Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. aprila 2018 - Leto XXVIII, št. 16 stran 2-3 GNAUK JE BILAU ... EDNO MALO LÜSTVO ŠPILANJE JE KAK VIRUS stran 6 Slovenski filmski dnevi - že drugič stran 7 Če je dež üšo ... stran 8 2 Tau vse bi se zgibilo GNAUK JE BILAU ... E Človek si dostafart misli, vej tau nigdar nemo pozabo, tau tak v glavej mam, ka mi ešče vözbiti ne morejo. Tak sem dja bila z ednov pravlicov, stero so nam naša Djauklina mati (kak smo zvali, našo babico) dostafart pripovejdali, gda smo kaj delali. Te sem si go pa zadnjič, gda so soboške knjižničarke pripovejdale, probala naprej potegniti iz spomina, dapa nikak mi je nej šlau. Vejn samo tau, ka so v pravlici (mesében) bili vuk, lisica pa zavec (ranč tak, kak v tistoj, stero nam je gorprešto Branko Pintarič), steri so šli v gauško trejbit. Bijo je ešče pisker z žiraum (mastjo), steroga so s sebov nesli za güžino, dapa nekak je poskrivoma kradno žir. Pa te so nikak gorprišli, steri od nji kradne, dapa kak, točno več ne vejm. Na nekšno fele formo je sonce tö vcüj bilau pa – ne bojte čemerni – riti so bile, s steri se je nika vöcvrlo. Dapa nikak mi je cejla pravlica nej stejla na pamet priti. Nej sama zgodba, ka pa te eške reči, s sterimi go je babica pripovejdala ... Pa tak mislim, ka sem s tejm nej samo dja tak. Zatok se mi pa trno vidi, ka so vödali kusto-kusto knjigo – Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju – s pravlicami, pripovejdkami, legendami. V tej knjigaj najdemo vse tisto, ka so lidgé na Gorenjom Seniki pripovejdali sodelavcom Inštituta za slovensko narodopisje na začetki sedemdeseti lejt prejšnjoga stauletja. V tisti cajtaj je lidam bilau ešče naravno (természetes), ka so pripovejdali, zatok je vejndrik »Lublančanom« tö nej bilau težko nagučati nji, naj njim v mikrofon povejo svoje zgodbe. Vej pa v tisti lejtaj smo ešče ojdli goščice lüpat ali kukarco lüpat pa se je v vsakšoj grupi najšla kakšna brblava ženska, stera je na žmani znala pripovejdati. Pa če je že nekak začno, te so po vrsti vsi kakšno zgodbo znali povedati. Gnauk je bila na vrsti smrt, gnauk vrag, te pa čalarice, hišne kače so tö nej falile … Mladi pa mlajši smo tau poslüšali, si merkali, ka gda mo mi starejši, mo tadale pripovejdali. Dapa do toga časa se je svejt obrno, pa skurok nega več naravne prilike za pripovejdanje pa skupinsko poslüšanje pravlic, ka o tom sploj nemo gučala, ka med nami tö nega več dosta takši, steri bi tak na žmani znali pripovejdati kak naše babice. Zatok je hvale vrejdno, ka je po več kak štiridesetletnom spanji tau bogastvo, stero je do tejga mau ohranjo samo spomin, prišlo na papir pa na CD (ništrno pripovejdanje mo leko poslüšali tö). Spomin je leko kratek, vej pa pozablamo, dapa zapisana rejč ostane. Pa vüpajmo, ka do si vnuki pa pravnuki gnauk iz tej knjig pripovejdali. Marijana Sukič »Gnauk je biu eden paver ...«, »Gnauk je biu eden stari oča ...«, »Gnauk je bijo eden grof ...« - če te reči nekak čüje, leko včasik brodi, ka de se začnila edna pripovejst ali pravlica. Gda oprémo nauve knige z naslovom »Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju«, najdemo v nji sploj dosta takši pripovejsti, štere se zvekšoga rejsan s temi rečami začnejo. »Kniga je vöprišla v vküpnoj izdaji Inštituta za slovensko narodopisje v Sloveniji ino Državne slovenske samouprave,« je svoj guč začno predsednik DSS Martin Ropoš, gda je 13. aprila pred podnevom na sedeži krovne organizacije na Gorenjom Seniki pozdravo vse navzauče. Veuka čest je bila, ka je v Porabje prišla dobra poznavalka domanji gučov, akademikinja prof. dr. Zinka Zorko, med gosti pa smo srečali generalnoga konzula RS dr. Borisa Jesiha ino slovensko zagovornico Eriko Köleš Kiss ranč tak. Za nauve knige s pripovejstami so potrejbne peneze dali z la, ka je izdaja kusta skoro 400 strani, v njej pa je 238 pravlic pa pripovejsti - tak v originalnoj, porabskoj slovenskoj domanjoj rejči kak dojobrnjeno na slovenski knjižni gezik. »Slovenskomi etnologi dr. Milkoni Matičetovomi je leta 1970 pripovejdalo 33 lüdi s peti porabski vesnic, Gore- ske škonike. »V 1970-i lejtaj se je za železnov fijankov eške vseposedik čüla slovenska rejč, štere je gnes vsikdar menje,« je opozoro profesor Jesenšek pa cujdau, ka je potrejbno kulturno erbo s kem bole djenau dojspisati. Predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC En tau publike. V prvom redej s prave generalni konzul dr. Boris Jesih, slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss pa predsednik DSS Martin Ropoš njoga Senika, Sakalauvec, Slovenske vesi, Števanovec pa Verice,« je raztomačila sourednica Marija Kozar pa eške SAZU dr. Ingrid Slavec Gradišnik je pravla, ka je nauva kniga slejdnji stopaj v dugom vküpnom deli Ljubljane ino Porabja. Zavalila se je za delo domanjim vönavčenim lidam, šteri so dosta napravili za gordržanje porabske slovenske kulturne tradicije. »Slovensko šaulsko ministrstvo je dojküpilo stau knig, tak té pridejo v šaule v matičnom rosagi. Na predstavitev sta prišla akademikinja prof. dr. Zinka Zorko pa akademik prof. dr. Marko Jesenšek tö madžarske strani Ministrstvo za človeške vire (Emmi) ino Državna slovenska samouprava, s slovenske pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Kniga je vöprišla pri Založbi ZRC, ZRC SAZU (slovenska akademija) v Ljubljani decembra 2017, kak drüga v seriji »Slovenski pravljičarji«. Edna sourednica knige (társszerkesztő), porabska etnologinja Marija Kozar, je povöda- povödala, ka je na CD-naj pri knigaj 13 originalni pripovejsti, tak kak so bile gorvzete pred skoro petdesetimi lejtami na magnetofonske trakove. Zbrane je pozdravo prorektor Univerze v Maribori, akademik prof. dr. Marko Jesenšek, šteri je tapravo, ka se »na Porabji najbližanjoj slovenskoj univerzi« že dugo spravlajo s porabskimi guči, njini profesorge pa so pomagali vöšaulati porab- Porabje, 19. aprila 2018 Predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU dr. Ingrid Slavec Gradišnik Vüpajmo, ka Porabje tak grata pa ostane en tau slovenske etnične zavesti,« je končala predstojnica ISN. Če kakše knige nutpokažejo, 3 EDNO MALO LÜSTVO tau ne more biti brezi štenjá. Organizatori srečanja na Gorenjom Siniki so brodili, aj pri tem pomaga mladina tö. Oprvin so šaularge prvoga klasa na DOŠ Števanovci vküper tapovödali porabsko pravlico na formulo »Stara baba, stari ded«, te pa je sploj veselo pripovejst svojoga pradejdeka Ferenca Labritza (Fincinoga Ferina) o tem, kak si je rokau z žunine lüknje vörejšo, tapravo gorenjesinčarski šaular Máté Labritz. Članica DSS Iluška Bartakovič s Slovenske vesi nam je raztomačila, zakoj vidimo lapca v mejseci, Laci Nemeš s Sakalauvec pa je povödo, kak je Ejva ništerne svoje mlajše pred Bogaum skrila, šteri so tak srmacke gratali. Pripovejsti so se končale s pravlico Lacina Kovača z Verice o tem, koma sta dvej müši svojo dejte za ženau dali. Sourednica knige, znanstvena svétnica ISN ZRC SAZU dr. Monika Kropej Telban, je navzaučim raztomačila, ka je etnolog Milko Matičetov pripovejsti vküppobéro že v dosta slovenski krajinaj. »Porabski lidgé pa njine pripovejsti pa so za njega znamenüvali posabno čütenje. Proso je informatore, aj štorije povejo v njinoj najlepšoj formi. Ranč zavolo toga so pripovejsti v etaj knigaj tak lejpe pa tak naravno pripovejdane,« je povödala slovenska etnologinja pa cujdala, ka leko variante vnaugi porabski pravlic najdemo med pripovejstami drügi evropski narodov - najbole slovenskoga pa madžarskoga. V knigaj gestejo »bajke« tö, tau so pripovejsti o vragaj, čalaricaj, divdji možaj, vilaj, bejli deklaj, fajamanglinaj pa skišnjavaj. Skoro samo v Porabji pa leko na priliko najdemo spomin na slavskoga boga Perüna. Na srečanji smo leko s CD-na čüli, kak so Fincin Feri pripovejdali o tem, gda sta lasica pa požak letela. Dobro čütenje je bilau poslüšati glas iz leta 1970 pa se zmejs smedjati veseloj pripovejsti Sinčara. Na platni so se minjavale fotografije, ka aj bi navzauči donk vidli, što vse je pripovejdo. Tretji sourednik knig, slovenist ino novinar Dušan Mukič, je pripovejdo o tem, kak je leta 2014 začno z digitalne kopije magnetofonski trakov prejkspišüvati pravlice, te pa eške drüge pripovejsti. Tau je - z vekšimi pavzami - trpelo več lejt, ka so pravlice v domanjoj rejči dojspisane po prausni regulaj, ka aj bi je s kem ležej šteli tak v Porabji kak v Sloveniji. Etnologinja Marija Kozar je eške povödala, ka so ljubljanskoma čednjaki Matičetovomi pomagali informatore najti domanji škonicke (András Csabai, Irena Pavlič, Karel Krajcar pa Senčarka Vera Gašpar), te pa je gorštela domanja A Nemzetiségi Ombudsmanhelyettes közleménye a 2018. évi országgyűlési választások nemzetiségi eredményeivel kapcsolatban 2018. április 8-án országgyűlési választásokat tartottak Magyarországon, amelynek során immár második alkalommal nyílt lehetősége a hazai nemzetiségi közösségek tagjainak arra, hogy a parlamenti részvételüket biztosítsák. Ennek jelenleg két formája áll rendelkezésre: kedvezményes mandátummal önálló és teljes jogú képviselő, alacsonyabb szavazatszám esetén pedig nemzetiségi szószóló választható az Országgyűlésbe. Jelenleg két olyan nemzetiség van hazánkban, amely létszámából adódóan teljesíteni tudja a kedvezményes mandátumhoz szükséges szavazatszámot, ezek a roma és a német közösség. A szószólók ugyan nem rendelkeznek önálló képviselői jogosultságokkal, azonban testületben eljárva, a Magyarországi nemzetiségek bizottsága tagjaként hatékonyan tudják érvényesíteni az általuk képviselt közösség érdekeit – ahogyan ez az elmúlt években számtalan esetben megtörtént. Tegnap a Magyarországi Németek Országos Önkormányzata által állított lista 25.658 szavazattal kedvezményes mandátumot szerzett, így Ritter Imre korábbi német szószóló a megalakuló Országgyűlésben képviselőként folytathatja munkáját. Ezzel Šaularge prvoga klasa iz Števanovec so gučali pravlico Stara baba, stari ded történelmet írt: a német nemzetiségi közösségnek utoljára te pa je prišlo eške velko delo obračanja na slovenski knjižni gezik. »Najbole sem se čüdivo toma, ka so leta 1970 informatori pred mikrofonom gučali brezi hib, ništerni so pripovejdali več kak štirideset minutov brezi pavze. Nücali Bleyer Jakab parlamenti munkája után hamarosan ismét erős Pripovejst svojoga pradejdeka Ferenca Labritza (Fincinoga Ferina) o tem, kak si je rokau z žunine lüknje vörejšo, je tapravo gorenjesinčarski šaular Máté Labritz. so lejpe stare rejči, štere leko gnesneden najdemo samo v guči najstarejši Porabcov,« je od svojoga dela pripovejdo sourednik pa eške raztomačo, imena vsej pravličarov. »S temi knigami damo poštenjé tistim, šteri so pripovejdali, pa tistoma, šteri je gordjemau. Damo motivacijo vsejm generacijam Porabski Slovencov, aj pripovejsti vküper štéjo, aj bau tau medgeneracijska komunikacija.« Od pravličarov so gnes, žau, že skoro vsi pokojni. Predsednik Martin Ropoš je en par knig prejkdau žlati, vnükom pa pravnükom tisti, šteri so pripovejdali. Kniga pa aj prej pride v roké porabskim materam pa babicam tö, štere aj je štéjo svojim mlajšam pa vnükom v domanjoj slovenskoj rejči. Pripovejsti v slovenskom knjižnom geziki pa aj preštéjo vsi tisti Slovenci v matičnom rosagi tö, štere briga, kak so živeli, kak so premišlavali pa ka so pripovejdali lidgé pod Srebrnim brejgom. (Na kejpi na prvi strani so uredniki knjige (z lejve) dr. Monika Kropej Telban, Dušan Mukič in Marija Kozar.) -dmfoto: K. Holec 1933-ban volt önálló képviselete az Országgyűlésben. 85 évvel érdekképviseletet kap hazánk második legnagyobb nemzetiségi közössége. Meggyőződésem azonban, hogy az önálló képviselői mandátum megszerzése valamennyi magyarországi nemzetiségi közösség jogainak érvényesülése szempontjából újszerű, egyedülálló lehetőség. Az eddigi sikeres szakmai együttműködés szellemében kívánok eredményes munkát képviselő úrnak és a szószólói bizottság korábbi és új tagjainak egyaránt. Szalayné Sándor Erzsébet Prof. HC egyetemi tanár, ombudsmanhelyettes Predsednica slovenske samouprave Monošter-Slovenska ves Katalin Dániel in župnik v pokoju Štefan Šömenek sta volila v Slovenski vesi. Porabje, 19. aprila 2018 4 PREKMURJE Svetovni den Romov 8. aprila je svetovni den Romov. Po oceni različni institucij v Sloveniji realno živé od 7 do 12 gezero Romov, največ v Prekmurji, na Dolenjskon in v Beli krajini. V Prekmurji sta bili v počastitev toga svetka dve prireditvi. V Murski Soboti je bila glavna državna proslava, v Lendavi pa so pripravili program z naslovom Tudi mi smo otroci sveta. Na prvo prireditev je prišo predsednik vlade v odstopi Miro Cerar, na drügo pa predsednik rosaga Borut Pahor. V soboškom Gledališči park je prvi spregučo predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc. On je pravo, ka so se pred gezero leti Romi iz Indije napautili v Evropo. »V Indiji so steli Rome zasužnjiti in pomuslimaniti, zato so začnili množično bežati,« je pravo Muc in cujdau, ka leko eksodus Romov aktualizeramo in ga primerjamo z gnešnjimi begunci. Slavnostni guč je meu Miro Cerar. On je pravo, ka romska manjšina s svojo kulturo in gezikom vküper z italijansko in madžarsko narodno manjšino tvori temelj medkulturnosti v Sloveniji. Našteu je, ka vse je njegova vlada probala napraviti, ka bi se zbaukšo položaj Romov v rosagi. Pri tom je fontoško, tak Cerar, ka sodelüvlejo vsi, tak rosag kak občine, pa tüdi romsko in neromsko prebivalstvo. V Gledališki in koncertni dvorani Lendava so se na odri notpokazali mlajši iz vrtcov in šoul, igralci Miškinoga gledališča pa ške glasbena skupina Romano glauso s plesalkami romskoga kulturnoga društva Romano Jilo. Kratek guč je meu predsednik rosaga Borut Pahor. On je pravo, ka nas različnost plemeniti, pa ške cujdau, ka »mamo kak skupnost pravico in dužnost, ka se potrüdimo za strpno sobivanje«. Silva Eöry Naše pesmi gučijo o indašnjom žitki »Što spejva, lagvo ne misli,« Pesem »Mamca so zaspali« magali. Dvorana je bila puna nej svoj glas šanjalivali. dostakrat čüjemo, pa dobro guči o mačiji, štera se grdau z najgir lidami, od šteri je kau- Če sta se pojep pa dekla oževejmo, ka je v tej rečaj istina. ponaša z detetom svojoga li petnajset spejvalo, eške takši nila, sta na svoj zakon prosila V našom Porabji je starejšo moža: dere se ž njauv, gda tö, šteri so se v mlajši lejtaj za nebeski blagoslov (»Hod’, lüstvo tisto, štero nej samo, go češe, krv gi po lici teče. V tau nej podali. Marija, z menov«), če pa se ka rado spejva, liki eške do- drügoj pesmi »Mati betežava- Marija Kozar je dale guča- je nej vse prišikalo, sta eden sta pesmi na pamet tö pozna. la o pojbaj pa drügoga šimfala (»Palca je Zatok je nej čüda, ka so člani deklaj, šteri si trda«). Tista žena je sploj Drüštva porabski slovenski obečavajo, ka lagvo zopojdla, štera je pidjapenzionistov napravili eden »njina lübezen noga pa gladauvnoga moža mali zbor, šteri če rejsan na vöke bau«. V dobila (»Oča so mi küpli«). nema redne probe, depa gda istinskom žitki O paverskom deli ranč tak en trbej, vküperstane pa koražno je dostakrat tak par pesmi guči (»Sejaj žito, spejva. bilau (pa eške no pšenico« ali »Kosec koso Takša prilika je bilau srečanje zdaj dostakrat brüsi«), porabski penzionisti penzionistov 9. aprila tö, na tak gé), ka dekla pa so zaspejvali najbole pošteroga so v razstavni prostor pojba ali pojep znano: »O, dekla, ne daj se varaškoga Slovenskoga doma deklo zapisti. Od na pavra«. Vsi navzauči so pozvali slovensko etnologinjo toga ranč tak nazajponili, ka se pri pavraj Marijo Kozar, aj pripovejda več pesmi guči, rejsan žmetno dela. o tem, kak so naši starci inda kak na priliko Če človek zadobi, ka mlajše svejta živeli, pa kak leko té in»Pravo sem ti má, tisti ma pomagajo na stadašnji žitek spoznamo prejk dostakrat« ali re dni. V pesmi »Moj oča meu naši lejpi domanji ljudski pes»Kaj si misliš«. je sine tri« pa srmak oča vse mi. Predavatelica je nej stejla Zapelane dekle tri siné zgibi, štandera, sodaDvejstau naši pesmi gvüšno gorostane v dvej samo gučati, že za naprej je gda pa gda same ka pa betežnika. Smrt mlade knigaj »Füčkaj, füčkaj, fantiček moj«, je tomačila prosila mali zbor penzionisostanejo z dete- dekle ranč tak leko pokosi, predavatelica Marija Kozar tov, aj en par naut zaspejva ž tom, ništerne pa o tem pripovejdata pesmi njauv. Pesmarce pa pesmarge jo«, deca pa nemilo jaučejo, tak vüpanje pa pamet zgibijo, »Franciška« pa »Rozmarin so rejsan več prob držali pred vejpa prej samo loške grüške ka svojo dejte zaničajo (»Dek- Maričica«. Penzionisti so programom. do geli, če mati mrgéjo. la sinka porodila«). eške zaspejvali mrtvečo pe»Naši stari starci so na rejtki Ta slejdnja je bila prva pesem, Dekle dostakrat djaučejo, gda sem »O, ti smrt, kaj si včiništeli knige, kalendare, bole štero so navzauči vküper za- more lübleni pojep k soda- la«. so pripovejdali pa spejvali, spejvali. Veseldje je bilau po- kom (»Fanti se zberajo«), Gda smo prišli na konec gda so kaj vküper devküpnoga zadvečerlali. V pesmaj je goka, je čütenje že korostalo, kakši je biu ražno bilau. Lepau je žitek,« je svojo pripobilau, ka so pesmarce vejst začnila etnolopa pesmarge s svetiginja Marija pa povömi pesmimi končali dala, ka leko s pesmi srečanje. Prauškarska spoznamo mlašeča »Lejpa si, lejpa« je lejta, mlada lejta, ženitö radostna bila, liki tev pa zakonski stan, pri pesmi »Je angel paversko delo, stara Gospodov« so refren lejta, smrt pa vekiveč»Češčena si, Marija« že ni žitek. Dvejstau naši vsi vküper spejvali. pesmi gvüšno gorTak se je končo zadveostane v dvej knigaj čerak z etnologinjov »Füčkaj, füčkaj, fanMarijo Kozar, štero tiček moj«, je tomačipenzionisti za edno la predavatelica. Dvorana je bila puna z najgir lidami, od šteri je kauli petnajset spejvalo, eške takši tö, šteri so leto pá nazaj čakajo Od mlašeči lejt je Mav Varaš, aj znauvič se v mlajši lejtaj za tau nej podali rija Kozar odebrala pripovejda o indašnji samo žalostne pesmi, v šteraj slüšati, ka našo starejšo lüstvo ništerne pa so gizdave, če pa gnešnji šegaj, pesmaj ali mati betežavajo ali so že mrli. v Porabji takši glas má pa tak pojep nema »ižico na štauka papéraj. V pesmi »Lanjsko leto sem se vej spejvati. Eške bole more- dva« (»Kaj si, Micka, tak ženo« se oča tauži, vejpa ma je mo povaliti tiste tri moške, gizdava?«). Tevi dvej pesmi -dmžena mrla, gda je rodila, dejte šteri so pesmarcam cujstanili smo leko čüli od pesmarc pa foto: K. Holec pa nadaja sama Mati Boža. pa jim s svojim baritonom po- pesmarov v penziji, šteri so Porabje, 19. aprila 2018 5 Pripovejdo o živlenji Andovčanov Porabski slovenski penzionisti so po pogučavanji pa spejvanji z Marijo Kozar (10. aprila) medsé pozvali našoga kolega Karčina Holeca, steri je zdaj nej biu z njimi kak novinar, liki kak avtor knjige Andovske pripovejsti. Če je Marija Kozar pripovejdala o živlenji prejk pesmi, je on notpokazo prejk pripovesti, kak so Andovčani živali gnauksvejta. Najprva je tapravo, ka je te zgodbe (történetek) čüjo od starejši lidi, vej pa kak malo dejte je dostafart bijo cejle dneve pri sau- sedaj, ka nji je doma dosta mlajšov bilau, pa če je odišo, je nej včasin faliu. Rad je poslüšo pripovejdanje starejši lidi pa tak je te začno te štorije pisati, gda je že pri naši novinaj delo, če ranč nej emo kakšen pogovor. Če je tak mislo, ka tiste, steri v tej zgodbaj nastaupajo, zbantüva, te je vömejno imena. V knjigaj so pa takšne zgodbe tö, stere so se v Andovcaj te zgodile, gda je on že vekši biu. Prešto je dvej pripovejsti. Iz štorije Smrt se je zvedlo, kak je bogaboječa Marica, stera se je vsigdar hvalila, ka se ona nika ne boji, pozabila ešče Očenaš moliti, gda sta go dva moškiva iz vesi postrašila s kosauv. Zakoj v Andovci pravijo, ka sedi kak Djuši v stüdenci? O tom je pripovejdala zgodba Stüdenec, v steroj Djuši stüdenec kopa na svojom dvauri, dapa garico pozabi v njega pistiti, zatok cejlo nauč ostane v globkoj grabi. Gda ga zaranka žena najde pa ma pisti garico v stüdenec, ga od čemerauv nazaj zakopa. Prauti konci je pa na pamet povedo edno zgodbo, stero leko preštete v knjigaj. Tau je zgodba o biciklini pa Francini, steri si ga je küpo, dapa voziti se je nej znau z njim. Bole kak štenjé je prevzelo penzioniste Karčinovo prosto pripovejdanje, steri – kak je pravo – zdaj že skurok do zadnje kuče pozna Porabje od Andovec do Senika, od Verice do Sakalauvec. Kak novinar je doživo že dosta nauvi zgodb, vesele in srečne (kak je pri starejšoj ženski oprvin pritekla voda iz čapa, pipe; kak gvüšno pa dostojno se je gibo slejpi človek v svojoj künji) ali žalostne (kak je starejša ženska čakala na svetke svojo čer pa vnukico, pa njiju nej dočakala; ali kak je med iskanjom lidi za intervju najšo na travniki mrtvoga človeka, steri je pred par minuti ešče kosijo). Vejdnrik so ga penzionisti zatok tak tijo poslüšali, ka so čütili, ka té lidi, o steraj piše pa pripovejda, rad ma. Vüpajmo, ka do se té nauve zgodbe tö napisale pa mo je leko šteli. Marijana Sukič foto: K. Fodor Resnični in sanjski motivi v tradicionalnih tehnikah »Zabučale gore,« smo po začetnih taktih takoj prepoznali ponarodelo slovensko pesem v izvedbi Mihe Eriča na orglicah in njegove »boljše polovice« mag. Natalije Šepul na citrah. »Ljudski bluz« je 6. aprila privabil tudi nekatere mimoidoče, v razstavnem prostoru Slovenskega doma so namreč predstavili izbor iz barvnih linorezov in črno-belih lesorezov prej omenjenega mladega umetnika iz Ljubljane. Umetnine Mihe Eriča prikazujejo realistične in nadrealistične sanjske motive, med pokrajinami pa najdemo slovenske koroške in celo ameriške. »Živite v lepih krajih, moral bi jih upodobiti,« se je zasmejal grafik in glasbenik, ki uporablja tradicionalne tehnike, ki zahtevajo koncentracijo, umirjenost in meditacijo. Akademski umetnik je imel letos že pet samostojnih razstav in sodeloval pri številnih mednarodnih projektih. V Porabju razstavlja prvič, prisotnim na odprtju pa je dejal: »Podpiram vas, pravi zavedni Slovenci ste vi - po duhu in volji«. (Pogovor z umetnikom boste lahko prebrali v eni od naših naslednjih številk.) -dmfoto: lrh Slovenska maša v Monoštru Naslednja slovenska maša v monoštrski baročni cerkvi bo 22. aprila. Božja služba na nedeljo duhovniških poklicev se bo začela ob 16.30. Porabje, 19. aprila 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Divjačina v zanki Kak po cejlom rosagi tak v Železni županiji je od leta do leta več taše divjadi, stera v zanko staupi. Pa nej zato, ka se živali samo tak nutrazamotajo, liki zato, ka jim zanke lüstvo vösklade. Edni zato, ka čemere majo nanjé, če njim pauv vse dolapodjejo ali uničijo, pa te etak je štjejo likvidirati. Drügi so taši »djagardje«, steri brezi pükše tak po tima zgrabijo divjačino, pa nej zato, ka njim je kvar naprajla, bola zato, ka šejftajo z mesaum pa s trofeji. Zavole batrivno (hrabro) lüstvo mora tau biti, stero se s tejm spravla, zato ka gnesden že zavolo tauga te tö fejst poštrafajo, če v gauštji roge najdeš pa je domau odneseš. Nej pa te, če cejlega djelena ali srnau neseš domau. Sto se s tašim spravla, naletja v vauzo leko pride. Zaman je taši siguren zakon, vsigdar se najdejo taši, steri z zankami lovijo divjačino. Kak je tau prejšnji keden bilau nejdaleč kraj od Sombotela pri Lovskom društvi Sormás Völgye. Glaven djagar je tapravo, ka stau zank so najšli pa dvanajset živali, stere so v tej zankaj v fejst velkom trplejnji mogle zginiti, pa vsej dvanajset so v ednoj gauštji najšli. Najbola je žalostno v tejm tau, ka dosta taši srn je bilau v zankaj, stere so breje bile. Tašo strašno delo normalen človek ne dela. Tau se vidi, ka sto tau dela, tistoma je samo tau važno, aj kak največ pejnez leko prislüži. Za edno srnino glavo z rogami tristau gezero forintov leko »zaslüži«, za divjačinsko mesau pa 1500 forintov dajo za kilogram, tak po črnom. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Odločanja o priznanju Palestine ni bilo Po tistem ko je pet poslancev umaknilo svoje podpise k zahtevi za sklic izredne seje o priznanju Palestine, se poslanci državnega zbora niso sešli, da bi odločali o tej temi. Število preostalih podpisov je bilo namreč manjše od četrtine vseh poslancev, kolikor bi jih moralo biti v skladu s poslovnikom. Pred izredno sejo bi moralo o zadevi zavzeti stališče tudi matično delovno telo, to je odbor državnega zbora za zunanjo politiko, a seja ni bila sklepčna. Od skupno 17 članov odbora jih je bilo prisotnih le sedem, dva premalo. Odboru tako v treh dneh ni uspelo doseči stališča glede predloga za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države, da bi državni zbor lahko izvedel izredno sejo, sklic katere je sicer zahtevala Levica, ki je za to zbrala tudi podporo 25 poslancev. Vprašanje priznanja Palestine bo tako očitno ostalo odprto za naslednji sklic državnega zbora. Obrambna ministrica na obisku v ZDA Obrambna ministrica Andreja Katič, ki opravlja tekoče posle, je delovni obisk v ZDA sklenila s srečanjem z ameriškim obrambnim ministrom Jamesom Mattisom, ki je Slovenijo spodbudil k večanju obrambnih izdatkov. Ministra sta na srečanju v Pentagonu ocenila, da so diplomatski odnosi med Slovenijo in ZDA tudi po 26 letih od vzpostavitve izredno prijateljski in potekajo na številnih področjih sodelovanja. Sogovornika sta govorila o bilateralnem sodelovanju, razmerah v Evropi in na Zahodnem Balkanu ter o sodelovanju znotraj zveze Nato. V delegaciji ministrice Katič je bil tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Alan Geder. Simona Cizar iz Böltinec ŠPILANJE JE KAK VIRUS Simona Cizar (rojena Zadravec) iz Böltinec že duga leta odi v Porabje. Sploj te, če je kaj povezano s turizmom ali kulturo. Nazadnje je bila v Monoštri na ženski svetek, 8. marca, gda sta Zveza Slovencev na Madžarskem in Argo, društvo za humanistična vprašanja, steroga vodi, notpokazala knjigo Milana Vincetiča Luna na mejseci. Naša sogovornica je že od mladih let povezana s kulturo. V Böltincaj so etak ali ovak skor vsi povezani s folklornim festivalom, Simona pa na njem že duga lejta vodi program, steroga pripravijo v petek zadvečerek, gda se notpokažejo folklorne skupine iz tijine. »Nej samo vodenje programov, tüdi gledališče me je furt zanimalo. Gda sam bila stara deset lejt, nas je vküper zbobno naš škonik slovenščine in pravo, ka mo mi neka na odri odšpilali. Tau je kak virus, gda ga gnauk dobiš, se ga ne rejšiš,« pove in raztolmači, ka so tüdi te, gda je odila v ljutomersko gimnazijo, lejpe predstave delali. Najbole intenzivno pa se je z gledališčom (színházzal) spravlala te, gda je študerala v Ljubljani. Bila je članica gledališke skupine, stera dela v okviri KUD Štefan Kovač v Murski Soboti, pauleg toga pa sta s sošolcom, steri je tak kak ona odo na Filozofsko fakulteto, napravila gledališko skupino, stera je igre špilala v nenškom geziki: »Furt je tak bilo, ka smo meli premiero v Ljubljani, po tistom pa smo meli nastope v Avstriji, največ na Štajerskon. Z eno predstavo smo meli celau 62 ponovitev.« 2012. leta je na filmska platna prišo celovečerni film režisera Marka Naberšnika, steri je biu napravleni po knjigi Ferija Lainščka Nedotakljivi. Simona Cizar je pauleg toga, ka je v filmi špilala, na skrbi mela ške statiste, tiste püstili, ka ne bi v visiko vodau spadnola. Dugo jih nej nazaj bilou, mene pa straj gratalo, ka so se oni vtaupili. Te se je moja lübezen do Müre za duga duga leta končala. Dvajsti let sam se ges Müre bodjala, te pa sam se pomalek bližala, tak ka sam se z brodom (komppal) šla že pelat, nej pa ške s čonaklinom. Te pa se je tak zgaudilo, ka mi je Müra moža pripelala. Denisa, on je Međimurec, sam spoznala na enom glasbenom festivali. Po tistom sva se neka cajta nej vidla, gda sva Simona na odri böltinskoga folklornoga se srečala pa sva festivala ugotovila, ka naj ka je statiste vozo okauli. Müra povezüvle. Gda sva Filmska vesnica, v steroj prvo paut šla na špancer, se je največ godilo, je bila sva šla k reki. In zdaj sam postavlena pauleg Filovec. že tak daleč prišla, ka se po Povprečni delovni den je Müri s čonaklinom vozim.« trpo 16 vör, vseeno pa mam Nej samo privat, Müra ma lejpe spomine na tau sne- fontoško vlogo tüdi pri njuni poklicni pauti. 2009. sta Simanje.« igralce, steri so meli menše vloge. Takši je bilou pri tom filmi trno dosta, okauli sedemsto: »Dva mejseca smo intenzivno snemali film v Prekmurji. Meli smo bus, Templarjevo posestvo Tak kak skor vsi Marki je tüdi Simona Cizar povezana z reko Müro: »V mladi lejtaj je nej bilou tak. Gda sam bila stara pet let, se je delo most prejk Müre na Bistrici. Te je velka voda bila. Z očom, materjov in starejšim bratom smo šli gledat, kak se dela most. Mene so v avtoji mona in Denis Cizar na noge postavila firmo, zove se Muramar, stera se najbole s turizmom spravla, neka pa tüdi s kulturo. Začnilo se je tak, ka sta organizerala spuste z rafti, gumijastimi čonaklini, po reki Müri. Tau je bole delo mauž, Simona pa je kak turistična vodnica lidam kazala Porabje, 19. aprila 2018 lepote Prekmurja. V kulturi sta oba pomagala pri srečanji mladinski pisatelov Oko besede in Dialekti, festivali narečne književnosti. Lani pa sta staupila ške stopaj naprej, vej pa je v Prlekiji začno delati eko kamp, steri se zove Templarjevo posestvo. »Mauž je pravo, ka on ške neka sam s svojimi rokami napraviti. Prvo sva brodila, ka bi kamp pri Müri napravila, pa je te preveč nevol z dovoljenji bilou, pauleg toga pa bi turistom nevole delali ške sumiči. Tam prouti Jeruzalemi, pri Kogi, sva najšla partnera, Turistično kmetijo Hlebec, stera je pod goricami mela takše mesto, na sterom smo leko napravili male lesene rame, pod sterimi so postavleni šatori. Samo morem praviti, ka mi nemamo glampinga, nekšoga luksuza, naš kamp je resan takši bole preprosti, naraven in ekološki.« Konec meseca aprila de Templarjevo posestvo pripravleno, ka pa sprejme goste, steri si želejo mer v naravi. Kelko de se dalo, de Simona šla obiskat moža. Po tistom, ka je pred dvema letoma prebolela hüdi beteg, se je zaposlila na Zavodi za turizem in kulturo Beltinci: »Z njimi že duga leta sodelüvlem, vej pa sam za njih dosta prevajala in vodila okauli turiste. Fajn je, ka je nej moje delo samo v pisarni, liki tüdi v naravi, največ na našom Otoki ljubezni v Ižakovcaj. Beteg pa me je tüdi navčo, ka trbej meti malo več cajta za sebe, včasi kama vujti in si napuniti baterije. Z možom te najrajši deva na mordje.« (Na prvi strani: Simona z možom Denisom na reki Müri.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Simone Cizar 7 Srečno in veselo medgeneracijsko srečanje Pri Drüštvi porabski slovenski penzionistov smo si prauti konca lajnskoga leta, gda smo vküppostavlali programe za letos, znauvič mogli zmišlavati, kak pa kakšno slovensko mladino bi leko pridobili, steri bi z radi vzeli našo pomauč, kak, s kakšnimi programi bi leko za Štefka Kalamar iz Trdkove Slovenski filmski dnevi - že drugič nirano, gda ne mautijo njijvo včenjé pa nej počitnic. Že 15. decembra smo vküper pekli pa kinčali medene figice v Hiši jabolk na Seniki. Kak če bi se vsikdar poznali! Bili so flajsni, baratšagoški, karažni, delali so z dobre vaule s svojima domanjima lerencama vred, pos- V sombotelskem Kinu Agora-Savaria so med 9. in 11. aprilom potekali 2. dnevi slovenskega filma. V treh dneh so se zvrstili večkrat nagrajeni film »Nočno življenje«, celovečerni film »Nika« z najstniško tematiko, dokumentarec »Pet prijateljev na Glavna organizatorka, slovenska lektorica v Sombotelu Mojca Jesenovec, s korespondentko Brigito Soós Pri farbanji djajc so nücali samo naravne materiale asek bili mladoj generaciji pri ohranjanji slovenstva. Mi zaman škemo, se zaman ponüjvamo, če nejga za tau partnera. Ka smo do tejga mau dosegnili, tisto je skur nika. Po dugšom špekuliranji nam je Baug itak pamet prsvejto, pa smo gora poiskali mojo bivšo kolegico Ildiko Dončec Treiber, ravnateljico gorejnjeseniške Dvojezične osnovne šaule Jožefa Košiča. Tá smo ji prajli našo želenje, naše konkretne programe pa tau za menšo deco, steri se eške bole podajo za kaj. Na programe nej slobaudno nej siliti pa nej dosta programov njim ponöjvati. Poštüvati trbej pri njij, ka majo šaulstje, domanje programe pa nücajo čas zasé tü. Na razni programaj mo se trüdili delati z njimi zvekšoga v domanjoj slovenskoj rejči, s pomočtjauv prave slovenske rejči, pa tau od stopaja do stopaja, nej nagnauk vse na nje sipati. Volo mo njim mogli davati, aj vsebola spoznavajo lepote pa vrednote slovenstva. Mi pridemo v domanjo ves, naj se mlajšom nej trbej voziti zavolo nas, programe na taši čas mamo pla- löjšali so nas, töj pa taum kaj odgovardjali tü. Tau je velko, ka smo se porazmeli, nej smo čüli „nem értem/ne razumem. Že tau hvali vse té mlajše! Pa tau tü trbej vedeti, ka so mlajši nej samo iz vesi. Letos smo je pa pozvali v vüzemsko delavnico zadjen den šaule, 28. marciuša, aj njim počitnice ne vzememo razpotju Evropskega parlamenta« in igrano-dokumentarni film »Houston, imamo problem!« Prvi večer je številčno občinstvo nagovoril generalni konzul RS dr. Boris Jesih, dogodek pa je bil popestren tudi s promocijskim gradivom o Sloveniji ter degustacijo slovenske kulinarike. (več v naslednji številki našega časopisa) -dmdrüdjimi listi. V nilon štrumfo smo ji etak dobro stisnjeno nota zvezali pa tak vösküjali. Djajca so tak za djesti kak za okinčanje bile priravlane. S tejm smo brž zgotovili, vsikši si je sam probo naprajti, ka je najbola fontoško. Potejm v programi »Babica pripovejda« so domanje babice, stere deca Mlajši, leko so tau pojbičke ali deklične, radi pečejo vkraj. Vüzemska djajca smo farbali z njimi s tašnov farbov, v steroj nika čemera nejga, je naravna. Lükovo lupinje smo vösküjali pa v tistom sküjali djajca, stera smo okinčali s sprtolejšnji cvejtji, petrošovimi ali dobro pozna, Eržika Dravec, Micka Časar pa Eva Lazar s Slovenske vesi, rojena na Seniki, prišle na red. Pomalek, razmejno so njim pripovejdale, gda so one tak male bile kak zdaj oni, kak so čakale zavca, ka njim je prineso, kak fejst so se radüvale tistomi malomi dari. Med tejm smo njim pomalek pripovejdali v knjižnoj rejči tü, stero se včijo na šauli. Tak smo se leko zvekšoga v slovenskoj rejči porazmeli. Nas je že tau veselilo, ka so nas poslüšali, tisto pa eške bole, steri so kaj vüjpali slovenski vcuj gučati pa drügim na vogrsko rejč dola obrnauti. Vekšo karažnost nam je prineslo spejvanje, Eva Lazar je doma vöodebrala pesmi, stere so mlajši fejs znali, ji veselo spejvali vküper z ženami, na Rozinko pa eške vsi zaplesali tü. Za te lejpi zadvečerek smo te pridne mlajše na konci presenetili s sladkarijov, stero smo njim flajsno pripravile prvin, kak so prišli. Hvala lejpa 13 mlajšom od 3. do 6. klasa, lerencama Gabrieli pa Ibolyki, ravnateljici Ildiki, našim ženskam za redno lejpo, karažno pomauč, Razvojni agenciji Slovenska krajina pa za lejpo mesto v Hiši jabolk. Porabje, 19. aprila 2018 Klara Fodor predsednica ... DO MADŽARSKE Dosedanja vladna koalicija bo imela 134 poslancev Dosedanja vladna koalicija (FIDESZ in krščanski demokrati) bo imela 133 poslancev – in s tem dve tretjini – v novem parlamentu, ki bo imel skupaj 199 poslancev. Najmočnejša opozicijska stranka bo Jobbik s 26. poslanci. Na levi strani opozicije bo imela največ poslancev (20) volilna koalicija socialistov in stranke Párbeszéd, njim bo sledila stranka nekdanjega premiera Ferenca Gyurcsánya z devetimi poslanci, zelena stranka LMP ima 8 poslancev. V parlamentu bodo še en neodvisni poslanec, en poslanec stranke Eggyütt in poslanec nemške skupnosti, ki je vodil listo Državne nemške samouprave. Vse ostale narodnosti na Madžarskem bodo imele zagovornike, med njimi tudi Slovenci, nas bo zastopala dosedanja zagovornica Erika Köleš Kiss. V slovenski volilni register se je registriralo 715 ljudi, 252 se jih je odločilo, da bo volilo narodnostno (manjšinsko) listo in ne strankarsko. Slovenska lista je dobila 196 glasov. Odstopili predsedniki desničarskega Jobbika in nekaterih opozicijskih strank Po parlamentarnih volitvah 8. aprila je odstopil predsednik najmočnejše opozicijske stranke Jobbik Gábor Vona. Kot je rekel, volivcem je obljubil, če njegova stranka ne bo zmagala na volitvah, bo odstopil. Zavrnil je tudi mandat, ki bi mu kot nosilcu strankarske liste pripadel v parlamentu. Na seji predsedstva stranke, dan po volitvah, je izjavil, da se tudi na izrednem volilnem kongresu stranke ne bo potegoval za funkcijo predsednika v stranki. Zaradi slabih rezultatov na volitvah je odstopilo predsedstvo stranke socialistov, prav tako je odstopil podpredsednik zelene stranke LMP. Za slab rezultat opozicijske stranke krivijo druga drugo, češ da se niso mogle dogovoriti za enega samega opozicijskega kandidata v volilnih okrajih. 8 Če je dež üšo, te smo v rami vse pokrivali Prolina Irinka, po možej Pinter, v Otkovci živejo na brgej Rigo, paulak pri gaušči, tam, gde ja taši mir, ka na den samo dva človeka odita, poštaš Murci, pa Šanji, steri ji obed vozi. Gda sem kloncko pa sem čako, ka mi tetica dvere odprejo, eden šereg vrablov se je prineso na drejvo, stera je nejdaleč kraj stala na dvorišči. Tak glasno so začnili raščati pa se krpiti, kak če bi oni skrb meli na tetico, bola so glasni bili, kak če bi pes lajo. Tak sem se čüto, kak v ednoj pravlici, sploj pa te, gda so tetica Irinka vöprišli pa so vrabli včasin taknjali larmo. - Irinka, vas je gauštja že cejlak kaulak zarasla, od poštije se ranč ram ne vidi, sem začno pripovejdati z njimi včasin potistim, ka sem se poklono. »Prvin smo mi töj še delali gröjnt, gde je zdaj vse kaulak zaraštjeno, dapa töj za ramon ta je že gauštja bejla. Cejli Prolin gröjnt, ka smo gnauksvejta delali, zdaj je že vse gauštja. Tau, töj tadola, ka je pod ramom, je že vse mojim mlajšom prejkdano bilau, gda mi je mauž mrau. Margiti, stera je najstarejša, Joživa, steri je v Budimpešti, pa Ildiki, ona je pa v Sloveniji, žive v Novom mesti.« - Kak tau, ka ste vi se gora na brejg zidali pa nej dola k poštiji? »Tam spodkar, kak je oča emo gröjnt pod ramom, smo nej steli tak skrak vcujzejdati, zato so pa te töj vrkar pulonja babini gröjnt dali na zidanje, pulonja pa očinoga. Tau je tak vsevküp trej plüga, gda sem dja še taša mala dekličina bejla, name so dostakrat se gorapripelali, gda so mati pa oča töj na njivi delali. Koš so gora na kaule ličili, tam so eden rejklin parstrli, više nas pa eden drževnjak (dežnik) so djali, oni so pa okapali ali žetvo delali. Mi smo tak mogli ležati, oni so pa dočas gröjnt delali. Če smo žedni bilej, te smo krejčali ali djaukali. Te so mati ali starejša sestra prejšli pa so nas napojili ali nakrmili, ka je ranč trbelo pa so te nas pa tak nasama njali.« - Kelko sester pa bratov ste meli? »Pet sester sem mejla pa pet bratov, dja sem najmenša, edenajsta bejla. Edenajset nas (posestvo), Karec je na Papo »Dvajsti lejt stara sem bejla, üšo v fabriko, Djulaš na Vép tö gda sva se ženila, dapa gda sem na gazdaság, Rejza se je oženila šestnajset lejt stara bejla, sva na Verico, tak te samo dja pa že vtjüpar odla. Gnauk, gda je Anuška sva doma ostale. Anuš- eden gasilski ples bejo, tam sva ka je falična bila, dapa ona je prvo paut plesala pa potistim doma stjöjala, zaprala vse, nas me je on domau sprvajo, tak skaupala, ka bi sva se te spoznala. Tau je tak bimati pri deli vse lau, gda me je domau sprvajo, nej zandolejla. ka dja sem naprej vö üšla iz krčDja sem gnauk me, on pa ozark, nej ka bi naja probala v Soproni lüstvo vidlo, zato ka te so na tau v fabriki delati, fejst aklavi bili, tau sta oča pa eden den je dob- mati še nej vedla, ka sva müva ro bilau, dapa vtjüper. Tak je tau šlau štiri lejta, drüdji den sem že gda sem zanosila z Margitom, vtjüpzletejla, zato na pa te se je mujs bilau oženiti. ka sem niski pri- Nej pravo, ka nej, bola tau, kak tisk mejla, samo najprvin. Tau je še tü bilau, ka te smo še mi tau ranč te se je Mijautjin Toni ženo nej vedli. Doma pa mojga moža je zvau za dröjžsem vsigdar va- bana. Tak po pravici ti povejm, nej delala z očov, ka mena se je tau nej vidlo, zato gnoj sem nakla- ka te sem dja že noseča bejla. jala, razmatavala Mena je mauž Djauži samo ali kakoli drügo, telko pravo, aj nikoma vö ne mena je nikdar ovadim, ka sem noseča, on de Prolina Irinka (Pintér) iz Otkauvec nika nej bilau. Pa üšo za dröjžbana, zato ka neštje je bilau, samo najsterjši brat če je stoj delo, dja sem dosta de- padaša Tonina dolaprajti. Dja je štirdesetpetoga leta v bojni lala, zato ka mi smo doma pet- sem nikoma nej vöprajla, samo mrau. Ranč doma na sabadsagi tresti plügov gröjnta meli. Če je pri večernici, gda so se ženili, te (dopusti) bejo kak sodak, gda sem goraplačala, je sas behívó daubo pa včasin zato ka v cirkvi mogo na cug tejti pa več nikmi je lagvo gradarnej domau prejšo. Po pravici talo. Tam je edna nas je nej edenajset, liki dvanajženska, Kovačina set bilau, zato ka sta dvojčka Mariška, včasin bila, pa eden je že mrtev bejo, prajla, ka Irinka gda se je naraudo, drügi pa je noseča. Te sem šest mejsecov žejvo, tak se je prvin stala v cerkzvau, ka Hodač Imre. Vidiš, kak vi, dočas nej, pa nas je dosta bilau, zdaj sem pa odtistoga mau že sama gratala pa dja sem tü dja v cerkvi več dostakrat betežna bejla, tak ka ne morem stati, sem ranč goučati nej vejdla.« včasin si moram - Kama ste šli delat, gda ste vödolasesti.« zopodli šaulo? - Potistim ka ste »Nejsem odla delat, zato ka sem se oženili, kama nej mogla nutrapridti v židano ste šli laknivat? fabriko, zaman je proso oča »V starom ProliIrinka s svojimi mlajši; z lejve Ildika, stera Föjka, sto bi tau mena leko tanom rami smo je v Sloveniji, Joži je Budimpešti, Margit pa v napravo. Oča nej mogo šonko laknivali (stanoŠtevanovci dati, tak sem dja te brezi dela vali), pa ka nas je ostala pa sem doma delala na oča pravo, ka zaranka v šestoj bilau, vsi smo v ednoj iži spali, z gazdiji. Drügi so mogli vsi odi- vöri na njivi, te sem dja v šesto eden kraj sem dja bejla pa Djauti delat, zato ka ovak bi oča nej vöri gnoj že mogla razmetati.« ži, na drügoj postali je pa mati mogo porcije (davka) vöpla- - Kelko živine ste meli doma? bejla od moža. Pri nas doma pri čati. Sestra je üšla v Sopron v »Dosta, štiri krave, dvej talice pa Djürovi je ranč tak bilau, nas je fabriko, gde so pamok delali, še dva maliva ecaka.« trinajset bilau, tam smo tü tak Ferko je v Győr üšo na gazdaság - Gda ste se oženili? spali, gda je vsakši doma bejo, Porabje, 19. aprila 2018 srmak Anuška si je že na ladi mogla postejlati, zato ka v posteli že več nej bilau mesta.« - Kelko lejt potistim ste zidali, ka ste se oženili? »Petdesetdevetoga leta sva sa zdala pa šestdesetpetoga smo začnili zidati, ka je strašno težko bilau, zato ka smo nej meli pejnaze. Samo smo mogli zidati, če smo steli ali nej, zato ka pri Prolini, v starom rami je že na nas teklo, gda je dež üšo. Tašoga reda smo vse dolavzeli s špajerta, šezlon, sto smo goraobarnauli, aj se ne močata, zato ka prejk slamnatne streje je že fejst nota tekla voda.« - Vaš mauž so gde delali? »V kosavnoj fabriki, pa sledkar, gda je že menša hči Ildika tri lejta stara gratala, te sem dja tü ta üšla delat.« - Ka ste tam delali? »Žmetno delo, taše velke lameže sem zdigala, kak so te dvere, s tauga se je redla kabina za traktor Raba Steiger pa so se redle želejzne brane.« - Kak ste tau ladali? »Ka bi delala, mujs je bilau, če sem pejnaze stejla slüžiti, osem vör sem te velke lameže obračala, dapa gda sem že žlak mejla, te sem je že tak lüčala, kak če bi iz papira bili. Dvadvajsti lejt sem dolapotegnila v kosavnoj fabriki, dapa itak dobro, ka sem üšla delat, zdaj bar mam svojo penzijo. Samo vejš, ka je žalostno, ka tisti, steri nikdar v življenji nejso delali, ranč telko penzije majo kak dja.« - Zdaj de že baukše, ka lejpo je vrejmen, zato ka več te leko vanej pa etak de vam čas tö bola üšo. »Lani sem še delala v ogradci, dapa letos že trno nika ne delam pa vejn ranč nemo mogla, zato rauka mi je tü fertik. Gda je lejpo vrejmen, te si vösedem malo na sonce se sagrejvat, posaudo vönesem za obed, pa telko, nika več nej. Lüstvo dosta tö ne odi, ka bi leko pripovejdala töj po našom Rigo brgej, najbola Murci, ka pošto nosi pa Šanji, steri obed pripela, tau je vse. Karči Holec 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 11. Martin Krpan ino literarni program Med letoma 1830 ino 1848 terarne potopise, satirična je biu na Slovenskom gla- pisanja ino živlenjske štoven štiluš romantika, zmejs rije. V tej formaj je naprapa so v evropskoj - zvekšoga vo najbaukše v slovenskoj francuskoj pa rusoškoj - lite- književnosti. raturi že pisali po realistič- Njegvo erično delo je »Pono. V slovenskoj književno- potovanje iz Litije do Časti se je romantika končala teža«, v šterom dojspiše z revolucijov leta 1848, po pejško paut s padašom od tistom sta ovaški gratali varaša Litija pri Savi prejk politika pa kultura. V petde- dolenjski gaušč pa vinoseti lejtaj, štera so prišla, so gradov do vesnice Čatež. se mejšali vseféle elementi, (Po etoj pauti eške gnesnedepa eden je nej tak krepek den dosta Slovencov odi grato, ka bi dau ime cejloma časi. Zatok te cajte zovémo »romantični realizem« ali »poetični realizem«, vejpa pravi realizem pride v slovensko literaturo samo prauti konci 19. stoletja. V etom cajti pišejo zvekšoga verše o domovini pa lübezni ali premišlavanja o žitki, pe- Simona Jenka čestijo kak najvekšoga pesnika med Prešernom pa slovenskov modernov na začetki 20. semske forme stoletja pa so zvekšoga prausne. Eške dale živé na novemberski Martinov pripovejst v poeziji, pišejo svetek, zmejs pa koštavajo balade, romance pa epe v vina). V prvom tali pisanja verzaj. Dosta več pa je vse- piše Levstik o lidaj, štere felé prozni pripovejsti, no- srečata, kak modrüjejo pri vel pa romanov, narajajo se kupici, dojspiše njino vertakzvane kratke »črtice« pa tivanje, menje pa je čüdi»obrazi« tö. Velka vrejdnost vanja lepotam krajine. Na časa je, ka na svejklo pride srejdi pisanja se spitava, prvi slovenski roman (re- kelko je eške ostalo od ljudgény), »Deseti brat« Josipa ski pesmi pa raztomači svoj Jurčiča. Dram je nej dosta, literarni program: pisati je ništerni probavajo napisati trbej prausnomi lüstvi, aj zgodovinske tragedije. se veseli pa v knigaj vidi S toga časa najprej vöposta- svoj obraz kak v gledali; od vimo pesnika ino pisatela lirike sta bole važni proza Frana Levstika. V poeziji pa drama; v romanaj more je nej tak velko delo na- glaven biti slovenski paver, pravo kak v pripovejstaj ali nut aj se pokaže njegvi kakritiki, piso je lübezenske rakter. Te Levstikove ideje pesmi pa premišlavanja. je kisnej vcejlak samo piIstina pa je, ka je v prozi satel prvoga romana Josip ranč tak nej napiso vekše Jurčič nutdržo. pripovejsti: stvauro pa je li- Najbole erično delo Frana Levstika je venak »Martin Krpan«, šteroga glaven motiv je, ka krepek slovenski paver dojzbije velikana Brdavsa - kak liki v ljudskoj baladi »Pegam ino Lambergar«, samo v paverskom okolji. Martin Krpan je pelda za Slovence: ne mara za vinešnje bogastvo, dojde ma moralna pravičnost. V etom deli se Levstik ne spravla samo z glavnimi dogodki, liki s tistim tö, ka se zmejs drauvnoga godi pa leko ž njega spoznamo karakter toga krepkoga pavra. Glavna ideja ostane: prausen pa zdrav veški žitek je dosta več vrejden kak špajsno ponašanje varaškoga svetá pa civilizacije. Cejla pripovejst je napisana hejcno, z dosta humora. V drügoj polovici 19. stoletja je lirske pesmi pisalo dosta pesnikov, več dobri, depa vnaugo lagovejši tö. Po Prešernovoj peldi so eške dale cejnili klasične forme (sonet, stanca), depa največ vrejdne pesmi so se narodile zvün té regul. Lübezenski motivov je bilau eške dosta, donk pa bole vsakdanešnji kak v romantiki. Dosta se je tragično premišlavalo o žitki, ali se pisalo moralno o politiki. Simon Jenko je te téme zdrüžo v najbole perfektnoj formi, brezi romantičnoga patosa pa žmetnoga gezika. Piše o čütenjaj pa najžmetnejši pitanjaj z veukov gvüšnostjov. Njegvi »Obrazi« so eden najbole važni lirski ciklov slovenske poezije po Prešernovi sonetni ciklaj. Par pesmi je lübezenski, zvekšoga pa je tau miselna lirika. S pomočjauv kejpov iz narave nutpokaže ništerne najbole glavne téme: kak žitek taminé, kak vse vsikdar ovaško grtüje ali kak mali je človek v cejlom šurkom svejti. Vsikši verš pokaže edno idejo iz mišlenja Jen- ka o žitki. Če je Prešeren brodo, ka je vretina človeče nesreče protivnost med ideali pa istino, gda pa človek na tau gorpride, si želej smrt - Jenko bole čüti tau, ka je človek eden mali tau narave, edna špila krepki rauk, zavolo toga pa mujs more biti nesrečen pa ga ranč smrt ne rejši. Simona Jenka majo ništerni za najbaukšoga pesnika med Prešernom pa »slovenskov modernov« na začetki 20. stoletja. En kratek čas pa se je spravlo s pripovejstami tö, depa tau ga je nej tak fejst brigalo. Erični sta moralno situacijo vu vesi. Ne smejmo nimo eške dvej pisatelov toga cajta: Janez Trdina je na fundamentaj ljudske literature stvauro slovensko umetno pripovejst. Doj je spiso ljudsko blago, v tom pogledi má njegvo delo velko narodopisno vrejdnost. Gda pa je pripovejsti prejkspišüvo, je največ dosegno te, gda je nej svoji liberalni ali nacionalni idej cujdejvo. Tak se štejejo za njegva najbaukša dela pripovejsti v deli »Bajke in povesti o Gorjancih«. Fran Erjavec sliši v generacijo pripovejdnikov, štera je Martin Krpan je biu tak krepek, ka je leko konja za rép vöpotegno (Kejp Hinka Smrekarja) dvej njegvi kratki pripovejsti »Jeprški učitelj« pa »Tilka«. Prva se godi blüzi Kranja, gde ednoma špajsnoma škoniki se smejé cejla vés. Gda mrgé plebanoš, se zbogi, ka zgibi slüžbo, zatok si küpi loterijo. Peneze zgibi, zatok zbetežüje pa mrgé. Jenko dojspiše krajino pa veško lüstvo, depa nej tak kritično kak realisti. Pripovejst »Tilka« se godi kauli ednoga dogodka: čüden pa nauri pojep se nalečüje, ka bi edno deklo za ženo proso, vejpa ga že stariške trucajo. Gda Tilka pride na svoj ciu pa zagledne staro povegnjeno deklo, štera z njega eške norca dela tö, vkrajzbeži. Hibe špajsnoga pojba Jenko nutpokaže humorno, donk pa ne raztomači socialno ali Porabje, 19. aprila 2018 stvaurila začetke slovenske proze. Od Trdine pa Levstika je biu ovaški v tem, ka je fundament nej v ljudskoj literaturi, liki v znanosti (tudomány), v regulaj narave isko. Zatok je napiso več pripovejsti o stvarinaj, kak so »Mravlja«, »Žaba« ino »Rak«, piso pa je potopise ino satirična dela tö. Té cajt v slovenskoj literaturi ništerni zovéjo »čas med romantikov pa realizmom«. Tistoga ipa je biu v Evropi moderen že realizem, narajala sta se dekadenca ino simbolizem - slovenska književnost pa je en par desetletij zamüjala. V prišešnjom tali naše serije poglednemo, zakoj se je prvi slovenski roman eške samo v tom cajti naraudo. -dm- 10 Ko nasilje povzroča molčanje – se moramo motiti V Pavlovi hiši v Potrni so odprli razstavo z naslovom Ko nasilje povzroča molčanje – se moramo motiti. Projekt združuje štiri različne razstave iz Slovenije in Avstrije ter prikazuje različne institucio- Letos so Porabci zapeli v Idriji kar cela razstava,« je razložila Susanne Weitlaner in dodala, da so četrti, umetniški del razstave dela slovenskega fotografa Andreja Perka z naslovom Mi hočemo živeti, ki jih je slednji ustvaril na osnovi Predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner na otvoritvi nalne, umetniške, nacionalne in znanstvene poglede na prvo svetovno vojno. »Nisem si mogla predstavljati, kako bo vse skupaj izgledalo. Moj kolega David Kranzelbinder, ki je kurator v naši Pavlovi hiši, je bil zelo inovativen,« je dejala predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko pronicljivih dnevniških zapisov ženinega starega očeta, literarnega zgodovinarja Franceta Koblarja, nastalih med prvo svetovno vojno. Pomemben del otvoritve razstave je bila tudi glasba. Poleg sirskega begunca Mulhama Abordana se je predstavila tudi Irina Karamarković, pevka in kantavtorica srbskega porekla, ki živi v Gradcu. V spomin Na letošnji reviji Primorska poje se je zvrstilo od 2. marca do 22. aprila 32 koncertov, na njih je sodelovalo 208 zborov, največ s Primorske z obeh strani meje, zapeli so tudi slovenski zbori iz Hrvaške in avstrijske Koroške. Šestič je na tej veliki pevski manifestaciji nastopil Komorni pevski zbor Zveze Slovencev iz Monoštra, ki je letos zapel v Idriji, in sicer 7. aprila. Zbor je pod vodstvom Tomaža Kuharja nastopil z naslednjimi zborovskimi skladbami: Mozart: Ave verum corpus; Beli list papirja, ljudska z Gornjega Senika v priredbi Tomaža Kuharja; Fran Venturini: Nocoj pa, oh nocoj in Sem zaljubljen bil, narodna v priredbi Radovana Gobca. Solist tretje pesmi je bil Ferenc Sütő. Koncert v Idriji je bil odlično obiskan, poslušalci so z dolgimi aplavzi nagradili vse nastopajoče zbore, med njimi tudi porabski zbor, posebej mladega solista. M.S. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje Muraba Del razstave Susanne Weitlaner. Dve razstavi – Slovenci v prvi svetovni vojni in Take vojne si nismo predstavljali – je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije, pri tretji pa gre za razstavo z naslovom Iz zgodovinskih perspektiv spola na »veliko vojno«, ki je nastala na podlagi gradiva iz dveh preteklih razstav organizacije Dolomitenfreunde in graškega Muzeja vojaške zgodovine. »David je zaprosil zgodovinarko Heidrun Zettelbauern z graške univerze, da napiše članek s perspektive spolov o tej veliki vojni. Iz članka je nato nastala na Dolores O’Riordan, pevko skupina The Cranberries, ki je umrla letos januarja, je zapela tudi pesem z naslovom Zombie. »Naslov naše razstave smo si izposodili prav iz te pesmi, ki govori o tem, koliko gorja je povzročilo nasilje na Severnem Irskem. Andrej Perko je danes poleg starega očeta svoje žene omenjal tudi Srečka Kosovela. Oba sta namreč sanjala o nekem boljšem svetu, o skupni Evropi in skupni literaturi. Na žalost smo še daleč od tega,« je še izpostavila Susanne Weitlaner. Tekst in fotografiji: Silva Eöry 21. marca je v Monoštru zasedalo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje Muraba, ki je nova oblika sodelovanja med Prekmurskimi Madžari in Porabskimi Slovenci. Na seji, ki Porabje, 19. aprila 2018 ji je predsedoval predsednik DSS Martin Ropoš, so prejeli potrebne akte in izvolili člane nadzornega sveta. Foto: F. Sütő 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 20.04.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Zlata dekleta (II.): Počitnice, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.30 Zlata dekleta (III.): Pismo Gorbačovu, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Tekmovanje ljubljenčkov, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 23.10 Jeremiah Johnson, ameriški film, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Info-kanal PETEK, 20.04.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 Slovenski vodni krog: Tržiška Bistrica, dokumentarna nanizanka, 9.00 Sledi: 100 let razvoja s Falo in Tovarno dušika, dokumentarna oddaja TV Maribor, 9.40 Bleščica, oddaja o modi, 10.05 Hišica v preriji (IX.), ameriška nadaljevanka, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.30 Dober dan, 15.35 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.00 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.15 Hišica v preriji (IX.), ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.05 Otroški program: Op! 20.05 Zapelji me, slovenski film, 21.35 Zvezdana, 22.10 Zackovo čarovniško popotovanje: New York, 22.35 Nocoj v Palladiumu, 23.30 Glasbeni spoti, 0.35 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti SOBOTA, 21.04.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno– svetovalna oddaja TV Maribor, 14.25 Mame: Ljubezen, slovenska nanizanka, 14.55 Ambienti, 15.30 Profil, 16.00 Beseda na A, britanska nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse: Zvok, novozelandska dokumentarna serija, 17.45 Popolna družina: Trgovina, humoristična nanizanka, 18.00 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Darilo, risanka, 18.50 Živalski čira čara, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.20 Bučke, izmišljene novice, 21.45 Zapuščina (III.), danska nadaljevanka, 22.50 Poročila, Šport, Vreme, 23.25 Telo, poljski film, 1.05 Profil, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.55 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.50 Info-kanal SOBOTA, 21.04.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.30 Na lepše, 10.10 Hišica v preriji (IX.), ameriška nadaljevanka, 11.15 Slovenski vodni krog: Radovna, dokumentarna nanizanka, 11.55 Čarokuhinja pri atu: Pakistan, 12.30 10 domačih, 13.15 Zackovo čarovniško popotovanje: New York, 13.55 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dokumentarna oddaja, 14.20 Troje svetih, dokumentarni film, 15.15 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 16.05 Glasbeni svet Andréja Rieuja: Zvezdna noč v Maastrichtu, 16.50 Hišica v preriji (IX.), ameriška nadaljevanka, 17.50 Košarka: liga za prvaka - 10. kolo, Krka : Petrol Olimpija, 20.00 Umori na podeželju (XIX.): Smrtonosna igra, britanska nanizanka, 21.40 Televizijski klub, 22.40 Pot na SP v nogometu, 23.15 Koncert skupine Orlek, 20 let knap'n'rolla, 0.30 Glasbeni spoti, 1.35 Košarka: liga za prvaka - 10. kolo, Krka : Petrol Olimpija, 3.15 Zabavni kanal, 4.35 Glasbeni spoti NEDELJA, 22.04.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.55 Govoreči Tom in prijatelji: Navijačica Angelca, risanka, 10.05 Nabriti detektivi: Izginuli angel, nemška otroška nanizanka, 10.40 Prisluhnimo tišini, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Razločevanje poklicanosti, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.45 Rožnati panter, ameriški film, 16.50 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 In to je vse!: Projektor, risanka, 18.45 Dobrodošli pri Jonu: Zvoki kmetije, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Mame: Spremembe, slovenska nanizanka, 20.30 Intervju, 21.25 Jutri, francoski dokumentarni film, 23.20 Poročila, Šport, Vreme, 23.50 R. Wagner – I. Kosi: Tristan in Izolda, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.30 Info-kanal NEDELJA, 22.04.2018, II. spored TVS 5.45 Slovenski vodni krog: Radovna, dokumentarna nanizanka, 6.10 Duhovni utrip, 6.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 7.00 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse: Zvok, novozelandska dokumentarna serija, 7.25 Glasbena matineja, 9.10 Svetovni popotnik: Poljska, 10.20 Hišica v preriji (IX.), ameriška nadaljevanka, 11.05 Slastna kuhinja: Polnjeni jajčevci, 11.20 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 12.20 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo skupine I. A: Velika Britanija : Slovenija, 14.50 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, 15.25 Zvezdana, 16.00 Glasbeni svet Andréja Rieuja: Obleka naredi človeka, 16.45 Hišica v preriji (IX.): Otrok brez imena, ameriška nadaljevanka, 17.50 Rokomet - pokal Slovenije (M), finale, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Čista ljubezen - glas Elle Fitzgerald, nemška dokumentarna oddaja, 21.00 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.30 Gorsko kolesarstvo: svetovni pokal, spust, 22.35 Ambienti, 23.05 Avtomobilnost, 23.35 Bleščica, oddaja o modi, 0.05 Bučke, izmišljene novice, 0.30 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 2.00 Glasbeni spoti, 3.00 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo skupine I. A: Velika Britanija : Slovenija, 5.20 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 23.04.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 10.50 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 NaGlas, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Sveto in svet: »Naša dediščina: kje preteklost sreča prihodnost«, 14.30 S-prehodi, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Osmi dan, 16.00 Operne arije: Sopranistka Irena Baar, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Osvežilna fronta: Zaljubljenost, 17.55 Novice, 17.55 Young Village Folk, 18.05 Lili in Čarni zaliv: Kresnička, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.55 Pisave: Vinko Möderndorfer, Minoli Salgado, 23.35 Glasbeni večer, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Info-kanal PONEDELJEK, 23.04.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Zapeljevanje pogleda, dokumentarna serija, 9.15 Tihotapci identitete, dokumentarni film, 10.05 Hišica v preriji (IX.): Otrok brez imena, ameriška nadaljevanka, 11.10 V fokusu: Italijanski SACRO EGOISMO, dokumentarna oddaja, 11.45 Dobro jutro, 14.20 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.10 Avtomobilnost, 15.50 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo skupine I. A: Slovenija : Poljska, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Čudogozd: Noč, igrane domišljijske zgodbe, 19.10 Animiranka: Volk in lisica na motorju, animirana pravljica, 19.15 Vetrnica: Deljenje, 19.20 Bukvožerček: Franceve zgodbe s konji, otroška oddaja o knjigah, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik: Delhi in Agra, 21.00 Oproščen, norveška nadaljevanka, 21.50 Broadchurch (III.), britanska nadaljevanka, 22.45 NLP: razkritje, ameriška dokumentarna oddaja, 23.40 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo skupine I. A: Slovenija : Poljska, 1.40 Glasbeni spoti, 2.55 Zabavni kanal, 5.10 Glasbeni spoti TOREK, 24.04.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Razločevanje poklicanosti, 12.25 Zlata dekleta (II.): Prej in potem, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.45 Kino Fokus, 15.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.30 Otroški program: Op! 15.55 City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dokumentarna oddaja, 16.30 Zlata dekleta (III.): Charliejev prijatelj, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Osamljeni oblak, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Brata Dassler - pionirja in tekmeca, nemška nadaljevanka, 20.50 Forenziki železne dobe, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 23.10 Spomini: Zora Konjajev, dokumentarna oddaja, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal TOREK, 24.04.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.05 Slovenski vodni krog: Pivka, dokumentarna nanizanka, 9.45 Village Folk - Ljudje podeželja: Samopostrežba na kmetiji, dokumentarna serija, 10.10 Porabje, 19. aprila 2018 OD 20. aprila DO 26. aprila Slovenski magazin, 11.00 Dobro jutro, 13.50 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 14.40 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 16.10 Čarokuhinja pri atu: Ukrajina, 16.30 Halo TV, 17.15 Hišica v preriji (IX.), ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Čarovnija zvoka, kanadska dokumentarna oddaja, 20.50 Prava ideja: Cvetličarstvo Grubelnik, 21.25 Akcent, 22.25 Mejniki zvoka: Ves svet je tvoj, ameriška dokumentarna serija, 23.20 Glasbeni spoti, 0.30 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti SREDA, 25.04.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.00 Vem!, kviz, 11.35 Slastna kuhinja, 11.50 Pisave: Vinko Möderndorfer, Minoli Salgado, 12.25 Zlata dekleta (II.): Dorothyjin nagrajeni učenec, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju, 14.35 Duhovni utrip: Zdravilna moč evangelija, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice, kviz, 16.25 Zlata dekleta (III.): Zgrabi keš, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Dobrodošli pri Jonu: Videoigra, risanka, 18.10 Mimi in Liza: Agent Vitamin, risanka, 18.15 Dobrodošli pri Jonu: Varuška Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Burka zaradi burke, francoski film, 21.30 Zdravo!, kratki dokumentarni film AGRFT, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.55 Panoptikum, 23.55 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal SREDA, 25.04.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 8.50 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dokumentarna oddaja, 9.30 10 domačih, 10.20 Hišica v preriji (IX.), ameriška nadaljevanka, 11.05 Halo TV, 11.40 Dobro jutro, 14.00 Dober dan: Iz mariborskega studia, 14.45 Vikend paket, 16.00 Ambienti, 16.30 Halo TV, 17.05 Košarka: liga za prvaka - 11. kolo, Rogaška : Krka, 19.20 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo skupine I. A: Slovenija : Madžarska, 21.45 Žrebanje Lota, 21.50 Bleščica, oddaja o modi, 22.25 Prevara (I.), ameriška nadaljevanka, 23.35 Glasbeni spoti, 0.35 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo skupine I. A: Slovenija : Madžarska, 2.40 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti ČETRTEK, 26.04.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Akcent, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja: Cvetličarstvo Grubelnik, 16.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Hiša evropske unije, 18.05 Mala kraljična, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Proslava ob dnevu upora proti okupatorju, 21.05 Jeklene ptice nad Idrijo, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu: Manet - portretiranje življenja, britanska dokumentarna serija, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal ČETRTEK, 26.04.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Slovenski vodni krog: Reka Reka, dokumentarna nanizanka, 9.00 Na lepše, 9.40 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse: Zvok, novozelandska dokumentarna serija, 10.20 Forenziki železne dobe, dokumentarni film, 11.10 Halo TV, 12.00 Dobro jutro, 14.15 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.55 Televizijski klub, 16.00 Judo - evropsko prvenstvo, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Od popka do zobka: Mišice in kosti, zabavno-poučna oddaja za otroke, 19.15 Vila Mila: Obleka za Nežo, risanka, 19.30 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Pozna jesen v severnem Tohokuju, japonska nanizanka, 20.00 Prvinska preizkušnja: Pri mongolskih nomadih, britanska dokumentarna serija, 20.55 Avtomobilnost, 21.30 Leto nasilja, ameriški film, 23.40 Slovenska jazz scena, 0.40 Glasbeni spoti, 1.55 Judo evropsko prvenstvo, 4.00 Zabavni kanal ŠPAJSNI-FLAJSNI MUZIKANTI ŽE ENO LETO IGRAJO Prvo oblejtnico muzične skupine Špajsni-flajsni muzikanti pa fküpno delo smo svetili 6. aprila s koncertom v Budimpešti v Kulturnom domi B32. Na našo pozvanje je prišlo dosta lüdi, štere smo dijami, štere je tazošpilala mlašeča harmonikaška skupina Veseli goslarge, štera od 2016. leta mau igra. Člani té skupine so mlajši Glasbene šaule v Dunaharasztini (Dunaharaszti Alapfokú Koncert je povezovau profesor Mladen Pavičić pozvali, mladi pa starejši tö. Na programi je bilau veselo, dobro smo se počütili, za ka se leko zahvalimo lektori tö za slovenski gezik na Univerzi ELTE, profesori Mladeni Pavičići, šteri je vodo program cejli večer pa eške dosta hecnoga tö tapravo. Naš svetek je eške vekši grato zato tö, ka je predsednik DSS Martin Ropoš tö gorpoisko nas, nam gratulejro pa za dar prineso majce, štere leko nasedejemo na nastopaj. Pevka pa saksafonistka sta Madžarke ne vejta slovenski, une so dobile slovar Žepna slovenščina od predsednika, šteromi sta se iz srca veselile. Predsednik Martin Ropoš je obečo za našo delo finančno pomauč tö, pa nas pauzvo na Državno srečanje v Monošter, aj tám gorstaupimo juniuša. Mi smo pa tome vabili fejst veseli. Publiki smo tazoišpilali 15 porabski pesmi, melodij, pa pesem V dolini tihi od Lojzeta Slaka. Celji koncert se pa začno z Avsenikovimi melo- TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Művészeti Iskola), vodja skupine je Judit Farkas, saksafonistka pri Špajsni-flajsni muzikantaj. Tém mlajšam se fejst vidi slovenska muzika, zato flajsno igrajo na probaj tam, kak smo zdaj meli vküper. Za konec smo pripravili presenečenje, pa smo tazošpilali pesem Ti, moja raužica od Modrijanov, vejpa v plani mamo, ka zvün narodne muzike bi igrali uspešnice tö iz Slovenije. Tau se publiki tak fejst vidlo, ka smo mogli dvakrat tazošpilati, vmejs so pa nam fejst ploskali. Špajsni-flajsni muzikanti smo v Porabji lani novembra oprvin gorstaupili, potistim decembra v Budimpešti na božičnom koncerti Slovenskoga drüštva, letos februara pá v Porabji na kulturnom svetki, marciuša v Ljubljani na senji Prekmurje se predstavi, 14. aprila v Somboteli na senji sv. Jurija, pa nas eške več nastopov čaka letos. Naš cilj je za dukši cajt, ka gordržimo tradicionalno porabsko dvoglasno spejvanje, vejpa pridüžila se je nam Anita Vajda, pa tak dvej pev- POZIV DRŽAVNE SLOVENSKE SAMOUPRAVE Na osnovi Pravilnika 89/2016. (VIII.25.) OSZÖ, ki ga je s sklepom sprejela Državna slovenska samouprava, imajo pravico kandidate za NAGRADO SLOVENCEM NA MADŽARSKEM predlagati: - člani Skupščine - lokalne Slovenske narodnostne samouprave - civilne organizacije, ki so povezane s slovensko skupnostjo - ustanove Državne slovenske samouprave - fizične osebe. Pisne predloge s podrobno obrazložitvijo kandidature ter opisom strokovne aktivnosti in zaslug predlagane osebe pričakujemo do 30. aprila 2018 na naslov predsednika Državne slovenske samouprave. (9985 Gornji Senik, Cerkvena pot 8.) Predsednik bo vse predloge, ki bodo prispeli do navedenega roka, predstavil na prvem zasedanju Skupščine po preteku roka za kandidaturo, ki bo o podelitvi nagrad odločala na zaprti seji; glasovanje bo tajno, odločitve pa sprejete z dvotretjinsko večino glasov. Nagrade bodo nagrajencem predane na prireditvi Srečanje porabskih Slovencev, ki ga organizira Državna slovenska samouprava. Martin Ropoš predsednik Radijski kokaut zamukno na G. Seniki Obadvej skupini na odri pa nastopaj. Že so gorstaupili v Budimpešti lani, gda so prejkdali trg z imenom Ljubljanski trg, 2016. leta na svetašnjom programi Veleposlaništva RS v Budimpešti na den državnosti v Várkert Bazári, v oddaji o narodnosti madžarske TV M1, pa so meli že svoj koncert ranč Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija ki ma naša skupina. Špajsni-flajsni muzikanti se lapau zahvalimo za pomauči, za tau, ka ste najgerek na naše delo pa ka nas poslüšate. Tekst in fotografiji: Špajsni-flajsni muzikanti Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Preminauči keden se je pobantivo radijski oddajnik (rádióadó) na Gorenjom Siniki (FM 97,7 Mhz). Aparat smo napautili v fabriko v Italijo, ka ga samo tam znajo popraviti, če ga sploj leko popravijo. Naš radio, na žalost, nema rezervnoga oddajnika (tartalék adó), zatok de trbelo čakati 2-3 kedne, ka pride nazaj. Dragi poslüšalci, tanačivamo vam, ka vsi, ki z g.sinčarskoga törma čüjete slovenske programe Radiona Monošter, probajte zgrabiti naše oddaje na FM 106,6 Mhz frekvenci varaškoga (monošterskoga) oddajnika. Oddaje v živo tö leko poslüšate na interneti: www.radiomonoster.hu, en den po oddaji pa en tau našoga programa kak arhivske oddaje tö. Vejmo, ka bi prava rešitev bi bila tau, če bi v rezervi tö meli en aparat. Tačas, ka se nam tau ne posreči realizirati, vas lepau pozdravlamo ino prosimo, ka nam porazmejte zavolo tehnični nevol. Radio Monošter porabje.hu