletni vročini so primernejše zelene zastirke. Uporabljamo pokošene sveže rastline, najpogosteje kar travo z domače zelenice. Paziti je treba le, da zelena masa ne gnije, ampak prepereva. Pokošena trava naj se nekaj časa - kakšen dan -suši, da ovene. Še bolje pa je, da jo damo na vrt kar takoj, saj je v soku, ki izteka in razrezanih listov, tudi nekaj hranil. Vendar naslednji dan po potrebi to travo malo premečemo, privzdignemo, da ne bo gnila, in se spri-jela v trdo, neprepustno kepo. Poleg pokošene trave lahko uporabljamo tudi druge pokošene rastline, tudi zelene ostanke stročnic, deteljo, celo cikorijo (endivija, radič). Nekatere zastirke odganjajo škodljivce Najbolj uporabna je zastirka iz listov bezga, gozdne praproti ali bele gorjušice. Seveda mora biti sveža, zelena. Preko nje rdeči polži zelo neradi lezejo in navadno ne napadajo naših vrtnin. Manj znano je, da listi paradižnika preganjajo škodljive gosenice, metulje, pa tudi bolhače od naših kapusnic. Zelena zastirka bele gorjušice, pa tudi kapucink zmanjšuje število strun v tleh. Seveda to ni rešitev, če je strun že veliko, vendar je dobra pomoč, da se ne bodo razmnožile tudi na vašem vrtu. Za boj proti škodljivcem je treba zeleno zastirko vedno znova obnavljati, saj deluje le s svojim neprijetnim vonjem in sokovi. Suha ne deluje več. Mša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak vsebuje veliko tanina, ki negativno vpliva na mikroorganizme v tleh. 1 Foto: Miša Pušenjak Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK cvetačna kremna kostna juha z rezanci, prežganka, bučke juha, špageti po kumarice v omaki, v omaki, pečen bolonjsko, solata, koketi, čokoladni mlad krompir, jogurt s sadjem kipnik pečene hrenovke ('hobotnice'), skutni zavitek Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK grahova juha, testenine z drobtinami, zelena solata s kumarami, palačinke SOBOTA zelenjavna juha, polpete v omaki, pire krompir, kumarična solata, sadje NEDELJA PONEDELJEK čebulna juha, svinjina zelenjavno-mesna z mladim krompirjem enolončnica, buhtlji pod peko, zelenjava (paradižnik, paprika, kumare), slano pecivo s semeni Slani keksi Sestavine: 500 g moke, 200 ml olja, 200 ml piva, 100 g sončnična semena (ali mešanica semen), 200 g sezama, 6 g kumine, 1 žlička soli, 1 pecilni prašek. Pečico segrejemo na 180 °C. Vse naštete sestavine zmešamo v testo. Razdelimo ga na tri enake dele za lažje valjanje. Razvaljamo na debelino vsaj / cm. S kozarcem izrežemo pecivo poljubne velikosti. Pečemo 20 do 25 minut, da se keksi rahlo rjavkasto obarvajo. Okusni so ob kakšni pijači. Polpeti v paradižnikovi omaki Sestavine: 2 manjši čebuli, 1 manjše jajce, 250 g mešanega mletega mesa, 1,5 dl pretlače-nega paradižnika, rezina starega kruha (ali 2 žlici drobtin), olje, sol, poper, 1 goveja kocka za juho. V večjo skledo zdrobimo kruh na čim manjše kose, dodamo meso, jajce, sol in poper po okusu. Sestavine zgnetemo, kot bi delali testo. Ko so lepo povezane, oblikujemo polpete. V globlji posodi na olju popražimo polpete na obeh straneh. Prestavimo jih posode na krožnik. V isto olje damo na drobno narezano čebulo in jo popražimo. Dodamo paradižnik in govejo kocko ter zalijemo z vodo. Premešamo, dodamo pražene polpete in dušimo 30 minut. Proti koncu kuhanja dodamo še sol in poper po okusu. 18 Štajerski Na sceni torek • 13. julija 2021 Skrinja domačih viž - ANsambeL Občutek Narodno-zabavna glasba z občutkom Ansambel Občutek Ansambel Občutek je nastal čisto po naključju. Z željo po igranju v duetu je harmonikar Mitja Župevc pristopil do basista Matica Kozoleta. Po prvem srečanju sta objavila posnetek na Instagramu in dobila ponudbo za še enega člana, kitarista Aleša Goriška. Kmalu po tem pa so medse povabili še četrtega člana, Marka Zagmajstra, ki v ansamblu skrbi za visoke tone. Na narodno-zabavnem odru so dve leti, prihajajo pa iz Posavja. „Igramo zelo velik spekter slovenske narodno-zabavne glasbe, poleg tega pa igramo tudi slovensko in nekdanjo jugo zabavno glasbo, vključujemo pa tudi druge tuje hite. Poslušalcem želimo ugo- diti s široko paleto glasbe, zato je naš repertoar zelo mešan. Aktivni smo tudi pri ustvarjanju svoje glasbe. Prva skladba, s katero smo se predstavili javnosti, je bila priredba polke Ne bom te prosil, za katero smo posneli tudi videospot. Skladbica je bila pri poslušalcih zelo lepo sprejeta. Kmalu smo izdali prvo avtorsko skladbo, polko za naslovom Polka z občutkom, za katero smo prav tako posneli videospot. Za nas so glasbo ustvarili predvsem drugi avtorji, prav tako besedila. Pri glasbi sodelujemo s Petrom Finkom in Gregorjem Gramcem, z besedili pa nam pomagata Anita Zupanc in Matej Kocjančič. Na zalogi imamo še nekaj skladb, ki čakajo, da jih posnamemo v studiu," je v imenu ansambla Občutek povedal Mitja Župevc. Prizadevajo si, da njihova glasba ohranja pristen zven narodno-zabavne glasbe. Ustvarjajo unikatno glasbo z željo, da si jih poslušalci lažje vtisnejo v spomin. Nastopajo po vsej Sloveniji, od Primorske do Prekmurja. Igrajo na različnih prireditvah in ob različnih priložnostih, pri tem pa hudomušno dodajo, da je edino na ločitvi njihova cene dvojna. Četudi so skupaj na sceni še zelo kratek čas, jim prigod z nastopov ne manjka. Lani decembra so npr. doma pozabili stojalo za klaviatu- Foto: zasebni arhiv re, va nastop prišli brez njega, na srečo pa so si ga lahko sposodili že pri sosednji hiši. Prav tako ne bodo pozabili odlične družbe na veselici v Cerkljah ob Krki, kje so imeli polno plesišče, svojo rundo igranja pa so podaljšali kar na tri ure v enem kosu. „Glede slovensko narodne--zabavne scene in njenih smeri ima zagotovo vsak posameznik svoje mnenje. Če pa pogledamo današnje novejše skladbe, se te zelo razlikujejo od tistih malo starejših. Menimo, da s tem ni nič narobe, vendar pa ne smemo pozabiti na tiste starejše zimzelene skladbe, ki so zaznamovale vzpon naše narodno-zabavne glasbe," so povedali člani ansambla Občutek. Glede festivaloe narodno-za-bavne glasbe so si enotni, da so zelo dobrodošli. Pomembni so zato, da se lahko predstaviš širšemu občinstvu, da se spoznaš z drugimi ansambli, ki se prav tako trudijo prispevati v zakladnico slovenske narodno-zabavne glasbe. „Tudi mi želimo, da bi se udeležili ptujskega festivala, če bi prejeli vabilo, to bi nam zagotovo pomenilo zelo veliko. Za prihodnost imamo veliko načrtov. Že avgusta želimo izdati novo skladbo, še eno pa v zimskem času. V letu 2022 pa se želimo udeležiti tudi katerega od festivalov na-rodno-zabavne glasbe," je Mitja Župevc predstavil njihove načrte do konca tega in v prihodnjem letu. Seveda pa v tem času ne bo manjkalo takšnih in drugačnih nastopov. MG Ormož • Razstava stripov Borisa Novaka v Knjižnici Ormož Risanje stripa je tek na dolge proge Na literarnem večeru v Knjižnici Franca Ksavra Meška v Ormožu se je minuli teden predstavil risar stripov Boris Novak, ki ustvarja stripe kot samostojna likovna dela. Njegov strip Sloven v knjižni obliki je leta 2019 na natečaju za naj stripovsko izdajo med več kot 80 izdajami zasedel 10. mesto. Boris tudi slika z oljem na platno in izdeluje like iz žgane gline. Razstava stripov Borisa Novaka v ormoški knjižnici »Za stripe sem se začel zanimati, ko še nisem prav vedel za sebe,« je povedal Boris Novak, čigar ustvarjal-ska pot se je, kot sam pravi, začela s prebiranjem in gledanjem stripov. Kot slikar se je najprej preizkusil v klasičnem risanju, pri tem pa naletel na ugoden odziv okolice; to mu je vlivalo pogum za nadaljnje delo. Zanimala ga je anatomija človeškega telesa in živali, predvsem konj, kar je po mnenju umetnika idealno in potrebno za stvaritev stripa. Novak svoje izdelke promovira v Sloveniji, pa tudi po drugih državah, predvsem na Hrvaškem. Preko socialnih omrežij se udeležuje večjih festivalov, kot so Leskovačke smotre v Srbiji. »Drugi včasih vidijo več kot jaz sam« V pogovoru med Sandro Jan-žekovič in umetnikom je bilo sli- vzpodbudi. Župan moje prejšnje občine Razkrižje se je zelo dobro odzval, pa tudi središki župan mi je pomagal pri tej samozaložbi,« je med smehom povedal Novak. So stripi aktualni tudi danes? »Včasih so stripi, kot je Zvitorepec, v Sloveniji izhajali v nakladi 60 tisoč izvodov na mesec, sedaj so čisto drugi časi. Srbija je v času Jugoslavije naše območje še kar pokrivala s svojimi stripi, ko pa smo se odcepili, je vse skupaj zamrlo,« je povedal stripar, ki svojih stvaritev ne ponuja po nobenih knjigarnah in trafikah. 1. in 2. del Slovena je izšel v butični izdaji 100 izvodov, zaloga pa je po raznih srečanjih striparjev prav hitro pošla. »Najprej moraš imeti zgodbo v glavi in jo potem spraviš na papir, nakar je treba nastaviti 'storybo- ard' - snemalno knjigo, kadre, saj se ročnega risanja ne moreš lotiti kar tako. Sledi nadaljevanje stran za stranjo, kar je dolgotrajen proces. Narediti je treba tudi skicirko, opraviti postopek tuširanja in re-tuširanja ...«, je svoje ustvarjanje predstavil Boris Novak in dodal, da je en del stripa Sloven ob risanju eno do dve uri na dan nastajal pol leta. Darja Žganec Horvat sati, da bralec pri prebiranju stripa dobi občutek, da epizoda Karolina predstavlja umetnikovo biografijo, saj je ob natančni analizi risb moč videti tri junake, ki predstavljajo naše tri občine, glavni junak pa je Novak. Grbi na junakih in okolica - Kerenčičev trg v raznih perspektivah - so promocija za naše kraje in našo občino. »Izdelek je izpeljan tudi malce marketinško, mogoče katerega župana moje delo Samouk risar stripov Boris Novak, umetnostna zgodovinarka Sandra Janžekovič in Milica Šavora, direktorica Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Foto: DZH Foto: DZH torek • 13. julija 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Ormož • Slovesnost ob 30. obletnici vojne V spomin braniteljem meje Minuli konec tedna je pred ormoško grajsko pristavo potekala slovesnost v spomin na 30. obletnico dogodkov v boju za samostojno Slovenijo. Pripravili so jo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ormož, Policijsko veteransko društvo Maribor - Odbor Ormož in Občina Ormož. Foto: DZH Spominsko ploščo so odkrili: takratni poveljnik protidiverzantskega voda TO Ormož Janko Zadravec, župan občine Ormož Danijel Vrbnjak in Ivan Kuharič, predstavnik veteranskega društva Sever Maribor -Odbor Ormož. Pred osrednjo slovesnostjo sta delegaciji Območne ZVVS Ormož in Gasilske zveze Ormož položili cvetje pred pomnikom osamosvojitvene vojne v Gomili pri Kogu. V pozdravnem nagovoruse je župan Danijel Vrbnjak zahvalil vsem, ki so se borili in tvegali svoje življenje za Slovenijo. Zgodovinsko dogajanje je predstavil predsednik Zgodovinskega društva Ormož Anton Luskovič, ki skupaj z drugimi člani društva skrbi za ohranitev spomina na pomembne dogodke iz naše preteklosti. Predsednik OZVVS Miran Fišer in podpredsednik ZVVS Venčeslav Ogrinc sta najzaslužnejšim podelila plakete in zahvalne listine. Srebrne plakete so prejeli Božo Jauše-vec, Marko Kočevar, Ivan Puklavec, Franc Puklavec in Branko Škrinjar, zahvalni listini pa Zgodovinsko društvo Ormož in Strelsko društvo Katja od Svetega Tomaža. Na osrednji proslavi so odkrili tudi spominsko ploščo. V kulturnem programu so nastopili: pihalni kvintet KD Ormož, folklorna skupina KD Obrež in Ivan Švajgl, častni član OZVVS, člani Radio kluba Ormož pa so prikazali delovanje radijskih zvez po sistemu ARON, ki ga radioamaterji uporabljajo v primeru nesreč. Darja Žganec Horvat Ormož • Predavanje za turistične vodnike Turistični vodniki in vojna 1991 V organizaciji ormoškega Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport je potekalo predavanje o vojnih dogodkih pred 30 leti, ki sta ga za lokalne turistične vodnike izvedla veterana Janko Zadravec in Miran Fišer. Maruša Mohorko, Blanka Kosi Raušl, Monika Ivanuša, Stanko lvanu-ša, Sandra Janžekovič, Miran Fišer in Andrej Vršič Oba veterana sta udeležencem nanizala bojne dogodke, pa tudi ozadje delovanja obrambnih sil - Teritorialne obrambe in Milice. Informacije, ki so jih prisotni dobili iz prve roke, so zanimiva in bogata popotnica za delo vsakega turističnega vodnika. Veterana Janko Zadravec in Miran Fišer sta na zanimiv način in z zgodovinsko podprtimi viri predstavila razmere, ki so vladale v Sloveniji v letih 1990 in 1991, jugoslovansko politično in vojaško ravnanje in obrambne priprave slovenskih obrambnih sil. Podrobno sta predstavila vojne dogodke na območju nekdanje občine Ormož. Med njimi sta izpostavila zaustavitev oklepne kolone na ormoškem mostu, pogajanja predstavnikov obrambnih sil z oficirji JLA in bojni spopad na ormoškem mostu ter posledice, ki so nastale na območju železniške postaje in Ormoža v celoti. Turistični vodniki so lahko spoznali tudi dogodke v centru mesta, ko je bila ustavljena oklepna kolona JLA pri barikadi Tima, pa vse do umika sil JLA po neuspešnem poskusu preboja barikade. Svoje spomine in doživljanje vojne leta 1991 so predstavili tudi turistični vodniki. Darja Žganec Horvat Dornava • Okrogla miza o življenju in smrti Smrti ne smemo doživljati kot neuspeh »Umiranje za veliko večino še vedno predstavlja velik tabu. Dolgotrajno bolnim uporabnikom je to način življenja, nam pa področje dela, saj je koncept paliativne oskrbe del strokovnega pristopa. Paliativna oskrba še vedno nima dovolj velike pozornosti, še posebej na področju dela oseb s posebnimi potrebami. Najbrž tudi zato, ker gre za mlajše osebe, ponekod tudi za majhne otroke. Smrti ne smemo doživljati kot neuspeh, ampak kot del življenja in našega dela,« je v uvodu povedala direktorica ZUDV Dornava Ivanka Limonšek. »Naše stanovalce smo vsak dan znova učili, kako živeti v skupnosti, naenkrat pa smo jih iz te skupnosti morali odstraniti, da smo jih lahko zavarovali. V njih je bil strah, kaj se dogaja, saj so bili popolnoma izločeni iz lokalnega življenja,« je povedala Mateja Šacer, vodja stanovanjskih skupin, in dodala, kako srečni so bili, saj v prvem valu ni bilo nobene okužbe, so pa doživeli toliko večji šok, ko so 1. novembra dobili obvestilo, da se je sicer z majhnimi simptomi tudi pri njih začelo. Tako starši kot otroci (uporabniki ZUDV) so v času izolacije, ki je trajala več mesecev, doživljali izjemne stiske, je poudarila tudi direktorica Limonškova. Medicinska sestra Stanka Vuzem je povedala, da so sestre, varuhinje in drugi sodelavci zelo senzibilni, pomoč pa jim nudi tudi društvo Hospic. »Doživljali smo stiske svojcev, ki pogovora o zadnjih dnevih s svojimi najbližjimi niso zmogli. Imeli smo občutek, da bi bilo dobro, če se mati in sin zbližata, si povesta, da se imata rada, da sin potrebuje bližino matere, saj jim mi tega ne moremo nadomestiti. Prišli celo smo tako daleč, da je uporabnik izbral, kaj bo imel oblečeno na pogrebu in katera slika naj bo izbrana.« Paliativni načrt »Širša, laična javnost to razume zelo narobe in res jemlje črno-be-lo, češ da se delajo seznami, kdo se bo in kdo se ne bo zdravil. Pa dejansko sploh ne vejo, kaj palia-tivni načrt pomeni,« je pojasnila dr. Vesna Zupan, strokovnjakinja za paliativno oskrbo. Paliativni načrt ni nekaj, kjer boš rekel: tega bolnika bomo dali na ventilator, tega pa ne, ta bo dobival antibiotik, oni bo dobil transfuzijo, ta pa ne. Paliativni načrt je dokument, ki poseže v osebnostno področje in pove, kaj si je nekdo, ko je bil zdrav, želel, kako je takrat živel, kakšne vrednote so mu bile pomembne in da tudi sam takrat, še ko je bil relativno v redu, pove zase, kaj bi želel zase ob koncu živ- Na okrogli mizi so sodelovali: Mateja Šacer, Ivanka Limonšek, dr. Vesna Zupan, Stanka Vuzem in Slavko Bolčevič. Ijenja. Zagotovo to ni nekaj statičnega, to so dinamične stvari, ki se spreminjajo.« »Življenja ne podaljšujemo na silo« Zupanova je še povedala, da nikakor ni prav, če se smrt bolnika smatra kot neuspeh zdravnika: »Naša generacija zdravnikov je bila vzgajana, bojim pa se, da je tudi današnja, da je smrt bolnika za zdravnika neuspeh. Če je nekaj, kar nam je narava dala enako kot rojstvo na eni strani tudi naš konec in smrt na drugi strani, za človeka neuspeh, potem se človek enači z bogom. Nismo bogovi! Ob vsem tem, kar današnja medicina in tehnika omogočata, znata in zmoreta, ne želimo povzročati nekega dodatnega trpljenja in življenja ne podaljšujemo na silo, ampak pustimo naravi, da gre na neki stopnji svojo pot. To ne pomeni, da dvignemo roke od bolnika, ampak enostavno podpremo tok osnovne življenjske sile, da gre po svoji poti, kar telo še zmore, da lajšamo predvsem fizične težave in da je čim manj tega trpljenja, » je še povedala dr. Vesna Zupan. Ko človek več noče jesti in piti - pomeni, da je konec? Po besedah dr. Zupanove se včasih res zgodi, da se človek tako odloči: »Dejansko pa je fiziološki proces aktivnega umiranja ob kroničnih boleznih takšen, da vsi organi postopoma umirajo. Najlažje je to primerjati z rakom. Ne glede na to, na katerem organu je primarni rak, začnejo v fazi umiranja možgani prvi odpovedovati, to pa se kaže z motnjami zavesti, ko pacient vedno več spi in so možgani vedno manj aktivni. V zadnjih treh dneh, ko možgani ugašajo, dejansko pride do tega, da refleks požiranja ugasne in ljudje niso več zmožni jesti. Ko ugasne center za požiranje, se življenje začne iztekati. Po navadi gre za zadnjih 72 ur, običajno še malo manj.« Pogrešajo sistemski pristop paliativne oskrbe v domovih Direktorica Limonškova je še povedala, da se zaposleni v zavodih, kjer bivajo osebe z motnjami v du- ševnem razvoju, vse bolj zavedajo pomena izobraževanja na področju paliativne oskrbe za zagotavljanje celostne obravnave posameznika. »Centri za usposabljanje in varstveno-delovni centri želimo na tem področju narediti korak naprej v smislu strokovne obravnave, ki bo usmerjena v celostno vodenja posameznika v zadnjem času njegove bolezni in bo poleg lajšanja telesnih simptomov upoštevala tudi njegovo duševno in duhovno doživljanje. Današnja okrogla miza je pokazala, da se kljub pomanjkanju sistemskega pristopa na področju paliativne oskrbe v Zavodu Dornava dela dobro, predvsem pa individualno. Kljub vsemu imamo tudi zaposleni svoje stiske in jih bomo morali vsak po svoje predelati, saj je naše področje dela takšno, da moramo sprejemati izgube pri delu, tudi kadar gre za majhne otroke in mladostnike. Vzpostavljen sistem paliativne oskrbe v zavodu bo omogočal varno in kakovostno obravnavo uporabnikom, nudil podporo svojcem in bližnjim ter varno, strokovno okolje za zaposlene.« Darja Žganec Horvat Podravje • Projekt Poni za vse s poslovnimi idejami Podjetniško usposabljanje zaključilo še 22 oseb Podjetniško usposabljanje v okviru programa Poni Podravje, ki ga izvaja Regionalna razvojna agencija (RRA) Podravje - Maribor z Znanstvenoraziskovalnim središčem (ZRS) Bistra Ptuj ter Razvojno agencijo Slovenske gorice, je junija zaključila druga skupina udeležencev. V skupini je 22 oseb ob podpori mentorjev razvijalo svoje podjetniške ideje. Udeleženci so zaključili usposabljanje z enotnim mnenjem, da bodo ob pridobljenem znanju, izkušnjah ter s pogumom in motivacijo ustvarili uspešne podjetniške zgodbe. Od skupno 22 udeležencev se jih je 12 usposabljalo pod okriljem RRA Podravje - Maribor, šest v okviru ZRS Bistra Ptuj, štirje udeleženci pa so znanje pridobivali na Razvojni agenciji Slovenske gorice. Projekt Poni Podravje je model podjetniškega usposabljanja, v okviru katerega udeleženci pod okriljem mentorjev izpopolnijo podjetniško znanje in sposobnosti. Udeležencem ponuja štirimesečno redno zaposlitev, v okviru katere lahko celostno razvijajo svojo podjetniško idejo, izdelajo poslovni model, analizo trga, se seznanijo s finančnim vidikom podjetništva ter vzpostavijo nove poslovne odnose in sodelovanje. V projekt se lahko ne glede na starost ali stopnjo izobrazbe vključijo vsi, ki imajo poslovno idejo in imajo stalno ali začasno bivališče v podravski regiji. Sta Foto: Profimedia/M24 20 Štajerski Križem kražem petek • 16. julija 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Tai'an (29.) Tai'an (kitajsko: je mesto v provinci Šandong in leži približno sedemdeset kilometrov zahodno od mesteca Laiwu, kjer živim zadnja dva meseca. Tai'an je tudi eno prvih mest, ki sem jih obiskala na Kitajskem. Po vsej državi je poznano po gori Tai, po kateri je dobilo svoje ime. V kitajščini Tai (B) pomeni "pomemben", poimenovanje Tai'an pa izhaja iz starodavnega reka: "Če je gora Tai varna, potem so varna štiri morja (svet)" — pismenka £ (an) v dobesednem prevodu pomeni mir. Kitajci pravijo, da obstaja pet Velikih gora: Tai Shan, Hua Shan, Heng Shan Bei, Heng Shan Nan in Son Shan (Shan; Llj = gora). V tradicionalni kitajski religiji namreč poznajo pet glavnih kozmičnih božanstev, ki so povezana z vrhovnim nebeškim bogom. Ko sem neko Kitajko povprašala o tem, je samo zamahnila z roko in dejala: "To je pomembna gora, to je vse." Nato se je ozrla v nebo in zamrmrala: "Tai, Tai." Gora Tai letno privabi nekaj milijonov romarjev. Glede na zgodovinske zapise gre za sveto mesto, ki so ga pogosto obiskovali tudi cesarji. Pisatelji in pesniki so sem prihajali po navdih, da bi zlagali pesmi in pisali zgodbe ter eseje, slikarji pa, da bi našli inspiracijo za svoje slike ali risbe. Jaz sem v mesto Tai'an prišla le na obisk k prijateljici. Za goro Tai sem pred tem sicer že slišala, vendar se mi ni sanjalo, da zaseda tako pomembno mesto v kitajski kulturi (uvrščena je tudi na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine UNESCO). Iz nevednosti sem Taian, ki leži na južni strani znamenite gore, ima nekaj več kot 5,5 milijona prebivalcev. Foto: Mateja Toplak Foto: Mateja Toplak Gora Tai je z nekaj več kot tisoč petsto metri najvišji vrh v provinci Šandong in velja za eno najpomembnejših romarskih središč na Kitajskem. Na fotografiji: gora Tai v jutranjih meglicah. tako namesto vzpona po 6.660 stopnicah na Tai Shan pohajkovala po mestu, ki leži ob njegovem vznožju. Prijateljica Valerija, pri kateri sem stanovala, pa je poskrbela za to, da mi je mesto, kljub temu da ga nisem opazovala z vrha te znamenite gore, ostalo v lepem spominu. Klatili sva po naključnih ulicah, se smehljali prodajalcem, ki so nama AVTOR: MATJAŽ HLADNIK PREDVA-JALNIK ZVOKAZ MAGNETN. TRAKU IZVAJANJE AKROBACIJ H ALGAS KREME- LUPINICO nasa igralka (ana) MIRNO, ZADOVOLJNO ŽIVLJENJE TV VODITELJICA (ALENKA) THOMAS ENQVIST PESEM HVALNICA MIM, MIMIKA STROKOVNJAK ZA ETIKO TEHNIKA GLOBOKEGA TISKA Z JEKLENE PLOŠČE ZEMLJEVID ZAAVTO-MOBILISTE NALOG Z ODREDBO, UKAZ PRIKRITJE DAVKOV figura kraj pod frusko goro OCET PLATNEN PRTIČNA RAMENIH ŽUPNIKA NASA PEVKA (TINKARA) OSTRI DEL CEPINA ŽITO, KI DA SIVO MOKO ÍRKAX PLIN V ozračju OSKAR KOGOJ peu c. POSODA SANfNA ZA VZGOJO MNIIM V0DN|H|N PUSTNA PESEM KOPENSKIH HOLM REDEK, NEGOVAN GOZD ČILOST, KREPKOST INTERPRETS JAPONSKI VULKAN rudi Seugo premični del čelade IGRALKA KRAJNC BAGOLA tv vodit. sircaros ZNAK ZATON ENICA, ENOJKA IGRALKA RINA MESTO V TEKSASU PREBIVALKA VASI ELZA BUDAU MARIBORSKA TOVARNA KOROŠKI GLASBENIK (FREjïl) SMUČAR MLEKUŽ KONEC ŽIVLJENJA RDEČA CVETICA, NAGRLIN PREBIVAL. POLARNIH DEŽEL EVE ARDEN ŽULJ, OTlSČANEC CIGAN PODSTREŠNA IZBICA FILMSKI DELAVEC RUMENO-RJAVA BARVA PRIHOD V GOSTE BARACK OBAMA CIMA, POGANJEK ZGORNJI DEL STOPALA HAVAJSKI FILMSKI IGRALEC (JASON; AQUAMAN) Je posebno športno oblačilo, ki se nosi pri vadbi karateja. V splošni uporabi se ga je oprijelo ime kimono, kar je nepravilno, saj je kimono drugačne vrste oblačilo. To oblačilo je ena izmed vrst keikogijev (japonska oznaka, ki pomeni oblačilo za vadbo). Osnovan je bil na podlagi oblačil pri judu, judogijev, a je zaradi veliko manjše količine metov, padcev in vlečenja za oblačilo v nasprotju z judom krojen širše ter iz precej lažje tkanine; s tem omogoča karateistu večjo gibljivost in hitrost. Tkanina, iz katere je krojen, je večinoma beljeno bombažno platno, od 90. let naprej pa tudi blago iz mešanice bombaža, poliestra in drugih umetnih vlaken. Sestavljen je iz treh kosov oblačil: uvagi (zgornji del, suknjič), zubon (hlače) in obi (pas). AMIKT - platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena, DIATOMEJA - alga s kremenasto lupinico, MASKERATA - renesančna pustna pesem, ki se je pela ali uprizarjala pri pustnih sprevodih poskušali prodati mačka v žaklju (čeprav bi na Kitajskem ta rek lahko vzeli dobesedno, gre tukaj za prispodobo), in vstopale v rustikalne trgovinice s takšnimi ali drugačnimi zakladi. Na tržnici sva nato nakupili sestavine za večerjo in povabili še njene prijatelje. Ti so po večini Juž-noafričani, tako je večerja dobila poseben aromatičen pridih. Ena izmed punc je namreč s sabo privlekla celo vrečko začimb, ki jih je nato na veliko vsipala v lonce. Nekaj čudnega zelenja je padlo na solato, riž pa je spominjal na mavrične barve. A jedi ... so bile odlične! Nek fant je kasneje od nekod privlekel zvočnike, tako smo večer začinili še s karaokami. Zvočniki so pristali na balkonu in ženice pod nami so kar vriskale od navdušenja. Namesto da bi nas poskusile utišati, so z nami prepevale. Kitajskim popevkam, ki smo jih mi zapeli z "na, na na", so pripele besedila. Drobno dekle, ki je sedelo v kotu in bilo večino časa tiho, se mi je, ko sem se naveličala petja, približalo in začelo gladiti moje lase. "Ti lahko naredim afriško kito?" me je vprašala. Prikimala sem, ona pa je že trgala del svoje obleke. Dolg kos blaga je nato spretno zavila in spletla v trdno kito. "Zdaj si ena izmed nas," je rekla. Ko sem se vrnila v Laiwu, so me povprašali, kakšen je bil vzpon (ne da bi me katera od sodelavk na to goro opozorila pred odhodom!). Očitno sem res kot tisti popotnik, ki gre zato, da gre, velikokrat pa nima pojma kam ali zakaj. Znameniti rek, ki sem ga prebrala nedavno, to še potrdi: "Popotnik vidi, kar vidi, turist pa vidi tisto, kar je prišel pogledat." No, naslednjič bom v Tai'anu turist, ki se povzpne po tistih šest tisoč šeststo šestdesetih stopnicah! S sabo pa bom vzela še nove prijatelje. Eden izmed mostov v centru mesta, odet v pisane barve Foto: Mateja Toplak KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 20. julija 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Nasmejmo se skupaj Zadnje čase ugotavljam, da postajam nestrpen. Ne do česarkoli, pač pa do šlamparije pri rabi slovenskega jezika. Spomnim se daljnih časov svojega šolanja. Takrat je bil ful v modi boj proti nemškim popačenkam. Očitno uspešen, kajti danes najbrž mlada generacija ne uporablja besed, kot so šporhet, šnajctehl, miššaufla, furtoh, tuhant... - besed, ki so bile del našega mladostnega besedišča. Nekdaj popularno nemščino je danes zamenjala anglo-amerikanščina. Pa če bi jo v pogovornem jeziku mladih, bi človek še razumel. Je pač IN vse, kar je prišlo z one strani Atlantika - od glasbe do filmov, od hrane do pijače. Z izvozom svoje »kulture« (če je vse to, kar pride od tam, res kultura) in svojih vrednot so nas bolj podjarmili, kot bi nas s kakršnokoli fizično prisilo. Mladi bi se prisili itak uprli, podlegli pa so kokakoli in hamburgerju. Ampak kot sem rekel: če bi ta amerikanizacija jezika ostala na nivoju vsakdanjih klepetov, bi še nekako šlo. Ampak ne: amerikanščina se je vtihotapila prav povsod. Tako imamo v našem okolju turistično destinacijo 'Visit Ravno polje', od nedavnega imamo v 'Qcentru' en 'Barber Shop', glavna nagrada je 'jackpot', avtomobila vam več nihče ne zna ponuditi brez zvenečega angleškega stavka na koncu ('Simply clever', 'Drive together' ...), da o raznih hranah v stilu mekčikn, mekdonalds, mekburger ne govorimo. Ampak včasih se ob nekaterih imenih človek tudi nasmeje. Zlasti če jih kak nadebudni tujeljubec prenese v naše okolje. Pri nas sicer še nisem kupoval vodke z okusom breskve - ampak če veste, da se breskev po angleško reče 'peach', potem ne bodite presenečeni, ko boste na polici našli breskovo vodko 'peachka'. No, saj tudi pivnica 'Dick Liquor' tistih, ki se vsaj malo spoznajo na angleške 'grde' besede, ne bi pritegnila. Ali pa zdaj, ko toliko govorimo o pitni vodi, ste vedeli, da je v tujini podjetje za filtre za vodo z imenom Brita Pizda? Bi zaupali odvetniški pisarni 'Shupak & Co.'? Pa trenirat v 'Shofukan' (karkoli že to pomeni) najbrž ne bo šel vsakdo ... Naj živi vse, kar je tuje! Se včasih vsaj malo nasmejemo! Vaš Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 2 7 6 9 8 9 1 7 6 3 4 1 2 1 7 3 4 8 2 1 7 2 5 7 8 4 3 2 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ©© € OO Bik ©©© €€€ O Dvojcka €€ O Rak ©©© €€ OOO Lev ©© €€€ O Devica ©©© € OOO Tehtnica ©© €€€ O Škorpijon ¥¥ © €€ 0 Strelec ©©© €€€ 00 Kozorog ¥¥ ©© € OOO Vodnar ¥¥ © €€€ 0 Ribi ¥¥ ©© € OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 13. do 19. julija 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Hrvaška • Konec ljubezenske zgodbe Poginila znana štorklja Malena Najbolj znana hrvaška ljubezenska zgodba iz živalskega sveta, o štorkljah Maleni in Klepetanu, se je po 19 letih končala. Dolgoletni skrbnik para štorkelj, upokojeni šolski hišnik Stjepan Vokic iz vasi Brodski Varoš v Slavoniji, je potrdil, daje Malena konec junija poginila. Vokic je zanjo skrbel kar 28 let. Foto: S. Vokič/M24 Ljubezensko zgodbo o Maleni in Klepetanu so na Hrvaškem spremljali kot telenovelo. Novica o smrti štorklje je tako užalostila mnoge, še posebej v Brodskem Varošu, kjer je imel par svoje gnezdo. Povprečna življenjska doba štorkelj sicer znaša 35 let. Vokic je pojasnil, da so se zdravstvene težave Malene začele v začetku junija, ko ni želela več ne jesti ne piti. "Klepetan je bil ves čas ob njej, a pomagati ji ni mogel niti veterinar," je povedal Vokic in dodal, da so na zdravstveno stanje Malene - med drugim je imela revmo krila - vplivale tudi vremenske razmere, saj je prejšnjo zimo tudi pri temperaturah pod ničlo valila jajca. Potrdil je, da je Malena poginila 29. junija v 29. letu življenja ter da jo je pokopal na kraju, na katerem je vedno čakala svojega Klepetana. Klepetan medtem še vedno vsak dan obiskuje njuno gnezdo. Vokic sicer meni, da bo samec zagotovo našel nove prijateljice med štorkljami. Pričakuje, da se bo naslednjo pomlad znova vrnil v gnezdo v Brodskem Varošu. Klepetan je v gnezdo k Maleni prvič priletel spomladi 2002 in se od takrat iz Južne Afrike k njej vračal vsako pomlad. Na Hrvaškem so o tej ganljivi zgodbi posneli dokumentarni film z naslovom Starec in štorklja. Sta Hrvaška • Preplah med kopalci na Reki Morski pes ob obali Ob eni znanih mestnih plaž na Reki na Hrvaškem so konec minulega tedna zagledali morskega psa, dolgega približno meter in pol. Menijo, da gre za modrega morskega psa, ki praviloma ne napada ljudi. Morskega psa so posneli ob plaži Ružicevo na Reki. Na objavljeni fotografiji, ki jo je posnela obiskovalka plaže, je videti manjšega morskega psa, ki plava le nekaj metrov od obale. Ženska, ki je posredovala fotografijo, je dejala, da se nihče izmed kopalcev ni ustrašil. Modri morski pes je ena izmed 29 vrst morskih psov, ki živijo v Jadranu. Lahko doseže velikost do štirih metrov, povprečno pa tehta okoli 50 kilogramov. Napadi na ljudi so zelo redki, človeka bi lahko napadel le, če bi začutil kri. Sta Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. 0.0., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 19. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Nena Kocuvan, 2255 Vitomarci. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 13. julija 2021 na morju v dru b Radte Tednika Ptu i n skup! ne ATP Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 28. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZORi Informacije in rezervacije: % . .t Skupina ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. t* ^ K ' ' U# ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI : : NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. i ^^^tmdidmaini dopust v dmi^ , tftutiu-treMto* ^ skupin* <*W>- VELA LUKA - KORČULA (5. - 10. 10. 2021) m- - datum odhoda 5.10.2021 ob 23. uri - vrnitev 10.10.2021 -živa glasba vse dni izleta -vsak večer družabne igre velika nagradna igra m: - ■ss l¡¡ Wsm R&m irajte Čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbe Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP! /J ATP %£AD,oPTUI štajerskiTEDHIIL AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244150, patricija.atp@gmail.com. posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik. Brezplačno boste na morju lahk° uživali vse poletne sobote do 28. 8. 2021 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 4.9. 2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! Štajerski radioPTUI torek • 13. julija 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 TOREK 13. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica, pon. 8:25 Lovec na vampirje »D«, 2. del 10:10 Obzornik TV Dravograd 11:10 Idealna linija 11:25 Cista umetnost - julij 12:00 Ptujska kronika 12:35 Pogled nazaj 13:00 Glasba za vse, 13:30 70 let dr. Ljudevita Pivka 14:25 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:35 Glasbena osmica (slo) 19:05 Pomurski tednik 19:35 Pogled nazaj 20:00 Ptujska kronika 20:35 Cista umetnost - julij 21:05 Charlie Chaplin 22:00 Ptujska kronika 22:35 Utrip Ormoža 00:20 Videostrani ČETRTEK 15. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:20 Večerja za eno osebo 8:35 Na vse ali nič 10:05 Obzornik TV Dravograd 11:05 Pogled nazaj 11:30 Glasba za vse 12:00 Ptujska kronika 12:30 Cista umetnost-julij 13:00 Izgubljen, da najden 14:25 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Portal 18:40 70 let dr. Ljudevita Pivka 19:30 Idealna linija 19:45 Potovanje na luno 20:00 Ptujska kronika 20:30 Glasbena osmica (slo.) 21:00 Pogled nazaj 21:25 Cista umetnost-julij 22:00 Ptujska kronika 22:30 Glasba za vse 23:00 Kapitan Kidd PISANA • ZABAVNA ■ AKTUALNA SREDA 14. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:25 Risanke 9:25 Skok v poletje 10:55 Čista umetnost-julij 11:25 Pogled nazaj 11:50 Mali Prim 12:00 Ptujska kronika 12:35 Vsega je kriva Nina 13:55 Glasba za vse 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (tuja) 19:00 Pogled nazaj 19:25 Pomurski tednik 20:00 Ptujska kronika 20:30 Cista umetnost-julij 20:55 Obzornik TV Dravograd 22:00 Ptujska kronika 22:30 Utrip Ormoža 00:20 Videostrani api 00:50 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 031 684 8 i,lnfo@petv.tv,www.petv.tv P telemach r=kl [»ll.l.nil Ta ' Jj|i l PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Kdo so novi lastnikij^i "luksuznihjaht, P" vezanj if vslovenskih marinahfstm* št SLOVENSKE ELITE ¡¿i^â" * «Ä4 -1 ■ww.reporter.si JAHTE SLOVENSKE ELITE Kdo so novi lastniki luksuznih plovil v slovenskih marinah MATEJ AVBELJ Nad stanjem v Sloveniji sem razočaran ERIK BRECELJ Zbolevamo in umiramo po nepotrebnem! MARTIN STREL Leonardo DiCaprio in Michael Phelps bi plavala z mano Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika, zase alijo kot Izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! A 1 1 u 1l£F ppm H IZ VSEBINE j F Kmstt* miWKsimaJifSpSpj^Ui») i «TO ***,,„ sr.* fui. ». junij» i 579 c,** « t PETO aSlSflCiHSKO POtiT Jž V O0C1WI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah ÊÉ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistem! HsSh£§r |p!M trlZIT §§| S; §gSSSS|g§-S iÈS'iMËi "•sf- " "*3 Milan Kneževič kandidat kSSme! za sekretarja medobčinskega i""" z™ sveta ZKS Maribor skis S ma Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM KMETIJO v občinah Hajdina, Videm in okolici. Tel. 041 881 643. NAJAMEM kmetijske površine. Plačilo od 300 € naprej. Tel. 041 881 643. PRODAM kvalitetne okrogle bale sena in kvalitetno koruzo; za koruzo brezplačen prevoz. Tel. 041 542 325 ali 02 793 66 61. NEPREMIČNINE PRODAMO lepo obnovljeno hišo na Ptuju, na lepi lokaciji, na veliki parceli, vsa infrastruktura. Cena 110.000,00 €. Tel. 070 270 130. Robert Sirec, Ptuj, Dornavska c. 1b, roj. 1961 - umrl 1. julija 2021; Stanislav Feguš, Ptuj, Štrafelova ul. 18, roj. 1934 - umrl 2. julija 2021; Jernej Cvetko, Majšperk 38a, roj. 1947 - umrl 4. julija 2021; Franc Obran, Maribor, Trg Dušana Kvedra 10, roj. 1939 - umrl 4. julija 2021; Rozalija Pešec, roj. Krajnc, Ptuj, Potrčeva c. 42, roj. 1933 - umrla 4. julija 2021; Janez Horvat, Jablovec 6, roj. 1951 - umrl 5. julija 2021; Ana Krivec, roj. Krivec, Nadole 53, roj. 1960 - umrla 5. julija 2021; Ivanka Korošec, roj. Bol car, Strelci 1a, roj. 1950 - umrla 6. julija 2021; Milan Štalzer, Orešje 90, roj. 1951 - umrl 6. julija 2021. VOZILA PRODAM audi A6 TDI, letnik 2005, srebrne barve, izredno lepo ohranjen. Tel. 070 270 130. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.d I i b.si Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Pro SIGMA PLUS ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNIMI PREDNOSTI ZA VAS energetska neodvisnost, 10- letneHkUSlI plačate le figijfkomied porabljeno inMBUvedeno energijo, Made, in EU, 080 88 55) preprbs TOREK, 13. iulii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Pesem nas združuje Benedikt 2015 10:45 30 let društva Sonček Ptuj 11:45 Utrip Ormoža 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Državno srečanje OFS, Majšperk 2018 20:00 Majšperk - Grajsko ocenjevanje vin 21:00 TV prodaja 22:00 Tadej Kampl, Koncert Habits 23:20 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK S P SREDA, 14. iulii 00:00 Video strani 08:00 jutranja telovadba 08:30 Kronika iz občine Hajdina 09:40 Žetev pšenice v Ziatoličju 10:20 40 let oračev in 50 let pevcev Kopačev 12:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Žetev pšenice v Ziatoličju 18:40 Valeta OŠ Cerkvenjak - Vitomarci 20:00 Prvo sveto obhajilo na Hajdini 21:20 Koncert ob 10 letnici Tanje_Žagar 23:00 Video strani TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@slptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.slptv.si ČETRTEK. 15. iulii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Veseloigra - Moža je zatajila 10:00 TV prodaja 11:00 26. Lukarski praznik, Dornava 2019 12:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:45 Otroci pojejo Slovenske pesmi 2014 20:00 Ob dnevu državnosti na Polenšaku 21:00 Kimavčevi večeri, Ptuj 2013 23:00 Video strani Spodnje Podravje • Energijski napitki so lahko usodni za otroke in mladostnike m f1 1* V V* • • 1 • • V Mladina vse preveč uživa energijske pijače Tudi na Ptujskem vse več mladih posega po energijskih pijačah. Po besedah Tatjane Vaupotič Zemljič, ravnateljice OŠ Ljudski vrt Ptuj, ta problem še posebej izstopa v letošnjem šolskem letu. Opažajo namreč, da mladostniki prekomerno kupujejo in uživajo energijske napitke. Eksplozijo prodaje energijskih pijač Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije opozarjajo, daje eksplozija prodaje energijskih pijač javnozdravstveni problem. Globalni trg njihove prodaje se naglo povečuje, leta 2013 je bil vreden okoli 39 milijard, napoved za leto 2021je 61 milijard dolarjev. Foto: Shutterstock/M24 Energijske pijače zelo škodljive za zobe Redno pitje energijskih pijač lahko poškoduje sklenino zob zaradi dodanih kislin, ki imajo izjemno nizek pH, podoben želodčni kislini. Zato tudi zobozdravniki v čim večji meri odsvetujejo njihovo uživanje. »Sploh ne vemo, kako naj se te problematike lotimo, saj njihovo uživanje ni prepovedano, je pa vsekakor odsvetovano. Ob tem je zelo zaskrbljujoče dejstvo, da gre za zelo nevarne pijače. V začetku junija smo lahko v medijih zasledili primer 13-le- tnika iz Zagreba, kije zaradi posledic uživanja energijskih pijač izgubil življenje,« je povedala Vaupotič Zemlji-čeva in dodala, da tudi starši ne bi smeli dovoliti pitja energijskih pijač. Njihova uporaba se je po mnenju nekaterih strokovnjakov v zadnjem letu močno povečala zaradi izobraževanja na daljavo. Mladi so večino šolskega leta preživeli doma, pred zasloni. Šolski delavci so poročali, da so zaradi učenja na daljavo izgubili motivacijo za delo in opravljanje šolskih obveznosti. Posledično so postale energijske pijače priročna oblika hitrega reševanja telesnih, miselnih in energijskih stisk - iz telesa naj bi pomagale iztisniti čim več energije. Kot so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), močno odsvetujejo uživanje energijskim pijač otrokom in mladostnikom, ker vsebujejo veliko preveč kofeina. »Tvegana skupina so otroci in mladostniki, ki so še posebej občutljivi na kofein, saj je razpolovni čas pri njih daljši, zato so možni škodljivi učinki na jetrih. Otroci in mladostniki so zaradi nižje telesne teže toksikološko izpostavljeni bistveno večjim količinam sestavin, kot so kofein, taurin in glukonolak-ton v primerjavi z odraslimi. Pri akutnih odmerkih 5 mg/kg telesne teže (npr. 2 enoti energijske pijače z 80 mg kofeina na 30 kg telesne teže) lahko razvijejo povišano živčno vzburjenost, nervozo in tesnobo.« Do 14-krat več kofeina kot v kokakoli V energijskih pijačah je lahko do 14-krat več kofeina kot v "običajnih" sladkih, gaziranih pijačah. Kofein je lahko za otroke celo usoden, sicer pa ga povezujejo z epileptičnimi napadi, sladkorno boleznijo, težavami s srcem in vedenjskimi težavami. Preveliki odmerki kofeina in drugih sestavin v energijskih pijačah lahko povzročijo neželene stranske učinke in so posledično strupeni za mlad organizem. Stimulativne sestavine energijskih pijač vodijo do povečanega srčnega utripa, kar ima lahko posledice za celoten organizem. Po mnenju strokovnjakov NIJZ so primerne samo za občasno uživanje pri zdravih odraslih ljudeh v zmernih količinah. Tudi mešanje z alkoholnimi pijačami ima lahko usodne posledice, saj kofein delno zabriše delovanje alkohola. Glede na dokazane učinke na srce in ožilje uživanje energijskih pijač odsvetujejo ljudem z visokim krvnim tlakom in bolnikom z boleznimi srca in ožilja. Estera Korošec Energijske pijače zaradi prevelike vsebnosti kofeina niso primerne za otroke in mladostnike. Foto: Shutterstock/M24 EU, Slovenija • Volkswagen izgublja tožbe po tekočem traku Italijanom 200 milijonov evrov odškodnin Nemški avtomobilski velikan Volkswagen je v okviru t. i. afere dieselgate doživel nov udarec, tokrat v Italiji. Sodišče mu je naložilo, da vsakemu od več kot 63.000 italijanskih potrošnikov, ki so se pridružili skupinski tožbi, izplača 3300 evrov odškodnine in obresti, skupaj 200 milijonov evrov. To z optimizmom navdaja tudi slovenske potrošnike. Kot so sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije, gre za pomembno zmago, do katere je prišlo skoraj šest let po izbruhu škandala. Pred šestimi leti je namreč javnost izvedela, da je Volkswagen v osebne avtomobile znamk Audi, Seat, Škoda in Volkswagen, izdelane med letoma 2007 in 2015, vgradil sisteme za prirejanje meritev količine izpustov dušikovih oksidov. Italijanski potrošniki so tožbo proti nemškemu velikanu vložili pod okriljem italijanske potrošniške organizacije Altroconsumo. Italijansko sodišče je Volkswagnu poleg kazni naložilo tudi plačilo vseh stroškov postopka in stroškov v zvezi z objavo tožbe v medijih. Sodba sicer še ni pravnomočna. 6000 slovenskih kupcev VW še čaka na sodbo Ta razplet opogumlja tudi 6.024 slovenskih potrošnikov, v imenu katerih je tožbo proti koncernu v kampanji ZPS PreVWara marca 2018 vložila družba FinancialRight. Postopek slovenskih potrošnikov pred nemškim sodiščem v Braunschweigu še vedno poteka. "Razsodba italijanskega sodišča in številne razsodbe sodišč v Nemčiji in EU so znak, da si tudi slovenski potrošniki lahko obetajo pozitiven izid postopka," je poudarila predsednica ZPS Breda Kutin. Slovenija, EU • Komisija prvič potrdila Cepivo Johnson & Johnson povzročilo smrt Komisija, kije pregledovala primer smrti po cepljenju proti covidu-19 s cepivom proizvajalca Johnson &Johnson, je ocenila, daje povezava smrti s cepljenjem gotova. Vtem primeru je prišlo do smrti zaradi tromboze v povezavi z nizko vrednostjo trombocitov. COVID-19 Vacd"» WnwmJ}c(iH ¡i. Miklavž pri Ormožu 41a. j^. 'i L-^to c>r . -Cs - O cba Če je Aleš (17.) suh, si napravi za zimo topel kožuh 14/31 Danes bo večinoma sončno in vroče. Zvečer bo zahodno Slovenijo od zahoda dosegla vremenska fronta z nevihtami. Te se bodo v noči na sredo razširile nad večji del države, vmes bo lahko tudi kakšna močnejša. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 20, najvišje dnevne od 28 do 34, v vzhodnih krajih do 36 °C. 4-dnevna napoved za Podravje 20 Dopoldan 22 Popoldan B Hiliost vetra2.4m/!:: I Hitrost vetral.Om/s Vir: ARSO