SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
©
Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 1& fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta i fld., u joden
meiec 1 fld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., xa pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., la jeden neteč 1 fld. V Ljubljani na dom pošiJjan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) »»prejema npravniitvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Todntkove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemgi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. ©S.
V Ljubljani, v petek 17. aprila 1896.
Letnik XXIV.
Državni zbor.
D u n a j, 16. aprila.
Pričetkom današnje seje je odgovarjal poljedelski minister grof Ledebur na interpelacijo posl. Haucka glede trgovine z žitom na obroke, nastav-ljenja poljedelskih svetnikov pri poslaništvih v Bero-linu, Parizu, Petrogradu in Washingtonu, varstva pesoreje in glede preosnove cen poljskih pridelkov.
Minister prebere neko poročilo dunajske žitne borze o trgovini na obroke ter izjavi, da je treba nekaj storiti nasproti vedno naraščajoči borzni igri z žitom v Evropi. Juridična opredelitev diferenČne igre je težavna, vender so se pa že storili potrebni koraki v tem oziru in se vrše dogovori glede spo-razumljenja z dotičnimi ministerstvi. Novi načrt kazenskega zakona se posebno peča z zapeljevanjem k borzni igri.
Nadalje navaja minister razne naredbe, katerih namen obstoji v tem, da se kolikor možno omeji borzna igra. V svrho posvetovanja o teh naredbah namerava sklicati minister posebno enketo, v kateri bodo zastopani tudi izvedenci in zastopniki mlinar-skih zadrug.
Glede nastavljanja poljedelskih svetaikov pri poslaništvih ne namerava minister posvetovati se z zunanjim ministrom, marveč bode samostojno od-bral potrebno število zvedencev in jih poslal v ino-zemlje. Glede varstva pesoreje bode minister natančno in vestno premislil, kaj je možno storiti v tem oziru.
Konečno izjavi grof Ledebur, da je pripravljen ustreči raznim željam s tem, da se skl<če splošna enketa, ki se bode posvetovala o preosnovi cen za poljske pridelke, in to v najkrajšem času.
Posl. E i m in tovariši interpelujejo pravosodnega in ministra za deželno brambo glede stotnika Huzakovskega, katerega je častni svet prisilil, da je stopil iz vojaške službe. Isti interpelujejo minister-skega predsednika kot notranjega ministra zaradi pravočasne objave državnega zakonika v nemškem jeziku.
Članom državnega sodišča je bil na mesto ministra dr. Rittnerja izvoljen predsednik lvovskega nadsodišča dr. vitez Mniszek.
Nato se je nadaljevala debata o zakonskem načrtu glede preskrbnin civilnih drž. uradnikov, njihovih vdov in sirot. Ko so govorili poslanci Hauck, Lorber, Breznovskj, Schlesinger in Hofmann, poprime za besedo finančni minister dr. vit. Bilinski, ki naglsša, da vlada ničesar bolj ne želi, nego da se ta zakon kmalu in ugodno reši. Minister oporeka splošnemu znižanju službenih let od 40 na 35, pripravljen pa je, znižati sedanjo službeno dobo za nekatere službene vrste.
Pri glasovanji je bil sprejet paragraf 1., ki se glasi :
„V določeni razred uvrščeni civilni državni uradniki in drž. učitelji, sluge in služabniki z letno plačo imajo pravico do pokojnine, ki znaša po preteku desetih nepretrgano dosluženih letih 40% in za vsako nadaljno službeno leto 2% zadnje aktivi-tetne plače. Po dosluženih 40 letih pristoja torej polna plača kot pokojnina".
Ob jednem je bil vsprejet dostavek poslanca
Lorberja, da pokojnina drž. uradnika ne sme biti nižja ko 400 in služabnika 200 gld.
Paragraf 2. določa, da se uradnikom in služabnikom všteje deset let službe, ako so preje vsled bolezni ali poškodbe brez krivde svoje postali za službo nesposobni.
Paragraf 3. določa, da drž. uradniki in služabniki dobe odpravnino, ako pred desetim službenim letom morajo izstopiti iz službe, in sicer za službo petih let v znesku letne plače, za službo nad pet let dvojno letno plačo.
Paragraf 4. določa, da morejo drž. uradniki in sluge na podlagi prošenj biti upokojeni, če so dosegli 60. leto starosti in 35. leto službe.
Paragraf 5. določa pokojnine vdov. V imenu manjšine predlaga dr. Menger, naj znaša pokojnina vdove v prvem razredu 3000 namesto 5000, v drugem razredu 2600 namesto 4000, v tretjem 2300 namesto 3000 gld. Po tem nasvetu bi se zmanjšali letni troški za 40—60.000 gld.
Protigovornikov je bilo oglašenih 11; govorili so za odsekov nasvet finančni minister ter poslanca Burgstaller in Pientak, proti, to je, za nižje pokojnine v višjih razredih poslanci Lorber, Dobernig, Scheicher, Fux, dr. Puchs in dr. Hofmann.
Nato konec seje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. aprila.
Dunajske občinske razmere. Jutri se ima odločiti najvažneji korak in pokazati vspeh dolgotrajnega in živahnega delovanja dunajskih proti-semitov. Nekaj je po sedanjih poročilih gotovo, namreč dr. Lueger bode vodil dunajske občinske zadeve. Praški „Politik" se o tej zadevi poroča iz zanesljivega vira, da se dr. Lueger po izvolitvi ne bode takoj predlagal v potrjenje, marveč bode kot podžupan prevzel posle od sedanjega vladnega komisarja Priebeisa. Pri tem ostane tako dolgo, dokler ne dobi dr. Lueger najvišjega potrjenja. Po imenovanem poročilu se vrše pri vladi v tej zadevi že več dnij posvetovanja, katerih konečni vspeh še ni objavljen. Eonečno se tudi zagotavlja, da se mestni zbor na noben način ne razpusti in da se pusti vprašanje glede potrditve župana začasno iu suspenso. Tem trditvam se ne more sedaj pripisovati nikake posebne važnosti in je toraj treba čakati na konečni vspeh. Gotovo pa je, da antisemiti ne bodo poprej mirovali, dokler ne pride na krmilo dunajske uprave prvoboritelj dunaj. krščanstva.
Jezikovne razmere v Istri. Ako so povsem zanesljiva poročila, ki dohajajo v zadnjih dneh iz Istre, imajo vendar nekoliko vspeha mnogoštevilne pritožbe in interpelacije isterskih slovenskih poslancev v državnem zboru. Poroča se namreč, da je izdal pred kratkim pravosodni minister odlok, v katerem se zahteva, da se vsi pravosodni uradniki v najkrajšem času priučč hrvatskega ali slovenskega jezika, da postanejo na ta način zmožni za urado-vanje v teh jezikih. — Ta naredba je popolnoma umestna, le obžalovati je, da je trebalo toliko potov in pritožb, predno se je izposlovala.
Češki veleposestniki in nova volilna predloga. Konservativni člani češkega veleposestva so imeli včeraj daljše posvetovanje, v katerem so se
razgovarjali o Badenijevi volilni predlogi. Po daljšem razgovoru so sklenili, da glasujejo za predlogo, ker se jim potem ne bode moglo očitati, da nimajo nikakega čuta pravičnosti do brezpravnih delavskih stanov in da hočejo varovati samo svoje privilegije. Vendar pa hočejo v tretjem branju opozoriti vlado, da naj se vedno ozira na državnopravno in konservativno stališče češkega veleposestva. Imenovano željo bode predlagal grof Palfly ali princ Friderik Schwarzenberg.
Podržavljenje severo - zahodne železnice ima mnogo več zaprek, kakor si je predstavljal železniški minister vitez Guttenberg. Prva seja poslanske zbornice je dovolj jasno pokazala, da vladna predloga kot taka nima v zbornici niti jed-nega prijatelja in da je torej mrtvorojeno dete. Več govornikov je kratkomalo zahtevalo, naj minister takoj umakne svojo predlogo in naj jo temeljito predela ali pa novo predloži. Večina poslancev je tega mnenja, da železniški odsek najbolje stori, ako odlaša posvetovanje v tej zadevi tako dolgo, dokler ne poteče določeni termin 15. maja, ko je treba obnoviti pogodbo z železniško družbo. Tudi ministerski predsednik je pri zadnji seji pokazal, da nima veliko upanja za ugodno rešitev imenovane predloge. Le železniški minister in sekcijski načelnik Wittek se trdno nadejata, da bode zmaga na njuni strani. Največ zaupanja ima železniški minister do nemške levice, o kateri meni, da se da pregovoriti po daljših in obširnejih pojasnilih v odseku. Poslednja trditev se nekoliko v tem utemeljuje, ker ima levica v svoji sredini precejšno število kapitalistov špekulantov, kateri iščejo pri tej priliki mastnih dobičkov.
Ogerska kvotna deputacija je v zadnji seji popolno zavrgla nuncij avstrijske kvotne depu-tacije in soglasno obdržala prvotno razmerje 30 : 70. Ta sklep ni prav nič iznenadil avstrijskih krogov, kajti kaj druzega sploh od mažarske strani ni bilo pričakovati. 2e opetovano so povdarjali razni poslanci, da bi Mažari najraje znižali obstoječo kvoto, toraj tudi ni misliti, da bi prostovoljno privolili v kako zvišanje. Naloga avstrijske kvotne deputacije bode toraj, da z vso odločnostjo zagovarja svoj prvotni predlog, ki sicer ni mnogo boljši, vendar pa s tem vsaj nekoliko olajšajo neznosne krivice, ki se gode Avstriji od ogerske strani.
Ogerska poslanska zbornica. V zadnji seji poslanske zbornice je povodom razprave o proračunu za finančno ministerstvo izjavil minister Lu-kacs, da se glede davka na pivo vrše pogajanja z avstrijsko vlado; natančneje se bode določilo povodom obnovitvene pogodbe. Na vprašanje, v katerem štadiju se nahaja kvotno vprašanje, odgovarja minister, da o tem vlada iz postavnih in političnih motivov ne more odgovarjati ničesar, ker o tem odločujeta samo kvotni deputaciji, ki bodeta gotovo o tem odločili pravično in na pravi podlagi. Konečno odgovarja minister na napade posl. Molnarja v predzadnji seji ter povdarja, da bode i ogerska kakor tudi avstrijska vlada vselej odločno zavračevala napade od neke strani, ki z vso silo dela na to, da bi predrugsčila sedanji sistem. Ob jednem pa zagotavlja, da bode ogerska vlada pri vsaki priliki varovala koristi Ogerske in se ne bode dala pregovoriti v nobeni zadevi. — Poslednje izjave bi se bil mi-
H
nister prav lahko izognil, ker je itak dovolj znano, da se Mažari na vso moč protivijo le za korak odstopiti od svojih prvotnih zahtev in bodo uporabljali vsa sredstva, da dosežejo svoj namen. Toda tako ravnanje bode mogoče le toliko časa, dokler se zavedni avstrijski krogi energično ne upro mažar-skemu nasilstvu.
Francija. Bourgeoisova vlada je dobila nov dokaz, kako malo je priljubljen pri ljudstvu njen načrt o dohodninskem davku. Notranji minister Sarrien je sklical namreč v posvet večje število generalnih svetnikov, ki so se posvetovali o imenovanem načrtu in izrekli svoje mnenje. Toda pokazal se je zelo neugoden vspeh, kajti le zastopnik mesta Toulouse se je načelno izrekel za vladno predlogo vsi drugi so jo pa zavrgli. Ker vlada sedaj izpre-vidi, da ji je prizadet popolen poraz, bobna po svojih glasilih v svet, da je bila že poprej pripravljena na ta udarec, ker je večina okrajnih zastopnikov iz sredine posestnikov, obrtnikov in trgovcev, katere najobčutneje zadene novo breme. Iz navedenega se razvidi, da bi vodstvo francoske ljudovlade najraje kovalo postave brez vednosti ljudskih zastopnikov le s pomočjo svojih privržencev. — Zgoraj omenjeni sklep jo je pa menda zadostno poučil, da je njena želja največja nesmisel in je najbolje, ako kmalu odloži svojo čast.
Italija. Bivša člana Grispijevega kabineta, Barazzuoli in Mocenni, sta nedavno ostro napadala generala Baratierija, češ, da je on sam zakrivil sramotni poraz v Afriki. Ob jednem je prvi izrazil nado, da kralj Umberto ne bode še tako naglo sklenil miru z negušem Menelikom in podpisal pogodbe, kakeršno mu predlaga sedanji kabinet. „Italie" vsled tega ostro prijema bivša ministra. Prvemu očita imenovani list, da je gotovo pozabil na jednak položaj v letu 1849, ko je kralj Umberto, akoravno je bil še mlad, uvidel, da je boljši mir, nego dolgotrajno brezplodno vojevanje z Avstrijci. Jednako je treba postopati tudi v sedanjih razmerah, ko se nahaja Italija v večji nevarnosti, nego v bitki pri No-vari. Kar se pa tiče generala Mocennija, pravi imenovani list, je najbolje, da popolno molči, kajti ravno on je odgovoren za vse, kar se je sramotnega pripetilo, ker kot bivši vojni minister se ne more izgovarjati, da ni bil poučen o gibanju italijanskih vojakov na abesinskem bojišču. Konečno poživlja „Italie" sedanje ministre, naj z vso odločnostjo delajo na to, da se kolikor možno naglo konča afriška vojna, in naj ne poslušajo kričačev a la Crispi, ki gledajo samo na to, kako bi deželi več škodili. — Vojna uprava se je že pričela pečati z obravnavo proti generalu Baratieriju. Pri ti priliki bi bilo umestneje, da bi pozvali preje na odgovor lisjaka Grispija in njegove sodruge, ki so poleg poraza pri Adui provzročili še celo vrsto drugih nerednostij.
Glasbena Matica.
Poročilo tajnika „Glasbene Matice" dr. Vlad. Foer-sterja, podano slavnostnemu občnemu zboru dne 15. aprila t. I.
Čast mi je poročati o znamenitih dnevih zgodovine ne le „Glasbene Matice", ampak slovenske glasbe sploh, o sijajno vspelih nepozabnih koncertih „Glasbene Matice" na Dunaju z dne 23. in 25. sušca t. 1.
Navdaja nas pač vse zavest, da je izvršilo društvo s tem svojim podjetjem veliko delo, navdaja nas pa tudi ponos in nekaljeno veselje, da se je izvršilo to delo krasno, v čast slovenskemu imenu in v vspodbudo k nadaljnemu napredku; vsaj se ne da tajiti, da obrodi spomin na vspehe slovenske glasbe v tujini če drugo ne, vsaj trdno in oživljajoče prepričanje, da zamore i mali narod vspešno in smelo konkurirati na kulturnem torišču tudi z velikimi narodi, če je le podlaga, na koji deluje, poštena in solidna in če je delovanje resnično, vztrajno in odu-ševljeno.
Misel prireditve dobrodelnih koncertov po „Gl. M." na Dunaju za Dunajčane sprožila je slovenska dama, sprožila jo je — in to bodi v kroniki „Glasbene Matice" trajno zabilježeno, — velecenjena gospa Terezija dr. Jenkova.
Vzrasla je iz uvaževanja, da je dolžna Ljubljana zahvalo za občudovanja vredno milosrčnost, koja je vzcvetela iz blagega dunajskega srca v oči-gled krute nesreče, koja je doletela mesto in njega prebivalstvo v osodepolnih dneh velikonočne potresne katastrofe leta 1895. Dasi se je naklonilo od vseh stranij, iz vseh krajev in pokrajin Avstro-Ogerske
in tudi inozemstva obilo izrazov in činov milosrčnosti nesrečni Ljubljani, ni smeti prezreti, da je uprizorilo v korist isti Ljubljani ravno dunajsko mesto najiutenzivnejo, splošno in najizdatnejšo dobrodelno akcijo, akcijo, ki je budila s svojo hitrostjo in odločno čilostjo v vseh krogih in v vseh slo-jevih resnično in dejansko vnemo za bedo ljubljansko.
Nepozabno ostane, da je skazalo vse dunajsko prebivalstvo neprisiljeno in z ganljivo požrtvovalnostjo, prisrčno in odkrito svojo milosrčnost, da je prihajala ravno vsled posredovanja dunajskega komiteja tudi od drugod v najzdatnejši meri obila pomoč. Namera, da izrazi Ljubljana blagemu srcu dunajskemu svojo zahvalo na poseben nenavaden način, je pač utemeljena bila, bila je v čast gospej, ki jo je sprožila, in ostane v čast vsem onim, ki so idejo vresničili.
Lepa ta ideja bila je že v glavnih obrisih premišljena in od posamnikov odobrena, ko sta se sešla pevska zbora „Glasbene Matice" k delu v novi koncertni sezoni v prvih dneh oktobra 1. 1. Kakor hitro se je objavila, prešinila je z elementarno močjo srca vseh pevkinj in pevcev, uplivala je zbog vzvišenosti svoje navdušujoče. Vzletnost obelodanjene misli rodila je vzlet ne samo med pevskim zborom, širila se je marveč dalje in privabila je zboru nove moči, da je vzraslo število pevskega zbora „Glasbene Matice* nagloma na visoko število 200 glasov.
Pri občnem zboru pevskega zbora z dne 7. oktobra 1. I. izrekel se je pevski zbor solidarno za prireditev dveh koncertov na Dunaju, obljubil je vztrajnost in zavezal se je k sodelovanju.
Hkrati volila sta zbora nov odbor, iu sicer moški zbor prvim načelnikom deželnega sodnijskega svetnika Ivana Vencajza, drugim načelnikom računskega svetnika Antona S v e t k a ; za odbornike pa gg.: Iv. Bele (tajnik), dr. Mat. Hud-nika (reditelj), Josipa Juh (arhivar), Antona Petrovčič (blagajnik), Janko Jermana, Ri-harda M a 11 y, Ivana Pribil, Antona R a z i n -g e r, Frana T a u s e s.
Ženski zbor volil si je kot prvo načelnico gospo Ter. dr. Jenkovo, drugo načelnico gospo Julijo dr. F e r j a n č i č e v o ter odbornice gospo Rozo Peršlovo in gospice Jelico L o z a r, Zorko K r s n i k , Jozefmo K a j z e 1 j in Jakobino T o m e c.
Posel tajništva prevzela sta pri odboru moškega zbora gospod Ivan Bele, pri onem ženskega zbora gospica Jelica Lozarjeva.
Prve te priprave in sklepi našli so pri društvenem odboru „Glasbene Matice" popolnega soglasja in je odobril slednji pri redni seji z dne 13. novembra 1895 projekt prireditve koncertov na Du naju v imenu „Glasbene Matice" v dobrodelne namene.
Odbor pevskega zbora stopil je pa nemudoma z rodoljubi, živečimi' na Dunaju, v dopisovanje in naprosil je v prvi vrsti g. dv. sv. Fr. Šu kije, naj blagovoli poročati, je li namera z oziiom na tamošnje razmere izvedljiva in priporočljiva. Odgovor je bil nepričakovano ugoden; društveno naznanilo vzbudilo je pri dunajskih rodoljubih neprisiljeno naudušenje in soglasno odobravanje in občudovanje vzletnosti ideje. Konstituiral se je tudi takoj dunajski komite izmed članov pomožnega dunajskega odbora, ki je storil lansko leto toli koristnega v pomoč Ljubljani. Predsedoval je c. kr. dvorni svetnik Fr. S u k 1 j e z namestniki gg. grofom Grvinom Auersper-g o m in dr. Andrej Ferjančičem, državnimi poslanci za Kranjsko; denarničarstvo prevzel je ces. svetnik Florijan H o s t u i g, tajništvo ministerijalni svetnik dr. Edvard Urbantschitsch, gospodarstvo odvetnik dr. H o m a n.
Izmed odbornikov imenovati je posebno gospode ministerijalnega svetnika Ludovika D i m i t z a , bankirja Leon B o n c h a 1 a , c. kr. ammanuensisa dvorne knjižnice dr. Josip M a n t u a n i j a, vladnega svetnika Feliks N i t s c h a , hotelirja Leopold S e i 1 e r - j a , profesor Josip S t u r m a i. dr.
Pričelo se je živahno korespondovanje med dunajskim in ljubljanskim odborom in bila sta oba odbora v trajnem medsebojnem kontaktu vedno jednako vneta za dosego visokega cilja, koji sta si postavila.
Brez odloga jelo se je tu kakor tam delovati
in skrbeti neumorno za vsestranski prospeh stvari. -
Dnevne novice.
v Ljubljani, 17. aprila.
(t Monsign. dr. Ivan Sust.) O velezaslužnem slovenskem rojaku, čegar pozemski ostanki so se položili danes dopoludne k večnemu počitku, nam je omeniti še nekoliko o njegovem delovanju na duhovnem polju. Prvo službo je oskrboval v Buzetn, koder ga imajo stari ljudje še dandanes v najboljšem spominu. Kmalu nato je bil pozvan za vikarja pri sv. Justu v Trstu. V letu 1860 je bil promo-viran doktorjem bogoslovja in imenovan profesorjem cerkvenega prava v škofijskem semenišču. Leta 1870 je postal ravnatelj ordinarijatske pisarne in škofijski kancelar ter konzistorijalni svetnik. Sest let pozneje jo bil imenovan častnim in I. 1880 pravim kanonikom tržaškega stolnega kapitelja. Po preteku štirih let je postal dekan istega kapitelja, leta 1885 pa prošt. Dve leti pozneje mu je podelil sv. Oče čast papeževega protonotarja. Pred štirimi leti ga je imenoval odstopivši škof dr. Glavina generalnim vikarjem in po odstopu dr. Glavine je bil izvoljen kapi-tularnim vikarjem, katero službo je najvestneje opravljal do svoje prerane smrti.
(Iz Ribnice,) 17. aprila. Vč. g. dekan ribniški, Martin P o v š e, ki boleha že skoro jedno leto na pljučni tuberkulozi, prejel je danes svete zakramente za umirajoče. Ker je bolnik zelo slab, priporočamo ga vsem znancem in prijateljem v gorečo molitev, zlasti pa p. u. gospodom sobratom v iskreni me-mento.
(Z Vrha pri Vinici.) Nesreča nikoli ne praznuje pravi pregovor. Tako je bil tudi nesrečen dan 11. aprila t. 1. za štiri posestnike v Sečjem Selu v vasi viniške župnije. Bilo je ravno ob polu jednaj-sti uri predpoludne, ko se vname v stogu zdeta stelja na dvorišču v dolenjem od Kolpe ležečem delu vasi. Ker je od zgornje strani pihala ostra sapa, širil se ogenj le na spodnji del vasi v začetku. Kasneje so plameni švigali tudi na severno stran. Ali prihiteli so ljudje v obilnem številu tako naglo, da so pri vsej ostri sapi bili kos ognju okoli polu dvanajste ure in tako ohranili še veliko večjo nesrečo, kajti to solo je veliko in hiša pri hiši. Kako je ogenj nastal, se natanko ne ve. Neke ženske, ki so na polji delale, so pripovedovale, da se je malo časa poprej neki tuj človek tam okoli klatil, a z druge strani se trdi, da je zažgal neki otrok.
(Iz Mengša), 14. aprila. V ponedeljek v jutro zabodel je lSletni zemljakarjev sin Janez Bergant iz Most pri Komendi 241etnega Mihaela Ložar-ja iz Žeje v srce, da je takoj umrl. Imenovana 8ta poprej ves večer Bkupaj pila. Morilec se je sodišču v Kamnik sam ovadil.
* *
(Ptujski diletantje) so velikonočni ponedeljek v čitalnici priredili znano igro „Cvrček", in sicer na občno zadovoljnost.
(Mesto okrožnega zdravnika) je si. majem razpisano v Slatini na Štajerskem. — Letne plače
1060 gld., pogoj znanje slovenskega jezika.
#
* *
(Zanimivosti s Koroškega.) Poroča se nam: Strasten nasprotnik Slovencev je kavarnar in občinski odbornik Haderer na Starem trgu v Celovcu. Ko se je v občinski seji dne 24. sušca govorilo o pesku, ki ga mesto vsako leto potrebuje za ceste in pota, tirjal je imenovani odbornik od župana, naj peska ne jemlje več od „tistega človeka zunaj Celovca", ki je baje strasten „windischer Agitator" in neki nesramno („ganz abscheulich") govori o celovškem mestu. Pravil je občinskemu odboru, da se drugi, ki z Celovčani držč, bridko pritožujejo, da mesto od njih peska ne kupuje. Mi nismo še slišali, da bi celovško mesto navlašč od Slovenca kupovalo svoje potrebe, bržkone jim je prodajal dotični posestnik ceneje in boljše blago, kakor drugi, zato je tudi Nemcem bil ljubši, kakor pa naši nemškutarji. Zdaj ga pa Haderer dolži, da o Celovcu „abscheulich" govori; morebiti dotični kmet more dokazati, da je to lažnjivo. Po lažeh pa ljudem pravični zaslužek jemati ni lepo; ravno to je „abscheulich". Posebno grdo je, da tako govori ljudje, ki se štejejo med omikane. Zdi se, da nekaterim ljudem ni dosti, da jim Bog v mladosti jemlje zdravih udov, ker tudi v starosti ne pridejo še do pokoja in pravičnosti proti drugim! Brzdajte vendar že jedenkrat svojo neumno strast proti drugi narodnosti v koroški deželi, saj se vas, gospod „kofetar", mi Čisto nič ne bojimo. V nas so se že drugačne korifeje zaganjale, pa so vse šle v krtovo deželo, Slovenci
na Koroškem pa so ostali še čili pri življenju. — Kako se na Koroškem še vedno po starem receptu Blovenski mladini ubija (sie!) blažena nemška kul-tura v glave, o tem zopet poroča zadnji „Mir": Dae 7. svečana se je predrznil v Vetrinji nek fant po šoli ziniti bar besedic v svoji materinščini. To je bilo za učiteljico, kar ja rudeča rutica za purana. Začela se je znašati nad njim in med drugim ga je pitala z „windischer, tamiseher Tecker". Vrh tega se je moral za to celo uro v šoli pokoriti. Po katerem receptu je to? Blizu tako, kakor ta učiteljica v šoli, hoče naš deželni predsednik doseči na Koroškem tisti „mir", po katerem je tako hrepenel v deželnem zboru. Prav, le dražite nas! P. n. tovarišem in tovarišicam naše učiteljice, ki so jednako vneti za razširjanje nemške kulture, naznanjamo, da ima vrednik beljaškega lističa „Kärntner Nachrichten" za to prav dobro orodje na prodaj. Tja naj se obrnejo, dob<5 ga gotovo prav po ceni, če le obljubijo, da ga bodo pridno rabili! Vsakega Človeka pa, ki ima zdravo pamet, vpraäamo: Ali bi ne bilo modreje, otroke poučevati v materinščini, kakor a tako kruto silo utepati nemščino v njih mlade glavice. Tedaj bi se vsaj naučili deset božjih zapovedij in kar jim je za življenje potrebno, zraven tega pa naj bi se vadili v nemščini. Učite otroke prej hoditi, potem jezditi!
(Promocija) Doktorjem prava promoviran bo v četrtek 23. t. m. na vseučilišču v Gradcu g. Ivo Subelj, c. kr. dež. vladni konceptni praktikant v Velikovcu na Koroškem.
*
* *
(Goriške novice.) Kar se je doslej le govorilo v Gorici, čitamo sedaj črno na belem v laških časopisih. Mesto daruje staro pokopališče za zgradbo nove cerkve presv. Srca Jezusovega s pogojem, da mu podeli cerkvena oblast pravice patronata. Svobodo, mislim! — Občina Kožbana (v Brdih) je imenovala častnim občanom dr. Gregorčiča, občina Medana pa Alfreda grofa Ooronini-ja. — Kakor poročajo iz Gradca, umrl je 8. t. m. bivši ravnatelj c. kr. gimnazije v Gorici in šolski svetovalec v pokoju, g. Teodor Pantke.
*
* *
(Raiffeisenovo posojilnico) je osnoval dr. Kara-man v Spletu, in sicer prvo v Dalmaciji.
(Židje in Sole v Bnkovini.) Na višji gimnaziji v Cmovicah je letos všolanih 396 kristijanov in 389 Židov. Na višji realki ravno tam 234 kristijanov in 236 Židov. Na gimnaziji v Radavicah 229 kristijanov in 149 judov, na sučavski gimnaziji 193 kristijanov in 168 judov. Vseh dijakov židov je na teh gimnazijah torej blizu 50 odstotkov, akoravno je le
12 odstotkov vseh židovskih prebivalcev v deželi.
—g-
(Baron Hirš in židje.) Pred nekaj leti, kakor smo svojedobno poročali v našem listu, je naselil židovski baron Hirš 800 svojih židovskih rojakov v Kanadi. Vsakdo je prejel velik kos zemlje, katero naj obdeluje in tako sebe in svoje preživi. Milijonar Hirš se je motil v svojih ljudeh. Zid živi in bo menda do sodnega dne živel od žuljev drugih. To se je tudi v Kanadi uresničilo. Vsi importirani judje so zbežali iz Kanade, boječ se dela, ostalo jih je le še — reci: „dvauajst".	—g.
(Visoka starost.) Ruski listi poročajo, da živi v Moskvi neki Ivan Fedorovič Kusmiu, ki je bil rojen 1. 1757, torej je star 139 let. Svoje dni je bil kočijaž pri nekem grofu. Ker je nekoč razžalil nekega grofjvega gosta, moral je 86 let star v Sibirijo, odkoder se je 1. 1891 po dosluženi kazni peš vrnil v Moskvo. Vidi in sliši še dobro ter si še sam zasluži prežitek.
(Na mitnici.) Voznik je peljal v mesto zaklanega prašiča, na katerem je ležal — pijanec Pred mitnico se vstavi, da opravi mitnino. Paznik, kateri je pobiral mitnino, vpraša : No, oča! imate kaj za nas ? Zadaj, kakor vidite imam prašiča, druzega nič, mu odvrne voznik. Tega prašiča pa le naprej pe-ljite in ga vrzite doli, kjer hočete, bil je paznikov odgovor. Srečo je imel.
(Dober želodec.) Zapravljivec je popival ves božji dan v gostilni in potrosil vso svotico, katero je stržil za hrast, ki je imel tri vrhe. Pozno v noč je kolovratil do grla sit proti domu. Strah je imel pred svojo ženo, dobro vedoč, da ga čaka dolga
pridiga. Kako se rešiti iz neljube zadrege, bila mu je glavna skrb. Zvita buča jo iznajde. Ko stopi v hišo, se dela, kakor da bi bil popolnoma zdrav; hitro se sleče in prijazno nagovori ženico: Draga moja, poglej, ako nisem tukaj na životu — krvav. Zena misleč, da se mu je v hosti pripetilo kaj hudega, vzame v roko luč in ga skrbno ogleduje in ko ničesa ne zapazi, pravi: Nič nisi krvav. Zena bodi brez skrbi, ko danes moj život nič krvav ni, ko je šel hrast s tremi vrhi skozi njega, tudi od druzih ne bo, ki še stoje in imajo samo po jeden vrh. Lepa tolažba I
Društva.
(Vabilo k veselici), katero priredita ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kamniku s prijaznim sodelovanjem slav. pevskega društva „Lira", v nedeljo dne 19. aprila t. 1. v prostorih „Narodne Čitalnice". Vspored:
I.	S. Gregorčič: „Naš čolnič otmimol", deklamuje gdč. Tinica Janežič. 2 F. S. Vilhar; „Bolgarska davorija", moški zbor. 3. Mešiček: „Venec slovenskih pesmi", igra na citrah gdč. Minka Kendova. 4. A. Nedved: „Moja rožica", čveterospev. 5. „Čarovnik". Otroška igra v dveh dejanjih. Spisala Roza Kosova. 6. A. Foerster: „Ljubica", mešani zbor. 7. „Pesem o zvonu". Zložil Miroslav Schiller, poslovenil Vinko B., uprizoril Nikolaj S. Deklamacija s petjem in tremi živimi podobami: I. Pot h krstu.
II.	Požar. III. V livarni. 8. Tombola z lepimi dobitki. — Ustopnina 30 kr. — Začetek ob 8. uri zvečer. — K mnogobrojni udeležbi vabita odbora ženske in moške podružnice.
Narodno gospodarstvo.
Dobava.
C. kr. trgovsko ministerstvo javlja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je knežje bul-garsko vojuo ministerstvo na 23. aprila t. 1., 10. uro dopoludne razpisalo ponudbeno obravnavo za dobavo lečil, lekarnarskih potrebščin in obveznega blaga, ki se potrebujejo za sanitetna skladišča pehotnih divizij. Superlicitacija bo na dan po obravnavi. Kavcija znaša 5°/0 oferirane vrednosti, dobaviti se ima v 3 mesecih. Zaznamek blaga se je do-poslal c. kr. trgovskemu muzeju na Dunaju.
Telegrami.
Dunaj, 17. aprila. Včeraj dopoludne je vsprejel ministerski predsednik grof Badeni deputaeijo dunajskih žensk, katere so mu izročile resolucije, sklenjene na zadnjem ženskem shodu glede občne volilne pravice. — Grof Badeni je deputaeijo prijazno vsprejel, ter izjavil, da se nikakor ne čudi predloženim sklepom, ko se splošno obravnava nova volilna predloga. Konečno je tudi obljubil, da se bode oziral na predložene prošnje.
Voloska, 17. aprila. Po osemdnevnem bivanju je ostavil včeraj rumunski kralj Opatijo ter se povrnil skoz Pulj in Trst v domovino.
Berolin, 17. aprila. Državni kancler knez Hohenlohe je dospel včeraj zvečer z Dunaja.
Pariz, 17. aprila. „Agence Havas" se poroča iz Kairo: člani postavodajalnega sveta so vložili ugovor, ker niso bili vprašani za mnenje glede ekspedicije v Sudanu in v to potrebnega kredita.
Verdun, 17. aprila. Predsednik Faure in vojni minister Cavaignac sta dospela danes zjutraj iz Pariza, da se vdeležita vojaških vaj.
Carigrad, 17. aprila. Sultan je baje povabil kneza Ferdinanda, naj ga kmalu obišče s svojo soprogo. V političnih zadevah ni imelo bivanje v Carigradu posebnega vspeha. Sultan mu je dovolil samo, da sme podeljevati državni red do tretjega razreda, toda obvestiti mora o tem vselej sultana.^
London, 17. aprila. V spodnji zbornici včeraj predloženi proračun izkazuje za preteklo leto 102 milijona dohodkov in 98 milijonov stroškov. Za tekoče leto so proraču-njeni dohodki na 101 milijonov in stroški na 100 milijonov.
London, 17. aprila. „Reuters Office" poroča, da se v vojnem ministerstvu ni ničesar sklenilo glede odpošiljatve čet v Afriko. Poslednje je odvisno od dogodkov v Sudanu.
Svilnati damasti 65 kr.
do gld. 14-65 meter — istotako tudi ima, bela in barvena Hennebergova evila od 85 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd (okolu 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv, vzoroev itd.) poitnine in carine prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni porto v Švico.	80 9—4 6
Tovarne za svilo G. Henneberg
c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh.
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so anttkatarallfae pastile lekarja Piooolija v Ljubljani (Dunajska oesta)
katere učinkujejo proti hripaTosti in olajšujejo kašelj. — Cen» škatljici 25 kr., 10 škatljic gld. 2-—. 124 (60-9) 4
Tujci.
15. aprila.
Pri Slomi: Slumrn, Endres, Haas z Dunaja. — Prinz iz Št. Petra. — Sekler iz Lvova. — Žargi iz Kamnika. — Bolta iz Ledin. — Aglar, Wagner iz Gradua — Waltiseh iz Pečuha. — Turšič iz Begunj. — Sebenikar z Rakeka. — Pesi i Jesenic.
Pri Moliiu: Kosehig, Jokl, Blau, Klein, Landau, Plu-haczek z Dunaja. — Berquier iz Trsta. — Lindner, Strak», Effenberger, Franki iz Brna. — Längenfelder iz Norimberka. — Högs iz Kirchdorfa. — Bodori iz Budimpešte. — Geischeg iz Gradca. — Perner iz Prage.
Pri Lloydu : Kos iz Sele. — Sajovic iz Kranja. — Lapuch iz Logatca. — Kočevar iz Vel. Lašič. — Košir iz Gorice. - - Stariš, Benkovič iz Trebnjega. — Blahna, Pusit iz Ribnice.
Pri Bavarskem dvoru : Benkovič iz Kamnika. — Spolonak z Žage. — čop iz Ribnice.
Pri Juinem kolodvoru : Modie iz Iga. — Kramar iz Št. Vida — Bremitz iz Trsta. — Pollak iz Feldkirchen-a. — Bredendick, Happel z Dunaja.
Umrli no:
14.	aprila. Antonija Bitenc, dninarjeva hči, 11 mesecev, Sv. Petra aaaip 51, plačnica. — Ana Mašek, aradnega sluge hči, 7 dni, Resljeva cesta, baraka II, življenjska slabost.
15.	aprila. Ivanka Ambrož, dninarjeva hči, 8 let, Tru-berjeve ulice 1. davica — Henrika Moos, zasebnica, 73 let, Cesta na Rožnik, paralysis pulm. — Apolonija Högler, gostija, 79 let, Sv. Petra cesta 13, ostarelost.
16.	aprila. Jernej Jeršin, čuvaj pri skladiščih, 67 let, Strmi pot 4, plučna tuberkuloza.
Meteorologično poročilo.
a « Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	J3 * * . 9 a S ž™ > »
16	9. zvečer	737'5"	5-8	•1. jzah.	pol oblačno	
17	7. zjutraj 2. popol.	7390 738-7	1-5 114	si. vzh. sr. j vzh.	del. oblač. del. jasno	00
Srednja včerajšna normajom.
temperatura 6'3° in za 3°6° pod
Eksekutivne dražbe.
Franceta S a š e k a iz Pangerč Grma posestvi (220 in 40 gld ), terjatev 50 gld., dne 21. maja (ponovitev),
Gregorja B e d e k a iz Gaberja posestvo s pritiklinami (190, 15, 30, 425, 70 in 50 gll.), terjatev 100 gld., 21. maja in 19. junija v Novem Mestu.
Josipa in Elizabete S k u f c a iz Seč posestvo (900 gld.) dn£ 29. aprila in 3. junija v Kočevju.
Jankota Predoviča s Hrasta nepremakljivo posestvo (1570 gld.), terjatev 320 gld, dne 23. aprila in 23. maja v Metliki.__
Vpis tvrdke.
Pri deželnem kot trgovskem sodišču se je izvršil vpis tvrdke „E. Burdychu, lekarna v škofji Loki. Nje lastnik je lekarnar Ervin Burdych v Škofji Loki.
Poslano.
Sinočni »Slovenski Narod« prinaša neko famozno »izjavo« intendance slovenskega gledališča, v kateri se trdi, da je »Slovenec« napadel slovensko gledališče, osebno žalil njegove intendante in škodoval njihovi časti. Kdor je čital »Slovenčeva« gledališka poročila, mora pripozuati da ni bilo v nobenem ni tega ni onega. Izjavili smo se že pričet-kom sezone, da naša poročila ne bodo samo gledališka reklama; poročali smo tako, da zgorajšnja očitanja z mirno vestjo zavračamo kot podla, tembolj, če oficijelna » izjava« podpira taka očitanja z akademičnimi psovkami. Kdor bo hotel v bodoče kolikor možno stvarno poročati o slovenskem gledališču in širše kroge zanimati ali pridobiti za njegova prizadevanja, ne da bi lažnjivo prikrival nedostatkov, imel bo opraviti z robatostimi in neutemeljenimi surnničenji intendant v, proti katerim se je še le nedavno morala »Edinost« odločno zavarovati.
Večkrat smo poudarjali (glej št. 257. preteklega in nekatere številke letošnjega leta) trud intendance, katerega konečno mora razviti vsaka intendance, da gledališče že v prvih dneh njenega poslovanja ne propade. Marsikedaj smo,
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
Menic in vrednostij
• Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk, nsplat*
Nr. U, Parterre.
poznavajoč razmere, stvari obrnili na boljše, nego na slabše. Strast gospodov intendantov torej ni na mestu. Ostali bo-demo Se nadalje na označenem stališču, toliko vztrajneje, ker nam pravi vzrok »jezice«, katero je letoânja intendanca izlila sedaj tudi na nas, ni neznan.
»Izjava« nam prijateljski svetuje: »da bi gospod kritik .Slovenca' obrnil svojo pozornost do prvega dvornega gledališča v Beču in prepričal se bode, da se je tam v sezoni 1894/95. leta nad polovico modernih dram (pri nas so tudi te letos skoro izginile iz repertoirja) prevedenih na nemški jezik predstavljalo«. No, gospodje, pojdite Vi tja gori (in Dunaj je naši intendanci sveto mesto), kajti če gori, kakor sami pravite, tako na cedilu puščajo nemško dramo, potem je to najstrožja obsodba za njeno preveliko proteži-ranje na slovenskem odru. In temu smo mi nasprotovali ! Intendanci na občnem zboru »Dramatičnega društva« ni treba prav nič razjasnjevati svojega stališča — vsaj smo že jedini.
»To jasno dokazuje, da se mora tudi prvo dvorno gledališče avstrijsko ozirati na zahteve časa in občinstva, ne pa samo na to, da se le nemški, t. j. domači proizvodi uprizarjajo.« To zavijanje je perfidno! Mi nismo trdili, da se mora kak oder ozirati samo na domače proizvode. Nikjer nismo v svojih poročilih zavzeli tako pretiranega stališča, pač pa nam ni Slo v glavo, zakaj se ima pogum za »Precijozo«, »Pogumne Gorenjke« in druge brezpomembne igre in ne za proizvode pisateljev, ki so že kaj boljšega spisali. Tudi nekatere starejše slovenske igre bi bile vsaj tako dobro obiskane, kakor so bile marsikatere druge igre. V tej točki se je slovensko gledališče jako pregrešilo in pritrdil nam bo vsak, kdor vé, kaj mora biti gledališče narodu. Opozarjamo na besede prof. Funtka v kritičnem pregledu »Laibacherice«.
Branili smo slovansko umetnost. Tu ne pomaga noben izgovor, jedna slovanska igra — in še v tem slučaju se ni poseglo po najboljšem — ni častno število za slovenski oder. Ostanemo pri vsem, kar smo pisali gledé tega dne 4., 7. in 14. t. m. Ker se je obljubil stvaren odgovor na občnem zboru »Dramatičnega društva«, katerega pa po si-nočni »izjavi« ne pričakujemo, sklicujemo se samo na do-tična poročila, kjer smo za sedaj že zadostno utemeljili svoje zahteve.
Čudna izjava o slovanski operni glasbi je za iutendanco slovenskega gledališča naravnost sramotna. »Letos je .Prodana nevesta' istotako malo priznanja (—? ! !) našla v občinstvu, kakor lansko sezono s težkim trudom izborno pripravljeni .Poljub'.« — S kakim trudom in t roški se pa pripravlja »Afričanko«, »Janka in Metko« itd. Jedna slovanska opera seveda ne more vedno napolnjevati gledališča. Kaj pa »Deset deklet, a za nobeno moža«?
»Gorenjskega slavčka« se že par let hrani za »pièce de résistance«. Pustite to in pridite z domačimi proizvodi prej, da Vam ue bo — »časa« nedostajalo. Ne stavile bi se potem letos tudi »Glasbeni Matici« take zapreke, kakeršne so se ji povodom dunajskega izleta od nekaterih gospodov staviti hotele.
Res je, da se je pri slovenskem gledališču s prela-gatelji postopalo netaktno. Dokaz za to je pismo profesorja Hostnika v »Slovanskem Svetu«, na katerega dosedaj še nismo čitali odgovora. »Slovenec« je vedno trdil, da se je na našem odru sploh premalo oziralo in ne samo letos.
Ker nekaterniki vso sezono niso dobili t »Slovencu« nič, za kar bi se moglo »prijeti«, dal jim je vendar 14. t. m. priliko to popraviti naš stavek: »Ker ima društvena bla-gajnica denar za »Blumenregne« pevkam — zakaj bi ga ne imela za slovanske prevode«. Nam se je s častno besedo zatrdilo, da se je prispevalo k ovaciji gospice Leščinske. Ce dotične svote ni v zapiskih, naj nam »Narod« pošteno povč — in mi bomo istotako pošteno pripoznali, da se nas je zvodilo na led, ne da bi komu zaradi tega očitali infamnosti, ker svojih poročil ne pišemo iz strankarskega stališča, pač pa iz ljubezni do stvari in gotovo ne z namenom škodovati kaj slov. gledališču. Ako imamo »slučajno« mi prav, naj se istine ne utaji. Naj bo stvar taka ali taka, resnica pa ostane: Marsikoga je neprijetno zadelo, ko je čital v slovanskem »Slov. Narodu« nekako odobravanje, da naša intendanca nima denarja za slovanske prevode. Lega ima za druge stvari, naj ga ima tudi za t o.
Naši »napadi«, kakor blagovoli načelnik intendance g. Ivan Plantan nazivljati od nas izraženo mnenje precejšnjega števila resnega gledališkega občinstva, niso bili »neosnovani«, ni »izmišljotine«. Bistvenega proti našim poročilom ni v vsej »izjavi« nič. Gospod Plantan naj si ne domišlja, da se pusti vse časopisje terorizovati in da mora z intendanco čez drn strn. Pritožbe se bodo vedno množile, dokler ne bo imelo slov. gledališče intendanta-strokovnjaka. Nekateri sedaj »poklicani« gospodje so strokovnjaki v svojih strokah, z gledališčem so se pa večinoma pričeli resno baviti še le po vo-litvi v odbor »Dramatičnega društva«.
Pooblaščeni smo od nekaterih »kritikastrov« na prijazno vabilo, naj pristopimo »Dramatičnemu društvu« in »Gledališkemu podpornemu društvu«, odgovoriti z zagotovilom, da to storimo takoj, ko bodo pripuščale razmere. Ali je »Narodov« poročevalec član obeh društev? — Posel intendantov slov. gledališča je morda res najnehvaležnejši posel. Kdor pa dela za narod, mu ni treba zaradi tega vedno — tožiti.	=
Izjava.
Podpisani izjavljam, da pri razpisanih občinskih volitvah v mestni zastop ljubljanski zaradi preobilnih zasebnih poslov ne prevzamem nobene kandidature.
V Ljubljani, dn<5 17. aprila 1896. 297 i-i	Ivan Hafner.
Izjava.
Podpisani naznanjam, da ne vsprejmem nobene kandidature pri bližnjih volitvah v občinski zastop ljubljanski.
Ljubljana, dnč 17. aprila 1896.
296 i-i	Josip Lenče.
298 1-1
Marko Kralj naznanja v svojem in svojih otrok imenu sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je umrl po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, ljubljeni, vzgledni sin, oziroma brat, gospod
Ignacij Kralj
črkoitaveo
danes v čatrtek zvečer, dne 16. t. m. v 23. letu starosti.
Pogreb pojde v soboto, dni 18. t. m., zvečer ob 6. uri iz hiše št. 30 v Spodnji Šiški na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani.
Blagi pokojnik bodi priporočen vsem v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Spodnji Šiški, dni 16. aprila 1896.
221 13-7
v najbogatejši izberi, trpežno izdelane
priporoča po najnižjih cenah
L. Mikusch
v Ljubljani, Mestni trg štev. 15.
Zahvala.
299 1-1
Slavna „okrajna posojilnica v Mokronogu" je tukajsni ljudski šoli darovala 20 kron za „šolsko kuhinjo" in 6 kron za „Narodno šolo" v Ljubljani; ta je za ta denar poslala mnogo raznega šolskega blaga za revno šolsko mladino. Za ta velikodašni dar se si. posojilnici v Mokronogu v imenu obdarovane revne šolske mladine najiskrenejše zahvaljuje
vodstvo ljudske iole v Mokronogu,
dne 16. aprila 1896.
J. Ravnikar.
Koverte s firmo vizitnice in
trgovske račune
priporoča
Eatol. tiskarna
v Ljubljani.
Razpis služIte.
Konsumno društvo v Starem Trgu pri Ložu razpisuje
službo prodajalca
v svoji prodajalnici z mesečno plačo 40 gld.
Zahteva se, da je prodajalec izvežban v tnanufakturi in speceriji, in nadalje primerna varščina po dogovoru. — Oglasila se sprejemajo do konec aprila. — Službo je nastopiti začetkom maja.
280 4-3_Odbor.
Minuendo - dražba.
Vsled novpga pregleda temelja, "tlaka in kanalov pri župni cerkvi v Zagorji ob Savi se, pod že objavljenimi pogoii, zopet m.ov» dvažlba, ki se bo vršila dne 20. aprila 1896 v župnišču v Zagorji, še enkrat razpisuje.
Načrti in drugo je ondi v pregled.
Zagorje ob Savi, dne 11. aprila 1896. 278 3-3
J. Gross.
Trnkoczyja ustna voda
steklenica 50 kr.,
Trnkoczyja prašek za zobe
škatljica 3© kr.,
kakor tudi	246 4
vse medicinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, speoijalitete itd., dietična sredstva, homeo-patična zdravila, medicinska mila, parfumerije itd.
priporočajo in razpošiljajo na vse strani
lekarniške tvrdke:
Ubald pl. Trnköczy, Viktor pl. Trnköczy, Dunaj, Dr. Oton pl. Trnköczy, llj Julij pl. Trnköczy, Dllj, Vendelin pl. Trnköczy,
t.
M
Pošiljatev z obratno pošto.
Dunajska borz a.
Dn6 17. aprila.
Sknpni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4 %......
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. ,
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista ..........
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 10 kr.		
.101		10 „
122		45 .
101		30 .
121		80 .
99	«	' »
983		
359		50 .
120		20 .
58		77 V
11		74 „
9		55 .
44		15 „
5	n	67 „
Dni 16. aprila.
4% državne srečke 1. 1864, 260 gld. . . &% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo g<9hskega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice b% .
dolenjskih železnic 4*
149 gld. 50		
158		—
194		25
98		90
140		—
127		—
107		50
112		—
98		35
99		20
221		75
166		35
129		50
99	n	50
Kreditne srečke, 100 gld........ 204 gld. 50 kr
4 h srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 139 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld,
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genčis srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......61
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 158 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3390 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . • Trboveljska premogarska družba, 70 gld.
18 25 69
447
96 65 83 162
25 75 25 50
25 40
Papirnih rubljev 100........127
80 25
Sakap ln prodaja 1A
vsakovrstnih driavnlh papirjev, ire6k, denarjev itd. Ka varovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K ■ 1 a n t n a iivršitev naro&ll aa borzi.
Menjarnična delniška družba
E R C U R"
'tollzeile it. 10 Dnnaj, Rariafiilfirstrasis 74 B.
Pojasnila"£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
____ o kursnih vrednostih vseh ipekuliol|skih vrednostni
papirjev in vestni »»Ml za dosego kolikor je mogoče viioeega obrestovanja pri popolni varnosti Bgr naloženih Klavnic, "TBCS