Leto U
Poštnina pavšalirana!
V Ljubljani, dne 18. avgusta 11120
Štev. 34.
GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE4.
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto K 42’—, za pol leta K 21’—, za četrt leta K 10’50, na mesec K 3’50; posamezna številka K 1’—. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve za „Ljudski Glas44 in K. D. Z. je fran-kirati in naslavljati: Ljubljana, poštni predal 168. — Tajništvo K. D. Z. se pa nahaja v Ljubljani, Kongresni trg št. 9.
Pozor
Vse krajevne organizacije KDZ.!
Kakor čujemo, so nekatere občine že sestavile volilne imenike za občinske volitve, ki se vrše dne 17. oktobra t. 1. ter jih tudi razgrnile na vpogled volil-cem. Vse krajevne organizacije KDZ. opozarjamo, da store glede tega takoj svoje korake v smislu navodil, ki smo jih priobčili v zadnjih številkah našega lista pod naslovom „Pred volitvami44.
Vse organizacije na delo. nikjer ne smete pozabiti na to velevažno zadevo, ki bo odločilna pri volitvah. Povsod prepišite volilne imenike in jih v odborovih sejah natančno preglejte. Ne dajte se goljufati od nasprotnikov. Izpustili so iz volilnega imenika celo vrsto naših pristašev in vpisali svoje ljudi, ki niso upravičeni voliti. Reklamirajte takoj!
Osrednje tajništvo KDZ.
Kaj sleparite?
Klerikalci so se silno prestrašili mogočnega razvoja naše vrle KDZ.
Klerikalni gruntarji, trgovci, birtje, advokatje in druga taka gospoda je videla, da je začelo med revnim kmetskim ljudstvom močno vreti, da se je revno ljudstvo naveličalo gruntarskega, oštir-skega in advokatskega jerobstva. Videli da se je vse revno ljudstvo po kme-Hh začelo zbirati pod zmagonosno zastavo KDZ., ki hoče priboriti zmago rev-
nemu ljudstvu. Zlasti gruntarska Kmetska zveza’4 se je močno prestrašila našega gibanja, ker je videla, da hočemo priboriti pravice tudi ubogim deklam in hlapcem ter delavcem, ki so jih doslej tako nesramno izrabljali.
Prvotno se za naše gibanje niso mnogo zmenili. Mislilo so. da dolgotrajna vojna ni naučila našega ljudstva ničesar in da je klerikalna nadvlada nad kmetskim ljudstvom neomajna, zato je zabevskal le „Domoljub44 tu in tam ter se ponorčeval iz našega gibanja.
Ko so pa videli, da rastejo naše podružnice kakor gobe po dežju, jih je začelo skrbeti. ..Domoljub44 se je začel peniti od jeze, lagal in obrekoval je. kakor zna lagati le klerikalni list. Zlasti kričal je, da smo komunisti, ki hočemo pobrati ubogemu ljudstvu še tisti košček zemlje, ki jo ima, lagal je, da hočemo odpraviti vero in vse take stvari. Pa tudi s tem ni opravil ničesar. Ljudstvo je videlo naše delo in poznalo je klerikalne laži, zato je šlo za nami.
Klerikalcev se je polaščal že obup! Kaj storiti, ker ne zaležejo več ne laži in ne obrekovanja?
Pa jo je iztuhtala brihtna klerikalna glavica in tudi ona je začela organizirati revno kmetsko ljudstvo — posle, delavce in druge. Ljudje božji, ali se ne smejete? Klerikalna gruntarska stranka ustanavlja organizacijo poslov in kmetskih revežev, z drugimi besedami:	volk varuje
ovce, medved čebele, Turk kristjane.
Pretekli mesec so sklicali v Ljubljano ustanovni občni zbor te organizacije, ki naj razcepi enotne vrste revnega kmetskega ljudstva. No, sreče pa niso imeli.
Prišlo jih ni niti toliko, da bi sestavili odbor. Izvolili so si le predsednika, ki ima sedaj nalogo, da spravi to mrtvo rojeno dete zopet brez hrupa s sveta, da ne bo sramote in škandala.
Naše ljudstvo pozna te tiče predobro, zato jim ne gre več na lim. Dokazuje nam pa to eno:	Mogočni razvoj naše
KDZ. je prestrašil klerikalce prav pošteno. zato hočejo zanesti v revno kmetsko ljudstvo razdor, da bi ga na ta način lahko izžemali še naprej. Pa ne bo šlo, dobili so od ljudstva samega gorko brco. Revno ljudstvo pozna le eno zastavo, le eno organizacijo, to je „Kmetsko delavsko zvezo44.
I. delegacilfko zborovanje K. D. Z.
se vrši najbrže dne 2. novembra t. 1. v Ljubljani. Razprave bodo trajale ves dan. Natančnejši dnevni red še objavimo.
Opozarjamo pa že sedaj vse podružnice, zlasti one iz mariborskega okrožja, da določijo delegate za to zborovanje v smislu § 5. pravil osrednje „Kmetsko delavske zveze44. Vsaka podružnica mora biti zastopana.	Načelstvo KDZ.
JURIJ SKOPEC:
Pred volitvami.
(Konec.)
Takoj prvi ali najkasneje drugi dan po razglasitvi volitev naj skliče odbor širši sestanek vseh članov krajevne organizacije. Na tem sestanku se razgo-
LISTEK.
^lb. Lajovic:
Knjige, časopisi in čitanje.
(Dalje)
. Kako ie vplivala na novine voiska. idiko nrav na kratko novem. Povsod ie "r^la zloglasna cenzura in nostavila za rnta celo vrsto reči. od kterih so se ča-Sdnisi v miru vzdržavali in o kterih s<» V\°. razr>ravlia!i. Vse strani lista so na-'u n^a sama poročila svolih lastnih na-oa ni smel. niti hotel nihče priob-y.9ti dokler ni naših slovenskih kakor Dru-nrue*^ nenem^kih časnikarjev vlada rarn a so za^e^' z^oet pisati različne da	’^ete Pa 550	Kova.
^ orPanom nikakor niso do-ffvn . £er ’e bil njihov konec baš nasnro-•s*g»a alCOT ea ’c vlada želela, zato ie oo-člarijL ?? duhoviti oomoči da ie začela •sati sama in iih pustila na en dan
ohiaviti v vseh časonisih da bi ia vsakdo lahko točno vedel, odkod so orišle. Šele ootem. ko ie vlada svoi temelilti neuspeh zaznala ie začela svoia kukavičja iaičeca leči v vsak list posamezno in s presledkom v času. Šele v drugi polovici svetovne volne se vrača naše časopisi e v prvotne tire: oolaeonia dobivaio nremoč nad uradnimi poročili zonet članki, razprave, ki na niso pisane le v strogo suhoparnem poročevalskem tonu temveč iim ie primešana osebna nota poročevalca. Popolnoma'razumljivo ie. da more list uspevati le tedni če se strogo drži stališča, ki si ea ie od začetka začrtal, če sporoča vesti tiiKo kakor iih noimuie /. ozirom na zani-manie svok? Javnosti m če mu ie zaslomba nlevova časnikarska vest. To so naravni nogoli časnikarskega delovania.
Svobodno izražanje lavnega mnenia ie nrvi orednogol časnikarskega razvoia. Prve sledove žurnalistike naidemo že pri starih RimHan;h. ki so imeli nekak uradni vestnik, odnosno v 15. stoletiu do Kristusu.
kier se ie v živahnih trgovskih mestih Italije. Franciie in Nemčiie ukazovala nuina potreba posode za novice. Gibčni informa-torii so iih prodajali za drag denar. Toda samo malo Hudi ie zvedelo te novice in vrhu vsega so bile samo pisane, širše vrste ljudstva na so dobivale novice s posredovanjem tiskanega ali pisanega letaka, ki se ve rodil v 16. stoletiu. Od začetka so bil* samo posamezni listi brez vsake med-seboine zveze. Koncem 16. stoletja na že znznamenuiemo izhaianie letakov, ki so rnedseboi v. zvezi in ki iih tiskaio v več-iem številu. Nalnrei so izhajali vsake pol leta notem vsak mesec, notreba ie rasla, letak tzhaia vsak teden, dokler ni končno leta 1660. začel izhajati prvi dnevnik na svetu sploh. t. i. G.eipzieer Zeitung«. Nem-či*:> ima torei prvenstvo rrveea dnevnika, notem ie kmalu sledila Angjiia 1. 1702.. a na Francoskem šele 1. 1778., torej komaj let pred francosko revolucijo. — Iz navedenih Itevilk sledi, da občinstvo ni baš vroče hrepenelo do dnevnikih, toda tudi
vorite, koga bodete kandidirali v občinski odbor. Najpametnejše bi bilo, če predlaga odbor sam določeno število oseb, na sestanku pa potem še izpremenite eno ali drugo stvar po želji članov. Pri manjših podružnicah bo včasih silno težko sestaviti kandidatno listo, ker se bo eden ali drugi branil sprejeti kandidaturo. Potrebno je pa neobhodno, da se v tem oziru vsaik žrtvuje, ker kandidatna lista mora obsegati toliko imen, kolikor članov bo štel občinski odbor. Najhujše obsodbe bi bilo vredno, če bi delal kdo zaradi tega težave — krajevni organizaciji.
Pri nas ima večina občin 2000—10000 prebivalcev, zato bo večina občinskih odborov sestavljena iz 16 ali 24 odbornikov. Če vzamemo zraven še toliko namestnikov, bo morala torej krajevna organizacija določiti povsod po 32, oziroma 48 oseb, ki bodo kandidirale v občinski odbor. Paziti je seveda tudi treba, kakšne osebe bodete kandidirali. V tem oziru je nujno potrebno, da gledate, da bodo, v kandidatni listi pametne in ugledne osebe, ker bodete lahko že s samo kandidatno listo pridobili več še neodločnih volilcev. Nikakor ne smejo biti v kandidatni listi veliki pijanci in zapravljivci, pretepači ali pa že večkrat kaznovane osebe, ker bi to jemalo ugled vaši kandidatni listi in bi dajali s tem le nasprotnikom orožje v roke, da vas blatijo.
Dalje je neobhodno potrebno, da že kandidatna lista sama pokaže, da ste soc. demokratje. Neobhodno je zato potrebno, da so zastopani v kandidatni listi somišljeniki iz vseh stanov. Na prvem mestu naj bo resen, starejši mož, v katerega imate največ zaupanja ih ki je stalno naseljen v občini. Za njim naj se pa vrstijo ostali kandidatje iz vseh stanov: mali kmetje, mali obrtniki, bajtarji, hlapci, delavci, železničarji itd. Dobro bo, če imate med svojimi pristaši tudi kakega izšolanega so-druga, da ga vpišete med prve kandidate, ker vam bo to v mnogih slučajih veliko koristilo. Pozabiti seveda ne smete tudi na ženske, in je neobhodno potrebno, da vpišete na kandidatno listo tudi kake ugledne sodružice.
Tiskane obrazce za take kandidatne liste bodete dobili za nekaj vinarjev takoj, ko so razglašene občinske volitve, pri županu. Veljavne so le te liste. Morda bodo izgledale nekoliko drugače, nego smo jih načrtali zgoraj, a podobne bodo vsekakor in izpolnite jih tudi na ta način.
Taka kandidatna lista mora biti čim preje popolnoma pravilno izpolnjena in izročena županu že tretji ali četrti dan po razglasitvi volitev. Če bi bila kaka kandidatna lista napačno izpolnjena, jo mora župan vrniti zastopniku vaše krajevne organizacije in odbor jo mora takoj popraviti ter zopet vrniti županu. Natančnejše določbe o kandidatnih listah in vsemu po-
stopanju so razvidne iz volilnega reda §15—24 in po njih se v dvomljivih slučajih natanko ravnajte.
Kandidatno listo mora objaviti župan vsaj osem dni pred volitvami na občinski deski. Veljavne so le one in take liste, ki so tako objavljene.
Med tem, ko ste izročili žunanu pravilno izpolnjene kandidatne liste, bo pa začelo županstvo tudi že z razpošiljanjem volilnih listin. Tudi glede teh mora razglasiti županstvo vse potrebno že pri razglasu o občinskih volitvah.
Vsi volilci morajo dobiti potrebne volilne listine v roke vsaj osem dni pred volitvami. Za take volilce, ki bi jim teh ne bilo mogoče dostaviti, je shraniti volilne listine pri županu, kjer jih lahko osebno dvignejo. Tudi taki, ki bi jih pomotoma ne dobili, ali so jo pa izgubili, jih morajo osebno dvigniti vsaj štiri dni pred volitvami pri županu. Glasovnice se dobe tudi še na dan volitve pri predsedniku volilne komisije.
Volilne listine sestoje iz volilne izkaznice in glasovnice. Na izkaznice je natančno označeno ime, stan in bivališče volilca ter glavne določbe volilnega reda.
Na glasovnico se popiše samo označbo kandidatne liste tako-le: „Kandidatna lista „Kmetsko delavske zveze“, Ivan Urak, posestnik, Dol št.5.“
Ivan Urak pomeni prvo ime, ki je zapisano na naši kandidatni listi. Drugega naj se ne piše ničesar, ker bi bile vse take glasovnice neveljavne. Zaupniki naj pregledalo vsem volilcem pred odhodom na volišče glasovnice, če so pravilno izpolnjene.
S tem so končane glavne predpriprave za volitve.
Čim bolj se seveda bliža dan volitev, tem pridnejša mora biti agitacija. Iz vo-, lilnega imenika, ki ga ima odbor krajevne organizacije razvidite, katere neodločne volilce ali volilke bi bilo lahko še pridobiti. Posvetite jim vso skrb. Razgovar-jajte se z njimi in jim dokazujte potrebo, da dobi občino v roke revno ljudstvo samo.
Zadnje dneve pred volitvami naj priredi odbor krajevne organizacije po vseh vaseh dotične občine male agitačne shode volilcev. Ni treba, da se vrši tak shod ravno v gostilni, priredite ga tudi v kaki zasebni hiši ter se razgovarjajte o volitvah in občinski politiki. Na delu mora biti vse, da bo zmaga tem sijajnejša.
Če se bodete na ta način pripravili na volitve, potem se vam ni bati poraza. Zmaga bo vaša.
Jurij Skopec:
Na dan volitev.
Približal se je dan volitev. Vse je razburjeno, politične strasti so prikipele d(. vrhunca in vse komaj pričakuje izida volitev.
Že prejšnji večer, soboto, so nasprotni agitatorji obletali še vse hiše in skušah pregovoriti nezavedne volilce. da glasujejo zanje. Odbor krajevne organizacij KDZ. je sklical ta večer po vsen vaseh male shode, na katerih poročajo odborniki, oziroma zaupniki o volitvah in izdajo navodila za drugi dan.
Nedelja zjutraj je. Takoj po prvi maš; se navadno začnejo volitve. Sem ter tja se bodo vršile morda tudi popoldne. Pristaši KDZ. se bodo zbrali v svojih vaseh, vsi, moški in ženske, ter odkorakali skupaj, če mogoče z rdečo zastavo na volišče, kar bo napravilo na nasprotnike gotovo velik *utiis.
Vsak volilec mora na volišče, sicer zapade kazni od 20—200 K.
Vaški zaupniki pregledajo pred odhodom vsem volilcem volilne listine, če jih imajo v redu in povedo vsa navodila kraj. organizacije. Če je kdo izgubil ali založil glasovnico, mora vseeno na volišče, kjer bo dobil pri volilni komisiji drugo.
Na volišču se je med tem že zbrala volilna komisija. Njen predsednik je župan (gerent) in štirje člani, ki jih imenuje župan. Svojega zastopnika sme odposlati tudi okrajno glavarstvo. Njegova naloga je, da pazi, da ne vrši volilna komisija nezakonitosti in nasilstev, kar se bo gotovo po mnogih krajih primerilo. V tem slučaju naj se naši somišljeniki, ki jim bodo skušale klerikalne volilne komisije nagajati, takoj obrnejo z odločno pritožbo na zastopnika okraj, glavarstva in zahtevajo odpomoči. Volilna komisija mora sklepati o vsaki pritožbi takoj, šele potem se voli dalje.
Važno je tudi, da določi kraj. odbor KDZ. za vsako komisijo po enega zastopnika KDZ. Odbor določi v to svrho primernega moža in ga naznani prejšnji dan kot svojega zaupnika županu. Naloga tega zaupnika je, da sedi med volilno komisijo in vestno pazi, da se ne vrše nobene sleparije. Sme opozoriti takoj sproti predsednika na vsako nezakonitost, ne sme se pa pregovarjati ali kregati s komisijo, ker sicer ga predsednik lahko izključi. Zapisati si mora pa takoj na Hcu msta vsako sleparijo za eventualno pritožbo proti volitvam.
Med tem so se zbrali pred voliščem že volilci in čakajo na volitve.
Predsednik volilne komisije stopi med nje in jim razloži kako se bo glasovalo in štelo glasove.
da se ie žurnalistika nrav nolaeoma razvijala. Na Angleškem si ie časooisie že v zvodnii svoii mladosti nriborilo ta. kar ima še danes v svoijh temeliih: začasa revo-luciie že nastooa z ostrimi .razpravami, oeča se z domačimi političnimi zadevami na začetku 18. stoletia na že zahteva zase nepolno svobodo. Na Angleškem se ie porodil današnji tip časa, ki prinaša ne samo ooročila. temveč tudi nremišliuie o iaVnih vprašaniih in zagovaria in zahteva zase svobodo neodvisne politične kritike. Iz Aneiiie sta šla glas in zahteva svobod-. ne?a tiska, ki igra ogromno vlogo nri re-vMuciiah. v vse države alire in povsod st nreic ali sleie oriborita zmago, teotaioč novsodi takozvano preventivno cenzuro kolebaloč se oreko časopisnega kolka, koncesije in kavcije, uničujoč zapreke dovažanja. pouličnega ucpdaianla In konfiskacije. Največja zasluga gre n. pr. za
ustavnost in znieno ustav brezdvomno dnevnemu časopisni Tisk koraka noko v r^ki s konstituciionalizmoru. demokracija ir svoboda tiska sta povsod temelia občanskih pravic, zakaj nihče ne more dvomiti o ten1 da bi tisk ne bil ventil, in sicer neobhodno potreben ventil lavnega mnenja. Na Angleškem so proglasili svobodo tiska že l. 1689. potem, ko so končnove-liavno odstranili dinastiio Stuart. Ta država nam dokazuje dalie. da le mogočen razvoi liberalnih naprednih institucij prvi orednovoi za orocvit tiska in časopisja. Samo tako velikansko zanimanle za iavne zadeve, kakor le na Angleškem, more rodio z ogromnimi stroški zvezano soravo-daistvo. na druei strani ua postaviti časnikarski stan na ono visoko socijalno ston-n’o. ki to časnrkarri drncih narodov skoro nikoli ne dosežeio. Oboie. dobra in cena snravodala in socnalno stališče časnikar-
lev. na določa višino angleških žurnaloV-Zato ima Angliia najobsežnejše, naltemelii-teiše m naiboli upoštevane liste. Tretie mesto pripada Francih; Tu ic izhaial prvl v resnici i.x)litični list in tu so pisani vsi listi od prvega do zadnjega v nailepšeni ie-ziku. V letu I63l. ie ustanovil tedanjemu dvoru blizu sMeč človek tednik »La Ga" zetto«. ki ni prinašal samo raznih poroča, temveč izražal svoie nmenie v prid monarhih proti Plemičem ter z.aeiovarial svobodo vesti nroti reakcin med duhovništvom. Tudi kardinal Riehelieux je dajal tunatam snov in celo krali Ludovik XVII • le pisal nrecei obširne članke ki lih sevoo urednik ni mogel, niti upal iznreminta • Politične razmere so bile spočetka fra5Lr0 skemu tisku orecei nenriiazne. toda .sK*; rum le vzšlo solnee lenše bodočnosti m nes je vpliv francoskega časopisja se čji od angleškega.	(Dalje prih-/
Nato stopi volilna komisija nazaj v volilni lokal, pregleda posode, v katero se bodo vlagale glasovnice in odda svoje glasovnice. Za člani volilne komisije začnejo prihajati v volilni lokal ostali vo-lilci, ter izročajo predsedniku glasovnice. Ta jih polaga v volilno posodo. Naš zaupnik pri volilni komisiji mora dobro paziti pri tem, da ne izroči kak nasprotni volilec po več glasovnic in da prihajajo k volitvam le taki, ki imajo volilno pravico. Dalje naj ima naš zaupnik pri sebi tudi prepis volilnega imenika in naj si vsakega zaznamuje, ki je že volil, da ne bodo glasovali nasprotni volilci po dvakrat. Potrebno je tudi. da se nahaja pred voliščem vedno po nekaj znanih in veljavnih naših volilcev. ki bodo potrdili istovetnost kakega našega volilca. če bi se volilna komisija upirala pripustiti ga k glasovanju.	(Konec prih.)
Shodi K. D. Z.
KDZ. priredi z nastopnim dnevnim redom: 1. Ljudski shod. 2. Vpisovanje v krajevno organizacijo KDZ.; naslednja zborovanja po Sloveniji:
v nedeljo 22. avgusta t. 1.
V	Grahovem pri Cerknici ob 11. uri na prostem pred cerkvijo.
V	Cerknici ob 15. uri pri Meleti na
vagi.
Na Bizeljskem pri gosp. Mihu ronke štev. 79.
Pri Sv. Petru pod Sv. Gorami pri g. Jožefu Geršaku.
V	Malešah p. Koprivnica.
V nedeljo 28. avgusta 1.1.
V	Zgornji Bell nad Kranjem ob 14.
uri pri Ivanu Štularju. Po shodu veselica v korist kraj org. KDZ.
Zaupniki, skrbite za obilno udeležbo, Na teh shodih se bo tudi razpravljalo o občinskih volitvah, zato so zelo važni.
Osrednji društvo KDZ.
Zadnia vest!
Sinoči, v poodeliek zvečer ob 8. uri ie nrisoel v Liubliano vsem stareišim sodru-vom dobro znani orvoboriteli revneea slovenskega Hudstva
sodrug ETBIN KRISTAN,
ki se ie mudil od leta 1914. v Ameriki in v,>clil tam slovensko delavstvo. Pozdrav-Hen od vsega srca zopet na domačih tleh 8(>drua ;n nied domačim Ihidstvom. Mo-^ečni razvol naše »Kmetsko - delavske Zveze« ti kaže. da med tvoio odsotnostjo n'snio spali.
Dopisi. K%£9
Radeče pri Zidanem mostu.
>k. V nedeiio dopoldne te bil tukai shod i/v D. Z.« z dnevnim redom: Politični po-^ ?-ai v Jugoslaviji in zahteve »K. D. Z.«, j. kateremu, nam ie podala sodružica Ada l^tanova iz Liubliane obširno poročalo, taki ia smo lasno razvideli vso farbariio teJ° klerikalne, kakor liberalne stranke, in nn°*rebo. da se liudstvo samo pobriga sCrav na nikogar ne zanaša. Odšli smo s s	volio, da bomo neumorno
Chn ,.za rast naše »K. D. Z.« Svita sel n ‘tadstva oribala.
lagiiience pri Zidanem mostu.
Tukai ie bil v nedelio. 8. avgusta popoldne shod ->K. D. Z.« z istim dnevnim redom, kakor v Radečah. Poročala ie so- j družica Kristanova. Splošno odobravanje ničnih izvaiani ie znamenje, da ie naše kmetsko budstvo sito teh večnih iger med klerikalno in liberalno eosnodo. pri kate- j rih nai iim igra liudstvo ulogo šahovskih figur, ki se tih lahko nekaznovano poriva. | kakor kaže eni ali drugi teh strank, da bi si obdržal politično moč — in sicer le v to svrho. da lahko vedno opeharjeno liudstvo še nanrei izžema. Liudstvo hoče vzeti svoje lastne zadeve v s v o i e roke. Pri volitvah se bo to pokazalo.
Liubno v Savinjski dolini.
Osrednia K. D. Z. se ie pritožila na j poverjeništvo za agrarno reformo glede j nmdaie hiše v I iubnem ki ie last graščine Gomiierad in to ie občina unravlvala za šolo in stanovanje učitclin Agrarno no- . verjeništvo nam re sporočilo, da ie zapro- | silo sodišče v Gornjem gradu, nai ne iz- j vede zemljiškoknjižnega prepisa, ki se do- • slei še ni izvršil.
Iz Ptuja.
G. volni kurat J. Mlakar nas prosi, da konštatiramo. da on ni bil oni volni kurat, katerega smo nred kratkim opisali v »Ljudskem Glasu«. Umevno le. da nočemo socijalisti delati krivice nobenemu, zato to nrav rad' notrdirno in izavliarmo. da ni g. J. Mlakar istoveten z onim. ki smo ga opisali mi.	Uredništvo.
Selca nad Škofjo Loko.
Po dolgem času zopet glas iz naših kraiev. V nedelio.. dne 8. avgusta t. 1. se ie vršil nri nas in v Dražgošah prav lepo obiskan sliod. ki ga ie sklicala naša K. D. Z. Na obeli shodih ie noročal državni posla- j nec sodrug Kopač. Ni na dalo spati to na- | šemu bojevitemu faimoštru gospodu Ja- j nezu. Ker ne more ugnati nas in utoniti vse ; K. D. Z. z »Ljudskim Glasom« vred v žlici j vode. se ie znosi! ta iunak nad našim nla- | katom. Napovedal mu te voisko. Postavil j se ie v cerkev nato na začel oborožen od no? do glave junaško prodirati nroti mež-nariii. kier te visela ta uboga žrtev. Naskok se ie vršil previdno, a odločno. Ko pride v bližino.oUme brezobzirno nani in— eden. dva. tri, ubogi plakat ie bil premagan. Potolčen in raztrgan ie izginil v župnikov žep. Umevno ie. da ie premagal junaški naš Janez s tem K. D. Z. za vedno. Upamo, da ga ovenča vodstvo klerikalne stranke z lavorlevirn vencem. Li. gospod Janez, da le morete biti tako strašno smešni in otročji. Ker nas tako iz vsega srca sovražite, kakor se to za poštenega krist-iana ne snodobi. upamo da se leseni ognete tudi vseh rdečin hiš. ko bodete tehtali biro.
Soteska-Dvor.
Pri nas misliio nekateri ošabni žagarji. da moralo biti Dolenjci 300 let za ostalim svetom. Kar ne vre iim v glavo, da bi se delavstvo tudi pri nas organiziralo Zlasti ošabni so delovodje in poslovodje. Mi te doinišliave gospodke nrav resno onozariarrvo nai se v kratkem leoo navadilo na naše organizacije, kaiti razbili iih ne bodete, obratno razbili si bodete vi ob niih svoje domišliavc glavice. Svetujemo vam tudi da z delavstvom nekoliko lepše ravnate.
Rečica ob Savinil.
Naši klerikalni pretepači misliio prirediti v kratkem neko oopivanie. ali. kakor oni to imenuieio »veselico«. Naš kaplan .iih nri tem seveda pridno podpira In iim le podaril iz faiovških gozdov več dreves za mlafe. Čudno da ie za take stvari na raz-
polago farovški les. ni ga pa za mod v cerkvi Znani klerikalni pretepač A. K., ki se v tei družbi posebno odlikuje, io ie pred kratkim pošteno skupil. Ooozaramo orož-ništvo. da nošlie na to klerikalno popiva-nie dobro stražo zlasti pa. da odvzame Krumparčniku ročne granate.
Iz Kmetsko delavske zveze.
V Zgornji Beli nad Kranjem priredi Krajevna organizacija KDZ. veselico s sledečim sporedom: godba na lok. srečelov, šaljiva pošta, ples, prosta zabava. K mnogobrojni udeležbi se vabi. Vse sosednje podružnice se vabijo!
Odbor KDZ.
Vse podružnice opozarjamo, naj ne
pošiljajo članarine itd. potom nakaznic, temveč naj zahtevajo pri osrednjem tajništvu KDZ. v Ljubljani poštni predal 168 položnice.
Vse podružnice opozarjamo naj obračunavajo redno, sicer jim ustavimo pošiljanje „Ljudskega GIasu“.
Brežice. Tukajšnja podružnica KDZ. priredi dne 22. t. m. ob 16. uri vrtno veselico na Griču občine Čatež. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Sodeluje železničarska godba iz Zidanega mosta. Bratske sosednje podružnice naj se v mnogobrojnem številu udeleže. Vstopnina 6 K za osebo.
sss Po svetu. SS3S
Mirovna konferenca
te izvalila zopet novo iaice. namreč ml-fiovno pogodbo s Turčijo, ki ie bila pretekli teden Podpisana. S tem ie na papir--iu sklenien mir med vsemi državami, ki so se udeležile svetovne vojne. Kako izgleda v resnici, to pa vidi vsak. Še uredno so sklenili zadhii mir. se ie začel krhati prvi. namreč mir z Nemčijo, ki se vedno boli mate. To ie tudi popolnoma umevno, sai človeštvo se ie med vojno izučilo marsikai in ne bo trpelo več diktature nar bankirjev. Tista mogočna en-tenta. ki te mislila, da bo komandirala vsemu svetu, ie sedai sama v naivečiih težavah. V
ententi hudo ooka
Lahi so bili že od nekdai zahrbtni in hinavski zavezniki proti vsakomur. Japonci so pobrali, kar so iskali in pustili Evropo v miru. Amerikanci so pa tudi Iz-orevideli, da o tisti pravičnosti, za katero so stopili oni v evropsko volno ni sledu več zato so se umaknili. Vsa ententa obstoji torej pravzaprav le še iz Francozov in Angležev. Pa tudi ti dvoii so se sedai močno sporekli. Angleži so namreč toliko pametni in vidno, kam viodi Evropo blazna, nasilna in samogoltna francoska politika, zato iih nočeio več podpirati. To se ie pokazalo zlasti sedai v politiki proti
Rusiii.
Angleži bi se rodi pogodili z boljše-viki. ker vedo. da bi bilo to najpametnejše. Francozi ua nočejo o tem ničesar slišati. ampak bi nahuiskaji najraje vso Evropo na voino proti Rusiii. Posrečilo sc iim ie dobiti zato pustolovstvo uboge Poliake.
ki sedai strašno plačuieio svoi greh. da so se spustili v vojsko z Rusi za pariške bankirje. Rusi stoie ured poljskim glavnim ippsfeoni. to te nred Varšavo, ki le v tem trenutku najbrže že padla. Kakor vsako voino. tako moramo obsoiati socialisti tudi lo. Boliševiki stote sedai pred velikansko izkušnlc. Oni naiboli govore o
samoodtcčevanju in pravičnosti in videli bomo. kake ectfoie bodo narekovali sedai Poliakom. Ali bodo tudi boliseviki oosne-mali ententne razboinike. ali bodo sklenili pošten in pravičen mir?
V Avstriii
se prinravliaio na vse krfolie na volitve, ki se vrše v Kratkem. Zlasti divi:;' aeita-eiio vodilo klerikalci, koiim ie odavno orožie. kakor povsod, laž.
s Iz naše države. 0
Vlada šo vedno ni sestavljena. Človek res ne ve. ali so ti liuijie blazni al! tmdi'bni. Vsa država kriči po delu in ure-tlitvi. vse vosnodarsko in kulturno živlle-n»e propada, država drvi v pogubo, v Bel-gradji se na orenira tedne in tedne nar liberalcev in klerikalcev za ministrske stolčke in izvoznice.
Parlament seveda vsled vladne krize tudi ne >de!a< Pravilo, da bo ratificiral samo še mirovne npvodbe. sklenil, proračun in volivni zakon, nato se vrše pa volitve. Skraini čas bi že bil. kaiti liud-stvo se že kjornal zadržute da ne požene to. sleparsko klerikalno-liberalno drhal s pasjimi biči iz parlamenta. Edino socialisti bomo nrinesii red v to razorano državo, ki io tira klerikalno-liberalna nezmožnost v nronad
Ljubljanska vlada še vedno ni odsto-nila. Ko sestavilo vlado v Belgradm. bo preurejena baie tudi liublianska _ Dva Do-verienika dobe liberalci.
Agrarna reforma, iz katere se naši klerikalci v Belgradu tako nesramno nor-čmeio. ie nadla za enkrat v vodo kaiti tudi liberalci so se končno udali klerikalnim zahtevam, da obdrže mohamedanski veleposestniki zemlio in da nlačaio ubogi krlstianski kmetic hak. Agrarno reformo bomo izvedli edinole socialisti od vseli drugih strank io liudstvo zaman pričakale
Na Koroško ie prispela ententna ko-misiia ki ima nalogo izvesti plebiscit. Postopa pa nnoti nam silno sovražno in krivično. Je popolnoma v rokah nemškutar-skih huiskačev. Čudimo se le naši vladi, da trpi tako pometanje z nami.
»Domoljub« ie v svodi zadnji številki odgovoril na strašne naše obdolžitve s nar vrsticami in še v teh se ie prav po klerikalno — zlagal. Pravi, da dr. Korošec nima ničesar opraviti z strašnimi zahtevami. ki iih ie stavil klerikalno- liberalni blok glede agrarne reforme. Lažniivci — ali vas ni sram tako varati svode brav-co? Ali res mislite, da ie naše liudstvo šc vedno tako zabito, da hi vi lahko uganjali dve politiki- eno doma eno oa v Belgradu in sleparili s tem ljudstvo. Ne ere več. ljudstvo se s studom obrača od vaših voditeljev, ki so plačani od mohamedanskih veleposestnikov.
»Kmetijski list« to čedno glasilo »sa-m.ostoinih > liberalnih gruntarjev ne obsodi niti z besedico izdajalske politike naših klerikalcev glede agrarne reforme. Kai ie morda plačan tudi ta list od mohamedanskih veleposestnikov.
V Metliki Jn okolici so imeli dne 4. t. m. stahovit vihar z nalivi in točo. Vsi pridelki so uničeni, kozolci razbiti in mnogo r. slonii razkritih. •
Sorodnikom Dadlih vojakov je dovolilo ministrstvo četrtinsko vožnjo po vseh železnicah ako nameravalo obiskati grobove padlih, jim napraviti spomenike ali prenehati niih ostanke v domovino. Ta ugodnost pa velja samo za tiste, ki doka-
želo. da o]>čuieio mani kot 60 kron neposrednega davka.
Kdo ie lahko orel? Prekmurski župnik Klekl niše v Novinah: »Orlovsko društvo vzame med sebe samo tiste, ki verujejo v Boga. Vsak verujoči Židov i protestant sliši zato v orlovsko društvo.«
Agrarno ravnateljstvo v Liubliani se ie ustanovilo z namenom da izvršuie razdelitev veleposestev,- naselitve, podelitve sveta dobrovoljcem in nadzorovanje vse zadeve. Okrožni agrarni urad se ustanovi pri vseh okrainih glavarstvih, za Koroško v Borovljah in za Prekmurje v Murski Soboti.
Kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev Tako ie sedai uradni naslov za našo državo ter se ne sme več uporabljati ime »Kraljestvo SHS«.
Liud-sko štetje v naši državi se izvrši dne 31. decembra letos.
Podražitev vežuje po železnicah nastopi dne 16. t. m. Plačati bo treba v tre-liem razredni vsaki osebi za kilometer voznic v brzovlaku 12 v. v osebnem vlaku na 48 v. Ta< ife za blago se zvišajo za 300 •Histoikov, t. i. današnie pristojbine se potroie.
Gospodarske vesti.
Prepovedan izvoz. Prepovedano je izvažati nemške marke, čehoslovaške krone in rumunske leve. Kdor bo nesel čez mejo več tega denaria kot v vrednosti 2000 dinarjev. se mu bo denar zaplenil, krivec pa bo zaprt.
Cene vinu na Hrvatskom in v Banatu
so začele rad: dobre letine silno nadati. Dobra stara vina oonuiaio že no 12 K liter na debelo. Mnogo tega vina po tej ceni je že prišlo v Liubliano.
Obilica medu. Kakor poročajo liTvat-slo listi, ie v Banatu in nekaterih delili Hrvatske zelo mnogo medu. Prodaja se po 22 K in se dobi. kolikor ga kdo hoče.
Carina se zniža. Finančno gospodarski svet v Belgradu je sklenil, da se zniža carina na nekatere izvozne predmete.
Svoboden izvoz masti, slanine in prediva je sklenil finančno gospodarski svet v svoji zadnji seji. Glede svobodnega izvoza pšenice in koruze se bo sklepalo v prihodnji seji. To bo zopet draginja!
Veliko tovarno za poljedelske stroje snujejo v Ptuju. Cene strojem bodo nižje kot amerikanskim.
Največja tobačna tovarna naše države se zgradi v najkrajši dobi v Skoplju.
Zakaj se ne dovozi dovolj sladkorja? V Belgradu je sladkorja v izobilju po 13 dinarjev (52 kron), nas pa le neprestano tolažijo, da bo prišel cenejši sladkor, a čaka se z dovozom menda samo za to, da bodo razni špekulantje poprej drago razprodali svoje stare zaloge. Tako se nam godi pod klerikalno-liberalno vlado.
Cene vinu v Banatu in na Hrvatskem silno padajo vsled dobre nove letine. Dobro staro vino se ponuja na debelo že po 12 kron liter.
Eno- in dvokronski bankovci državne blagajne se ne dajejo več v promet. Tako bodo počasi izginili.
NSS Za ženske, zss
Hamburški polumesec. Pripravi: 15 dkg presnega masla. 10 dkg sladkorja IVg zavitka oecivncga praška. % 1 dobrega mleka nekai rozin, pest drobno zrezanih tnandelinov. malo soli. 50 dkg moke in limonove lunine. Presno maslo In sladkor
inešai 14 ure. Nato prideva! polagoma mleko. sol. 'dmotiove lunine in.nazadnje moko. v katero si oomešala necivnl nrašek rozine in mandeljne. Deni na desko, oridemi še moke. če treba, in umesi testo. Zvaljati testo v ozko. dva orsta visoko ološčo. nri-i'sui io z vallariem no sredini a ne tako globoko, da bi nrerezala testo. Zanogni eno polovico črez drugo, deni na pomazano pločevine in oblikui v obliko polume-seca v katerega napravi z nožem nekai zarez. Pomaži z ia'cem ali presnim maslom in peci v ne prevroči pečici 1 dobro uro.
Drobiž.
Iz leze nad aeramo reformo. V Sv. Tomažu v Backi so oblasti prijele ekonoma Dundjerskeva. Ta mož, večkratni milijonar je iz jeze. da mora vsled naredbe ministrstva z'a agrarno reformo odstopiti velik del letošnjega pridelka državi, zažgal vse svoje požeto žito letošnje letine.. Ker za Vojvodino še velja preki sod, pride Dnndierski pred to sodišče, in gotovo ie da sodba ne bo mila. amnak zelo stroga. V Vojvodini in v Belgradu je vest o činu tega človeka povzročila veliko raz-bnrienie.
Ste preveč občutljivi za mrzil zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj kako tu ublažujejo bolečine in utrujajo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza-fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 36 kron.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se Je Fellerjevih pravih Elza-krogljic; 6 škat-IJic 18 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 358, Hrvatska.	F-
COSUUCH-LINE
£ TRST—NEW-YORK S
Odplov parnikov iz Trsta:
21. avg. „	... PRESIDENT VVILSON
26. avg. poštni parnik . . COLUMBIA.
Odhod od Ljubljane 3 dni poprej.
Vozne liste prodaja in prostore za potnike iz Slovenije pripravlja edinole:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 26.
registrovana zadruga z omejeno zavezo »
sprejema hranilu« vl«K« »sak delavnik od 8. do u,e in jih obrestuje po {Istih
„	47®	„
Rentni davek plača druStvo iz svojega. Obresti se kapitali*'1** polletno. Vetje in stalne vloge se obrestujejo po dogovor^ 1'oMuJlln daje avojlm zadružnikom proti vknjll.bl, na „"Anice kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev, »el" se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
Mal, res Mi imami mmL 'f*
Mlii-podaane
stenice-šlurkl
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate * najbolje preizkušena in splošno hvaljena 8re<1 in kot: proti poljskim mišim K 10 —, za Po<,*a0„iI,« miši K 10	; za Ščurke K 10'	, a posebno
vrsta K 20*—; posebno močna tinktura ** J#n niče K 10’—; uničevalec molje K 10	» Pr r0u
za uši v obleki in perilu K 6'— In l®.-"JsR.—; mravljam K10 — ; proti ušem pri perutal 1®^1 prašek proti mrčesom K «•— In IZ’—, P1’®*' , jj-prl ljudeh K 5 - la 10 -; mazilo za uši P” ^ vini K 8 — in 10 — ; tinktura proti .n sadju In zelen|adi (uničevalec rastlin) 11 mašilo proti garjam K 10*
Pošilja po povzetju Zavod sa eksport
_	__ __ .	.ilicA