januš Golec: Fac - fcc - ficl Ako sliši človek bescdo: ričet, se spomni nehote na zapor, kjer je od nekdaj ričet vsakdanja hrana. Saj pravi že star Ijudski pregovor, če mora (kedo sedeti med štirimi stenami, da so ga poklicali: kašo pihat! Tokrat se ne mislim ukvarjati s tolikanj osovraženim in res vražje pomanjkljivim zapornim ričetom, ampak s kuhano ječmenovo kašo, ki vsebuje vse dodatke, da pomeni res — ričet. Ričet s svinjskim mesom in z vsem potrebnim sprcmstvom v pravilni ikoličini je — gospod! One krčme po mestih, kjer znajo postreči z okusnim ričetom, so na glasu, dobro obisikane in gostom ponujena jed' je vsikdar dobra in naglo razprodana. Kuharica ričeta, ki rad zdrkne tudi po bolj razvajenem gosposkem grlu, je bila Rigličeva mama, imovita posestnica in vinogradnica tik ob naši severni meji, kjer so ljudje tudi v današnjih hudih stiskah pri cvenku, pri boljši jedi ter pijači. Riglička je znala pripraviti ričet, da je vabljivo zavol.jal do župnišca ter šole. G. župnik in ucitcljstvo pač niso mogli dovolj prehvaliti okusne kašnatc skuke, kadar so bili povabljeni k »ričet mamci« Tudi pri tem ričetu ni bil glavno ječmen, pač pa z vso skrbjo povojeno in v ikaši kuhano svinjsko meso ter prav izborna kapljica. Pohvala kuharskc umetnosti je Riglički tolikanj prijala, da je zvala pod svojo gostoljubno streho vaško gospodo, kadarkoli je pripravljala ričet. Vinske trgatve v bolj premožnih krajili so res nekaj veselega. Pri vsem veselju in rajanju se ob takih prilikah vsled preobilne pijače rado kaj pripeti, da ima s takimi zadevami opravka celo sodna oblast. Nekje blizu meje je obležal s krepelom smrtno odslovljeni razgrajač in tega si je prišla ogledat komisija dveh zdravnikov, sodnika in zapisriikarja. Gospodje so se oglasili po opravljenem poslu pri g. župniku, katerega je prešinila pametna misel: Riglička je v vrhu na trgatvi in baš danes popoldne bo pri njej dovolj ričeta, tudi za večje in ne posebej vabljeno omizje. Komisija je bila takoj pripravljena, da obišče gorice in poskusi Rigličkin ričet, ki je po župnikovem zatrdilu — rajska jed. Pot na mejo in v gorice je bila kljub jeseni potna, pa se človek rad pretegne, ako ga podžiga zavest, da bo na cilju dobro jedel ter pil. Ko je prisopla družba pod župnikovim vodstvom do hrama — ne gosposke hiše ričet mamce — je smuknil preko praga neznanec z nahrbtnikom, se ustavil pred gospodo, pozdravil nemški, pokazal na čisto nove čevije in razlagal v spakedrani slovenščini: »Nov šolern«, nato je sunil s kazalcem proti ikuhinji in nadaljeval, »star šolern«, si obliznil vseh pet prstov na desnici, pokazal na natrpan nahrbtnik, iz katerega je dišalo po sveže kuhani svinjini in se poslovil s »hvala lepa«, ter se spustil navzdol preko meje na avstrijsko stran. Med tem neznatnim in ob meji vsak danjim prizorom je g. župnik priklical izpod brega od trgačev ričet mamco. Po obrazu smehljajoče in po životu okroglo zalito mamče je prištapsalo pred gospode, jih pozdravilo in izrazilo vidno radost, da bo zamoglo z ričetom po njenem receptu postreči celo sodni komisiji. Ričet se :kuha v dveh velikih loncih, bo treba pač nekoliko potrpeti in se utešiti s kruhom in vinom. Gospoda je sedla za mizo, mamica se je odzibala v kuhinjo in se vrnila z zatrdilom, da bo tokrat ričet nekaj prav posebr.ega, ker bo prepojen z dobrotami dveh mladih gnjati. Gostje so kar tleskali z razdraženimi jeziki in debelusasti zdravnik je poprosil Rigličko, naj mu zaupa recept njene ričetove posebnosti. Mamca pri razlagi ni povedala pravzaprav ničesar novega. G.avna skrivnost njenega ričeta je okusno in ne preveč prekajeno svinjsko meso od mlajših sVinj. To meso se mora že pred ječmenom kuhati in nato se prestavi z juho vred v ječmenovo kašo, kjer še dalje vre z raznimi dodatki kakor: nekaj fižola, majorana, popra, .usa itd. Treba seve strogo paziti, da ni ričet ne preveč in ne premalo kuhan. To slednje kuharica prav lahko ne samo vidi, da celo z ušesom razloči. Ko začne z mesom in dodatki opremljeni ričet vreti, se pogovarja sam seboj: Fac — fac — facfac! Ko gre proti sredi ikuhe, se spremeni debeli — fac — v: Fec — fec — fecfec! Tik, predno pride iz lonca v skledo, se oglasi njegov šepet: Fic — fic — ficfic! To le pojasnilo je bilo nekaj za gospode, ki so začeli: facati, fecati in ficati ter izpraševali mamiko, na kateri stopnji šepetajočega petja je današnji ričet. Rigiička je odracala v kuhinjo, zasadila dolge vilice v vsak pisker ter razsodila, da je danes "nekaj čudnega, ker ričet samo faca in že poprej na pol ikubano meso je še preveč trdo. Gosti so radevolje čakali pri kupici dobrega vina in v trdem prepričanju, da bo teknila pijača po ričetu še vse bolj. Pili so in .e razgovarjali, ričet je samo facal in kuharica je že bila vsa nevoljna, da se fac ne pomakne v fec in — fic. Meco je pač ostalo ldjub mladosti svinčeta trdo in nikakor se ni dalo prebosti z vilicami. . Zapisnikar •__ pisar, ki se je že bil obdrgnil do popolne rdečice v požeIjenju po lieetu razdraženi nos, je — smuknil za .gospodinjo v kuhinjo in se čudil, da ni nobenega duha po — svinjini. Riglička je štokala z vilicami po res velikih piskrih in se trudila, da bi izvlekla gnjat, pa - ni šlo. Kot pomočnik se je ponudil veliko močnejši pisar, ki je prebodel gnjat, a je moral poklicati na pomo še levico in tako je počasi dvigal iz lonca . . . Na površju že preku*i.anega in facastega ječmena se ni prikazala rdečkasta gnjat, ampak nekaj capasto črnega, k! je sililo nazaj v lonec. Pisar je dvighil na vso moč visoko iznad pi_;Lra  star, razleten čevclj, ki je bil tako obtežen na znotraj, di so se zlomile vilice in je čofotnila ^zžvampljana šlapa nazaj v lonec, vrela kaša se je razlet:la na vse strani, curki in drobci so zadeli tudi pisarja po rokah, obrazu in obleki! V presenečenju in prestrašenju je kriknil, kakor bi ga bil kedo obstrelil in je iŁ.kal primerno capo, da se osnaži štrafotov po obleki in pregleda mehurjaste opekline. Pisarjev krik je pognal iz ravnotežja celo družbo z župnikom vred. Vsi so pritisnili skozi vrata v kuhinjo, kjer se jim je nudil nepojasnjen ta le prizor: Pisai- je klel radi opeklin po licu in rokah, mamca so mencali po kotu za ilcmečko pečjo ter tulili na ves glas, le ričet je mirno facal v obeb loncih ... Je preteklo nekaj časa, predno je pi sar med kletvicami izbruhal, da kuha bable stare šolne mesto gnjati in to bi naj bil ričet za — mestne — sodne gospode! Položaj je še bil vedno nejasen radi pisarjeve besnosti in mamčinega joka. Lotil se je zadeve bolj razsodni g. fajmošter. Vzel je z sklednika skledo, jo postavil na stcl in s pomočjo zdravnika je počasi odlil vrelo kašo iz enega lonca, na kojega dnu je ostal na vse strani razkajen — obsežen moški čevelj, ki je bil na znotraj obtežen z velikim kamnom. Iste vsebine je bil drugi pisker, ki je š. vedno samo facal na pjJkurjenem štedilniku in oznanjal z na debelo potognjenim glasnoslišnim facom, da staro usnjc in debel kamen nikakor nista — gnjat od mladega svinčeta! Pri čisto jasnem in natančnem ogledu na licu mesta jc sodna komisijaugotovila, da je pošteno potegnil Rigličko, trgače in celo mcstno družbo oni nemški Jokl, ki je gospode prvi pozdravil pred zidanico, jih opozoril na nov »šolern« na svojih nogab, na star »šolern« v knhinji in na »hvalo lepo« v nahrbtniku. Ko so se začeli gospodje po tem prcudarku smejati na ves glas, se je upala tudi objokana kuharica izza zapečka. Pojasnjevala je, da se je pojavil v jutro na vrhu nemški vandravec ali potepuh, ki je prosil za čevlje, ker jc lukala iz njegovih golina na vseh koncih in krajih. Riglička mu je obljubila že ponošene še dobre viničarjeve čevlje. Preden je prejel dar, je moral nositi brente ali pute. Mrha stepena je bil priden od jutra do popoldne, ko je navohal v kuhinji svinjsko meso io je zagledal na polici za viničarja po trgatvi določene nove čevlje. Z vso nag*lico se je odločil, da so novi čevlji trpežnejši od ponošenih in da sveže kuhana svinjska gnjat ima tudi v potepuhovem nahrbtniku dovolj prostora. Lopov je zavrgel razklopotano obuvalo, ga obtežil s kamnom, si obul nove čevlje, ukradel obe gnjati in se je še celo upal s takimi prestopki na vesti pred sodno komisijo, ki ga ie pustila brez nadaljnega preko meje. Res prvotno mučen ter zamotan sluČaj postopaške luraparije je bil toliko razvozljan, da se je celo močno opečeni pisar pomiril, mamca so si obrisali solze in gospodje so sedli nazaj za mizo in so se morali zadovoljiti s hitro pripravljenim cvrtjem mesto z mesom blagoslov.jenim ričetom. Pili so toliJio, da so postali prav židane volje, peli, se bratili, se smejali in ni jim mogla iz spomina ričetova pesem: Fac — fac — facfac; fec — fec — fecfoc; fic — fic —ficf-c! Ob slovesu ni niti pisar zameril Riglički, da je nehote kuhala razhojene čevlje in kamenje v ričetu, iki je njega ornehuril po obrazu in rokah. Ko so že bili veseli in za er doživljaj bogateiši gospodje globoko v grabi, je bilo še vcdno .oti na vrh v zidanicj: Fac — fec in fic!