Na Goriškem narašča izkoriščanje sončne energije Primorski Zlo je banalno, tudi v Rosarnu Martin Brecelj Kot je ugotavljala Hannah Arendt, se zlo, tudi največje zlo, kakršno je bilo nacistično, rado pojavlja v banalnih oblikah. To resnico potrjujejo dogodki, ki smo jim bili te dni priča v Rosarnu. Upor afriških priseljencev v kalabrijskem mestecu je razkril, v kakšnem peklu večkrat živijo tuji delavci v današnji italijanski kmetijski rutini. Da gre res za pekel, pravijo tudi ocene sprejetih avtoritet, kot so predsednik republike Giorgio Napolitano, po katerem sta v Rosarnu »mrknili zakonitost in solidarnost«, vatikansko glasilo L'Osser-vatore Romano, za katerega je med Italijani, kljub »obamomaniji«, očitno še močno »zakoreninjen rasizem«, ter vrsta sindikalnih in političnih voditeljev, od Guglielma Epifanija do Antonia Di Pietra, ki se za opis razkritih razmer v Kala-briji ne pomišljajo uporabljati besede »suženjstvo«. A takšnih Rosarnov je v današnji Italiji nič koliko, le da jih praviloma spregledamo, saj so postali nekaj rutinskega oziroma - kot rečeno - banalnega. Po nekaterih podatkih naj bi na izkoriščanju brezpravnih tujih delavcev slonelo 60 odstotkov kmetijstva na italijanskem jugu, kar pomeni, da je »suženjstvo« že kar strukturni element. Seveda pa bi morali pogled razširiti še na druge panoge, od družinskih pomočnic do gradbincev, in to od Trapanija do Turina ter ne nazadnje do našega Trsta. Sicer pa so dogodki v Rosar-nu razkrili ne samo, da so se v današnjem italijanskem družbenem tkivu razpasle zlovešče rakaste tvorbe, ampak tudi, da je nadvse sporna medicina, s katero naj bi to bolezen zdravili. Dovolj je spomniti na diagnozo, ki jo je postavil notranji minister Roberto Maroni, po katerem so razmere v kalabrijskem mestecu in v drugih podobnih primerih plod »pretirano prizanesljive politike do ilegalnih priseljencev«. Drugače povedano, afriški priseljenci naj ne bi bili toliko žrtve, kolikor vzrok nastalih razmer. Prav zaradi tega je bila prva in glavna skrb vlade, da je priseljence razgnala. To politiko do priseljencev Italija sistematično vodi vsaj že osem let, kolikor je star t. i. zakon Bossi-Fini o imigraciji. Gre za politiko, ki jo v bistvu navdihuje Severna liga, se pravi tista politična sila, ki ima »protijužnjaško« ost vgrajeno v svojem političnem DNK-ju in ki niti ne skriva svoje kseno-fobične narave. Saj, to je italijanska politična javnost - v brk opominom ZN, EU, Vatikana in drugih mednarodnih osebkov - sprejela kot nekaj normalnega, pravzaprav banalnega. dnevnik SREDA, 13. JANUARJA 2010 Št. 10(19.717) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € imigracija - Zaradi dogajanja v Rosarnu Italija tarča ostrih kritik v svetu Oglasili so se predstavniki ZN, Zdravnikov brez meja, Vatikana in Egipta vzhodni kras - Odločitev občinske uprave (po šestih letih) Štirne bodo nališpali Uredili bodo vodnjake pri Banih, pri Ferlugih, v Trebčah, na Padričah in v Bazovici TRST - Mestna uprava bo obnovila pet štirn v vaseh Vzhodnega Krasa. S prispevkom, ki jih ga je namenila Pokrajina Trst bo uredila vodnjake pri Ferlugih (na sliki), pri Banih, v Trebčah, na Padričah in v Ba- zovici. Poseg bo stal skupno nekaj več kot 55 tisoč evrov. Tržaška občina je prvotno vključila ureditev štirn na območju Vzhodnega Krasa v triletni načrt javnih del za obdobje 2004-2006, a jo je nato zaradi pomanjkanja sredstev prelagala iz leta v leto. Po šestih letih je vendarle odobrila predhodni načrt, obnova bi morala steči v kratkem. Na 8. strani RIM - Nasilje med afriškimi priseljenci in domačini v kalabrijskem mestecu Rosarno je na kritike naletelo tudi v svetu. Strokovnjaki ZN za človekove pravice so včeraj Rim pozvali, naj se spoprime z »globoko zakoreninjenim rasizmom« proti priseljencem, Zdravniki brez meja pa so obsodili izkoriščanje priseljencev. Nasilje sta obsodila tudi Vatikan in Egipt. Italijanski zunanji minister Frattini je egiptovskemu kolegu odgovoril, da v Italiji ni preganjanja zaradi verskih ali rasnih razlogov. Na 6. strani Deželni zdravstveni načrt sprožil ostre polemike Na 3. strani V Kopru lani za 18% manjši pretovor Na 4. strani Znani zmagovalci nagrad Nonino 2010 Na 12. strani V Ceglem se je opekel mladoletnik Na 15. strani Pretepeni Šempetrc v umetni komi Na 16. strani TRST - Včeraj njegov prvi dan v mestu Nov prefekt Alessandro Giacchetti nasledil Giovannija Balsama TRST - Včeraj se je v Trstu predstavil novi prefekt in vladni komisar Alessandro Giacchetti. Dopoldne je položil venec k spomeniku padlim na griču Sv. Justa, zatem se je sestal s tržaškim županom Robertom Dipiazzo in predsednico pokrajinske uprave Mario Tereso Bassa Poropat. Alessandro Giacchetti je doma iz Rima, dolgo let je služboval v kabinetu notranjega ministra, v Trst pa je prišel iz Viterba. Nasledil je Gio-vannija Balsama, ki je odšel na Sardinijo. Na 7. strani 2 Sreda, 13. januarja 2010 ALPE-JADRAN / ljubljana - Predsednica hrvaške vlade in predsednik džave Kosorjeva (danes) in Mesic (jutri) na obisku v Sloveniji Na delovnem srečanju Pahor-Kosorjeva številna dvostranska vprašanja LJUBLJANA - Ta teden se bosta v Sloveniji mudila predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor in hrvaški predsednik Stipe Mesic. Kosorjeva se bo danes na neformalnem srečanju v Kranjski Gori sešla s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem, Mesic pa se bo na povabilo slovenskega kolega Danila Turka jutri mudil na poslovilnem obi-sku.Kosorjeva in Pahor bosta srečanje v Kranjski Gori po napovedih iz kabineta slovenskega premiera izkoristila za poglobitev nadaljnjega vsestranskega sodelovanja med državama ter reševanje odprtih vprašanj. Dvostranski odnosi oziroma njihov dodatni razvoj bo tudi tema poslovilnega obiska predsednika Mesica v Sloveniji, kamor prihaja le dober mesec pred iztekom svojega drugega petletnega predsedniška mandata 18. februarja. Ob gostitelju se bo hrvaški predsednik predvidoma sešel tudi s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem, premierom Pahorjem in ljubljanskim županom Zoranom Jankovicem. Predsednika se bosta v Vinici udeležila še prireditve v organizaciji Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva. Potem ko sta premiera Pahor in Ko-sorjeva 4. novembra lani v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum, v skladu s katerim bo vprašanje meje med državama reševalo ad hoc arbitražno sodišče, med državama ostaja odprtih še nekaj vprašanj. Hrvaška je sporazum že ratificirala, v Sloveniji pa se je zataknilo. Zaradi kritik javnosti je sporazum predmet ustavne presoje - ki jo je pričakovati februarja - pred ratifikacijo v državnem zboru pa se obeta še predhodni referendum. Po ocenah MZZ bi do ratifikacije lahko prišlo do poletja, če bo seveda sporazum dobil zeleno luč ustavnega sodišča, tudi glede potrebne večine v DZ, in če bo dobil podporo na referendumu. Kljub sklenitvi sporazuma je usoda vprašanja meje še nedorečena, državi pa morata rešiti tudi še nekaj drugih vprašanj, ki ostajajo odprta še od razpada nekdanje skupne države. Tudi njihovo reševanje sta premiera napovedala septembra ob napovedi sklenitve arbitražnega sporazuma in nadaljevanja hrvaških pristopnih pogajanj z EU, potem ko je Slovenija napovedala umik zadržkov na hrvaška pristopna pogajanja zaradi prejudica meje v hrvaških pristopnih dokumentih. Gre za vprašanje dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke, zaradi katerega je med drugim že leta oviran dostop slovenskih bank na hrvaški bančni trg, in za vprašanje Nuklearne elektrarne Krško oziroma izpolnjevanja hrvaških obveznosti do nuklearke, katere solastnica je Hrvaško elektrogospodarstvo. Pri vprašanju dolga nekdanje LB gre za vprašanje deviznih vlog okoli 132.000 bivših varčevalcev bivše LB Zagreb, ki od LB zahtevajo več kot 172 milijonov evrov, pa tudi za okoli 165.000 varčevalcev v BiH, ki naj bi zahtevali okoli 90 milijonov evrov. Slovenija, ki je po osamosvojitvi v skladu s teritorialnim načelom prevzela jamstva za vse stare devizne hranilne vloge, ki so bile deponirane na ozemlju Slovenije, meni, da mora biti vprašanje vlog in torej dolga varčevalcem rešeno v okviru nasledstva nekdanje SFRJ, saj je za hranilne vloge jamčila zvezna država in Slovenija deviznih vlog ni dobila. K temu je po oceni Ljubljane napotila tudi razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ko je leta 2008 razsodila glede treh bivših hrvaških varčevalcev. Sodišče sicer takrat vsebinsko o vprašanju ni presojalo, saj je tožbo zavrnilo, ker sta bila dva tožnika že poplačana, tožnica pa ni izkoristila vseh pravnih sredstev doma. Na tem sodišču je glede tega vprašanja vloženih več kot 800 tožb, obetajo pa se tudi tožbe na slovenskih sodiščih, potem ko je slovensko ustavno sodišče 2. decembra lani razveljavilo 23. člen zakona o slovenskem skladu za nasledstvo in visokem predstavniku za nasledstvo, ker posega v pravico do sodnega varstva. Ta člen je določal, da pred slovenskimi sodišči ostanejo prekinjeni oziroma odloženi vsi postopki, ki zadevajo devizne hranilne vloge v poslovni banki ali katerikoli njeni podružnici v katerikoli naslednici Jadranka Kosor SFRJ in ki so bili prekinjeni oziroma odloženi na podlagi zakona o skladu za suk-cesijo. Šlo je za 110 tožb in tri izvršbe, ki so zoper LB in Novo ljubljansko banko potekali pred pristojnim sodiščem v Ljubljani. Šlo pa je večinoma za tožbe hrvaških varčevalcev. Vprašanje jamstev za stare devizne hranilne vloge je treba po mnenju Ljubljane rešiti v skladu s sporazumom o nasledstvu, torej na pogajanjih v okviru Banke za med- Stipe Mesič narodne poravnave (BIS) v Baslu, ki so po nekaj krogih pogovorov leta 2001 in 2002 povsem zamrla, tudi zaradi vztrajanja Hrvaške, da so pogajanja v Baslu propadla in da vprašanje ne sodi v nasledstvo, ampak da gre za civilnopravno razmerje med varčevalci in banko. Slovenija je v preteklosti izrazila tudi naklonjenost rešitvi na civilnopravni ravni, ki bi bila mogoča, če bi Hrvaška omogočila izplačilo terjatev, ki jih ima LB do hrvaških podjetij. Po podatkih LB ima namreč LB Zagreb do pravnih oseb na Hrvaškem dvakrat več terjatev, kot znaša njen dolg varčevalcem, in je pripravljena varčevalcem dolg vrniti, če bi ji poplačali njene terjatve. Od dogovora o načinu reševanja omenjenih vprašanj bo odvisen tudi umik slovenskih zadržkov na tri hrvaška pristopna poglavja z EU - ribištvo, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika. Pri poglavju okolje ima Slovenija zadržke zaradi Nek. Pri okolju in ribištvu pa želi Slovenija, kot je povedal uradni govorec MZZ Milan Balažic za torkov Studio ob 17-ih Radia Slovenija, doseči ohranitev zgodovinskih pravic slovenskih ribičev do ribolova v hrvaških teritorialnih voda, kot to določa Sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju (Sops). Od Hrvaške pa želi tudi dobiti zagotovila, da zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) ne bo uveljavila za Slovenijo do implementacije odločitve arbitražnega sodišča. Obisk hrvaške premierke Kosorjeve bo že drugi v Sloveniji, odkar je v začetku lanskega julija prevzela položaj. Prvič je bila v Ljubljani 11. septembra lani, ko sta se s premierom Pahorjem dogovorila o rešitvi spora o meji na arbitražnem sodišču. (STA) ljubljana Izbrali so jo bralci in bralke revije Jana Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal Slovenka leta 2009 LJUBLJANA - Bralci in bralke revije Jana so za Slovenko leta 2009, ki so jo včeraj razglasili na 22. prireditvi v ljubljanski Drami, izbrali ministrico za notranje zadeve in predsednico LDS Katarino Kresal. Pred razglasitvijo sta 13 nominirank včeraj popoldne že sprejela predsednik državnega zbora Pavel Gantar in ljubljanski župan Zoran Jankovic.Bralke in bralci revije Jana so Slovenko leta izbrali med ženskami, ki so jih v letu 2009 prepričale s srčnostjo, pogumom in odločnostjo. Žensk, ki bi si zaslužile omembo in priznanje, je v tej državi veliko, so zapisali na spletni strani Slovenke leta. A za ta laskavi naslov so jih nominirali le trinajst, in sicer, kot so navedli, odločnih, sposobnih, močnih, nežnih in rahločutnih, pogumnih in vztrajnih. Kresalova je ob razglasitvi dejala, da si nikoli ne bi mislila, da je notranja ministrica lahko Slovenka leta. To, da so jo ljudje vzeli za svojo, ker se je lotila takšnih zadev, kot so izbrisani, je po njeni oceni velika stvar ter dokazuje, da ljudje resnično cenijo temeljne vrednote, kot so človekove pravice in dostojanstvo. Laskavi naslov, ki ga je prejela, za ministrico »ni majhna stvar, posebej zato, ker je politik in celo notranja ministrica, kar ni vedno najbolj priljubljena funkcija«. Da so ljudje kljub temu znali videti vrednote in načela v njenem delu, po njenem kaže na to, da je to, kar dela, tisto pravo. To pa so načela, zatrjuje, na katerih bo vztrajala še naprej. Politiki so namreč po njenih besedah v politiki zato, da stvari spreminjajo na bolje. Kresalova sicer meni, da so si laskavi naslov zaslužile vse nominiranke. Nominiranke za Slovenko leta 2009 so bile varuhinja človekovih pravic Zdenka Če-bašek Travnik, direktorica tržiškega Peka Marta Gorjup Brejc, otroška kirurginja v celjski bolnišnici Marija Janež Bizjak, delavka Gorenja Veronika Juvan, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, direktorica Varstveno-delovnega centra Nova Gorica Tea Leban, vrhunska smučarka Tina Maze, direktorica Velike klinike za male živali Iris Selan, pesnica in avtorica za otroke Bina Štampe Žmavc, novinarka Karmen Švegl, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, glasbenica Elda Viler in predstojnica Katedre za ples ter nekdanja vrhunska plesalka Meta Zagorc. Slovenka leta 2008 je bila 78-letna pesnica Neža Maurer, leto pred tem zdravnica Lilijana Kornhauser Cerar, 2006 Metka Zorc, Slovenka leta 2005 pa Mojca Senčar. Slovenska ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal bumbaca ljubljana Ttihotapili meso in cigarete Zavrč so v nedeljo v osebnem avtomobilu srbskega državljana odkrili 5800 cigaret. Že v četrtek pa so sečoveljski cariniki pri dveh Italijanih, ki sta na mejni prehod prispela iz Bosne in Hercegovine, našli kar 66 kilogramov mesa in mesnih izdelkov, so sporočili z Generalnega carinskega urada. Osebni uvoz mesa, mleka, mesnih in mlečnih izdelkov, ki jih potniki prinašajo iz tretjih držav, ni dovoljen, saj predstavlja tveganje za vnos bolezni v Evropsko unijo, poudarjajo na carinskem uradu. Potniki, ki s seboj prinašajo nedovoljena živila živalskega izvora, jih morajo odvreči v zabojnike, ki so namenjeni za to, ali jih vrniti v tujino. Kot navajajo, je dovoljeno le vnašanje manjših količin mesa, mleka, mesnih in mlečnih izdelkov za osebno porabo iz Andore, Liechtensteina, Norveške, San Marina, Švice, Hrvaške, s Fer-skih otokov, Islandije in Grenlandije. Na mejnem prehodu Zavrč pa so cariniki v osebnem avtomobilu srbskega državljana odkrili 5800 cigaret. Carinski kontroli je prijavil le osebno prtljago in dva zavoja cigaret. Cariniki so nato našli cigarete v prtljažniku, pod oblogo v levem in desnem boku vozila, v torbici pri rezervnem trikotniku in med prtljago. Carina je blago zasegla, kršitelju naložila plačilo varščine in zoper njega podala predlog sodniku za prekrške, so še zapisali na carinskem uradu. V Sežani predstavitev koledarja in knjig ZTT V četrtek ob 19. uri bo v Kosovelovi knjižnici v Sežani predestavitev Jadranskega koledarja in knjižne bere Založništva tržaškega tiska. Na predstavitvi bodo sodelovale urednica Jadranskega koledarja Martina Kafol, Vesna Guštin Grilanc, raziskovalka in ljubiteljica vsega, kar je povezano s Krasom, doma iz Repna, ter Olga Knez, soavtorica prispevkov v koledarju. Preteklo leto je bilo zelo uspešno tudi za slovensko zamejsko založbo Založništvo tržaškega tiska. Spregovorili bodo o njihovih knjigah, ki jih bodo obiskovalci lahko tudi kupili: Belkanto ali sla po petju avtorja Adija Daneva, Domov grede - Sulla strada de casa avtorja Claudia Grisancicha, V zakrpanih gojzarjih avtorja Matjaža Klemšeta, Spomini Angela Katice avtorja Miroslava Košute, V naročju avtorice Alenke Rebula, Trpko sosedstvo: nekateri vidiki odnosov med sosednjima državama v obdobju 1964-2001 avtorja Jožeta Šušmelja. Z glasbeno točko bosta srečanje popestrili Gaja Bašič in Mojca Kralj. Po poskusu preprečitve pogreba Romkinje Vladna komisija bo obravnavala problem nestrpnosti do Romov LJUBLJANA - Komisija vlade za zaščito romske skupnosti bo predvidoma februarja obravnavala problem spodbujanja nestrpnosti do Romov. Poskus preprečitve romskega pogreba v začetku januarja je namreč sprožil številne odzive, obsodila ga je tudi vlada. Primer preučuje varuhinja človekovih pravic, romske predstavnike pa bo sprejel tudi predsednik DZ Pavel Gantar. Kot je znano, je 2. januarja skupina več kot sto ljudi nameravala preprečiti pogreb Rom-kinje na pokopališču v Dobruški vasi v občini Škocjan na Dolenjskem. Po pogovoru na policijski postaji so pogreb še isti dan vendarle izpeljali. Zveza Romov Slovenije je zaradi tega dogodka komisiji vlade za zaščito romske skupnosti predlagala, naj na naslednji seji obravnava naraščajočo nestrpnost in diskriminacijo Romov. Komisija bo sklicana predvidoma februarja, takoj po sprejetju nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2010 - 2015. Vlada naj bi ga potrdila pred- vidoma v začetku februarja, so za STA pojasnili v kabinetu ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča, ki je sicer predsednik komisije vlade za zaščito romske skupnosti. Predlog omenjenega nacionalnega programa je sicer danes obravnaval svet vlade za uresničevanje načela enakega obravnavanja. Zaradi nepopolnih in mestoma nasprotujočih si informacij se je za preučitev poskusa preprečitve pogreba Rom-kinje odločila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, čeprav se nanjo neposredno ni obrnil nihče od vpletenih. V Šentjernej in Škocjan se je s strokovno ekipo napotila 4. januarja ter se sestala tudi z vodstvom Policijske postaje Šentjernej. Policija mora varuhinji v desetih dneh od srečanja posredovati poročilo o ugotovitvah v zvezi z dogodkom. Dokončno stališče o tem bo oblikovala po pridobitvi vseh relevantnih informacij, so pojasnili pri uradu varuha človekovih pravic. Na dogodek se je odzval tudi poslanec Zaresa Franco Juri. Predsedniku držav- nega zbora Pavlu Gantarju je 7. januarja posredoval predlog, naj v DZ sprejme delegacijo romskih organizacij ter se še enkrat osebno sooči z njihovimi odprtimi vprašanji in pričakovanji. Predlagal mu je tudi, da kot predsednik DZ pri pristojnih telesih, službah in poslanskih skupinah spodbudi nadaljevanje postopka za dopolnilo v poslovniku DZ, s katerim bi romski skupnosti omogočili uresničevanje ustavnih pravic tudi v DZ. V kabinetu predsednika DZ so za STA potrdili, da bo Gantar predstavnike Romov sprejel predvidoma še ta mesec. Sicer pa je Gantar kmalu po prevzemu funkcije decembra lani med prvimi sprejel ravno predstavnike Romov. Od takrat z njimi stalno sodeluje, Romi pa predsednika redno obveščajo o dogodkih, tudi o nedavnem primeru zapletov ob pokopu Romkinje. Gantar je lani podprl več projektov, ki spodbujajo strpnost do Romov oziroma spodbujajo poznavanje in zbliževanje z romsko kulturo, navajajo v njegovem kabinetu. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 12. januarja 2010 3 zdravstvo - Deželni odbornik za zdravstvo Kosic ga je predstavil v pristojni deželni komisiji Zdravstveni načrt še ni nastal, a že je zanetil ostre polemike Del leve sredine zahteval Kosicev odstop - Načrt kritiziral sam deželni predsednik Tondo TRST - Živahni in polemični posegi deželnih svetnikov leve sredine so zaznamovali začetek sestanka tretje deželne komisije, na katerem je deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic včeraj predstavil osnutek novega deželnega socialno-zdravstvenega načrta za obdobje 20102012. Pred Kosicevim posegom so namreč govorili mnogi svetniki opozicije, po mnenju katerih je načrt dejansko že odpisan. Ugotovili so, da je bil načrt napisan brez vsakega posvetovanja z udeleženimi subjekti. Kar pa je še hujše, sploh ne ustreza resničnim potrebam občanov. Zato bo treba načrt korenito spremeniti, so naglasili svetniki opozicije in spomnili, da je tudi sam deželni predsednik Renzo Tondo prek sredstev javnega obveščanja povedal, da je neustrezen, spremembe pa sta že zahtevali tudi svetniški skupini Severne lige in UDC. Zato so nekateri svetniki opozicije včeraj tudi zahtevali, da se o načrtu sploh ne razpravlja, medtem ko je deželni svetnik Mavrične levice Stefano Pustetto zahteval Kosicev odstop. Kasneje je odbornikov odstop v ostri tiskovni noti zahteval tudi deželni svetnik Demokratske stranke Sergio Lupieri. Dejstvo je, da je odbornik Kosic po končani predstavitvi branil lastne izbire, vendar je priznal, da načrt potrebuje dodatne »poglobitve«. Komisija pa je nazadnje črtala s Deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic je predstavil zdravstveni načrt članom pristojne deželne komisije programa prihodnjo sejo, ki je bila predvidena 19. januarja. Na njej bi morala komisija izdati mnenje o osnutku načrta. Že sam začetek seje pristojne deželne komisije je bil torej razburkan. Levosre- dinska opozicija je uvodoma skupaj z Robertom Asquinijem iz mešane skupine zahtevala prekinitev seje, ker je načrt »blokiran« in »bo že tako globoko spremenjen«. Prekinitev je v imenu opozicije predlagal na- kobarid - V soboto ob 1 7. uri v Kulturnem domu Jubilejno srečanje Slovencev videmske pokrajine in Posočja Arhivski posnetek z enega minulih srečanj v Kobaridu čelnik DS Gianfranco Moretton, toda komisija je z enim samim glasom razlike zahtevo zavrnila in sicer privolila v predstavitev načrta, a brez kasnejše razprave o njegovi vsebini. Asquini je vsekakor poudaril, da se je o načrtu negativno izrekel sam Ton-do, medtem ko je Franco Brussa iz vrst DS povedal, da ali je Tondo novembra odobril nekaj (zdravstveni načrt), ne da bi ga prebral, ali pa mu je njegova večina razložila, da z načrtom nekaj ni v redu. Lupieri je dodal, da je odbornik Kosic »še enkrat dokazal, da ni sploh sposoben načrtovati in upravljati socialno-zdravstvenega sektorja v deželi FJK«. Tondo ga je moral ustaviti, je dodal Lupieri, ker bi drugače povzročil političen potres v desnosredinski večini, medtem ko bi zdravstveni sistem utrpel hude posledice. Predstavitev v komisiji pa je bila »brez vsebine in izrazito demagoška«, je še menil Lupieri in zato zahteval Kosicev odstop. Da je načrt »pomanjkljiv, netranspa-renten in površen, je ocenil deželni svetnik Občanov Piero Colussi in zahteval od odbornika in sploh od predstavnikov desno-sredinske večine, da se bodo pri sestavi novega osnutka soočali z opozicijo in vsemi drugimi udeleženimi dejavniki. Nov socialno-zdravstveni načrt, ki ga je predstavil Kosic, je predvideval med drugim preureditev bolnišniške mreže, ustanovitev lokalnih načrtov za pomoč kroničnim bolnikom in nepokretnim,ustanovi-tev ene same centrale za službo 118 v Pal-manovi in ukinitev dvojnikov. peti koridor Riccardi: proga bo severno od Trsta Debora Serracchiani TRST - »Tehniki medvladne italijansko-slovenske komisije trenutno preučujejo možnost, da bi železniška povezava Trst-Divača v okviru petega transportnega koridorja peljala po Krasu severno od Trsta.« To je včeraj povedal deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi, ki je obenem poudaril, da je to hipotezo spodbudila Dežela Furlanija-Julijska krajina. »Samo norec bi lahko pomislil, da lahko preluknjamo ves Trst za visoko hitrost,« je nadaljeval Riccardi, medtem ko je izbira »severno« od mesta prek Opčin bolj izvedljiva. Deželna vlada se zavzema za visoko hitrost, toda pri tem je pomembna udeležba prebivalstva. Zaenkrat je vsekakor prednostna gradnja železniške povezave med Trstom in Koprom, je še dodal odbornik. S tem je Riccardi posredno odgovoril evropski poslanki Debori Serracchiani, ki je včeraj zahtevala od italijanske vlade, da se čim prej in jasno opredeli glede petega koridorja oz. povezav Benetke-Trst-Divača. Serracchianijeva je spomnila, da je do konca meseca še čas za vložitev preliminarnega načrta v uradih EU, in zato pozvala k tesnejšemu sodelovanju z Ljubljano. Zdrava pamet pravi, je dodala, da bi se morali odločiti za povezavo Ronke-Opčine-Ljubljana. KOBARID - V soboto, ob 17. uri, bo v kobariškem Kulturnem domu na sporedu jubilejno 40. srečanje Slovencev videmske pokrajine in Posočja. Prireditev prirejajo Upravna enota Tolmin in občine Bovec, Kobarid in Tolmin pod pokroviteljstvom tolminske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Zavarovalnice Triglav iz Nove Gorice. V imenu Slovencev na Vi-demskem bo spregovoril mladi kulturni delavec iz Barda v Terski dolini Igor Černo, slavnostni govornik pa bo letos predsednik Republike Slovenije Danilo Tiirk, ki bo pred tem tudi sprejel vi-demska predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Luigio Negro ter Giorgia Banchiga. Prvi stiki med Slovenci iz Posočja in tistimi na Videmskem so bili vzpostavljeni že sredi šesedesetih let prejšnjega stoletja, odtlej pa slovenske organizacije z obeh strani meje zgledno sodelujejo in prijateljske vezi med njimi so vse krepkejše in tesnejše. To dokazuje tudi ponovoletno družabno in kulturno srečanje, ki so ga prvič organizirali januarja 1970 v gostilni Štih v Starem Se-lu, iz Benečije pa so se ga udeležili Izidor Predan, Mario Cont, Vojmir Tedol-di, Viljem Černo ter duhovnika Pasqua-le Gujon in Valentin Birtič. Z leti so stiki med Slovenci postali plodnejši, po-novoletno srečanje pa je zadobivalo vedno večji pomen, tako da zdaj nanj pri- hajajo iz Italije tudi župani obmejnih občin, predsedniki gorskih skupnosti, predstavniki strank in drugi. Udeležili so se jih že tudi predsednika deželnega odbora FJK Travanut in Illy ter predsednika Pokrajine Videm Pelizzo in Strassoldo. S slovenske strani so redni gostje tudi visoki predstavniki Republike Slovenije. Doslej so bili na srečanju že predsednik Milan Kučan, predsedniki Državnega zbora Školč, Podobnik, Pahor in Cukja-ti, predsedniki vlade Peterle, Drnovšek, Rop in Janša ter številni ministri, poslanci, diplomati in akademiki. Med prireditvijo bodo že sedmič podelili posebno Gujonovo priznanje za zasluge v korist slovenske skupnosti na Videmskem. Lani je priznanje prejela Dvojezična šola v Špetru, pred njo pa Rudi Bartaloth iz Kanalske doline, Lui-gia Negro iz Rezije, Viljem Černo iz Ter-ske doline, Ado Cont iz Čenebole in Aldo Clodig iz Rečanske doline. Organizatorji pa so pripravili organizatorji pripravili tudi bogat in prijeten kulturni program, ki ga bodo sooblikovali predstavniki Slovencev iz Posočja in videmske pokrajine. Nastopili bodo Rezijanska folklorna skupina, re-citatorja Cecilija Blazutič in Jernej Cu-der, pesniki Silvana Paletti, Viljem Čer-no in Marina Cernetig, Komorni pevski zbor Iskra Bovec ter ansambel Antona Birtiča Beneški fantje. Za režijo je poskrbel Marjan Bevk. (NM) koper - Opozorilo Zavoda za zdravstveno varstvo Oporečna kakovost vode iz številnih vodomatov KOPER - V Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Koper opozarjajo na neustrezno kakovost vode iz vodomatov. Vsebnost mikroorganizmov je v vseh 20 vzorcih vode iz vodomatov na območju Obale in Ljubljane presegla dovoljenih 100 mikroogranizmov v mililitru. ZZV Koper bo ministrstvu za zdravje zato predlagal razrešitev glavne zdravstvene inšpektorice Dunje Sever. »Pitja te vode ne priporočamo, uporabnikom pa svetujemo, naj se pozanimajo, kako se z aparati za vodo ravna in kdaj so bili nazadnje očiščeni,« opozarja vodja oddelka za simultano mikrobiologijo na ZZV Koper Gorazd Pretnar. Da z vodo iz vodomatov ni vse v redu, so v ZZV Koper ugotovili ob vzorčenju vode iz treh vodomatov na sedežu ZZV Koper v okviru uvajanja nove aparature za hitro vzorčenje. Kasneje so z akreditirano metodo vzorčili še vodo iz vodomatov v lekarnah v Kopru, Piranu, Izoli in na Tromostovju v Ljubljani, v Fakulteti za turistične študije Turistica v Portorožu, v bolnišnici Medicor v Izoli, v Splošni bolnišnici Izola, v trgovinskih centrih Harvey Norman in Interspar v Kopru ter v Spa-ru na Viču v Ljubljani. V ZZV Koper menijo, da je vzrok najverjetneje neustrezno vzdrževanje aparatov. V cevi vodomata lahko sicer neoporečna voda iz zaprte plastenke prinese mikroorganizme v dovoljenih koncentracijah. Ti začnejo sproščati toksine in v času dobrega tedna kolonizirajo aparat. Navado imajo, da se s sten aparata sproščajo in tako končajo v kozarcih uporabnikov,» pravi Pretnar. Kot še navaja, lahko v vodi iz vodomatov, za katere se ne skrbi ustrezno, pričakujemo patogene organizme, med drugim legionelo in stafilokoke, toksine in glivice. Po mnenju vodje ZZV Koper Milana Kreka sicer ni nujno, da bodo ljudje, ki pijejo tako vodo, zboleli, vendar pa tega ne gre izključiti. Večje kot je število mikroorganizmov, večja je namreč verjetnost, da bo kdo zbolel. Lastnik avtomatov za vode bi moral po mnenju ZZV Koper za kakovost vode, ki je v evropski zakonodaji opredeljena kot živilo, skrbeti z izvajanjem ustreznih mehanizmov notranje kontrole oziroma HACCP sistema. Krivdo za oporečno vodo v vo-domatih gre po besedah vodje Kreka med drugim pripisati pomanjkljivemu nadzoru zdravstvene inšpekcije. Od državnih sistemov, odgovornih za nadziranje kakovosti vode, bi bilo po Krekovih besedah pričakovati, da bodo zagotovili ustrezno kakovost vode iz umetnih izvirov, v nasprotnem primeru pa naj vodomate ukinejo. Po besedah Pretnarja pa bi bilo smiselno tudi boljše sodelovanje med regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo in inšpekcijami. Za stanje v vodomatih je po njegovem kriva tudi nedorečena zakonodaja, ki sicer določa kakovost vode v plastenki, ne pa tudi v aparatu samem. «Če bi taka voda tekla iz pipe, tega ne bi dovolili,» je nedvoumen Krek. Pretnar ob tem opozarja še na po njegovem izjemno močne gospodarske lobije, ki se v zadnjem času pojavljajo na področju ustekleničene vode. Na vodomatih bi moralo biti navedeno, kdaj je bila aparatura pregledana in kdo jo je pregledal, še opozarjajo na ZZV Koper. (STA) 4 Sreda, 13. januarja 2010 GOSPODARSTVO pristanišča - Prvi obračun lanskega poslovanja Luke Koper v primerjavi z letom 2008 V koprskem pristanišču lani za 18% manjši skupni pretovor Pri kontejnerjih le 3-odstotni upad - Za letos predvidena 9-odstotna rast pretovora KOPER - V koprskem pristanišču so v letu 2009 pretovorili skupaj 13.143.620 ton blaga, kar je za 18 odstotkov manj kot v letu 2008. Gibanje pretovora je po posameznih terminalih zelo različno. Merjeno v tonah so v Luki Koper kljub kriznim časom zabeležili boljše rezultate kot leto prej na terminalu za sadje (+12%), na terminalu tekočih tovorov (+20%), pri pretovoru lesa (+4%) in pri pretovoru blaga v kontejnerjih (+1%). Kontejnerskih enot (TEU) pa je bilo 343.165 TEU, kar je za 3 odstotke manj kot v letu 2008. Največji padec so v Luki Koper zaznali pri pretovoru avtomobilov, kjer je bila količina v primerjavi z letom 2008 za 45 odstotkov manjša. Skupaj so jih v letu 2009 pretovorili 313.679. Manjše svetovno povpraševanje po surovinah in energentih se je pokazalo tudi pri pretovoru naftnih derivatov, ki so jih pretovorili za 12 odstotkov manj kot leto prej, sipkih tovorov je bilo za 18 odstotkov manj, največji padec pa so v koprskem pristanišču zabeležili pri pretovoru premoga in železove rude, ki ju je bilo za kar tretjino manj kot v letu 2008. Luka Koper je medtem dobila poslovni načrt za leto 2010, ki ga je na zadnji seji lanskega leta potrdil nadzorni svet družbe. Načrt predvideva 14,4 milijona ton ladijskega pretovora, kar je 9 odstotkov več od ladijskega pretovora v letu 2009, ki je znašal 13,14 milijona ton. Rast prometa je načrtovana v vseh profitnih centrih, na nekaterih terminalih pa predvidevajo enak pretovor kot v letu 2009 (terminal za les, terminal glinica, terminal tekoči tovori). Za leto 2010 so v načrtu predvideni poslovni prihodki v višini 116,5 milijona evrov, kar je 7 odstotkov več od predvidenih v letu 2009 (108,5 milijona evrov). Stroški poslovanja bodo dosegli 107,9 milijona evrov (v letu 2009 so ocenjeni na 97 milijonov), kar pomeni, da bodo za 4 odstotne točke rasli hitreje od rasti poslovnih prihodkov. Na rast stroškov bodo vplivali predvsem višji načrtovani stroški amortizacije in vzdrževanja, kot posledica intenzivnih investicij v pristaniško infrastrukturo v preteklih letih. Ob upoštevanju finančnega dela in davka od dobička bo čisti poslovni izid poslovnega leta 2010 predvidoma znašal 9,1 milijona evrov, kar je za približno 20 odstotkov več kot v letu 2009. Pri tem velja opozoriti še na posledice prevrednotenja določenih naložb, vendar so postopki cenitev še v teku. Pogled na Koper in njegovo pristanišče iz zraka arhiv V Kopru bodo še naprej zasledovali cilj rasti dobičkovnosti poslovanja, kar ob zmernih stopnjah rasti prihodkov zahteva učinkovito obvladovanje stroškov. Po načrtu bodo realizirali 34,4 milijona evrov poenostavljenega denarnega toka (EBITDA), ki bo v letu 2009 nižji in bo znašal 32 milijonov evrov. V letu 2010 bodo v koprskem pristanišču končali nekatere že začete naložbe, kot na primer terminal za alkohole, zapolnitev lagun v zaledju prvega pomola, cestne navezave na nov vhod. Za nove naložbe, namenjene krepitvi dolgoročne konkurenčnosti posameznih terminalov in pristanišča pa energetika - Po podatkih družbe GSE V FJK lani 67-odstotna rast števila fotovoltaičnih central V tržaški pokrajini daleč najmanj takih central v deželi TRST - V Furlaniji-Julijski krajini se je proizvodnja električne energije iz fotovoltaičnih elektrarn lani glede na leto 2008 povečala za 67 odstotkov in prešla od 12,3 megavata na lanskih 20,6 megavata proizvedene energije, medtem ko se je število tovrstnih elektrarn povečalo za 71 odstotkov, od 1683 na 2885. Kljub temu pa se je rast števila novih elektrarn lani upočasnila glede na leto 2008, ko je stopnja rasti novih central presegla 200 odstotkov. Podatke je včeraj objavil upra-vljalec energetskih storitev GSE, državna družba, ki skrbi za pospe- ševanje trajnostnega razvoja z denarnimi spodbudami za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Po številu delujočih fotovoltai-čnih central je na prvem mestu vi-demska pokrajina s 1716, sledi ji por-denonska s 684 centralami, tretja je Gorica s 389, zadnji pa Trst s komaj 96 fotovoltaičnimi centralami. Enak vrstni red velja tudi za število novih central v lanskem letu - Videm 691, Pordenon 305, Gorica 172 -, kjer je Trst spet na nezavidljivem zadnjem mestu z zgolj 34 centralami za skupno zmogljivost 0,1 megavata. podjetja - Nadzorniki Istrabenza jutri o delu uprave Nepotrjena ugibanja o novi zamenjavi na vrhu uprave holdinga KOPER - Nadzorniki Istrabenza bodo jutri razpravljali o uspešnosti dela uprave holdinga v letu 2009. Ali lahko morebitna negativna ocena dela uprave pod vodstvom Bogdana Topiča prinese Topičevo razrešitev, kar napoveduje časnik Finance, uradno ni znano. Prvi nadzornik Istrabenza Janez Grošelj je za STA izjavil, da zadeve ne želi prejudicirati. Predloga o Topičevi razrešitvi po Gro-šljevih besedah ni na dnevnem redu seje, pač pa le ocena dela uprave v preteklem letu. O čem še bodo nadzorniki jutri razpravljali, Grošelj ni želel razkriti. Po poročanju časnika Finance naj bi Topiča v vrhu uprave nasledil prokurist Istrabenza Tomaž Berločnik, ki naj bi kot pogoj za prevzem vodstva holdinga postavil oblikovanje svoje ekipe v upravi. Med kandidati za nove člane uprave naj bi bil še nekdanji član Petro-love uprave Boštjan Napast. Berločnika, sicer člana nadzornega sveta Petrola, je uprava Istrabenza za prokurista imenovala oktobra lani, zadolžen pa je bil za pogajanja z bankami upnicami. V Istrabenzu morebitne Topičeve razrešitve ne komentirajo. Ugibanja o razrešitvi prvega moža Istrabenza, ki je na tem mestu maja 2009 nasledil Igorja Bavčarja, se sicer pojavljajo že več mesecev. Istrabenz še čaka na uradno poročilo o glasovanju upnikov o prisilni poravnavi. Grošelj pričakuje uradne informacije o rezultatu glasovanja v prihodnjem tednu, neuradno pa naj bi bila prisilna poravnava izglasovana. Istrabenzova hčerinska družba Istrabenz Turizem je v časniku Primorske novice v soboto objavila poziv za zbiranje ponudb za prodajo poslovnih prostorov na portoroški promenadi. Prostori v velikosti dobrih 1100 kvadratnih metrov med obalno cesto in morjem so trenutno oddani v najem. V Istrabenz Turizmu bodo pogodbo sklenili le za odkup vseh nepremičnin, ponudbe pa bodo zbirali do 9. februarja, je razvidno iz poziva za zbiranje ponudb. »Prodaja je skladna z dezinvesti-cijskim procesom družbe Istrabenz Turizem,« so za STA pojasnili v družbi Istrabenz Turizem. Kot so še navedli, prodaja ni vezana na proces prisilne poravnave holdinga Istrabenz, namen razpisa pa je pridobiti najboljšo ponudbo. Spomnimo, da je Istrabenz Turizem marca lani že prodajal poslovne prostore v Portorožu. Objekta Tivoli in Figarolo je kupilo koprsko gradbeno podjetje Grafist, domnevno za štiri milijone evrov. Grafist je tedaj od Istrabenz Turizma, cena naj bi bila tri milijone evrov, kupil tudi 89-odstotni delež v družbi Marina Koper. V Grafistu so za STA povedali, da s pozivom za zbiranje ponudb niso seznanjeni, o zadevi pa se tudi še niso odločali. Istrabenzova prodaja portoroške marine marca lani je sprožila nasprotovanje tedanjega prvega nadzornika Istrabenza Janka Kosmine, ki je protestno odstopil iz nadzornega sveta. Kot so tedaj utemeljevali v Istrabenz Turizmu, so marino in nepremičnini v Portorožu prodali zato, da bi družbi zagotovili potrebna likvidnostna sredstva za nemoteno poslovanje. (STA) EVRO 1,4481 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. januarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 12.1. 11.1. ameriški dolar japonski jen 1,4481 132,41 9 8863 1,4528 134,23 99174 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 42,6974 66 2100 42,6285 65,8600 MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona ntitsncKi ti ini" UU/ 1 \J\J 7,4405 0,89720 UJ.OUUU 7,4411 0,89890 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 10,2215 8 1825 10,1995 81395 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 26,258 1,4743 26,192 1,4755 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 268 18 15,6466 266,70 11 iaui£.cii JM iui II I L poljski zlot 4,0838 1 4959 4,0583 1 4928 Kol IGUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5668 1,9558 1,5593 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,1405 3,4528 4,1281 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7093 2,5309 0,7093 2,5041 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1084 290,00 21100 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,2753 7,2775 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 12. januarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,2331 0,2512 0,4 0,9056 libor (eur) 0,3987 0,635 0,9493 1,2131 libor (chf) 0,1066 0,25 0,3383 0,6383 euribor (eur) 0,441 0,685 0,983 1,236 ZLATO (999,99 %%) za kg 25.035,04 € -510,60 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. januarja 2010 bodo v letu namenili 35,8 milijona evrov. Najpomembnejše in največje med njimi bodo terminal za alkohole, obnova kondicioniranega skladišča, notranji in zunanji kamionski terminal ob novem vhodu, gradnja 12. veza, poglabljanje morskega dna in druge vzdrževalne aktivnosti. piran - Obračun Kljub krizi je bilo tujih turistov veliko PORTOROŽ - Od 31. decembra do 3. januarja so v hotelih v piranski občini zabeležili 12.848 nočitev ali dva odstotka manj kot v enakem obdobju leta prej. Skoraj 90 odstotkov vseh nočitev so ustvarili tuji gostje, med katerimi so prevladovali Italijani. Nočitev domačih gostov je bilo okrog 1400, skoraj za petino manj kot ob koncu leta 2008. V portoroških hotelih so med 31. decembrom in 3. januarjem zabeležili nekaj čez 11.400 nočitev tujih gostov, kar je odstotek več kot pred letom, pojasnjujejo na Turističnem združenju Portorož. Poleg Italijanov so bili med gosti še Avstrijci in Nemci, domačih gostov pa je bilo v primerjavi z letom prej za 19 odstotkov manj. Hoteli Bernardin so bili med 30. decembrom in 2. januarjem 90-odstotno zasedeni. Gostov je bilo približno 10 odstotkov manj kot pred letom, vendar so z obiskom zadovoljni. Slabši obisk gre po njihovem pripisati tako vplivu gospodarske krize kot slabšemu vremenu, zaradi katerega se gostje niso odločali za rezervacije v zadnjem hipu. Hoteli LifeClass so 31. decembra v primerjavi z letom prej zabeležili pet odstotkov slabšo zasedenost. 1. januarja je bilo zasedenih 97 odstotkov hotelskih kapacitet, enako kot pred letom. Decembrski obisk ocenjujejo kot zadovoljiv, posebno zato, ker so uspeli obdržati lanske prodajne cene. V letu 2009 so v hotelih Li-feClass sicer zabeležili prek 300.000 nočitev, vendar pa, kot pojasnjujejo »o velikem zadovoljstvu ni mogoče govoriti«. Načrti, da bi v lanskem letu dosegli številke iz leta 2008, se niso uresničili. »Glede na to, da je bilo leto 2009 krizno leto, bi lahko bilo tudi slabše, vendar pa rezultat ni tak, kot bi si ga želeli,« poudarjajo. So pa z lanskim letnim obračunom zadovoljni v Turističnem združenju Portorož. Gostje v hotelih piranske občine so ustvarili dober milijon nočitev, enako kot leta 2008. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,01 INITEDIII IDr»DA C Q/1 -2,33 KRKA 1 1 IKA KOPER 67,08 +2,82 +0,13 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,70 157,25 321 99 -1,16 -0,83 TELEKOM SLOVENIJE 135,98 -1,13 +0,37 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 33,07 DELO PRODAJA - CTni -1,55 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ISTRABENZ - -ISTRABENZ - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR - - ml IMnTCCT KOMPAS MTS NIKA 9,09 +9,92 PIVOVARNA LAŠKO drr7a\/adn\/Ai Mir a ca\/a 26,04 +0,15 PROBANKA - - cai lic 1 II IDI 1 am a a^nrt SAVA ' TERME ČATEŽ 249,34 +1,98 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 26,52 -1,60 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 12. januarja 2010 -0,80 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,42 86,6 1841 -0,21 -0,46 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,6 1 30 -0,86 +1,36 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,27 +0,38 +1,74 EDISON ENEL ENI 1,12 4,17 1819 -0,88 -0,42 -1 99 FIAT FINMECCANICA 10,69 1123 -1,47 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,78 -0,80 -0,16 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,15 1404 -0,47 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,67 +0,07 -0,90 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,71 8,60 1 86 +0,35 -1,71 -1 32 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,45 134 -0,33 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,06 +0,67 -2,27 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,46 6,22 1 04 +1,17 -1,82 -0 10 TENARIS TERNA 15,28 -3,78 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,95 0,16 1034 +0,94 -4,00 UNICREDIT 2,29 -0,48 -0,76 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 80,57 $ -0,22 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. januarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.171,07 1.011,61 -0,45 -0,26 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.104,47 -0,36 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç pû^i.-jrl SRX, Beograd BIFX Saraievo 298,97 1803 96 +1,39 +0,31 DITA, jûi ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.750,87 +0,61 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.627,26 1.861,79 -0,34 -1 30 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.136,22 1.207,21 5.943,00 -0,94 +0,75 -1,61 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.498,71 4.000,05 2.630,92 -0,71 -1,06 +1,10 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.176,6 2.976,89 -0,51 -1 11 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.879,14 2.916,11 22.326,64 3.273,97 17.422,51 +0,74 -0,59 -0,37 +1,91 -0,59 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 13. januarja 2010 5 OGLEDALO Kaj pomeni biti Slovenec danes? Ace Mermolja Leto 2010 je v teku, mediji sprašujejo najrazličnejše specialiste, kako kaže na tem ali onem področju. Največ skrbi je namenjene gospodarskemu vprašanju, kar je v tem vremenu povsem normalno. Finančno vprašanje bo v ospredju tudi med organizacijami Slovencev v Italiji. Mimo je šel tudi omnibus milleprorog-he, ki nas je rešil lani. Ostajamo z milijonov manj. Glede na dimenzijo prispevkov je razlika velika. Moje novoletno razmišljanje pa bo krenilo v smer, ki ni samo finančna, čeprav nam finančna stiska zastavlja nelahka vprašanja začenši s problemom takoimenovanih prioritet. Kriteriji zanje niso ne samoumevni in niti ne vezani na obstoječe. Ko bi se bilo možno razgo-varjati bolj analitično in z manjšo mero predsodkov, bi bile stvari lažje. Ničesar ni možno doseči s silo, predvsem ne v organizacijah civilne družbe, ki nimajo statusa državnega aparata, ampak imajo večinoma juridično zsebni značaj. Prioriteta pa ne more ne izhajati iz osnovnega imperativa: premisliti manjšino. Tekočemu premišljevanju bom dodal nekaj kamenčkov. Pričel bi s pismom uredništvu, kjer je Ravel Kodrič je postavil vprašanje o tem, kakšna razlika je med »slovenskim županom« in »slovensko govorečim županom«. Vprašanje se je nanašalo na avstrijsko koroško stvarnost. Ko-driču je odgovoril nekdanji slovenski podžupan v Žitari vasi Joza Habernik. V odgovoru navaja kar štiri dojemanja na temo »Kaj pomeni biti Slovenec danes?«. Kratka prispevka lahko odpreta obširno razpravo glede tega, kaj so pravzaprav slovenske manjšine na Koroškem, v Italiji in drugje danes. Kakšne strategije so zanje primerne? Kakšni so lahko današnji cilji? Katere so potrebe, ki jih izražajo Slovenci ali slovensko govoreči ljudje in celo tisti, ki se slovenščini približujejo? Premisliti manjšino onkraj ustaljenih predstav in kalupov postaja zapletena praksa, ki pa je edina, ki lahko vodi do kolikor toliko uspešne politike. Premisliti manjšino V lanskem letu je SLORI objavil ali izdelal kar nekaj anket o Slovencih v Italiji in njihovih organizacijah. Med družbeno aktivnimi Slovenci je izvedel anketo z analizami »Pre-misli-ti manjšino« ter izsledke izdal v dveh knjigah. Izdelal je študijo o mladih ter anketi, ki sta jih naročili SKGZ in Družba za založniške dejav-nosti-PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik (lastnik je Zadruga PD, zato poznam izvedeno delo). Ankete so vedno pripomoček, ki odraža določeno usmeritev anketirancev. Ankete potrebujejo dodatno strokovno »branje«. Glede vprašanj v zvezi s Slovenci v Italiji in njihovimi organizacijami pa se je že samim raziskovalcem zastavilo vprašanje: do kolikšne mere odražajo izvedene ankete premišljena, to je kritično-analitična mnenja, ter kje gre za neke vkalu-pljene, mitske predstave o Slovencih v Italiji, o njihovih organizacijah, o preteklosti, sedanjosti itd. Vprašanje si zastavljam tudi sam, ker uporabljajo, tudi onkraj manjšinskega vprašanja, mediji, politiki in sami intelektualci zelo pogostokrat spretno izdelane idejne kalupe, ki jih mnogi ljudje in državljani akritično osvajajo. Pri pasivnem sprejemanju idejne konfekcije ni potrebno dodatno misliti, se truditi, analizirati, podvomiti in še kaj. Nekaj osvojimo in osvojeno pridobi status dejstva. Slovenci v Italiji nismo izven tega sistema in tako o marsičem mislimo, da je tako, ne da bi stvar analizirali na osnovi dejstev. Verjetno bi morali z analizo pričeti že pri vprašanju: »Kaj pomeni biti Slovenec v Italiji danes za različne Slovence?«. S tem mislim na osebno percepcijo »slovenstva«, na odnos do naroda in narodne pripadnosti, skratka, na pomen, ki ga ima beseda Slovenec danes in za ljudi, ki živijo izven slovenske države. Vprašanje ne bo našlo enega in skupnega odgovora, saj že samo poudarjanje enotnosti govori o razlikah. Enotnost aplicirajo anketiranci na različna področja, od praktičnih do osebno-eksistenčnih, kar nakazuje, da se redno srečujejo z razlikami. Kdor želi dajati neša-blonske odgovore na zastavljena vprašanja, pa mora skušati dojeti tako stare kot nove vzroke za razlike. Slednjih je seveda več: nekatere so »objektivne« oz. zgodovinsko-teritorialne ali ideološke, druge zadevajo družbene spremembe, ki so v teku. O tem, kar se dogaja z nami v malem in širokem svetu, še vedno premalo razmišljamo, predvsem ko gre za omenjen odnos do narodnega vprašanja oziroma za čutenje, kaj ta odnos sploh pomeni. Raje kot samospraše- vanje zgradimo kak pozitivni ali negativni mit in duša je mirna. Udomačene predstave nam (še vedno) ponujajo lik narodno zavednega Slovenca, ki je dejaven vsaj v društvu ali pa se opredeljuje kot Slovenec na javnem, političnem, kulturnem, športnem in drugih področjih. To je npr. lik »slovenskega župana«, kot ga označuje Joza Ha-bernik. Nasproti temu liku lahko zaznavamo podobe o manj »zarisanem«, bolj nedorečenem Slovencu, ki se s težavo opredeljuje ali pa se ne. Če je prva kategorija neproblematična, smo imeli že v preteklosti za drugo kar nekaj odgovorov z vgrajenimi dvomi. So ti odgovori danes zadostni? Nedorečeni ali »zasenčeni« Slovenci so bili v Trstu in Gorici sad izrazitih pritiskov, ta-koimenovane »tihe asimilacije«. V mestih so strokovnjaki in politiki radi uporabljali definicijo sive »cone«. Nato se je postavilo vprašanje vedno pogostejših mešanih zakonov, ki so se z leti »izvili« iz sivine in so se mladi pari predstavili v svoji dvojezični ali dvonarodni obliki z vpisom otrok v slovenske šole. Razlike se seveda množijo. Slovence v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini je Šiškovič imenoval kot »objektivne« Slovence in to zato, ker se mnogi izmed njih iz zgodovinskih in socialnih razlogov niso čutili pripadnike slovenskega naroda, imeli pa so in imajo slovenske korenine, kot to pričajo tamkajšnja slovenska narečja, kulturna dediščina itd. Na kategorijo »objektivnega Slovenca« misli tudi Joza Habernik, ko govori o »slovensko govorečih županih«. Oznaka »objektivni« Slovenec je sicer problematična, ker narodnost ni naravni ampak zgodovinski, jezikovni in vseskozi kulturno in politično določen pojav. Brez vseh teh elementov, ki niso sad narave, težko opredelimo narodnost, kot lahko to naredimo z raso, kjer je očitno nekdo temnopolt, drugi rumenkast, ima določeno obliko oči in druge somatske značilnosti. Narodna pripadnost zahteva neko opredelitev (Renanov »vsakodnevni plebiscit«) in tu je največ problemov tam, kjer ni jasno in načelno na etabiliran način opredeljenih in zavednih Slovencev. V Italiji (in povsod, kjer so manjšine) pa poznamo še druge pojave, ki povzročajo nekakšno »multiplo identiteto«. Iz obdobja splošnega nazadovanja, ko so bile slovenske šole skoraj prazne, je prišlo do deasimilacijskih procesov. V šole so npr. pričeli vpisovati otroke iz mešanih ali celo izključno italijanskih zakonov. Mešane šole so doživele nepričakovani in svoj strmi vzpon, kot npr. dvojezična šola v Špetru ali šola v Romjanu. Nekaj podobnega se na šolskem področju dogaja na avstrijskem Koroškem, kjer dvojezične šole uspevajo kljub protislovenskim politikam. Se v tem narodno, kulturno, jezikovno in mentali-tetno mešanem področju rojevajo različni modeli pripadnosti ali pa gre le za modne pojave, kjer starši dojemajo kot koristno, da poznajo njihovi otroci več jezikov? Različni občutki pripadnosti hočeš nočeš spreminjajo narodnost kot tako, kar pomeni, da narod dobiva neko večstransko identiteto. Ne postaja multikulturen v priznavanju drugega, ampak v odnosu do samega sebe, ker njegovi pripadniki ali že spremljevalci plavajo, bi dejal Fonda, v različnih ribnikih. Pa tudi tu še nismo pri skrajnih robovih takoimenovane »narodne identitete«. V sodobnem svetu je pod močnim udarom sam občutek skupnosti. Ne mislim na ideološki koncept zatirajočega kolektivizma (komunističnega, nacionalističnega, delavskega itd.) v nasprotju z »osvobajujočim« liberalnim individualizmom. V mislih imam pojav, ki ga dokaj prepričljivo upesnjujejo ali opazujejo Z.Bauman, U. Galimberti. L. Zoja ter drugi filozofi, psihoanalitiki, sociologi in po naravi poklica pesniki. Gre tu za individuuma, ki je vedno bolj zaprt vase, sam sebi zadosten (ali v globoki krizi), ki ne komunicira z drugim, skratka, mislim na danes raztrgano Habermasovo medsubjektivno mrežo, ki zapira (njena raztr-ganost) »jaz« v avtarkično kletko, da se več ne veže z drugim. Kako se ta posameznik, ta jaz, ki ga lahko opazujemo med mladimi, a ne samo, sploh opredeljuje do načelno skupinske entitete, kot je narod? V bistvu se ne opredeljuje. V tem kontekstu je našel pot do razosebljenih individualcev agresiven populizem, kot so ga v alpskem loku uveljavili pokojni Haider, Bossi ter kaki italijanski ali slovenski prekaljeni nacionalisti, čigar imen bi zaradi ljubega miru, ne navajal. Populizem je berilo izkoreninjenega in-dividualca, je njegov sodobni kredo. V skrajnem primeru pa obstajajo še bolj dramatične lege, ki gredo od depresije do alkoholizma, do zasvojenosti z mamili ali z najrazličnejšimi pomirili. Menim, da omenjene pojave Slovenci v Italiji dobro poznamo. Ni čudno, če so »zdravi« zamejski Slovenci veliko časa preprosto molčali o alkoholizmu, drogah, mladinskem prestopništvu in podobnem. Specialistka za zasvojenosti mi je pred leti obrazložila, kako je težje priti v strnjena slovenska jedra in vasi kot pa med italijansko prebivalstvo in mladino. Očitno je narodno zavedna skupnost ustvarila umetno zaveso, da bi postali člani, ki so de facto iz nje izstopili v labirinte samote, nevidni. Danes se tudi na teh področjih zadeve rešujejo na bolje. Vsekakor so slabe misli populizma ali bolne duše izkoreninjencev odgovor na ogromno samoto, ki zadeva tudi narod in je narod ne zdravi. Če je razkrajanje skupnosti razširjen pojav razvitega sveta, zakaj ne bi bil tudi med Slovenci v Italiji? Kakšni so ti Slovenci, ki hodijo po poljanah samote? Kaj lahko pomenijo zanje zavest, vključevanje, pripadnost? Seznam diferenciacij še vedno ni zaključen. Opozoril bi le na vprašanje spomina. Spomin je bistveni identitetni element naroda in narodne zavesti. Kaj se zgodi, ko čisto enostavno odmanjkajo spominska obdobja in zgodbe? Moja generacija in seveda tudi jaz hranimo določen spomin, vendar te naše ali svoje spominske zgodbe nimamo komu pripovedovati ali pa tega nočemo storiti. Pišejo se mnoge knjige o polpretekli zgodovini, o fojbah, ezu-lih, o fašizmu itd. Partizanske generacije so lahko glasno in ponosno pripovedovale o svoji epopeji, še danes so med najštevilčnejšimi prireditvami proslave ob spomenikih padlim. Kaj naj pripovedujem jaz? Koliko se lahko moja pripoved sploh dotakne mlajšega človeka? Kako opisati osnovno šolo v Gorici, kjer smo bili v treh v razredu ali tesnobo v klerikalni gimnaziji? Moj študij v Ljubljani bi izražal kategorije, ki niso ne zgodovina in niti ne aktualnost, ki lahko zanima mlajšega človeka. Kaj je bila zame, neborca, Jugoslavija? Zakaj sem se vpisal v KPI? Kakšen je bil Primorski dnevnik, ko sem prišel vanj kot mlad novinar? Kaj je bila resnično SKGZ včeraj in pred zlomom Jugoslavije? Mnoge bližnje zgodbe padajo v senco ali v neko mitsko zavest, ki je lahko pozitivna ali pa tudi izrazito negativna, vsekakor pa brez analize. Občutek imam, da je neko obdobje v senci, ker so in smo protagonisti še živi, ker smo se spremenili, ker o nekaterih stvareh ne želimo govoriti. Ne gre tu za nek starčevski ali no-stalgični spomin. Zbode pa me, ko berem na taistem Primorskem dnevniku, kjer dolgo časa nisem mogel kaj svojega napisati, da se v manjšini ni v bistvu nič spremenilo. Primerjava sedanjosti s spominom bi odkrila nemajhne razlike, zlome in zareze. Sam sem v vodstvu SKGZ, v Izvršni odbor pa sem bil imenovan že davnega leta 1976. Moji odnosi z organizacijo in moje vloge v njej so bili zelo različni, spoznal pa sem tudi razlike v obdobjih. Zato skušam razumeti, zakaj mi in nam danes skupine »zavednih Slovencev« pripisujejo količino oblasti, koristi in dejanj, ki jih v resnici nimamo. Gre za enostavno politično in drugačno nasprotovanje ali pa za »prekladanje« starih resnic in kalupov v stvarnost, ki je umrla, kot je umrla Jugoslavija? Od kod ta potreba? Gre za podzavestno potrebo po »Velikem bratu«, ki ga v resnici ni in ne more več biti? Spomin je malo vredno blago, morda, ker je bodočnost prav tako malo jasna. Vsekakor bi v premišljevanje o manjšini vstavil zelo različne občutke in misli ob vprašanju: »Kaj pomeni biti Slovenec v Italiji danes?« (verjetno pa tudi v Sloveniji). Razkrivati še ne kodificirane pluralnosti, mutacije, spremembe in nenazadnje doživetja je seveda nujno, če želimo ustvarjati neko manjšinsko politiko. Površne in šablonske se mi zdijo apriorne trditve, da je manjšina konservativna, nepremična in podobno. Kaj pa če je enostavno dezorientirana pred novim, ki raste v in ob njej? Kaj pa, če neka elita ne zna dojeti sprememb, ki so se že dogodile, ker je v spominu luknja, ker mediji obujajo šablone ali ker se v družinah vije pripoved o neki imaginarni in z zgodovino prikriti stvarnosti? Kakšna in kolikšna je potem razlika med družino, ki navdušeno vpiše otroka v romjansko šolo ter družino, kjer so starši ali nonoti delali v podjetjih korporacije Safti in hranijo kak slab spomin? Skratka, prioritete gre postavljati tudi v odnosu do sedanje multiple identitete in ne le do vedno bolj imaginarnih »Slovencev DOC«. To bo predmet mojega nadaljnjega pisanja. v rodiku - Pri Mahorčičevih Omizje Slow food Primorska vabi Društvo Slow food Primorske vabi na prijetno druženje ob lokalnih jedeh in vinih na brkinsko kraškem območju. Druženje bo 18. januarja, s pričetkom ob 18.uri v znani gostilni Mahorčič v Rodiku (na fotografiji motiv iz okolice vasi). S kraškimi dobrotami bo goste razvajal Martin Mahorčič, eden izmed članaivkraške kuharske reprezentance oz kuharske skupine Terre Carsus. Ker je število mest omejeno, prijave sprejemajo do 17. januarja in sicer na tel. 00386(0)41 71821 (Tatjana Butul). Cena menuja znaša 49 € na osebo, za člane društva Slow food pa 44 €.. In kaj ponujajo? Uvodni pečen brkinski krompir s kraškim šetrajem, kraškim zašinkom in piransko soljo. Rdeča penina Carnia (Primož in Tadej Štoka, Krajna vas). K piščančji pašteti na jabolčnem čipsu in z »Rujevo« bal-zamično jabolčno omako z vinom Chardonnay Robinia l. 2003 ( Štemberger Sebastijan, Čehovini). Kolerabna kremna juha z njokcem iz kraške skute z bučnimi semeni in sušeno kraško panceto. V pašto ovit sir »Jamar« v omaki zimskega radiča z vinom Insomnia Fon l. 2004 Magnum (Marko Fon, Brje pri Komnu). Ledena brkinsko-kraška naveza: hruška in brinjevec. Zorjena srna s timi-janovim maslom in piranskim solnim cvetom na »vrzot-nem« pireju in s »čipsom šelna« z vinom Terra rossa l. 2001 (Branko in Vasja Čotar, Gorjansko) ter Tart »ujeta brkinska češpa« z vinom Negra l. 2005 (Joško Renčel, Duto-vlje). Olga Knez Mft PISMA URENIŠTVU Dobra rešitev za Casino' Fortuna Ko sem prebral v sobotni številki Vaš članek o razpletu afere z casinojem Fortuna, sem bil izredno razočaran nad izjavami in obnašanjem šempeterskega župana Valenčiča. Do pred kratkim sem bil gotov, da problem igralnega salona zraven židovskega pokopališča je bil dokončno na najlepši možen način rešen in tudi vsakokrat, ko sem šel mimo Rožne Doline, sem bil izredno zadovoljen z estetskim videzom zunanjosti igralnega salona na novi lokaciji. V prejšnji »nesrečni« lokaciji zraven židovskega pokopališča igralni salon bi lahko resno škodoval slovensko-iz-raelskim relacijam. Pred dvemi leti ob obisku v Izraelu sem slučajno čital v angleški izvedbi Jeruzalem-Post članek, ki je opisoval ana-hronistično pozicijo igralnega salona zraven prostora, ki v mi-televropski in judovski kulturi je strogo zaznamovan kot »kraj večnega miru«. Z nič kaj prijaznimi besedami do slovenskih oblasti, ki so dovolile tisto situacijo, je člankar zaključil z upanjem, da vsa zadeva se čimprej zaključi, preden bi nastala huda diplomatska kriza v slovensko-izraelskih odnosih in vsa kul-tivirana Evropa bi spoznala neodgovorno ravnanje slovenskih oblasti v tem kočljivem etičnem vprašanju. Toda preden bi nastala nepopravljiva škoda za slovensko državo, je z odlično potezo novogoriška občina zelo spretno rešila ta hudo kompliciran vozel prepletan z javnimi in privatnimi interesi. Samo župan male sosednje občine ima neprimerne in celo žaljive tone do vseh, ki so pripomogli k rešitvi tega problema! Celo na slovensko vlado in njene organe si dovoli »mafijske« opomine! Neverjetno in sramotno! Kocman Lucijan SPOROČILO UREDNIŠTVA Bralce obveščamo, da pisma objavljamo v obliki in besedilu, kot so dostavljena uredništvu, in jih ne spreminjamo oziroma popravljamo. Poleg tega sporočamo, da je dolžina pisem omejena na največ 60 vrstic po 70 znakov (vključno s presledki). Daljših pisem ne bomo objavljali. Sporočamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo. 6 Sreda, 13. januarja 2010 ITALIJA / upor afriških priseljencev - Oglasili so se ZN, Zdravniki brez meja in Katoliška cerkev Zaradi dogajanja v Rosarnu Italija tarča kritik tudi v svetu Polemika med zunanjima ministroma Egipta in Italije - Prebivalci Rosarna: Nismo rasisti RIM - Nasilje med afriškimi priseljenci in domačini v kalabrijskem mestecu Rosarno je na kritike naletelo tudi v svetu. Strokovnjaki ZN za človekove pravice so včeraj Rim pozvali, naj se spoprime z »globoko zakoreninjenim rasizmom« proti priseljencem, Zdravniki brez meja pa so obsodili izkoriščanje priseljencev. Nasilje je obsodil tudi Egipt. Posebni poročevalec ZN o pravicah migrantov Jorge Bustamante in posebni poročevalec ZN o rasizmu Githu Muigai sta včeraj v skupni izjavi v Ženevi navedla, »da je nasilje, ki je izbruhnilo v Rosarnu, globoko zaskrbljujoče, saj razkriva resno in globoko zakoreninjeno vprašanje rasizma proti priseljenskim delavcem«. Zato morajo italijanske oblasti po njunem mnenju okrepiti dejavnosti, usmerjene proti rasizmu, poskrbeti za izobraževanje o človekovih pravicah, hitro obsoditi sovražni govor in kazensko preganjati rasistična in nasilna dejanja, ki so jih sprožili določeni posamezniki. V zvezi z dogajanjem v kalabrijskem mestecu minuli teden se je oglasila tudi mednarodna človekoljubna organizacija Zdravniki brez meja, ki je v sporočilu za javnost obsodila »vztrajno zapostavljanje in izkoriščanje ranljivih manjšin«. Po mnenju Zdravnikov brez meja so »zadnje nasilje in sovražnosti skrajen simptom kroničnega zanemarjanja, ki so mu v Italiji izpostavljeni priseljenci,« je izjavil projektni koordinator organizacije Loris de Filippi. Zdravniki brez meja po lastnih navedbah že od leta2003 v različnih deželah južne Italije nudijo človekoljubno pomoč za tamkajšnje priseljence, ki delo opravljajo v ekstremno težavnih življenjskih razmerah. Od leta 2003 pa se je po navedbah De Filippija spremenilo le malo. »Naši človekoljubni delavci se vsako leto vračajo na ista mesta in vidijo enako strašne razmere«, je dodal. Na dogajanje v Rosarnu se je včeraj ostro odzval tudi Egipt, kjer se bo v soboto na obisku mudil italijanski zunanji minister Franco Frattini. Kot so sporočili na zunanjem ministrstvu v Kairu, Egipt ostro obsoja napade na afriške kmetijske delavce na jugu Italije in izraža zaskrbljenost zaradi položaja muslimanske manjšine na tem območju. Zadnje nasilje po mnenju Kaira predstavlja zgolj delček številnih kršitev, ki so jim v Italiji izpostavljeni priseljenci in etnične manjšine, med njimi Arabci in pripadniki muslimanske manjšine. Na kritike je Frattini takoj odgovoril. Dejal je, da bo dogodke pojasnil svojemu egiptovskemu kolegu Ahmedu Abulu Gej-tu v soboto, sicer pa je zanikal, da bi v Italiji prihajalo do preganjanja iz verskih ali ras- nih razlogov. Minister za reforme in voditelj Severne lige Umberto Bossi pa je egiptovske kritike zavrnil, češ da Egipčani »pobijajo kristjane«, kot naj bi dokazovali nedavni poboji koptov na jugu države. Na dogodke v Rosarnu so se medtem odzvali tudi v Vatikanu, kjer so obsodili »rasizem« v Italiji. Papež Benedikt XVI. je v nedeljo poudaril, da je »priseljenec človeško bitje, drugačno zaradi svojega izvora, kulture in tradicije, a kljub temu oseba, ki jo je potrebno spoštovati in ki ima svoje naloge in svoje pravice«. Italijanska škofovska konferenca pa je včeraj Italijane pozvala, naj se izogibajo »ksenofobnim nagnjenjem«. Ksenofobija namreč sproža strah in brezup, je na novinarski konferenci dejal strokovnjak za priseljence v italijanski škofovski konferenci Bruno Schettino. Zganila se je tudi italijanska policija, ki je včeraj aretirala 11 domnevnih članov mafijske združbe 'ndrangheta v Rosarnu. Za izkoriščanjem afriških priseljencev naj bi namreč v večini primerov stala prav mafija. V Rosarnu, mestu s 15.000 prebivalci, je minuli četrtek zvečer izbruhnil upor afriških priseljencev, ki so se z razgrajanjem po ulicah odzvali na streljanje na skupino priseljencev in protestirali proti nečloveškim življenjskim razmeram. Po uporu je v petek zvečer prišlo do povračilnih akcij tamkajšnjih prebivalcev. V dveh dneh nasilja v mestu je bilo ranjenih 67 ljudi, med njimi 31 tujcev, 19 policistov in 17 domačinov. »Nobeni rasisti nismo. Pri reševanju vprašanja priseljencev nas je država zapustila in sedaj nas kriminalizirajo še mediji. Ob tem pa smo 20 let živeli skupaj z afriškimi sezonskimi delavci,« je povedal eden izmed pobudnikov protestnega shoda. Na njem se je po navedbah organizatorjev zbralo 5000 ljudi, po trditvah policije pa 2000. Iz mesteca so že konec tedna pregnali afriške delavce. Te so naselili v centrih za tujce na Kalabriji, po napovedih italijanskega notranjega ministra Roberta Maronija pa bodo tiste brez dovoljenja za bivanje izgnali. IKjub temu v Rosarnu razmere ostajajo napete. V noči na torek so tako neznanci zažgali avtomobil nekega afriškega priseljenca, ki v Rosarnu živi in dela že več let. Ranjeni afriški priseljenec ansa pravosodje - Zakonski osnutek v senatu, vlada pripravlja odlok Spor o »kratkih procesih« DS napovedala obstrukcijo, sindikat sodnikov prav tako kritičen - Alfano bo danes zahteval izredno stanje v zaporih Pierluigi Bersani ansa RIM - Zakonski predlog za skrajšanje procesov, zadnja stvaritev Berlusconi-jeve ekipe odvetnikov in poslancev, specializiranih v reševanju premierjevih sodnih težav, je včeraj romal v senat, kjer se je dvignil pravi vihar polemik. Demokratska stranka je napovedala odločno obstrukci-jo, predsednik senata Renato Schifani pa je moral zasedanje prekiniti, ker so člani opozicije glasno izražali svoje nasprotovanje. Državno združenje sodnikov ANM je osnutek ocenilo negativno, podobno je mnenje odvetnikov. Desna sredina pa bo skušala pritisniti na plin z vladnim odlokom, ki bi nekatere procese (tudi Berlus-conijeva) prekinil za obdobje treh mesecev. Pravosodni minister Angelino Alfano je medtem napovedal, da bo na današnjem zasedanju ministrskega sveta zahteval izredno stanje v zaporih, ki so že dolgo pre-natrpani. Na vidiku so takojšnji ukrepi za reševanje tega perečega problema. Predsednik združenja sodnikov ANM Luca Palamara je včeraj dejal, da bi že tako neučinkovito pravosodno kolesje z zakonom o skrajšanju procesov klecni-lo. V intervjuju za televizijo Sky TG24 je povedal, da reforma »odvzema pravice žrtvam kaznivih dejanj, storilcem pa zagotavlja, da ne bodo kaznovani«. V okviru tega pravosodnega sistema je po njegovem mnenju namreč nemogoče zaključiti procese v predpisanem roku. Tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in načelnica DS v senatu Anna Finocchiaro sta napovedala obstrukcijo, saj naj bi šlo za pravo amnestijo. Bitka v senatu se bo po včerajšnji prekinitvi nadaljevala danes. Medtem je odjeknila vest, da bo ministrski svet obravnaval osnutek vladnega odloka, ki bi nekatere procese prekinil za obdobje treh mesecev. Šlo naj bi za izvajanje decembrske razsodbe ustavnega sodišča, ki obravnava procese, v katerih obtoženec ni imel možnosti, da bi izbral skrajšani postopek. Berlusconijevi izvedenci so baje pripravili besedilo in ga poslali predsedniku republike Giorgiu Na-politanu, ki pa naj bi imel pomisleke v zvezi z nujnostjo odloka. Fini spet »branil« funkcijo parlamenta RIM - Volilni rezultat še ne pomenu absolutne legitimacije do vladanja. Demokratično legitimacijo vladanja je treba krepiti dan za dnem z reševanjem odprtih vprašanj, ki zadevajo skupnost. Tako je včeraj poudaril predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini, ki je ponovno podčrtal pomen vsakodnevnih odnosov med vlado in parlamentom. Ogradil se je tudi od »mitološke vizije demokracije«, po kateri naj bi se vladna funkcija avtomatično spremenila v enosmerno pripravljanje zakonov, ki naj bi omejilo ali, še slabše, zadušilo svobodno parlamentarno razpravo o pomembnih političnih odločitvah. Njegove izjave niso bile po godu vladnim predstavnikom. Podtajnik pri predsedstvu vlade Paolo Bonaiuti mu je odvrnil, da ima Berlusconi vso pravico do vladanja. Ta pravica naj bi izhajala iz volilnih rezultatov in iz vsakodnevnih sondaž, po katerih naj bi kazalo, da naj bi Berlusconija podpiralo več kot 60 odstotkov državljanov. V Markah vrsta potresnih sunkov MACERATA - Marke je včeraj dopoldne prizadela vrsta potresnih sunkov. Epicenter je bil med Macerato in krajem Fermo, potres pa k sreči ni imel hudih posledic. Najhujši potresni sunki so bili 4. in 4,1 stopnje po Richterjevi lestvici, druge so ocenili na 2,5 in 2,6 stopnje. Sicer so sunki prestrašili domala vse Marke in delno tudi Umbrijo in so gasilce ter sile javnega reda klicali v mnogih mestih, od Macerate do Ancone, Ascolija in kraja San Benedetto del Tronto. Mnogo ljudi je zapustilo domove in se zateklo na ceste, isto so storili učenci in dijaki na šolah, toda poškodb na poslopjih, kot rečeno, ni bilo. Gelminijeva se bo poročila MILAN - Ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini se bo v kratkem poročila s podjetnikom z nepremičninami Giorgiom Patellijem. 36-letna vladna predstavnica in njen 52-letni izvoljenec sta včeraj objavila oklice na oglasni deski občine Bergamo. Poročni obred bo potekal v kraju Sirmio-ne v pokrajini Brescia, na Gardskem jezeru, datuma pa zaročenca nista izdala javnosti, čeprav kaže, da se bo to zgodilo februarja. Ministrica Gelminijeva je pred nekaj tedni sporočila, da je noseča. Včeraj je par sporočil, da ga bo osrečila deklica, za katero sta bodoča ministrska mamica in podjetniški očka že izbrala ime: Emma. Za Patellija bo to že druga hčerka, saj je pred leti že postal oče. Gelminijeva je že napovedala, naj bi Emmi kaj kmalu sledil fantek (če bo seveda usoda ugodila njeni želji). gospodarstvo Ferrero kupuje Cadbury MILAN - Italijanski živilski koncern Ferrero je pri dveh italijanskih bankah dobil zeleno luč za skupno 4,5 milijarde evrov sredstev, ki jih bo potreboval za izvedbo morebitnega prevzema britanskega proizvajalca sladkarij Cadbury. Kot je znano, naj bi se v prevzemni boj podal v sodelovanju s podjetjem Hershey. Mediobanca naj bi podjetju zagotovila 1,5 milijarde dolarjev sredstev, Uni-Credit pa še tri milijarde evrov, poroča italijanski finančni medij Il Sole 24 Ore. Hershey pa naj bi si pri bankah za omenjeni prevzem izposodil 4,8 milijarde evrov. Ferrero in ameriški proizvajalec sladkarij Hershey se sicer še vedno pogajata o podrobnostih morebitne skupne ponudbe. Po nekaterih virih blizu zadeve, ki jih navaja agencija Dow Jones Newswires, bi lahko družbi svojo skupno ponudbo za Cadbury objavili 23. januarja. Pač pa je ponudbo za prevzem družbe Cadbury že podal ameriški prehrambeni velikan Kraft. Ta vrednost ciljne družbe ocenjuje na 11,7 milijarde evrov, kar pa v Cadburyju zavračajo kot podcenjujoče. milan - Županja Moratti bi mu ob desetletnici smrti rada posvetilo ulico ali vrt Bettino Craxi buri duhove in deli vladno večino: milanska Severna liga nasprotuje poimenovanju V Milanu marsikdo nasprotuje predlogu županje ansa MILAN - Bettino Craxi buri duhove tudi leta 2010. Deset let po smrti, ki se je zgodila 19. januarja 2000 v tunizijskem mestecu Hammamet, se italijanska javnost že nekaj dni glasno posveča nekdanjemu socialističnemu voditelju. Polemiko je vzbudila izjava milanske županje Letizie Moratti (Ljudstvo svobode), da mu želi mesto ob desetletnici smrti posvetiti ulico ali park. Od takrat politični predstavnik tako rekoč vseh strank »tekmujejo« v dajanju izjav in iskanju razlogov, zakaj naj bi Craxi »zaslužil« posthum-no odlikovanje. Predvsem pa, zakaj ga ne ... Med najglasnejšimi nasprotniki je (tudi tokrat) Antonio Di Pietro: voditelj Italije vrednot je bil v 90. letih prejšnjega stoletja član sodniške ekipe, ki je razkrila številne podkupnin-ske afere in nezakonita financiranja političnih strank, v katera je bil vpleten tudi Craxi. Craxijeva rehabilitacija je po njegovem mnenju pravo »posil- stvo zgodovine«, saj je bil Craxi človek, ki je na politični ravni zadolžil državo in »z izrabljanjem institucij kradel denar državljanov«, na pravosodni ravni pa je bil ubežnik. Craxi je namreč kot znano pobegnil pred procesi v Tunizijo ...še prej pa je v parlamentu dejal, da brez finančnih mal-verzacij žal ne gre ... Včeraj je tudi Matteo Salvini, načelnik svetniške skupine Severne lige v milanskem občinskem svetu, dejal, da njegova stranka nasprotuje poimenovanju. Milančanom Craxi ne more biti za zgled, je pojasnil Salvini. Medtem se v Hammametu pripravljajo na obeleženje desetletnice. 19. januarja bo tako kot vsako leto maša v spomin na pokojnika, ki pa se je bodo tokrat udeležili tudi trije italijanski ministri: Brunetta, Frattini in Sacconi. Njegov grob, na katerem kraljuje napis Moja svoboda je enakovredna mojemu življenju, je v tem desetletju obiskalo na tisoče ljudi: turistov in nostalgikov. Sreda, 13. januarja 2010 7 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Velike nejasnosti v zvezi z reformo višjih srednjih šol Podaljšanje roka za vpis: za zdaj ni še nič uradnega Slovenske šole so Pokrajini Trst že posredovale svoja mnenja o novih smereh Kot smo na goriških straneh že poročali, vse kaže, da bo rok za vpis, vsaj kar se višjih srednjih šol tiče, podaljšan do konca meseca marca, saj se je reforma te stopnje šol zataknila v kolesjih italijanskega parlamenta (ravno od včeraj je novica, da bosta komisiji za šolstvo in kulturo poslanske zbornice in senata ponovno vzeli v pretres osnutke odlokov o pravilnikih), poleg tega je bilo treba tudi posredovati pojasnila, ki jih je zahteval Državni svet. Iz sporočil, na katere smo naleteli ob ogledu spletnih strani nekaterih vsedržavnih sindikatov, je razbrati, da ministrstvo za šolstvo vztraja pri nameri, da začne izvajati reformo višje srednje šole s prihodnjim šolskim letom. Zato naj bi rok za vpis v višje šole podaljšali do konca marca (do 26. ali 27. marca), medtem ko bi rok za vpis v šole ostalih stopenj ostal do 27. februarja. Tako so funkcionarji ministrstva za šolstvo dejali predstavnikom sindikatov na srečanju, ki je potekalo prejšnji četrtek v Rimu kot priprava na srečanje sindikalnih predstavnikov z ministrico Mariostello Gelmini. Vendar uradnega sporočila oz. okrožnice, ki bi napovedala podaljšanje roka za vpis, še ni. To sta nam prejšnji teden potrdili ravnateljici slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem Loredana Gu-štin in Milena Padovan, do včeraj pa ni bilo bistvenih novosti. Guštinova, ki vodi Licej Franceta Prešerna ter Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška, nas je med drugim opozorila tudi na to, da so parlamentarne komisije že nekajkrat spremenile predmetnik licejev, vendar ravnateljica še vedno razpolaga samo z osnutkom, ki ga je prejela junija lani. Če se šolnikom, ki so, kot se reče, »v stvari«, zdi vse skupaj nejasno, kaj mora šele to pomeniti za starše, ki morajo vpisati svoje otroke, opozarja Guštinova, ki dodaja, da je to ogromna škoda za šolo. Milena Padovan, ki vodi Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa in Poklicni zavod Jožefa Stefana, pa nam je dejala, da sicer računajo, da bo vpis res podaljšan, vendar je vse skupaj precej v zraku in čakajo, da odobrijo reformo. Do konca lanskega decembra so morale šole posredovati Pokrajini Trst predloge oz. želje ali mnenja o učnih smereh, ki bi jih ohranili oz. na novo uvedli. Na liceju Prešeren bi ohranili klasično, jezikovno in znanstveno smer, naravoslo-vno-multimedijska smer pa bi se spremenila v znanstveno-tehnološko. Takega mnenja sta profesorski zbor in zavodski svet šole, medtem ko so na liceju Slomšek menili, da bi družboslovno smer spremenili v smer družbenih ved z eko-nomsko-družbeno različico, pedagoška smer pa bi se spremenila v glasbeno-umetniško. Seveda je vprašanje, če bo ministrstvo to dovolilo, opozarja Guštino-va. Kaj pa na tehničnih šolah? Na zavodu Zois so menili, da bi lahko prišlo do avtomatičnega prehoda na nove smeri, ker bi v slučaju tehničnih trgovskih šol te bile zelo podobne prejšnjim. Tako bi dosedanja pravno gospodarsko podjetniška oz. trgovska smer postala smer za administracijo, finance in marketing, geome-trska pa smer za gradnjo, okolje in teritorij. To mnenje so tudi posredovali Pokrajini, medtem ko je položaj zavoda Stefan bolj zapleten. Trenutno je to poklicni zavod, pravilnik za poklicne šole pa ne zaobjema povsem dosedanjih treh smeri (elektronske, mehanske in biološko-kemijske). Prav biološko-kemijska smer bi izpadla, tako da se profesorski zbor in zavodski svet nagibata k temu, da bi se šola iz poklicnega spremenila v tehnični zavod, ki bi ohranil dosedanje smeri. Vprašanje pa je, kako se bosta odločila pokrajina in Deželni šolski urad, opozarja ravnateljica Padovanova. Ivan Žerjal šolstvo - V prejšnjih dneh okrnjen pouk na DPZIO J. Stefana Mraz je bil prehud Zaradi izpada elektrike ogrevanje ni delovalo - Včeraj izboljšanje in reden pouk - Bodo stavbo končno prenovili? Na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana (na sliki KROMA) je v prejšnjih dneh pošteno zeblo, tako da so večino dijakov tako v soboto kot v ponedeljek predčasno poslali domov (profesorji in člani neučnega osebja so ostali v stavbi), saj je bil pouk po splošnem prepričanju enostavno nemogoč. V soboto temperatura ni presegala 14 stopinj Celzija, v ponedeljek pa je bilo še huje s temperaturo dvanajst stopinj (v eni od učilnic so izmerili celo enajst stopinj). Mrazu v šolskih prostorih je kot kaže botroval izpad električne energije na območju parka bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, zaradi katerega je prenehal delovati tudi ogrevalni sistem, ki pa se ob vrnitvi toka ni ponovno samodejno vključil. S šole so z nastalo težavo že v soboto seznanili tako po- krajino Trst, ki je pristojna za stavbe višjih srednjih šol, kot družbo Siram, ki skrbi za ogrevalno napravo, pa tudi podjetje AcegasAps, ki je pristojno za električno omrežje. V ponedeljek zjutraj so bili tehniki družbe Siram na delu, da bi ponovno pognali ogrevalni sistem, šele včeraj pa je bila temperatura znosnejša in je pouk potekal redno. K nastanku za pouk nemogočih razmer pa je odločilno botrovala tudi dotrajanost stavbe na Canestrinijevi ploščadi (precej je špranj, pročelje se kruši, potrebno bi bilo prenoviti napeljave itd.). O tem smo večkrat pisali, včeraj pa nam je ravnateljica Milena Padovan to dodatno poudarila in kot primer med drugim podala pronicanje deževnice skozi dotrajano streho v notranje prostore. Pokrajin- ska uprava je že pred časom odobrila prenovo, a z deli niso še začeli. Predsednica pokrajine Maria Teresa Bas-sa Poropat, ki je pred božičnimi prazniki skupaj s predsednikom pokrajinskega sveta Borisom Pangercem in skupino tehnikov obiskala šolo, je zagotovila, da bodo dela stekla letos. Ravnateljica Padovanova upa, da bo do tega res prišlo, v nasprotnem primeru pa bi položaj postal zares hud. Postavlja se tudi vprašanje začasnega sedeža zavoda Stefan med potekom del: za ravnateljico je namreč težko izvedljiv potek del v enem delu stavbe ob sočasnem pouku v drugem delu, prav tako neizvedljiva pa je možnost, da bi se šola selila v stavbo, kjer trenutno že začasno domuje Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa v Ul. Weiss, saj je tam prostora premalo. (iž) APrimorski ~ dnevnik Vpisovanje v občinski vrtec v Šempolaju Občina Devin-Nabrežina obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za šolsko leto 2010/2011. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini do 1. februarja 2010. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec bo v sredo, 20. januarja, ob 16. uri v prostorih navedenega vrtca. Za informacije je na razpolago urad za šolstvo, telefonska številka 040-2017370. Danes v Koebenhavnu sojenje Tornatoreju V danski prestolnici Koebenhavn bodo danes sodili tržaškemu raziskovalcu Luci Tornatoreju, ki je obtožen, da je med izgredi ob decembrskem mednarodnem kongresu o podnebnih spremembah odvrgel mo-lotovko in izvajal nasilje. Tornatore, ki zavrača obtožbe, je vseskozi v priporu, v tržaških akademskih krogih pa so se v tem času vrstile solidarnostne izjave. Danes se bo izreklo dansko sodišče. Sbriglia: Delo je za zapornike pomembno V zvezi z vprašanjem prenatrpanih zaporov, direktor tržaškega zapora Enrico Sbriglia opozarja, da je treba te težave obravnavati z raznimi sredstvi, med katerimi ima pomembno vlogo svet dela. Sbriglia, ki je tudi državni tajnik sindikata direktorjev zaporov SI-DIPE, načeloma podpira predloge pravosodnega ministra Alfana, meni pa, da je mogoče storiti še kaj več: »Če se zapornik ukvarja z raznimi dejavnostmi in gre delat, postane celica samo kraj za prenočevanje.« Situacija je huda, v Furlaniji-Julijski krajini pa so podjetja posebno občutljiva. »Pomoč skupnosti je lahko odločilna,« trdi Sbriglia. V FJK je zapornikov več kot 800, kar je za četrtino več od predvidenega maksimalnega števila, dober del le-teh pa dela v krajevnih ustanovah in delavnicah. Včeraj je tržaški zapor podpisal dogovor o sodelovanju s podjetjem AcegasAPS: zapornike bodo s posebnimi štipendijami vključili v izobraževalne in delovne programe. Podoben dogovor je pred leti že podpisala Občina Trst. prefektura - Alessandro Giacchetti ima bogate izkušnje na notranjem ministrstvu Trst ima novega prefekta Prvi dan se je začel s polaganjem venca pri Sv. Justu, nadaljeval pa z obiskoma pri tržaškem županu in predsednici pokrajinske uprave Novi tržaški prefekt se je našemu fotografu nastavil pri Sv. Justu kroma Alessandro Giacchetti je včeraj uradno prevzel posle tržaškega prefekta, opravljal bo obenem tudi vlogo vladnega komisarja. 62-letni Rimljan s klasično visokošolsko izobrazbo in univerzitetno diplomo pravne fakultete v Rimu, je bil nazadnje na čelu pre-fekture v Viterbu, svojo kariero pa je začel leta 1974 na prefekturi v Pavii. Zatem je dolgo let služboval na notranjem ministrstvu, kjer je leta 1985 ustanovil in vodil urad za ceremonial. Med letoma 2001 in 2006je bil namestnik šefa ministrovega kabineta, nakar je tri leta vodil prefekturo v Viterbu. Med dvajsetletnim delom na notranjem ministrstvu je sodeloval s štirinajstimi ministri. Včeraj dopoldne je Giacchetti najprej obiskal Sv. Justa, kjer je ob spremstvu kve-storja Francesca Zonna in drugih predstavnikov sil javnega reda položil venec pod spomenik padlim. Sledili sta prvi uradni srečanji s tržaškim županom Robertom Dipiaz-zo in predsednico pokrajinske uprave Mario Tereso Bassa Poropat. Na županstvu je Dipiazza sprejel gosta z ugotovitvijo, da je prefekt prinesel v mesto sonce. Župan je govoril o problemih, iz- zivih in razvojnih možnostih Trsta, podčrtal pa je, da je na tem območju prišlo do pre-potrebne pomiritve med vsemi mestnimi komponentami, ki so premostile medsebojne zgodovinske spore. Dipiazza je še omenil aktualna vprašanja bonifikacije onesnaženih območij, škedenjske železarne in novih pristaniških infrastruktur. Giacchetti je podčrtal, da ga je Trst že zdavnaj očaral ter da je sam že seznanjen s tukajšnjim sobiva-njem raznih kultur. »Skupaj je treba graditi prihodnost,« je med drugim dejal. Novi pre-fekt se je v vlogi odgovornega za javni red in policijske sile angažiral za zagotovitev varnosti in miru. Pred kosilom je sledil obisk pri predsednici Pokrajine Trst v palači Galatti. Maria Teresa Bassa Poropat je poudarila, da so odnosi in sodelovanje med obema institucijama odlični, Giacchetti pa je pohvalil umetniške in kulturne lepote mesta, v katerem »dihamo kulturo«. Sledili bodo drugi uradni obiski, prefekt se bo med drugim sestal s tržaškim škofom Giampaolom Crepaldijem in s predsednikom deželne uprave FJK Ren-zom Tondom. 8 Sreda, 13. januarja 2010 SVET / tržaška občina - Mestni odbor (po šestih letih) odobril poseg Vzhodni Kras: pet štirn čaka na lepotno operacijo Ureditev štirn pri Banih, pri Ferlugih, v Trebčah, na Padričah in v Bazovici bo stala 55 tisoč evrov Levo: štirna pri Banih; desno zgoraj: štirna v Trebčah, spodaj pri Ferlugih kroma Štirne so zgodovinski pomniki, pričevalci preteklega kraškega časa. Nekoč so jih imeli v vsaki vasi kar nekaj, saj je bilo zbiranje vode za sušno kraško območje življenjskega pomena. Vodovodno omrežje je v preteklem stoletju nadomestilo njihovo vlogo, kamnite štirne pa so ostale trden okras vaških pejsažev. Zadnja desetletja je zob časa številne vodnjake močno načel. Potrebni so bili vzdrževanja, popravil ali celo obnove. Nekatere kraške občine (na primer repentabr-ska) so poskrbele za prenovo štirn. Njihovemu zgledu bo letos sledila tudi tržaška občina. Mestna uprava je na zadnji decembrski seji odobrila odlok o obnovi petih štirn v vaseh Vzhodnega Krasa: pri Banih, pri Piščancih, v Trebčah, na Padričah in v Bazovici. Skupni strošek te lepotil-ne operacije bo znašal 55.560 evrov. V odloku je zapisano, da bo občina s tem posegom udejanila delo, vključeno v triletni načrt javnih občinskih del za obdobje 2009-2011 (program 29905, projekt 09182). V resnici bo končno izvedla tisto, kar je prvotno predvidel že triletni program javnih del za obdobje 2004-2006 (javno delo št. 02092). Desnosredinska mestna uprava je odtlej iz leta v leto preložila poseg, po šestih letih se ga bo sedaj vendarle lotila. A ne z lastnim denarjem. V odloku, s katerim je bil odobren predhodni načrt, je zapisano, da ji je Pokrajina Trst potrdila prispevek v višini 50.000 evrov za poseg, imenovan »obnova kraških vodnjakov«. Občina bo dodala preostalih 5.556 evrov, in sicer s prihodki od urbaniza-cijskih del. Izbrane štirne so res potrebne restavratorskega posega. Štirna pri Ferlugih se nahaja ob rebri v vasi. Zgradili so jo iz laporja, že leta pa jo prekriva kovinski pokrov. Po opisu občinskih tehnikov se nahaja v »zadovoljivem stanju, a jo je treba očistiti in zamenjati kovinski pokrov.« Ta poseg bo stal 3.200 evrov in je med vsemi najcenejši. Štirna pri Banih kraljuje sredi vasi in služi prometu kot krožišče. Kamniti obod je poseben, enovit, in je postavljen na prav tako kamnit podstavek iz štirih različnih kosov, od katerih je eden, za pročeljem, poškodovan. Vodnjak prekriva kovinski pokrov. Na prednji strani pod reliefno helebardo letnica naznanja vodnjakovo starost: 1885. Ta vodnjak je potreben temeljite obnove. Vse kamnite dele bo treba namestiti na pravo mesto, zamenjati pokrov in tlakovati območje okrog vodnjaka. Strošek: 7.700 evrov. Velika štirna v Trebčah je nameščena na glavnem vaškem trgu, v bližini spomenika padlim v NOB in cerkve. Vodnjak je širok v premeru kaka dva metra, obod je sestavljen iz sedmih marmornatih kosov, podstavek pa je delno zakril asfalt. Štirno prekriva kovinska okenska mreža, ki dopušča pogled v 10 do 15 metrov globoko z vodo prekrito dno vodnjaka. Na vodni gladini je mogoče opaziti plavajoče plastenke, pločevinke in druge ne-bodigatreba predmete, ki so jih neznanci odvrgli v štir-no. Občinski tehniki so ocenili, da je »stanje štirne hudo«, kar zahteva pozorno restavratorsko delo. Obod vodnjaka bo treba popolnoma urediti in počistiti (tako bosta izginila tudi napleskana rdeča srp in kladivo na pročelju), mrežast pokrov zamenjati, območje okrog štirne pa bo treba primerno tlakovati. Ta poseg bo od vseh najdražji, stal bo 12.500 evrov. Na Padričah imajo tri štirne. Občina bo obnovila tisto na osrednjem vaškem trgu. Obod sestavlja pet marmornatih kosov, privezanih z debelim kovinskim kablom. V štirno je namreč že nekajkrat zadel tovornjak za odvažanje odpadkov in tako dodobra razmajal njene dele, da jih je bilo treba privezati. Na strani, ki gleda proti trgu je mogoče pod tržaško helebardo stežka razbrati letnico: 1876. Vodnjak pokriva dvodelen kovinski pokrov. Občinski tehniki so v opisu štirne zapisali, da se ob njen »nahaja drevo majhnih razsežnosti«. Očitno niso bili dovolj pozorni. Ob vodnjaku res stoji borovec, ki pa so ga domačini tam namestili in ga okrasili z lučkami, da bi ob komaj preteklih praznikih obogatil trg. Tam bo ostal vse do začetka poletja, ko bo - tako veleva padriška tradicija - izgorel na kresu. Občin- ski strokovnjaki so vsekakor ocenili, da bo treba štirno popolnoma obnoviti, urediti pa bo treba tudi območje ob njej. Poseg bo vreden 9.700 evrov. V Bazovici stoji štirna na trgu ob Slomškovem domu, nedaleč od cerkve. Podstavek je marmornat, obod ometan, v omet pa je vgrajena marmornata plošča s he-lebardo v reliefu, pod njo pa letnica 1816. Vrhnji del je spet marmornat, pokrov je popolnoma zarjavel in na dveh mestih preluknjan, da je skozi luknji mogoče pogledati v globino z blatnim dnom. Vodnjak je globok kakih 20 metrov. Občinski tehniki so presodili, da je treba omet obnoviti, počistiti marmornate dele in jih urediti, namestiti pa bo treba nov pokrov. Strošek: 7.500 evrov. Sama dela bodo stala 40.600 evrov. K tej vsoti pa bo treba prišteti prispevek za varnost (1.755 evrov), davek na dodano vrednost (4.235 evrov), tehnične stroške (2.964 evrov) in nepredvidene stroške (6.000). Tako bo celoten poseg stal 55.556 evrov. Marjan Kemperle Levo štirna (z božičnim borovcem) na Padričah, desno v Bazovici kroma OMERO (DS) Regulacijski načrt: »cvrk« Dežele Občini Trst Regulacijski načrt tržaške občine gre na novo izdelati. Tako je ocenil načelnik Demokratske stranke v mestni skupščini Fabio Omero po pregledu vse prej kot laskavega mnenja, ki ga je o urbanističnem dokumentu izrekla deželna uprava. Deželno ravnateljstvo za načrtovanje je v svoji analizi načrta izreklo kar 18 obvezujočih mnenj, ki jih bo morala občinska uprava spoštovati. »Dežela Furlanija-Julijska krajina je v bistvu zavrnila načrt, za katerega je župan trdil, da je odličen,« je pokomentiral Omero. Za deželne urade je bil načrt pomanjkljiv, ker ni po eni strani utemeljil, zakaj naj bi ponekod na Krasu bilo treba skrčiti zazidljive površine, po drugi pa omogočiti gradnjo novih stanovanjskih agregatov brez primernih urbanističnih struktur. Omero je v svoji oceni omenil predvsem eno od pomanjkljivosti, ki jih omenja Dežela: načrt nima razvojne vizije. Občina je popolnoma pozabila omeniti, kakšne posledice naj bi za mestno tkivo imeli razširitev znanstvenega območja in energetskega pola, gradnja hitre železnice, tako imenovana lahka železnica in podvodna povezava med starim in novim pristaniščem. Ali z drugimi besedami: občina ni preverila, kakšne urbanistične, strukturne in okoljske posledice naj bi prinašal sporni načrt mestu. Načelnik Demokratske stranke Fabio Omero je ob koncu spomnil, da je ob predstavitvi regulacijskega načrta preroško napovedal, da je to le nekakšen gradbeni načrt, ne pa urbanistični. Dežela naj bi s svojimi osemnajstimi nasprotnimi mnenji potrdila njegovo oceno. TRENTO - Pripori Eden od goljufov se nahaja v zaporu v Trstu Karabinjerji iz Trenta so po nalogu tamkajšnjega državnega tožilstva aretirali 13 osumljencev, vpletenih v večjo zavarovalniško goljufijo. Aretacije so izvedli v Neaplju, Caserti in Trstu. Vsi osumljenci so iz Kampanije, enajst jih je odšlo v pripor, dva sta v hišnem priporu. Eden od domnevnih članov kriminalne združbe (imena kara-binjerji iz Trenta niso želeli izdati) se je že nahajal v tržaškem zaporu, in sicer zaradi drugih dejanj, ki s to preiskavo niso povezana. Prvi del preiskave, s katero so imeli opravka karabinjerji in tožilstvo iz Trenta, se je začel aprila 2008, končal pa leto pozneje. V tem času so priprli devet ljudi. Kriminalna združba si je od raznih zavarovalnic z zvijačami prilastila več čekov za izplačilo odškodnin. Čeke v skupni vrednosti 1,4 milijona evrov so goljufi izročali v raznih bankah po Italiji, s predložitvijo ponarejenih osebnih dokumentov pa so prejemali denar v gotovini. Eden od osumljencev je medtem zaradi drugih dejanj končal v tržaškem zaporu, kjer so mu karabinjerji včeraj zjutraj sporočili, da ga je doletel nov priporni nalog. Iskali so ga v Turinu Mejna policija je na slovensko-italijanski meji na Tržaškem ustavila romunski kombi, v katerem je bil 21-le-tni romunski državljan. Policisti so ugotovili, da mora mladenič v zapor. V Tu-rinu so ga pred časom obsodili na desetmesečno zaporno kazen, ker je povzročal poškodbe in se upiral javnemu funkcionarju. 21-letnik je tedaj izginil, turinsko tožilstvo pa je izdalo zaporni nalog. / TRST Sreda, 13. januarja 2010 9 dsi - V Peterlinovi dvorani predstavili Goriško knjigo Izbor zapisov tisočletne kulturne zgodovine Gorice Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Goriške Mohorjeve družbe Prvi letošnji večer Društva slovenskih izobražencev je pretekli ponedeljek minil v znamenju predstavitve Goriške knjige, ki je pred kratkim izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Goriške Mohorjeve družbe. Spored sta v Peterlinovi dvorani oblikovali urednica antologije prof. Lojzka Bratuž in prof. Marija Pirjevec, ki je zbornik predstavila. Kot je uvodoma povedal predsednik DSI Sergij Pahor, je knjižna založba Slovenska matica v zadnjem desetletju izdala lepo število antologij, povezanih s slovenskimi mesti, posebno pozornost pa je hotela izkazati tudi »zamejskim« Celovcu, Gorici in Trstu. Iz sodelovanja med osrednjo Slovenijo in »perifernimi« založbami so se tako rodile zgoraj omenjene antologije, Tržaška knjiga pa je lansko leto doživela tudi svojo italijansko izdajo pod naslovom L'altra anima di Trieste, in sicer pri tržaški Mladiki. Marija Pirjevec je v začetku svojega posega naglasila ravno to dejstvo, in sicer, da so obmejna mesta za razvoj slovenske književnosti in kulture prav tako pomembna kot upravno in politično središče Slovenije. Idejni predhodnik Goriške knjige je zbirka Gorica v slovenski književnosti, ki je pri Mohorjevi družbi posoškega mesta izšla pred skoraj petnajstimi leti, tokratna antologija goriške književnosti pa je nekoliko kompleksnejša. Tisočletna kulturna zgodovina Gorice je namreč skoraj povsem slovenska, v knjigi pa so v prevodu objavljeni tudi prispevki neslovenskih avtorjev, med katerimi izstopajo Silvano Cavazza, Sergio Tava-no in Celso Macor. Poseben prispevek predstavlja pismo preminulega istrskega književnika Fulvia Tomizze, ki se v njem zahvaljuje urednici Lojzki Bra-tuževi za izvod pesniške zbirke Ljubke Šorlijeve. Prav gotovo je Gorica najstarejše slovensko mestno ime, saj se v dokumentih pojavlja že od leta 1001. Gorica je bila skozi svojo zgodovino vedno večjezična, njena kozmopolit-skost in homogena mestna kultura pa se je zrcalila in še se danes zrcali v jezikovni heterogenosti. Med posamezniki, ki imajo velike zasluge za razvoj slovenstva v Gorici, prav gotovo izstopa Valentin Stanič, poleg njegovih prispevkov pa so v Goriški knjigi svoje mesto našli še Simon Gregorčič, Fran Erjavec, Stanislav Škrabec, Joža Lavren-čič, Damir Feigel in Ludvik Zorzut. O tolminskem puntu iz osemnajstega stoletja piše Ivan Pregelj, kronološko pa mu sledijo še Danilo Lokar, Alojz Gradnik in Ljubka Šorli. Najtemnejše obdobje za Slovence v Gorici je prav gotovo četrtstoletno fašistično zatiranje in njegov zaukazan kulturni molk, ki ga opisujeta Boris Pahor in Alojz Rebula v svojih sestavkih Rože za gobavca in Vrnitev. O povojnem času in obmejnih zdrahah pa piše Saša Vuga. Zbirko poezije in proze idejno dopolnjuje še esej Ivana Žerjala o upodobitvah Gorice skozi desetletja, v katerem avtor analizira likovno delo Vena Pilona, Zorana Mušiča, Maksa Fabianija, Eda Mihev-ca in drugih goriških umetnikov. Profesorica Lojzka Bratuž je v svojem posegu poudarila predvsem dva vidika Goriške knjige, in sicer njeno zanimivo naslovnico, na kateri je upodobljen goriški Travnik, ter esej Marije Mercina, ki je posvečen Novi Gorici. Prav iz tega izhodišča, torej odnosom med tisočletno Gorico in šestdesetlet-no Novo Gorico se je razvila nadaljna debata. V začetku je namreč padla zamisel, da bi Goriški knjigi pripojili še poseben razdelek, ki bi zadeval Novo Gorico, geneza in stvarnost obeh mest pa sta si med seboj tako različni, da bi bila taka poteza zelo tvegana. Gorica je namreč mesto z več jasno izoblikovanimi dušami, Nova Gorica pa je mlado upravno in gospodarsko središče z veliko priseljenci in še neizoblikovano samopodobo. Za slovenskega goriškega človeka na splošno velja, da goji ve- Antologijo sta predstavili urednica prof. Lojzka Bratuž in prof. Marija Pirjevec kroma liko spoštovanje do bližnjega, hkrati pa ga zaznamuje velika mera samospoštovanja. Njegova narodna zavest je pokončna in neupogljiva, kar dokazuje predvsem lik Ljubke Šorli Bratuž, ki je po prestanem trpljenju ob izgubi moža in mukah v Collottijevi Villi triste znala najti tolikšno mero notranjega miru, da se je čedalje posvečala literarnemu ustvarjanju. Ponedeljkov spored v DSI je zaključilo literarno branje odlomkov Goriške knjige, za katerega je poskrbela igralka Radijskega odra Nadia Roncelli. Primož Sturman Dejavnosti igralnega kotička Palček v Naselju sv. Mavra Občine Okraja 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. V naslednjih tednih bodo na sporedu zanimive delavnice. 13. in 20. januarja bosta na vrsti delavnici »Kaj mi šine na misel« in »Ujemi veter«, 15. in 22. januarja pa »Po vrsti« in »Tikaj, predelaj in oblikuj«. Informacije nudijo v igralnem kotičku Palček (tel. št. 040299099, od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure). Jutri srečanje JU združenja diabetikov Tržaško združenje diabetikov organizira srečanje z naslovom »Piace-re e salute: il mare in tavola«. Debata bo jutri ob 17. uri v dvorani Baron-cini (Ul. Trento 8, tretje nadstropje). Po uvodu predsednika združenja diabetikov Marina Voccija, bo debato vodil morski biolog Federico Grimm. Na konferenci bodo razpravljali o pomembnosti zdrave prehrane in telovadbe za urejanje sladkorne bolezni, s posebnim poudarkom na ribjih jedeh. opčine - Učenci OŠ Bevk ob Dnevu varčevanja obiskali ZKB Še posebej zanimiva so bila težka vrata za vstop v bančni trezor Učenci petega razreda Osnovne šole France Bevk z Opčin smo si ob Dnevu varčevanja ogledali prostore Zadružne Kraške Banke na Opčinah. Prijazno sta nas sprejela gospoda Andrej Štekar in Paolo Busan. Pokazala sta nam bančne prostore. Posebno zanimiva so bila debela in težka vrata za v bančni trezor (caveau). Videli smo posebne stroje za štetje kovancev in stroj za prepoznavanje ponarejenih bankovcev. Zares zelo zanimivo. Ob obisku smo izvedeli tudi za nekaj zgodovinskih podatkov našega openskega bančnega zavoda ter seveda o pomenu varčevanja. Ob zaključku ogleda smo prejeli tudi darilo, katerega smo bili zelo veseli. Zadružni Kraški Banki se najtopleje zahvaljujemo za prijaznost in razpoložljivost. Učenci petega razreda OŠ France Bevk z Opčin Razstava 16. likovnega natečaja v Grožnjanu Na fakulteti za izobraževalne vede tržaške univerze (Ul. Monfort 3) bodo od jutri do 29. januarja na ogled platna umetnikov, ki so se septembra minulega leta udeležili 16. izvedbe likovnega natečaja v istrskem mestu Grožnjan. Predstavili bodo dela letošnjih zmagovalcev in drugih omembe vrednih slikarjev prejšnjih izvedb. Že tradicionalni natečaj se je rodil v povojnih letih bivše Jugoslavije na pobudo Unije Italijanov in tržaške ljudske univerze in je namenjen predvsem Italijanom, Slovencem in Hrvatom. Letos se je natečaja udeležilo 457 umetnikov iz cele Evrope. 71. Neuroscience Cafè Center za nevrološke znanosti »Brain« tržaške univerze in Odbor za promocijo nevroloških znanosti (CPN) organizirata jutri ob 18. uri v Kavarni San Marco (Ul. Battisti 18) 71. Neuroscience Cafè. O jeziku in možganih bosta predavala raziskovalec Alessandro D'Ausilio (Univerza v Ferrari) in Gabriele Garbin (Univerza v Trstu). Na srečanju bodo razpravljali o novih odkritjih na področju jezikovnih funkcij možganov in o značilnostih dvojezične komunikacije. sklad dušan poldini - Včeraj so ga predstavili na tržaškem županstvu Iz tragedije se rojeva upanje Starša 37-letnega Dušana, ki je umrl v tržaški železarni, sta v njegov spomin ustanovila sklad, ki bo pomagal marljivim višješolcem pri študiju Huda tragedija se je naposled prelevila v hvalevredno dejanje, v upanje. Pred natanko enim letom je na včerajšnji dan v tržaški železarni izgubil življenje 37-letni tržaški Slovenec Dušan Pol-dini. Smrtno se je ponesrečil, ko ga je na njegovem delovnem mestu na pomolu pomorskega terminala železarne stisnila roka žerjava, ki je pretovarjal razsute tovore. Tragedija je takrat hudo odjeknila tudi na državni ravni in dodatno razvnela polemiko o varnosti na delovnem mestu. Nedvomno pa je najbolj prizadela starše in prijatelje: Dušan je odraščal na Trsteniku, bil je sin priznanega univerzitetnega profesorja Livia Poldinija in nekdanje odgovorne za občinsko prevajalsko službo v Trstu Mare Debeljuh. V spomin na sina sta starša odločila, da bosta ustanovila solidarnostni sklad Dušan Poldini in na tak način pomagala marljivim študentom, ki so potrebni finančne pomoči. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci razložila gospa Mara, ki je hkrati predsednica tega sklada, sta z možem takoj pomislila na solidarnostno akcijo, ki bi spominjala na njunega sina. Vsako leto bosta dijak slovenskih višjih šol in višješolec -sin delavcev iz tržaške železarne - prejela finančno pomoč oz. spodbudo za nadaljevanje študija. Sama z možem ne moreta upravljati sklada, zato sta se z ostalimi člani sklada, Dušanovimi prijatelji, obrnila na občinsko upravo in zaprosila za pokroviteljstvo. Tako občinski odbornik za socialno promocijo Carlo Grilli kot občinski svetnik Roberto Decarli sta pohvalila pobudo. Kdor bi želel sodelovati, lahko svoj prispevek nakaže na tekoči račun IBAN IT 21 E 0892802204010000028743. (sas) Dušanova starša (levo) z odbornikom Grillijem in svetnikom Decarlijem kroma 226 Sreda, 13. januarja 2010 SVET / sv. ivan - Peta predstava Gledališkega vrtiljaka V Marijinem domu je zadišalo po čarobnem kruhu Pekarne Mišmaš Miške so ponoči mesile kruh za slavnega peka Mišmaša kroma V Marijinem domu pri Svetem Ivanu je bilo v nedeljo popoldne spet vse živo. Malčki z vseh koncev Tržaške so si namreč prišli ogledat igrico Pekarna Mišmaš, peto predstavo letošnje abonmajske sezone Gledališkega vrtiljaka. Skoraj vsi so že poznali pravljico Svetlane Makarovič, po kateri je nastala odrska igra, marsikateri otrok pa je tudi že večkrat poslušal zvočno kaseto iz devetdesetih let s pesmicami, ki jih je uglasbil Jani Golob. Prav to verzijo Pekarne Mišmaš je izbrala tudi režiserka Erna Wojčicki Germovšek za odrsko predstavo, ki jo je pripravila z gledališko skupino Vrtinec iz Bovca. Treba je namreč vedeti, da obstaja kar nekaj različic pravljice Svetlane Makarovič. V verziji, ki je izšla leta 1974 pri Mladinski knjigi in jo je ilustrirala Marija Lucija Stupica, na primer ne srečamo ubogega Mačka, ki ga mlinarica Jedrt izkorišča, da zanjo gara v mlinu. V nedeljski predstavi pa je bil prav Maček eden glavnih junakov, saj ga nevoščljiva Jedrt pošlje v Mišmaševo klet, da bi požrl miške, ki ponoči mesijo kruh za slavnega peka. Tudi pesmice, ki so jih (žal brez glasbene spremljave) peli nastopajoči, so bile tiste, ki smo jih vzljubili, ko smo poslušali zvočno kaseto. Poleg sestradanega Mačka so otroci že takoj na začetku spoznali histerično nevoščljivko Jedrt(imenitno jo je odigrala Anita Rot), ki je bila vodilni lik dogajanja, saj smo preko nje od- krivali skrivnostno dogajanje v pekarni. Potem so spoznali še Kurjega peka, župana, vrsto mišk (ki so se brez kakih modernih tehničnih pripomočkov bliskovito hitro spreminjale iz črnih v sive, potem v rumene in nazadnje v bele; takoj nato pa so bile spet vaščanke, ki so prišle kupovat kruh v pekarno) in - seveda - simpatičnega peka Mišma-ša. Ta je še prav posebno osvojil srca malčkov, ko jih je ob koncu povabil, naj pokusijo njegov imenitni kruh. Prav zanimivo je bilo videti, s kakšnim užitkom so naši otroci, ki veljajo za razvajene in presite, segali po kruhku in ga nosili v usta, da ni padla na tla niti drobtinica. Ali pa ima kruh iz pekarne Mišmaš res nekaj čarobnega v sebi? (LS) Včeraj danes Danes, SREDA, 13. januarja 2010 VERONIKA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45 - Dolžina dneva 9.02 - Luna vzide ob 6.32 in zatone ob 14.59. Jutri, ČETRTEK, 14. januarja 2010 SREČKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,5 stopinje C, zračni tlak 1015,2 mb raste, veter 12 km na uro jug, vlaga 77-od-stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9 stopinj C. [1] Lekarne Do sobote, 16. januarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Io, loro e Lara«. ARISTON - Dvorana je rezervirana CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Io, loro e Lara«; 20.20, 22.00 »Rec 2«; 18.00, 20.00, 22.00 »Il riccio«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il mondo dei replicanti«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Hachiko«; 18.10 »Piovono polpette - 3D«; 16.30, 19.50, 22.15 »Sherlock Holmes«; 16.00, 22.00 »Natale a Beverly Hills«; 16.20, 18.20 »La principessa e il ranocchio«; 16.15, 20.00 »A Christmas Carol - 3D«. FELLINI - 16.45 »Arthur e la vendetta di Maltazard«; 18.30, 20.20, 22.15 »A Serious Man«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Die-ci inverni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'eleganza del riccio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hachiko, il tuo mi-gliore amico«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00 »Dobrodošli v deželi zombijev«; 16.30, 19.00, 21.30 »Scherlock Holmes«; 16.10 »Planet 51«; 15.20, 18.30, 21.40 »Avatar 3D«; 19.40, 21.50 »Ljubezen, ločitev in nekaj vmes«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Sherlock Holmes«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Pio-vono polpette 3D«; Dvorana 3: 18.15, 22.15 »Rec 2«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il mondo dei repli-canti«; Dvorana 4: 20.30, 22.20 »Brothers«; 16.45, 18.20 »La prin-cipessa e il ranocchio«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.00 »Io, loro e Lara«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Il ric-cio«; Dvorana 3: 18.00, 20.20, 22.10 »Il mondo dei replicanti«; Dvorana -/ 4: 18.00 »Hachiko«; 20.20, 22.15 »Brothers«; Dvorana 5: 17.30 »La principessa e il ranocchio«; 19.50, 22.10 »Sherlock Holmes«. Šolske vesti UČITELJI COŠ GRBEC STEPANČIČ vabijo starše otrok, ki obiskujejo 3. letnik otroškega vrtca na dneve odprtih vrat in obisk didaktičnih dejavnosti v kombiniranih razredih danes, 13. januarja, od 8.00 do 9.30. Zainteresirane starše prosimo, da se predhodno telefonsko najavijo na tel. št. 040-834379. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo razširilo paleto naslovnikov za vključitev v prednostne sezname učnega osebja. Tudi suplenti, ki so bili v š.l. 2008/09 imenovani iz zavodskih lestvic za nepretrgoma za 180 dni, smejo namreč vložiti tozadevno prošnjo, in sicer do 14. januarja na tajništvo šole, na kateri so poučevali. Obrazci so na razpolago na spletni strani ministrstva za šolstvo. Dodatne informacije na tajništvih šol in na Uradu za slovenske šole. UČITELJI DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA NABREŽINA vabijo starše otrok, ki obiskujejo 3. letnik OV na dneve odprtih vrat v dneh: OŠ Nabrežina Virgil Šček 15. januarja ob 8.15, 18. januarja ob 11. uri delavnica za bodoče prvošolčke, OŠ Devin Josip Jurčič 15. januarja ob 10.15, OŠ Salež Lojze Kokoravec - Gorazd -Zgonik 1. Maj 1945 26. januarja ob 8. uri in 28. januarja ob 14. uri, OŠ Šempolaj Stanislav Gruden 27. januarja ob 10. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da v ponedeljek, 18. januarja, ob 17. uri bo na sedežu v Ul. Caravaggio 4 informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v š.l. 2010/2011 obiskovali prvi razred osnovne šole na ravnateljstvu pri Sv. Ivanu. VZGOJITELJICE DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA NABREŽINA sporočamo datume dnevov odprtih vrat: OV Gabrovec v ponedeljek, 18. januarja, od 11. do 12. ure; OV vrtec Devin v torek, 19. januarja, od 11. do 12. ure; OV Nabrežina v sredo, 20. januarja, od 11. do 12. ure; OV Mavhi-nje v četrtek, 21. januarja, od 11. do 12. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Informativna srečanja se bodo odvijala po sledečem razporedu: OV Palčica Ricmanje - 20. januarja ob 16.30. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 27. februarja. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za šolsko leto 2010/2011. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabre-žini, do 1. februarja 2010. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec bo v sredo, 20. januarja, ob 16. uri v prostorih navedenega vrtca. Za informacije je na razpolago urad za šolstvo, tel. št. 0402017370. UČITELJI OŠ FRANA MILČINSKEGA s Katinare, vabijo starše bodočih prvošolcev na informativno srečanje, ki bo v šolskih prostorih v sredo, 20. januarja, ob 16.30. RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Vallicula, 11) v ponedeljek, 1., 8. in 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) pa v torek, 2., 9. in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. grljan - DVS Bodeča neža in skupina Girotondo d'arpe Božično prepletanje nabožnih melodij s keltsko glasbeno tradicijo Prazniki so že za nami, božične melodije pa se bodo še nekaj tednov pojavljale v koncertnih programih januarskih prireditev kot prijeten podaljšek prazničnih vtisov. S prijetnim in prisrčnim glasbenim večerom je toplina božičnih misli in voščil ponovno zaživela tudi v cerkvi sv. Ev-femije in Tecle v Grljanu, kjer sta dekliška vokalna skupina Bodeča neža in instrumentalna skupina Giroton-do d'arpe predstavili skupni projekt »Arpeggi vocali«. Božični program za dekliški zbor, harfe in violino je nastal pred nekaj meseci v sklopu deželne in mednarodne revije Nativitas, ene od največjih vsakoletnih povezovalnih pobud deželnega zborovskega združenja USCI. Harfistka Ta-tiana Donis in zborovodkinja Mateja Černic sta ponudili program, ki je združil klasike nabožne glasbe s keltsko tradicijo v trodelnem sporedu, kjer je vsaka skupina najprej predstavila svojo specifiko. Zbor z Vrha sv. Mihaela je odprl program s koncertnim sporedom, ki je razvil sakralno in božično tematiko skozi stoletja. Dva moteta Jacobusa Gallusa sta v ekspresivnih izvedbah osvetlila razumevanje notranje dinamike in razmer med glasovi v polifonskem spletu. Dobri in kultivirani glasovi članic zbora so se izkazali tudi v čisti izraznosti Po-ulencove skladbe Ave verum, nato so primerno modulirali v bolj izrazite barve vokalnosti sodobnejše govorice Petra Ebna. Zbor je v danes eden od najbolj zanimivih slovenskih sestavov v naši deželi, kar je potrdil tudi s tem prepričljivim nastopom, ki je poudaril okusno vodenje in je - tudi zaradi odlične cerkvene akustike -ovrednotil lep zvok skupine in njihovo ubrano petje. Sledil je izključno instrumentalni sklop v izvedbi tržaške skupine, ki od leta 2003 goji keltsko glasbeno literaturo in je ob tej priložnosti nastopila v zasedbi petih harf in violine z alternacijo liričnih in plesnih trenutkov. Klasiki irske tradicije so uvedli v sklepni, skupni del programa, v katerem je klasik anglosaške literature kot je Greensleeves dobil božično oznako s priložnostnim tekstom. Znana valižanska božična Deck the halls je v ubranem sozvočju glasov in strun zazvenela energično, obenem z okroglim in homogenim zvokom. Skupni sta bili tudi slovenska ljudska Kaj se vam zdi in bolj zahtevna, znana O holy night Adolpheja Adama. Dolg aplavz občinstva je izterjal še dva dodatka, med katerima je bila priredba Gruberjeve Svete noči. Grljanski župnik je ob koncu koncerta izrazil željo, da bi se uspešno gostovanje teh dveh skupin ponovilo tudi v prihodnjem letu. Prav gotovo mentorici skupin že razmišljata o možnosti nadaljevanja tega posrečenega priložnostnega sodelovanja. Mateja Černic je namreč zaupala, da bodo gotovo uresničile še kaj skupnega, »da bi se soočile z bolj strukturiranim in specifičnim programom za to zasedbo, saj smo tokrat v glavnem uporabile priredbe skladb, ki jih je ena ali druga skupina že imela v svojem repertoarju.« Kombinacija lebdečega zvoka harf s svetlimi barvami dekliških glasov je mladi dirigentki namreč zelo všeč. Sodelovanje je ocenila kot zelo dobro tudi na človeškem nivoju, predvsem zato, ker so pevke doživele ta izziv kot spodbudno možnost, da spoznajo nekaj novega. Taki projekti so torej zelo dobrodošli ravno zaradi tovrstnih, novih odkritij.« (ROP) / TRST Sreda, 13. januarja 2010 1 1 OBČINA TRST Urad za prostorsko načrtovanje Upravna služba za urbanistiko Zadeva:obvestiloovložitviP.O.R.N.a-P.R.P.C.janajavnopobudoza staro mestnojedro DIREKTOR SLUŽBE ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE na osnovi 45.člena Deželnegazakona št.52zdne 19.novembra 1991 in podobnimi SPOROČA, da bo sklep občinskega sveta št.108zdne14.decembra2009,lzvršen po zakonu.s katerim je bil sprejet P.O.R.N.- P.R.P.C.najavno pobudo za staro mestno jedrojzobešen na občinski oglasni deski v Ul. Malcanton št. 2 za 30 (trideset) dejanskih in zaporednih dni od 13. januarja 201 Odovključno 12.februarja 2010. Zainteresirani si ga lahko vtem obdobju ogledajo vsak delovni dan od 8.do 14. ure in od 9. do 12.ure ob praznikih. Dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani občine www.comune.trieste.it V obdobju,ko bo na ogled občinstvu,kdorkoli lahko vloži na občino pripombe,lastnlki,po urbanističnem načrtu vezanih nepremičnin, pa lahko vložijo ugovore naslovljene službi za urbanistično načrtovanje tržaške občine: Comune di Trieste, Servizio Pianificazione Urbana, trg Unita d'ltalia4. Pripombe in ugovore, na navadnem papirju, se lahko neposredno izroči na občinskem uradu za sprejemanje aktov splošnega protokola - Ufficio Accettazione Attl del Protocollo Generale, v pritličju občinske palače Zois, ulica Punta del Forno 2, od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30,ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14.00 do 16.30, ali po pošti. Datum na poštnem žigu bo upoštevan samo v primeru priporočenega pisma s povratnico. V primeru neposredne izročitve ali navadnega pisma bo veljal datum, ki ga bo navedel občinski urad za sprejemanje aktov- Ufficio Accettazione Atti. Pripombe In ugovori Izven roka nebodo upoštevani. Za Direktorja inž.Giulio Bernetti Po Samatorci Abraham razsaja, naravnost k Valterju prihaja. Veselje, srečo, zdravja polno vrečo naj ti Abraham prinese, vsega lepega natrese. To ti iz srca želimo mi, ki s teboj življenje si delimo. pen 32. Tel. št.: 040-327240. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. ^ Turistične kmetije M Izleti □ Čestitke Včeraj je praznovala v Devinu okrogli rojstni dan TANJA MASTEN. Mnogo zdravja, veselja in radosti ti iz srca želi družina Fabjan. Voščilu se pridružuje tudi Marija Nadja, ki te ima zelo rada. M Osmice □ Obvestila MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481419956. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Sa-lež 64. Nudimo domače dobrote. Tel. št.: 040-229439. OSMICO je odprl Paolo Pernarcich, Medja Vas 21. OSMICO so odprli pri Batkovih, Re- Loterija 12. januarja 2010 Bari 5 42 20 16 71 Cagliari 8 67 30 87 11 Firence 35 58 61 31 75 Genova 65 63 50 87 73 Milan 35 25 71 33 79 Neapelj 36 35 8 20 64 Palermo 67 7 73 89 50 Rim 47 77 44 84 43 Turin 3 58 21 47 52 Benetke 6 84 73 57 23 Nazionale 67 90 13 19 58 Super Enalotto št. 5 26 27 39 55 59 63 jolly 71 Nagradni sklad 5.375.662,67 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 120.457.447,40 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 62.026,88 € 2.345 dobitnikov s 4 točkami 343,85 € 88.809 dobitnikov s 3 točkami 18,15 € Superstar 57 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 34.385,00 € 405 dobitnikov s 3 točkami 1.815,00 € 6.205 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 41.059 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 91.643 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja DANES, 13. januarja 2010, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/11) ^Lcmediaii» prireja v četrtek, 14.01., ob 19.00, v svojih prostorih, ul. Polonio 3 v Trstu, predavanje z naslovom: »Kako se zdravimo z zelišči - II. del« Govoril bo mag. farm. Jože Kukman iz Stične, najbližji sodelavec patra Simona Ašiča. Sledi pokušnja domačih čajev. Vabljeni! KRUT sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za ogled razstave »Skrivnosti prepovedanega mesta« iz obdobja dinastije Ming, ki bo v soboto, 6. februarja, v muzeju Casa dei Carresi v Trevisu. Vse informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. PUSTNA POVORKA - Bi se rad udeležil povorke s pustnim vozom, a ne veš kako se lahko priključiš? V programu imamo štiri datume. Tel. št.: 347-9244140. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Lu-doteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: danes, 13. in 20. januarja: »Kaj mi sine na misel« in »Ujemi veter«; 15. in 22. januarja: »Po vrsti« in »Tikaj, predelaj in oblikuj«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja danes, 13. januarja, ob 19.00 ob prvem in ob 19.30 ob drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi svoje člane na redno sejo, ki bo danes, 13. januarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, Kulturno športno društvo Rojanski Krpan in Gibanje No Tav za Trst in Kras prirejajo v četrtek, 14. januarja, ob 20.30 v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 28) informativni večer o načrtu za gradnjo hitre železnice. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 14. januarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 14. januarja, predavanje dr. Andreja Šmu- ca »Velika izumiranja v geološki zgodovini. Večer bo ob 20.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Eno uro pred predavanjem je možna poravnava članarine 2010. Vabljeni! TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 14. januarja, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo »Zadovoljstvo in zdravje - Morje na naši mizi«. Predaval bo morski biolog dr. Federico Grim. Vabljeni so vsi! SC MELANIE KLEIN v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu za dojenčke začeli v petek, 15., oz. v soboto, 16. januarja, s sledečim urnikom: skupina 0 - 12 mesecev ob petkih zjutraj, skupina 12 - 36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije: in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. Število mest je omejeno. SLOMEDIA.IT vabi v društvene prostore, Ul. Polonio 3, na Happy hour, da skupaj nazdravimo v petek, 15. januarja, ob 19.30. Tomaž Nedoh bo predstavil svoj zadnji CD Bonaca; posebna gostja Martina Feri. V soboto, 16. januarja, ob 19.30 družabnost s slovensko ljudsko skupino Volk Folk iz Ilirske Bistrice. Toplo vabljeni! BESEDNI RINGARAJA - Sc Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za otroke iz vrtca in prve razrede osnovne šole. Tečaji prve in druge stopnje se bodo začeli v soboto, 16. januarja. Info na: 320- 7431637 (od 11. do 13.ure), info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. AŠD SK BRDINA organizira ob priliki smučarskih tečajev v nedeljo, 17. januarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tel. št.: 347-5292058 (SK Brdina) ali 348-8012454 (Sabina). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v gimkani, veljavno za 10. pokal Zadružne kraške banke, ki bo v For-ni di Sopra v soboto, 23. januarja. Vpisovanje je možno na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, v ponedeljek, 18. januarja, od 20.00 do 21.00 ali telefonsko: 347-5292058 (SK Brdina) ali pa 348-8012454 (Sabina). O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja tečaj degustacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel v ponedeljek, 18. januarja, in bo vsak ponedeljek in četrtek, od 20.30 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Prijave ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 na sedežu. Informacije dobite na spletni strani: www.onav.it. ali na tel. št. 3347786980, email: trieste@onav.it. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria iz Trsta Onlus in Andos Onlus iz Tržiča s sodelovanjem storitvenim centrom volonterstva vabijo v skupino »Ponujam ti roko: samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe«. Prvo srečanje bo v torek, 19. januarja, ob 17. uri v storitvenem centru volonterstva (Centro servizi volontariato) v Trstu, Galleria Feni- ce 2, tretje nadstropje. Predvideno je 10 brezplačnih srečanj s psihologom. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da je urnik vadbe naslednji: ob petkih od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00; ob torkih pa od 18.00 do 19.00, od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00. Za jutranjo vadbo ob ponedeljkih od 9.30 do 10.30 pa predhodno kličite na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na tri srečanja posvečena poglobljenemu študiju Bachovih cvetlic z naslovom »V kino z dr. Bachom«, ki jih bo vodila psihologinja - psihoterapevtka dr. Lucija Lorenzi. Prvo srečanje bo v soboto, 23. januarja, v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu 66. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 347-4437922. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2009 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do ponedeljka, 1. februarja 2010. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12. Vse potrebne informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabre-žina 102, tel. 2017370. Prireditve SKD VIGRED vabi danes, 13. januarja, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na ogled filma »Trst je naš«. SKD F. PREŠEREN z Boljunca - Skupina 35-55 prireja v petek, 15. januarja, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren predavanje Maurizia Radacicha (v italijanščini) »Mlini v dolini Glinščice«. Vabljeni. SKD SLOVENEC in župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca prirejajo v nedeljo, 17. januarja, praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17.00 v vaški cerkvi slovesna sveta maša, ob 18.30 v Srenjski hiši kulturni program, sodelujeta MePZ Slovenec-Slavec, dirigent Danijel Grbec in gledališka skupina iz Šempetra z veselo igro »Posebni gost prihaja«, režiser Dominik Hanžič. V CERKVI SV. ANDREJA v Trebčah bo v nedeljo, 17. januarja, po sv. maši ob 10.45 koncert za božični čas v izvedbi Portoroškega zbora. Prisrčno vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 16. revijo kraških pihalnih godb: Opčine-Pro-svetni dom, 23. januarja, ob 20. uri, nastopajo GD Prosek, PO Ilirska Bistrica, Brkinska godba 2000; Sežana-Kosovelov dom, 30. januarja, ob 20. uri, nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Trebče, PO Ricmanje. H Mali oglasi MLADEGA SIMPATIČNEGA KUŽKA majhne rasti podarimo resni osebi. Tel. št.: 340-6600709 (ob večernih urah). NA REPENTABRU na slovenski strani prodam zazidljivo zemljišče. Tel. 339-5042252. PRODAJAM zazidljivo parcelo v bližini Sežane. Tel. št.: 338-7412320. PRODAM STANOVANJE na Opčinah 110 kv.m., v dobrem stanju, prvo nadstropje, dnevna soba, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, balkon, shramba, pokrito parkirno mesto, cena 230.000 evrov. Brez posrednikov. Tel. 349-7878267. PRODAM vino cabernet in vino za kis po ugodni ceni. Tel. 347-3203527. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju slovenščine, matematike in angleščine dijakom nižjih-srednjih in osnovnih šol. Tel. št.: 040-327053. ŠTUDENTKA POMAGA PRI UČENJU matematike, fizike in drugih predmetov. Tel. št. 320-2842698. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju angleščine, italijanščine, slovenščine in drugih predmetov. Tel. 320-9772356. E Poslovni oglasi FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične prodajalce od 30 do 50 let za delo na terenu v Sloveniji. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje in lastno vozilo. Aktivno znanje italijanskega jezika. Nudimo redno zaposlitev plus provizije. Za razgovor telefon 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. MEDIC HOTEL RENČE - SLOVENIJA. Sprejemamo v oskrbo in medicinsko nego starejše osebe iz Italije (nepokretni, invalidi, de-mentni,...) Informacije: 00386-53310720 in www.medichotel.com Prispevki Namesto cvetja na grob Jolande Mi-lič darujeta Jožica in Stanko 15,00 evrov za AŠK Kras in 15,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. V spomin na Justa Kariša darujeta Brunella in Antonio 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Ivanko Tomažič Colja darujeta Brunella in Antonio 50,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Sergija Cibica daruje družina 20,00 evrov za FC Primorje. V spomin na Angelo Lukač por. Viller darujeta Eda in Danilo Ciacchi 20,00 evrov za ŠKC v Lonjerju. V spomin na sosedo Marijo Starc darujeta Giorgio in Dorica 30,00 evrov za ŠKC v Lonjerju. V spomin na Nadio Pahor Verri daruje Marta Pupulin 25,00 evrov za KŠD Rojanski Krpan. V spomin na Angelo Lukač Viller daruje Marica Rapotec z družino (Gro-čana 53) 20,00 evrov za kapelico v Gročani. Namesto cvetja na grob Angele Lukač por. Viller daruje Tončka Raseni z družino (Gročana 4) 20,00 evrov za kapelico v Gročani. V spomin na Nešto in Ladota Ukmar-ja darujeta Marija in Anita s Palacina 30,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. V spomin na Ivanko Tomažič Colja daruje Drago Sedmak 30,00 evrov za SKD Vigred - Šempolaj. Ob 4. obletnici smrti dragega Rai-monda daruje teta Nada 50,00 evrov za Sklad Otona Berceta. t Žalujejo Tiho je odšla naša mama in nona Lora Cusso vd. Bani hčere in sorodstvo Od nje se bomo poslovili v petek, 15. januarja, ob 13. uri v cerkvi na Opčinah. Bani, 13. januarja 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa Draga teta Lorica, tiho ste odšli. Pogrešali vas bomo Neva, Walter, Sara, Roberto, Elena, Davide in mala Lara Dragemu GIUSTU KARIŠU zadnji pozdrav KD Rovte - Kolonkovec 12 Sreda, 13. januarja 2010 KULTURA / članki in razprave - Mladinska knjiga Razkrižja oz. točke odločitve Spomenke Hribar V zborniku so zbrani najbolj odmevni članki in razprave ugledne publicistke SpomenkA HribAr _ |UZKIUZ,JV S knjižno objavo je želela Spomenka Hribar še bolj izpostaviti rdečo nit svojega polemičnega pisanja Odkar ugledna publicistka dr. Spomenka Hribar s svojimi zapisi in javnimi nastopi posega v najbolj občutljive sfere aktualnega političnega merjenja moči na Slovenskem ter od časa do časa silovito razburka (in razdeli) javno mnenje, je deležna napadov z vseh strani - v medijih pa tudi nizkotnih anonimnih zmerjanj. V tem je mogoče videti zgovorno znamenje, da z zavzemanjem za vladavino prava ter z opozarjanjem na nedemokratične poskuse polaščanja vzvodov politične moči stopa na žulje enih, drugih in tretjih - in da ima prav. Ko razgalja poskuse izključevanja in uveljavljanja ene same resnice, se zavzema za odpoved vsakršni politični manipulaciji, kar je temeljni pogoj za spravo - samih s seboj in z drugimi. Spomenka Hribar se je, ne da bi imela za seboj močno stranko ali vplivno gibanje, že pred leti pogumno izpostavila z razmišljanji, s kakršnimi se drugi niso hoteli ali niso upali javno oglasiti. Z razkrivanjem dejstev o povojnih pobojih je boleče dregnila v resnico (pogojno rečeno) levih, ki so si prizadevali ohraniti brezmadežno pročelje revolucije, in se kmalu zamerila tudi desnim, ker ni ostala le pri brezpogojnem obsojanju ravnanja zmagovalcev, temveč je vztrajala, da mora vsakdo iskreno sprejeti nase svoj delež odgovornosti za povzročeno gorje. Pieteta do mrtvih in sočutje sta nedeljiva. Po začetnih pomislekih se je odločila zbrati večino svojih najbolj odmevnih člankov in razprav, objavljenih od februarja 1994 do srede leta 2008. Menila je, da bodo v zborniku pridobili novo razsežnost in še bolj izpostavili rdečo nit njenega polemičnega pisanja, predvsem glede etičnih meril, iz katerih izhaja in jih skuša uveljaviti tudi v našem prostoru. Dodala je še nekaj neobjavljenih spisov in dnevniških zapisov ter uvod v knjigo Romana Leljaka Teharske žive rane, Bila sem v Hudi jami. Tako nastali izbor s spremno študijo Aleša Črniča ima zgovoren naslov: Razkrižja. Razkrižje, pojasnjuje Spo-menka Hribar, je vedno točka odločitve: ali gremo po tej ali po oni poti. Zanjo to vedno pomeni: ali po poti sprave ali po pogubni poti nadaljnje »ločitve duhov«. Nov začetek in jasnejši pogled v prihodnost zagotavlja le odločitev, da se spravimo s preteklostjo, vse njene spore in travme pa (do)končno pokopljemo v nacionalni spomin. Iztok Ilich stalno gledališče fjk - Prva abonmajska predstava v novem letu Pirandellova drama o strogem ločevanju med formalno in dejansko vlogo Glavni junak Pirandellove drame Il giuo-co della parti (Igra vlog) Leone Gala je s svojo hladno, s filozofskim razmišljanjem prežeto neprizadetostjo, s katero brzda čustva in strasti, je za marsikaterega italijanskega igralca izziv, ki se mu ne morejo upreti, tako da je delo doživelo kar veliko uprizoritev. Tokrat se ga je lotil Geppy Glejieses, zanimivi neapeljski gledališčnik iz šole Eduarda De Filippa, in sicer v predstavi v produkciji Stalnega gledališča Kalabrije. Gre za projekt vidnega gledališkega ustvarjalca Egista Marcuccija, ki si je tokrat pridržal naloge dramaturga in režijo prepustil svoji stalni sodelavki Elisabetti Courir. Predstava je od četrtka, 8. januarja, na sporedu v veliki Rossettijevi dvorani v okviru abonmajskega niza, ki ga Stalno gledališče Fur-lanije Julijske krajine posveča tradicionalno ubranim predstavam. Drama prikazuje ljubezenski trikotnik, ki bi bil dokaj običajen, če bi si glavni junak ne izbral za življenjsko vodilo popolno neprizadeto ravno-dušnost, zaradi katere mirno prepusti ženi, da živi z ljubimcem, in le zaradi videza in družbenih konvencij vsak dan pride na polurni obisk. Nemirno ženo moževa ravnodušnost spravlja ob živce; da bi ga prizadela, napihne po svoje nepomemben nesporazum in moža prisili, da izzove na dvoboj spretnega sabljača. Mož se strinja, da je to njegova dolžnost, saj mora soprog braniti ženino čast. Ljubimec se v njegovem imenu dogovori za dvoboj z zelo težkimi pogoji in šele na dan dvoboja spozna, da se bo moral po protagonistovem tolmačenju vlog on sam udeležiti dvoboja, saj je prvi formalni mož, ljubimec pa dejanski. Dramaturg in režiserska sta tako iz scene in kostumov kot tudi iz same postavitve izključila vsakršno realističnost, da bi sporočilna nota slo- nela le na besedilu in na igralcih samih. Njun namen se ni popolnoma uresničil, saj v predstavi še kako prihaja do izraza »filozofska gostobesed-nost«, ki je je Antonio Gramsci očital drami v članku za časopis Avanti! (6. februarja 1919). Geppy Glejieses je prepričljiv kot hladni Leone Gala, ki skuša čustva brzdati z razumom, čeprav to gotovo ni njegova najboljša vloga. Ostali igralci so profesionalno dodelali svoje vloge, pa četudi ne s prepričanim navdušenjem; še najmanj se je v svojo vlogo vživela Marianella Bargilli kot nemirna protagonistova žena. Predstavo sta oblikovala še scenograf Graziano Gre-gori in kostumografka Carla Teti. Na premieri v četrtek, 8. januarja, so se gledalci različno odzvali: nekateri so odšli že med odmorom, drugi so ostali in na koncu le hladno zaploskali ali celo nič, tretji pa so nastopajoče večkrat spet priklicali pred zastor. (bov) Sanjam, da sem kot Robinson Crusoe Mestna občina Schwanenstadt v Gornji Avstriji že osmič razpisuje mednarodni literarni natečaj za najboljšo otroško in mladinsko knjigo Na krilih metulja in laboda. Tema letošnjega natečaja je Sanjam, da sem kot Robinson Crusoe. Avtorji lahko pošljejo dela v maternem jeziku, lahko pa so tudi dvo- ali večjezična. Natečaj je odprt do 18. junija. Mednarodni natečaj poteka od leta 1997, in sicer v sodelovanju s furlansko občino Borda-no, študijskim centrom za mladinsko literaturo Alberti v Trstu, s krožkom Athena v Belpassu in Cataniji, z občino Belpasso ter Univerzo v Salz-burgu. Z natečajem želijo pritegniti mlade in manj mlade ustvarjalce na literarnem in likovnem področju. Dela bo ocenjevala mednarodna žirija. Mestna občina Schwanenstadt bo v začetku julija na svoji spletni strani (www.schwanenstadt.at) objavila odločitev žirije s seznamom nagrajencev. Podelitev nagrad bo 18. septembra v Schwanenstadtu. Razpis je dostopen na spletni strani mestne občine Schwanenstadt, je sporočil Peter Fantur (p.fantur@aon.at), ki je obenem odgovoren za slovenske prispevke. (STA) Zbirka Grumovi nagrajenci z vrhunci slovenske dramatike V novembru je izšla prva, v decembru pa že druga knjiga iz zbirke Gru-movi nagrajenci. Dobrih 300 strani obsegajoče delo prinaša drami lanskoletnih nagrajenk, in sicer Konec atlasa Žanine Mirčevske ter 5.fan-tkov.si Simone Semenič. Zbirko Gru-movi nagrajenci 1979-2010 skupaj izdajata Prešernovo gledališče Kranj (PGK), kjer v okviru vsakoletnega Tedna slovenske drame tudi podelijo nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo, ter založba Zelolepo. Zamisel za zbirko se je porodila leta 2001, ko so začeli v gledališču prevajati nagrajene drame in jih izdajati v obliki brošur. Prvi dve knjigi sta izšli v nakladi 700 izvodov. Finančno breme je zaenkrat v celoti na plečih gledališča in založbe. V zbirki Grumovi nagrajenci bodo sicer predstavljeni vrhunci slovenske dramatike od leta 1979, ko so nagrado začeli podeljevati. Nagrajena dela so predstavljena v slovenščini in angleščini. Z zbirko želijo doseči, da bi se slovenska drama večkrat pojavila na tujih odrih. Knjige naj bi tako izhajale vsak mesec. V tretji knjigi, ki bo izšla že ta mesec, bodo tako predstavljeni Evald Flisar z dramo Nora Nora, Matjaž Briški s Križem in Matjaž Zupančič s Hodnikom. (STA) kultura - Za dosežke na literarnem in socialnem področju Že petintridesete nagrade družine Nonino Zmagovalci letošnje izvedbe so venezuelski zbor Manos blancas, znanstvenik Jean Jouzel, pisatelj Siegfried Lenz in psiholog Serge Moscovici Družina Nonino je v svetu sinonim za kakovostno žganje, a tudi za družbeni angažma. Že petintrideset let podeljujejo namreč na domačiji Nonino v furlanskem Ronchi di Per-cotto tudi istoimenske nagrade. Med prejem- Razpoznavni znak otroškega zbora iz Venezuele so bele rokavice (levo), dobitnik mednarodne nagrade Nonino pa je nemški pisatelj Siegfried Lenz niki so bili že uveljavljeni pisatelji, nobelov-ci, a tudi na primer skupina argentinskih mater z Majskega trga, ki so pozabi iztrgale številne »desaparecidose«, žrtve vojaške diktature. Ali planšarji (»malgari«) iz Karnije, ki skušajo v imenu ljubezni do gora zaščititi planinske vrednote in proizvode. Konec meseca bodo nagrade podelili že petintridesetič, zmagovalce pa so predstavili včeraj. Nagrado Nonino Risit d'Aur 2010 bo prejel venezuelski pevski zbor Manos blancas, ki v svoji sredi združuje otroke s takim in drugačnim hendikepom. Zbor deluje v sklopu posebnega vzgojnega programa, ki so ga v Venezueli uvedli leta 1975, da bi glasbi približali tudi otroke s posebnimi potrebami. Nagrado Nonino 2010 prejme ugledni francoski znanstvenik Jean Jouzel, aktivni zagovornik okolju prijaznih stilov življenja. Jouzel je vodil ekipo, ki je leta 1987 dokazala, da onesnaževanje spreminja temperaturo našega planeta (tako imenovani efekt tople grede). Mednarodno inačico nagrade prejme nemški pisatelj Siegfried Lenz, ki velja za eno vodilnih osebnosti povojne nemške kulturne scene. Je avtor številnih romanov, dramskih iger in esejev, prava uspešnica pa je bil njegov roman Deutschstunde (v italijanskem prevodu Lezio-ne di Tedesco, založba Neri Pozza). Socialni psiholog Serge Moscovici je letošnji prejemnik nagrade Nonino »učitelju na- šega časa«. Sin romunske judovske družine je leta 1947, razočaran nad komunistično upravno ureditvijo, pobegnil v Francijo. Danes je eno vodilnih imen evropske socialne psihologije: med svojimi številnimi raziskavami je posebno pozornost posvetil vlogi in vplivu raznih manjšin (v italijanščino je na primer preveden njegov esej Psicologia delle minoranze attive). (pd) Dnevnik Slovencev v Italiji Za vse, ki si želijo, da bi jim bil Primorski dnevnik še bližji. Vpis naročnin za leto 2010 je že v teku. Vsem, ki bi se radi naročili ali obnovili naročnino, sporočamo, da znaša letos znižana naročnina 210 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2010. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2010 - darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižana naročnina za leto 2010 se lahko plača do 31.1.2010: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 Banca di Cividale - Kmečka banka - sedež v Gorici Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Zadružna kraška banka DZP doo: št. računa: IT44V05040 št. računa: IT48 E 05484 št. računa: IT80 O 05484 št. računa: IT56 P 03018 št. računa: IT34 R 08532 št. računa: IT71 C 08928 02208 000001136670 12401 001570404860 02200 004570422289 02200 010570002197 64560 000000019102 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu rimorski dnevnik 1 4 Sreda, 13. januarja 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu goriška - Fotovoltaični paneli na zasebnih hišah, podjetjih in javnih poslopjih SV • I v v v pomočjo države narašča izkoriščanje sončne energije šepod gorica - EZTS Datum sej treh občin Namestili 172 novih naprav - Skupaj jih je 389 in letno proizvedejo 3,2 megavata elektrike vprašajem gorica - Istat Na območju goriške pokrajine so lani namestili 172 novih fotovoltaičnih naprav, ki skupno proizvajajo 1,4 megavate električne energije. Skupno je tako na Goriškem fotovoltaičnih naprav že 389 in letno proizvedejo 3,2 megavata energije. Podatke je posredoval državni zavod GSE -Gestore Servizi Energetici, ki promovira trajnostni razvoj s financiranjem nakupa in uresničitve naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije. V lanskem letu se je na območju Furlanije-Julijske krajine proizvodnja energije s fotovoltaičnimi napravami povečala za 67 odstotkov, saj so leta 2008 proizvedli 12,3 megavate energije, lani pa kar 20,6 megavatov. Seveda se je povečalo tudi število naprav, lani so jih v Fur-laniji-Julijski krajini našteli 2.885, leta 2008 pa 1.683. Porast števila fotovoltaičnih naprav se je sicer glede na leto 2008 nekoliko upočasnil, saj je pred dvema letoma presegal dvesto odstotkov. Večina novih naprav, ki so jih namestili v lanskem letu, se uvršča v razred z nizko produkcijsko zmogljivostjo. Na lestvici od 1 do 7 jih je največ iz razredov 1 in 2; v najvišji razred, v katerem proizvodnja presega 0,4 megavate, spada le ena fotovoltai-čna naprava, ki so jo lani uresničili ravno na območju goriške pokrajine. Da bi podjetja in gospodinjstva stopila na pot varčevanja z energijo in varovanja okolja, so na državni ravni sprožili akcijo »Conto energia«, s katero spodbujajo nakup in instalacijo fotovoltaičnih naprav. Na podlagi omenjene akcije država nudi prispevke na proizvedeno kilovatno uro električne energije za obdobje dvajsetih let, vsekakor pa naj bi se naložbe v fotovoltai-ko v celoti izplačale že po desetih-dvanaj-stih letih; pri izračunu stroškov in koristi je treba namreč upoštevati tudi prihranek, do katerega prihaja pri plačevanju računov za električno energijo, ki so seveda znatno nižji. Na poslopjih s strehami, ki so orientirane proti jugu in torej več časa izpostavljene sončnim žarkom, je prihranek lahko zelo velik, saj v marsikaterem primeru stavbe lahko postanejo energetsko povsem samozadostne. Za postavitev fotovoltaičnih naprav se je v zadnjih časih v goriški pokrajini odlo- Fotovoltaični paneli na strehi športnega centra Mirko Špacapan v Gorici čilo več podjetij, ustanov in javnih uprav. Oktobra lani je Katoliško tiskovno društvo postavilo panoje za izkoriščanje sončne energije na streho slovenskega športnega Mirko Špacapan na Drevoredu 20. septembra v Gorici. Fotovoltaična naprava bo v tem primeru krila okrog petdeset odstotkov električne energije, ki jo porabijo v telovadnici in v sosednjem Kulturnem centru Lojze Bratuž. Še več časa kot v športnem centru Mirko Špacapan bomo foto-voltaične panele našli na strehi podjetja Minerva, ki ima svoj sedež ob državni cesti št. 55 na območju sovodenjske občine. Pred poslopjem so namestili tudi števec, na katerem je mogoče prebrati količino proizvedene energije, hkrati pa tudi kolikšno je bilo znižanje izpustov CO2 v ozračje, saj ima fotovoltaična tehnologija pomembno vlogo tudi pri zmanjševanju zračnega onesnaževanja. Fotovoltaične naprave nameravajo namestiti tudi na javnih poslopjih v doberdobski občini, kjer bodo z njimi opremili županstvo, sprejemni center Gradina in stavbo otroškega vrtca v Doberdobu. (dr) Telefoni cenejši Poskok cen letalskih letov Ob koncu lanskega leta so se v Gorici cene fiksnih in mobilnih telefonskih aparatov znižale za več odstotkov. Upad njihovih cen izhaja iz novembrskih in decembrskih statističnih podatkov s področja življenjskih stroškov, ki jih mesečno preverja pristojna občinska komisija. Le-ta je bila ustanovljena na pobudo statističnega zavoda ISTAT in vsak mesec preverja cene različnih dobrin ali storitev, ki spadajo v italijansko potrošniško košarico. Novembrski podatki kažejo, da je cena fiksnih telefonskih aparatov padla za 2,3 odstotka, cena mobitelov pa za 2,1 odstotka. Rahlo je novembra upadla tudi cena storitev fiksne telefonije (-0,3 odstotka), za 0,1 odstotka pa se je povišala cena storitev mobilne telefonije. Le-ta je za isti odstotek ponovno upadla decembra, ko so se cene fiksnih telefonskih aparatov znižale za dodatnih 3,5 odstotka, cena mobitelov pa za dodatnih 1,6 odstotka. Decembra je za 2 odstotka upadla cena goriva za kurjavo, navadnega vina (-2,5 odstotka), perifernih enot računalnika (-7,2 odstotka), cvetic in rastlin (-5,4 odstotka), elektronskih igric (-3,4 odstotka), televizorjev (-2,6 odstotka), DVD-jev (-1,8, novembra pa se je cena zvišala za celih 15,9 odstotkov). Med cenami, ki so se decembra povišale, je komisija zabeležila cene cigaret (+2,4 odstotka), letalskih letov (med +24,5 in +5,8 odstotka), neosvinčenega bencina (+0,8 odstotka), kmečkih turizmov (+7,2 odstotka), piva ter alkoholnih in brezalkoholnih pijač v barih (+0,6 odstotka) in papirnatih robčkov (+7,1 odstotka). »Ne hitimo zato, da bomo prvi, a zato, da ne bomo izgubili nobenega vlaka za črpanje evropskih sredstev,« pravi odbornik goriške občine Guido G. Pettarin, ki bo jutri v Novi Gorici sodeloval na novinarski konferenci župana Mirka Brulca. Beseda bo tekla o Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS) na območju goriškega čez-mejnega somestja, predvsem pa bo jutri znano, če bodo občinski sveti Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe - kot načrtovano -istočasno zasedali 21. januarja, ko naj bi odobrili statut in konvencijo EZTS ter tako odprli uradno pot ustanavljanju medobčinske ustanove. Njen namen je poenotiti pravne okvire, ki so zaradi razlik med pravnimi sistemi ovira za čezmejno sodelovanje. Datum treh istočasnih zasedanj je še pod vprašajem, je včeraj povedal Pettarin, ki je v ponedeljek s tem seznanil načelnike svetniških skupin v goriškem občinskem svetu. »Čakamo na zeleno luč iz Ljubljane. Pri slovenski vladi namreč uvajajo nujne spremembe v uredbi Republike Slovenije o ustanavljanju EZTS, ki prevzema evropsko uredbo s tega področja. Računamo, da bo birokratski zaplet odpravljen in da bomo čim prej prišli do pričakovanega rezultata,« je pojasnil Pettarin: »V četrtek bo zapadel rok za vključitev točke o EZTS na dnevni red seje novogoriškega mestnega sveta, pri nas pa bo rok dan kasneje, v petek. Počakali bomo na odločitev Nove Gorice. Če bo pritrdilna, bomo še mi sklicali občinski svet. Zamuda bi seveda imela posledice. Ne moremo si je privoščiti, saj se že marca odpira omizje za evropsko programiranje na osi Italija-Sloveni-ja. Če nam ne bo uspelo izglasovati statuta in konvencije vjanuarju, naj bi zamujeno nadoknadili najkasneje v februarju.« Pettarin je tudi povedal, da je Federico Portelli, načelnik opozicijske Demokratske stranke, vložil vrsto amandmajev k statutu in konvenciji EZTS, ki jih sedaj s tehnične plati preverjajo občinski uradi, poslali pa so jih v vednost tudi v Novo Gorico in Šempeter. »Na sejo občinskega sveta bi radi prišli s soglasjem vseh političnih sil,« je še dodal Pettarin in potrdil, da od sedeža v Trgovskem domu ne odstopajo, če bo Nova Gorica vztrajala pri svojem predlogu. Na novogoriški občini so včeraj povedali, da se trudijo, da bi prišli pravočasno do spremembe uredbe, ki bo omogočila ustanavljanje EZTS, in da bodo aktivnosti v ta namen potekale do zadnjega. (ide) gorica - Smrt 75-letnika sprožila razmislek »Telepomoč« za reševanje stiske osamljenih občanov Smrt 75-letnega Sergia Pontre-molesija iz Ločnika, ki so ga našli mrtvega po enem mesecu, kar govori o njegovi osamljenosti, včeraj pa so se od njega v ločniški cerkvi ljudje množično poslovili, potiska v ospredje stisko osamljenih starejših občanov. Da bi jim lahko pomagali v primeru potrebe, slabosti ali nesreče na domu, je dežela vzpostavila sodelovanje s podjetjem Televita, ki med osamljenimi osebami deli aparate »telepomoči«. Z elektronskim sistemom lahko starejša oseba v primeru nenadne slabosti s pritiskom na gumb hitreje sproži reševalno akcijo, saj je vsak aparat povezan s telefonsko centralo domov za ostarele ali bolnišnice. Obenem aparat v primeru električnega mrka oddaja še avtonomen vir luči, ki osebi lahko olajša orientacijo. Iz zdravstvenega podjetja sporočajo, da ima goriška pokrajina 136.491 prebivalcev, med katerimi je oseb na 65. letom starosti 30.764, nad 80. le- tom starosti pa 7.857. Na podlagi konvencije z deželo in zdravstvenim podjetjem je družba Televita na območju goriške pokrajine med starejšimi občani razdelila 406 aparatov »telepo-moči«. Skupno je na deželni ravni napravo dobilo 3.536 starejših oseb, iz družbe Televita pa vsekakor pojasnjujejo, da se na Goriškem »telepo-moč« še ni uveljavila kot v ostalih pokrajinah, kjer so prejeli veliko več prošenj za dobavo aparata. Kakorkoli, lani so v goriški pokrajini z aparati za »telepomoč« zagotovili zdravniško oskrbo na domu 482 starejšim občanom, ki večinoma bolehajo za razne bolezni in živijo sami. 88 odstotkov uporabnikov aparatov za »telepomoč« je bilo lani ženskega spola, samo 12 odstotkov pa moškega. 87 odstotkov uporabnikov je živelo samih, ostalih 13 odstotkov pa z zakoncem, ki je bil v večini primerov ravno tako že precej v letih. Podjetje Televita je lani iz goriške pokrajine prejelo okrog 3.000 klicev starejših oseb v težavah, od katerih jih je bilo 182 vezanih na razne nesreče in slabosti. Padcev je bilo 53, od katerih se jih je 46 zaključilo brez hospitali-zacije ponesrečencev, ki so jim pomagali neposredno na domu. Zaradi slabosti so nudili pomoč 46 osebam, od katerih so jih prepeljali v bolnišnico 19. Po drugi strani je številko podjetja Te-levita zavrtelo tudi 21 oseb, ki so se znašle v duševni stiski, v glavnem zaradi osamljenosti. Iz zdravstvenega podjetja pojasnjujejo, da za »telepomoč« lahko zaprosijo vsi starejši občani. Zdravstveno podjetje pa bo to uslugo brezplačno delilo le tistim, ki zadoščajo predvidenim pogojem in imajo nizke dohodke. Več informacij in obrazce za vložitev prošenj za »telepomoč« je mogoče dobiti na spletni strani www.ass2.sanitaria.fvg.it ali na telefonskih številkah 0481-594620 (za Gorico in okolico) in 0481-487516 (za Tržič in okolico). gorica - Podatki z občine Italijansko državljanstvo lani dobilo 63 tujcev Med tujimi državljani, ki so zaprisegli, je največ Bosancev V letu 2009 je v goriški občini zaprosilo in dobilo italijansko državljanstvo 63 tujih državljanov. Med njimi je največ žensk, ki so se poročile z Italijani, tudi število moških pa se je v primerjavi z letom 2008 močno povišalo. V lanskem letu je zvestobo italijanski ustavi zapriseglo 35 žensk in 28 moških, v letu 2008 pa 31 žensk in 12 moških. Tako lani kot predlanskim so bile najbolj zastopane države bivše Jugoslavije. V letu 2009 je italijansko državljanstvo v Gorici dobilo devet bosanskih državljank, ob katerih so še štiri Hrvatice, štiri srbske državljanke, tri Albanke, dve Slovenki, dve Ukrajinki, dve Kubanki, dve Argentinki, dve Brazilki, ena Poljakinja, ena državljanka Makedonije, ena Filipinka, ena švicarska državljanka in ena državljanka Toga. Med moškimi so bili najbolj zastopani bosanski državljani, ki jih je bilo petnajst, sledijo pa Hrvatje (5), Srbi (3), dva Slovenca, Albanec, Črnogorec in državljan Gane. »Mnogi izmed tistih, ki so zapri- segli in postali italijanski državljani, prihajajo iz držav bivše Jugoslavije. Med vojno so zbežali najprej moški, ki so pri nas našli zaposlitev predvsem kot šoferji, nato pa so se jim pridružile še žene oz. partnerice,« je povedal občinski odbornik Sergio Cosma in nadaljeval: »Iz podatkov je razvidno, da so v večini primerov zaprisegle ženske, ki so se poročile z Italijani, nekateri drugi pa zaprosijo za državljanstvo zato, da bi lahko dobili osebno izkaznico. Tako lahko mirno krožijo po Evropi, ob tem pa ni potrebno, da se zaradi obnavljanja dokumentov vsakih šest mesecev vračajo v rojstno državo.« Odbornik Cosma je podčrtal, da so tujci, ki dobijo italijansko državljanstvo, zelo dobro integrirani v goriško družbo ter da so hvaležni državi, ki jih je sprejela in jim omogočila novo življenje. Upravitelj pa obenem ocenjuje, da bi morala nova zakonodaja o pridobivanju državljanstva predvidevati tudi preverjanje znanja italijanskega jezika in zgodovine. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 13 . januarja 2010 1 "J vrh - Tradicionalno novoletno srečanje Kraških krtov Para jim kaže pot v kraško podzemlje Odkopali so tri odprtine in segli do desetih metrov globine Kraški krti med odkopavanjem odprtine, iz katere je uhajala para (levo); prvi spust v globino (spodaj) foto kraški krti ceglo - Dobil lažje opekline Ogenj polil z alkoholom in na domu zanetil požar V Gradišču gorelo iz dimnika dvonadstropne hiše Sredi noči se je na svojem domu zadrževal z video igricami, brezskrbno početje pa je prekinil požar, ki ga je nehote zanetil. Dogodek, ki k sreči ni imel hujših posledic, se je pripetil v noči med ponedeljkom in torkom na Plešivem, v zaselku Ceglo, kjer so zaradi požara v stanovanju posredovali goriški gasilci in ka-rabinjerji poveljstva v Gradišču. Protagonist nesreče na domu je bil mladenič, ki naj bi v dnevni sobi igral video igrice na igralni konzoli. Ker ga je zeblo, je z vnetljivo tekočino, najverjetneje z alkoholom, polil ogenj v pečici na les. Pri tem se je dvignil nenaden plamen, ki je zajel tudi naslanjač, fantu pa ga ni uspelo pogasiti. Na pomoč je priskočil oče, ki je sprožil alarm, sina, ki si je lažje opekel roke in obraz, pa je z osebnim avtomobilom odpeljal v goriško splošno bolnišnico. Na fantu so ugotovili le površne opekline, okreval pa naj bi v desetih dneh. Gasilci, ki so klic s Plešivega prejeli ob 2.54, so se nemudoma pripeljali v Ceglo. Ogenj v dnevni sobi, kjer je gorel fotelj, so pogasili brez velikih težav, saj so se že ob 4. uri z vozilom vrnili na poveljstvo v Ulici Paolo Diacono v Gorici. Na kraju so posegli tudi karabinjerji. Do požara je včeraj okrog 9.30 prišlo tudi v Gradišču, kjer pa je zgorel dimnik. »Kolega, ki je čisto naključno peljal mimo, je opazil, da je gorelo iz dimnika dvonadstropne hiše v Ulici Roma,« so Poseg goriških gasilcev bumbaca povedali na goriškem poveljstvu gasilcev. Ob 10.30 je bil ogenj že pogašen, so pojasnili. »Vzrok takšnih požarov je po navadi pomanjkljivo čiščenje in vzdrževanje dimnikov. Taki primeri so pri nas pogosti, drugje, kjer je redno vzdrževanje obvezno, pa jih je manj,« so še povedali gasilci, ki pozivajo ljudi k previdnosti, k rednim kontrolam grelnih naprav in čiščenju dimnikov. Kraški krti so lani opazili, da se je iz treh manjših odprtin med Vrhom in Poljanami dvigala para. Lokacije so evidentirali in se k njim vrnili prejšnjo nedeljo v okviru prazničnega srečanja, s katerim tradicionalno začenjajo novo jamarsko leto. Pri koči na Vrhu se je zbralo okrog osemdeset jamarjev, ki so prišli iz Slovenije, Avstrije in Italije. Vabilu krtov so se odzvali tudi jamarji Grmade iz Mavhinj in Kraški leopardi iz Renč, ki so se skupaj z ostalimi udeleženci srečanja v dopoldanskih urah odpravili na raziskovanje podzemlja. Jamarji so se lotili kopanja zemlje iz zasutih odprtin; v eni izmed treh odprtin so prišli do desetih metrov globine in opazili več apnenčastih tvorb, tako da se po mnenju jamarjev v podzemlju skriva globoka jama. Podobno naj bi veljalo tudi za ostali dve odprtini, zato pa so bili jamarji s prvo letošnjo akcijo povsem zadovoljni. Medtem ko so tri skupine jamarjev z odkopavanjem ilovice iskale nove jame, se je del udeležencev prazničnega srečanja odpravil v podzemlje. V spremstvu Kraških krtov so si ogledali Kraljico Krasa in jamo Alex, ki sta obiskovalce navdušili s svojimi kapniki in globino. Kraljico Krasa so Kraški krti odkrili leta 1972, njen vhod so zatem uredili, tako da je jama dostopna vsem. Vanjo pogosto spremljajo obiskovalce, večkrat pa so si jo ogledale tudi skupine šolarjev, ki so tako na lastne oči spoznali kraško podzemlje. Jamo Alex je po drugi strani odkril Alex Visintin leta 2005 pri Breži-čih, polna pa je kapnikov in drugih apnenčastih tvorb. Nedeljskemu iskanju in ogledu jam je sledilo kosilo; med njim so jamarji nazdravili novemu letu, za katerega upajo, da bo prineslo veliko novih jamarskih odkritij. Sledila je družabnost, med katero je prisotne pozdravil predsednik Kraških krtov Edi Gergolet. Podobno jamarsko srečanje bo potekalo 30. in 31. januarja v Sežani, udeležila pa se ga bo tudi delegacija Kraških krtov, ki bodo sodelovali pri iskanju novih jam na sežanskem Krasu. Do takrat bodo Kraški krti nadaljevali z odkopava-njem treh odprtin, s čemer so se lotili prejšnjo nedeljo. Seveda bo delo potekalo z upanjem, da se pod odprtinami skriva nova Kraljica Krasa. (dr) gorica - Razstava v centru Bratuž Izkušnja taborišča prebujala umetniško žilico Nande Vidmar: Ležeči interniranec ob ograji, Gonars 1942 V Kulturnem centru Lojze Bratuž bodo jutri, 14. januarja, ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Fašizem in Slovenci - Izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane, predstavila pa jo bosta Iztok Durjava in Jože Dežman; na večeru bo nastopil mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Na ogled bodo postavili izbor likovnih del, fotografij in življenjskih zgodb, ki ilustrirajo slovensko-italijanska razmerja v času fašizma in njihove odmeve. Mnoga likovna dela in muzealije so razstavljene prvič oz. po več desetletjih. Pomemben del razstave sta dve zbirki podatkov o žrtvah fašizma; Nataša Nemec iz Goriškega muzeja je zbrala prvi osnutek popisa vojakov slovenskega rodu, ki so izgubili življenje kot mobiliziranci v italijansko vojsko od 10. junija 1940 do 8. septembra 1943. Razstavljena bodo likovna dela, ki so nastala v taboriščih Gonarsu, Renicciju, Pa-dovi, Monigu in Viscu. Tu so akademsko izobraženi umetniki in anonimni likovniki v pregnanstvu ustvarjali in nam zapustili dela, ki pričajo o življenju in trpljenju v taborišču. Interniranci so beležili vtise taboriščnega vsakdana in svoj pogled na ta grozljivi čas. Umetniki, katerim je skupna ta izkušnja, so bili med drugim Nikolaj Pir-nat, Drago in Nande Vidmar, Vito Glo-bočnik, Stane Kumar in Vlado Lamut, v pregnanstvu v italijanskih mestih Cassoli in Corropoli pa je ustvarjal tudi slikar Ljubo Ravnikar. Vojna je zaznamovala tudi delo drugih slovenskih umetnikov. Ivan Čar-go, eden najvidnejših slovenskih avantgardistov, ki je nekoč celo iskal stik z italijanskimi futuristi in z njimi sodeloval, se je znašel v več italijanskih zaporih, kar skozi okoli deset taborišč pa je šel slikar Ivan Miklavc. Ravno izkušnja taborišča je v nekaterih prebudila umetniško žilico. To je mogoče pojasniti tudi s tem, da je bilo umetniško ustvarjanje eden izmed načinov, na katere so lahko interniranci izrazili svoja burna čustva, ki jih je v njih prebudilo izkustvo vojne. Med samouki, ki so ustvarjali v taboriščih, so bili Slavko Balentin, Franc Bošt-jančič, Otmar Drelse, Janez Garbajs, Saša Kump, Janez Lajevec, Jakob Savinšek, Jože Dular, Rajko Šubic, France Smole, Marjan Tršar. Nekateri likovniki so v taborišču v Gonarsu celo prirejali razstave, poleti 1942 pa je pod vodstvom starejših likovnikov delovala slikarska šola. Likovni zapisi iz italijanskih taborišč, četudi izrazito subjektivni, so danes dragoceni zgodovinski dokumenti. Drugače kot v primeru nemških taborišč namreč skoraj ne obstajajo dokumentarni posnetki dogajanja v italijanskih taboriščih. Italijani so po kapitulaciji hitro odstranili taborišča in tako izbrisali materialne dokaze o njihovem obstoju. gorica - V domu Franca Močnika Mladi gledališčniki pripeljali med otroke Snežno kraljico Snežna kraljica in publika foto l. k. Lepo število otrok in njihovih staršev se je v nedeljo, po jutranji maši pri sv. Ivanu, kjer se zbirajo slovenski verniki iz Gorice, udeležilo otroške igrice Snežna kraljica. V bližnjem domu Franca Močnika jo je uprizorila gledališka skupina Radijskega odra iz Trsta v režiji Lučke Susič. V veselje malčkov je tako zaživela Andersenova pravljica o zvesti deklici Gerdi, ki se je sama pogumno odpravila v širni svet, da bi prijateljčka Kaya iztrgala Snežni kraljici, ki ga je ugrabila in odpeljala v svoj grad na daljni sever. Gerdine tople solze so stopile njegovo ledeno srce in ga rešile. Srečanje z gledališko skupino, ki jo sestavljajo mlajši in starejši igralci, je v prvi polovici januarja postalo za obiskovalce dušnopastirskega središča goriških Slovencev že prijetna tradicija, ki je tudi tokrat povsem uspela. Nastopajoči so namreč navdušili goriške otroke, ki so se nato s svojimi družinami in gosti zadržali v župnijskih prostorih na krajši družabnosti. 1 6 Sreda, 13. januarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / kromberk - 30-letni Šempetrc utrpel hude poškodbe glave Brutalno so ga pretepli, mladenič v umetni komi Leta 2005 podoben tragični dogodek v kulturnem centru Mostovna Zaradi hudih poškodb glave je še vedno v umetni komi. 30-letni Šempetrc, ki so ga našli pretepenega in nezavestnega v soboto okrog 5. uri zjutraj pred lokalom Square v Kromberku pri Novi Gorici, se zdravi v šempetrski bolnišnici. »Utrpel je poškodbo glave, se pravi mo-žganovine. Po pogovoru z dežurnim zdravnikom, ki sem ga opravil pred kakšno uro, se stanje delno izboljšuje, je pa še vedno resno; zaradi tega je pacient še vedno v umetni komi, ki služi pravzaprav tudi zdravljenju teh poškodb,« je včeraj zgodaj popoldne povedal direktor šempetrske bolnišnice Silvan Saksida. Hude poškodbe, ki jih je utrpel moški iz Šempetra pri Gorici, so po vsej verjetnosti posledice pretepa oz. udarcev v glavo. To dokazuje tudi narava samih poškodb, tako da je primer zelo podoben tistemu izpred nekaj let na Mostovni. V noči na 16. januar leta 2005 je namreč takrat 17-letnega Novogoriča-na Zorana Jankoviča nekdo večkrat tako hudo udaril v glavo, da je nekoč perspektiven nogometaš štiri leta vegetiral na oddelku za invalidno mladino v Stari Gori, naposled pa je lani pri 21. letih umrl. Tudi Jankoviča so v jutranjih urah našli nezavestnega v toaletnih prostorih kulturnega centra Mostovna. Domnevnega napadalca, 29-letnega Elvira Šabiča iz Izole, so kriminalisti odkrili šele po treh letih. Kot je včeraj povedal sekretar okrožnega sodišča v Novi Gorici, Sa- V lokalu Square ponujajo vinski in aperitiv bar ter restavracijo; za mlade je najbolj zanimiva »after dinner« ponudba z glasbo do jutranjih ur foto n.n. mo Turel, gre sojenje v omenjeni zadevi h koncu, saj je za petek razpisana obravnava, ki bi lahko bila tudi zadnja. To je sicer v veliki meri odvisno od strank, saj se lahko zaradi predlogov, ki jih v naprej ni mogoče predvideti, zgodi še en narok. Glede primera v Squaru je Turel povedal, da je bil o pretepu obveščen preiskovalni sodnik. Zaradi okoliščin dogodka in hudih poškodb, ki jih je utrpel Šempetrc, bi kriminalistična preiskava lahko potekala tudi v smeri storitve kaznivega dejanja poskusa umora. Policisti pred lokalom oz. v lokalu Square doslej še niso posredovali. Mogoče so eno intervencijo opravili decembra, toda očitno ni šlo za nič hujšega, saj dogodek jim ni ostal v spominu. Square je predvsem ob vikendih med mladimi trenutno eden najbolje obiskanih tovrstnih lokalov v Novi Gorici oz. bližnji okolici. Kot je zapisano na reklamni tabli pred vhodom v lokal, ponuja Square obiskovalcem aperitiv bar, restavracijo in vinski bar, za mlade pa je najbolj zanimiva »after dinner« ponudba z glasbo, plesom in zabavo do zgodnjih jutranjih ur. Okoliščin sobotnega tragičnega dogodka včeraj na telefonski številki lokala Square ni bilo mogoče preveriti, saj ni nihče odgovarjal na klice. Tudi v samem lokalu ni bilo podnevi nikogar, saj se po urniku njegova vrata odprejo šele ob 19. uri. Nace Novak nova gorica - Izšlo Izvestje ZRC SAZU Spodbuda k ohranjanju kulturne dediščine Na novogoriški raziskovalni postaji Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so predstavili šesto številko Izvestij, letnega poročila o delu no-vogoriške izpostave,v kateri je predstavljena dejavnost raziskovalne postaje v minulem letu. Kot je povedal Branko Marušič, vodja novogoriške izpostave, prinašajo Izvestje 2009 tudi pet prispevkov sodelavcev in sodelavk inštituta, ki so posvečeni predvsem ohranjanju kulturne dediščine. Najgloblje v preteklost, in sicer v 16. stoletje, je segla obravnava karnijskega zgodovinopisja v novoveškem obdobju zgodovinarke in italijanistke Neve Makuc. Etnologinja in kulturna antropologinja Špela Ledinek Lozej je prispevala tekst z naslovom »Oris stanovanjske arhitekture v Vipavski dolini v prelomu 19. v 20. stoletje. Arhitekturno dediščino v širšem smislu, vštevši tudi sakralno arhitekturo, javne zgradbe in spomenike, je skupaj z ostalimi elementi nepremične dediščine, oblikovano naravo in kulturno krajino kot znamenje narodne in politične identitete ob sloven-sko-italijanski meji v 20. stoletju obravnaval vodja no-vogoriške raziskovalne postaje Branko Marušič. Kulturna antropologinja in etnologinja Vesna Mia Ipa-vec je raziskovala marginalizacijo stroke v družbi na Branko Marušič bumbaca primeru popotresnega dogajanja v Breginju, etnolo-ginja in zgodovinarka Jasna Fakin Bajec, ki je Izvest-je tehnično uredila, pa je pod drobnogled vzela Kraški regijski park kot realnost ali utopijo. Zadnji po vrsti je prispevek slovenistke Danile Zuljan Kumar, ki v svojem besedilu z naslovom skrite jezikovne interference preučuje kalke v jezikovno mešanem italijansko-slovenskem okolju. V zaključku šeste izdaje Izvestij je poleg personalne sestave navedena še bibliografija sodelavcev ter poročilo o študijskem izpopolnjevanju sodelavk, znanstvenih predavanjih, referatih in predstavitvah in pedagoškem delu, vezanem predvsem na Fakulteto za humanistiko Univerze v Novi Gorici. (nn) vrtojba - Vabijo nove člane Tehnološki park spet na zeleni veji Dobrodošli tudi »inovatorji« z druge strani meje Primorski tehnološki park (PTP), ki je v lanskem letu sprejel 34 novih članov, kar je rekord v desetih letih poslovanja parka, je v začetku januarja objavil nov razpis za nabor članov. Prvi rok za oddajo prijave je 4. februar 2010, skozi leto pa bosta sledila še dva roka, in sicer 1. junija in 1. decembra. Kot je včeraj povedal direktor PTP, Stojan Ščuka, so v parku odprti tudi za partnerje z druge strani meje, saj delujejo v okviru parka trenutno tri podjetja, v katerih so partnerji tudi iz Italije, pogoj za članstvo in sodelovanje pa so inovativne podjetniške ideje. PTP je v desetih letih obstoja pri razvoju pomagal 67 podjetjem s celotne Primorske. Samo v lanskem letu je bilo na novoustanovljenih 17 visoko tehnoloških in tržno perspektivnih podjetij ter ustvarjenih 49 novih visokokvalificiranih delovnih mest predvsem s področij računalništva in informatike, elektronike, strojništva in ekonomije. Člani so pridobili več kot 270 tisoč evrov nepovratnih sredstev za zagon novih podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih ter dodatnih 300 tisoč evrov nepovratnih sredstev iz drugih razpisov za razvoj. Direktor PTP je navedel, da je v PTP trenutno 42 podjetij, rednih članov parka, ki razvijajo več kot 30 novih izdelkov in storitev. Kot pomembno je izpostavil dejstvo, da večina članov sodeluje z institucijami znanja, in sicer predvsem z univerzama v Ljubljani in Novi Gorici ter Inštitutom Jožef Štefan, nekateri člani pa tudi z univerzami in fakultetami v Nemčiji, Italiji, Franciji, Srbiji in na Danskem. 42 rednih članov PTP trenutno vzdržuje skupaj 97 visokokvalificiranih delovnih mest, ki jih zasedajo strokovnjaki različnih profilov, v letu 2010 pa načrtujejo od 40 do 50 novih delovnih mest, pri čemer bodo iskali zlasti inženirje računalništva, informatike in strojništva ter doktorje znanosti. Med razlogi za rekordno članstvo v minulem letu, ko so izvedli dva nabora novih članov, je omenil vse večjo prepoznavnost PTP, pa tudi posledice gospodarske krize, in sicer v tem smislu, da so se študentje višjih letnikov zaradi pomanjkanja povpraševanja po delovnih mestih odločali za samozaposlitev, za samozaposlitev pa se je zaradi negotovosti v podjetjih odločilo tudi precej zaposlenih. V zvezi s poslovanjem samega parka, ki je bil kar nekaj časa v rdečih številkah, je Ščuka povedal, da je izguba leta 2008 znašala 143.000 evrov, lansko leto pa so zaključili z minimalnim dobičkom. Razlog za to je predvsem vse boljša, zdaj že 90-odstotna zasedenost prostorov v stavbi tehnološkega parka na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba. (nn) Parkirnine preko SMS-jev Goriška občina je začela z nadomeščanjem pokvarjenih parkomatov v mestnem središču. »Nabavili smo dvanajst naprav za plačevanje parkirnin. Gre za naprave nove generacije, ki zmanjšujejo možnost vandalskih akcij,« pravi podžupan Fabio Gentile in dodaja, da so večji del nedelujočih avtomatov pokvarili vandali s petardami. Gentile poziva občane, ki ne uporabljajo svojih naprav za brezgotovinsko plačevanje Europark, da jih vrnejo občini, in napoveduje, da namerava uprava uvesti sistem Telepark, ki omogoča plačevanje parkirnin preko SMS-jev. Velikanka v ladjedelnici V tržiški ladjedelnici so namestili prvi blok ogrodja nove ladje za križarjenje Carnival Magic, ki jo Fincantieri gradi za družbo Carnival Cruise Lines. Šlo bo za pravo velikanko, težko 130.000 ton, dolgo 306 metrov, široko 42 metrov in visoko 64 metrov. Carnival Magic bo ob že zgrajeni Carnival Dream največja tovrstna ladja, ki bo nastala v italijanskih ladjedelnicah. Na njej bo 1.845 kabin za preko pet tisoč potnikov, od tega 1.400 članov posadke. UDC: posvet o zdravstvu Stranka UDC prireja danes ob 18. uri v vi-noteki Serenissima v Gradišču posvet o javnem zdravstvu. Prvi bo govoril Edoardo Sasco iz deželne svetniške skupine UDC, sledili bodo deželni odbornik Roberto Molinaro ter strankina referenta za zdravstvo in etična vprašanja Giovanni Barilla-ri in Gianluigi Gigli. Zaključke bo potegnil odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic. Spet krožek Legambiente V Gorici ponovno ustanavljajo krožek naravovarstvene organizacije Legambiente. Javnosti bodo njegovo delovanje in organe predstavili v petek z začetkom ob 18. uri v Pokrajinskih muzejih v graj -skem naselju v Gorici. »Gran Torino« v Doberdobu Modra's galerija društva Jezero iz Doberdoba prireja drevi ob 20.30 predvajanje filma »Gran Torino« (2008). Film, v režiji Clinta Eastwooda, pripoveduje zgodbo o veteranu korejske vojne Wal-tu, ki se sooča s številnimi osebnimi predsodki proti priseljencem. Rimska nagrada za Sivilottija V gledališču Verdi v Gorici bo jutri ob 20.45 baletni poklon ruskemu plesalcu Rudolfu Nureyevu z naslovom »Voglio essere libero« (Želim biti svoboden), ki so ga krstno uprizorili na lanskem Mit-telfestu v Čedadu. Za glasbo v tej predstavi je furlanski dirigent in skladatelj Val-ter Sivilotti pred nedavnim prejel v Rimu nagrado »Anita Bucchi 2009« za najboljšo glasbeno spremljavo v letu 2009. Sivilotti sodi med najbolj vidne glasbenike v deželi FJK in je angažiran tudi v Gorici, med drugim je »duša« projekta »Can-zoni di confine - Pesmi ob meji«. (ik) gorica - Ovrednotenje grajskega naselja Po drevoredu D'Annunzio na vrsti obnova Trga Seghizzi Na tehničnih uradih včeraj izbrali načrtovalce - Dražbo zmagala naveza Di Dato in Meninno Začasna naveza načrtovalcev Di Dato & Meninno je zmagala javno dražbo za določitev načrtovalca, ki bo izdelal preliminarni, dokončni in izvršni projekt za obnovo Trga Seghizzi v goriškem grajskem naselju. Na licitacijo se je prijavilo šest podjetij, med katerimi so le štiri prešla v drugo fazo. Med temi je pristojna komisija goriške občine včeraj izbrala navezo Di Dato & Me-ninno, ki naj bi za izdelavo načrtov, ki jih bo morala uprava odobriti, potrebovala približno štiri mesece. Dotrajan Trg Seghizzi ob grajski cerkvici Sv. Duha ter okolico gradu bodo ovrednotili s sredstvi, ki jih je dežela Furlanija-Julijska krajina dodelila goriški občini v okviru medobčinske naveze ASTER z občino Sovodnje. Obnova trga Seghizzi, ki je bil do leta 2008 zasebna last (občini je zemljišče odstopil Livio Muz-zonigro), bo drugi korak v smeri ovrednotenja goriškega grajskega naselja. Z deželnim denarjem bodo namreč najprej obnovili drevored D'Annunzio (le-ta naj bi stekla še letos), v doglednem času pa bi lahko že prišlo do dodelitve del za obnovo Trga Seghizzi. Dela, ki bodo okolici gradu ponovno vtisnila podobo iz 30. let prejšnjega stoletja, bodo skupno znašala 1.360.000 evrov. Predvideno je predvsem pretlako-vanje prevoznih in neprevoznih delov, uporabljeni pa bodo porfir, kraški kamen in rečno kamenje. Trg Seghizzi v grajskem naselju bumbaca GORIŠKI PROSTOR Sreda, 13 . januarja 2010 1 "J / ronke - Občina Slovenski šolski center na spisku javnih del Ronška občina bo letos vložila v javna dela preko devet milijonov evrov. Več projektov bodo začeli uresničevati na področju šolskih poslopij, pri čemer je med najpomembnejšimi gradnja slovenskega šolskega centra v Ulici Capitello v Romjanu. Za uresničitev tega projekta bo občina zagotovila 1.867.000 evrov, po drugi strani pa bo vložila 2.600.000 evrov v gradnjo novega otroškega vrtca v Ulici Campi. Za prenovitveni poseg na osnovni šoli Vittorino da Feltre bo šlo 225.000, za obnovo poslopja nižje srednje šole Leonardoa da Vinci pa 400.000 evrov. Letos naj bi se začela tudi širitev sedeža občinskih služb v Ulici Roma, za kar bo potreben en milijon evrov, in obnova poslopja v občinski lasti v Ulici Duca d'Aosta, v katerem bodo uredili nov sedež konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine; poseg bo vreden 890.000 evrov. Obnovi športne palače bo dalje šlo 600.000 evrov, za nove drogove za javno razsvetljavo na štadionu Alfredo Lucca pa 124.000 evrov. Pred koncem meseca bodo po besedah občinskega odbornika za javna dela Livia Vecchie-ta ponovno odprli vrata športne palače Filiput, kjer so prenovitvena dela trajal sedem mesecev, na njihov začetek pa so čakali več let. gorica - V Kulturnem domu predstavili program gledališkega festivala Komigo Šest predstav in darilo Prva komedija Ženske&moški.com bo uprizorjena 18. aprila - Doslej prodanih že preko dvesto abonmajev »Vzemi si čas za smeh, ki je glasba duše!« To naj bi bil moto letošnjega festivala komičnih gledaliških predstav Komigo, ki so ga včeraj predstavili v goriškem Kulturnem domu. Festival Komigo letos prirejajo že sedmič, tako da postaja že prava tradicija v gledališki ponudbi na Goriškem. Kot je že v ustaljeni navadi, bo tudi tokratni program odrskih postavitev vseboval predstave v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku. Prireditelja festivala sta Kulturni dom in kulturna zadruga Igor Komel (levo) in Boris Budal bumbaca Maja, k sodelovanju sta pristopila še Zveza slovenskih kulturnih društev in ustanova Terzo teatro iz Gorice, medtem ko so partnerji na slovenski strani meje Studio Anima iz Ljubljane, Špa-steater iz Mengša in Kulturni dom iz Nove Gorice. Pokroviteljstvo nad pobudo so zagotovili dežela FJK, goriška občina in pokrajina ter SKGZ. Ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel je v uvodnem delu včerajšnje predstavitve festivala poudaril, da javne ustanove nepremišljeno režejo pri- spevke ravno kulturnim pobudam, ki predstavljajo osnovo sleherne civilizirane in napredne družbe. Nezadostnim denarnim sredstvom navkljub, je nadaljeval Komel, je prav, da kulturni delavci in ustanove dajo močan impulz javnosti, ki naj se odzove z glasnim pozivom, da kultura ne sme zamreti in da mora še naprej ostati sredstvo, ki oplemeniti naša življenja in naše poglede na svet. Komel je ugotavljal, da ljudje radi imajo komične zvrsti teatra in da je ravno Kulturni dom tista gledališka hiša, ki postaja središče šaljivih odrskih del. Poleg festivala Komigo v Kulturnem domu redno uprizarjajo predstave v furlanskem in italijanskem jeziku. Komel je tudi iznesel zamisel, da bi za prihodnje izvedbe kazalo izkoristiti evropska sredstva iz programa Interreg, saj gre tudi v tem primeru za obmejno in mednarodno sodelovanje. Na koncu svojega posega je ravnatelj doma povedal, da si je do zdaj preskrbelo abonma že preko 200 abonentov, kar je nadvse spodbuden podatek. Prav iztržek od abonmajev ostaja glavni, če že ne edini vir financiranja festivala Ko-migo. S predstavniki gledališča Terzo Teatro pa se je Kulturni dom dogovoril, da si bodo poleg šestih predstav na programu Komigo, abonenti lahko kot darilo ogledali še komično predstavo goriškega amaterskega gledališ- Predstave, ki se bodo zvrstile v naslednjih mesecih, je predstavil sodelavec goriškega kulturnega hrama Boris Budal. Prva predstava bo na sporedu že v ponedeljek 18. januarja ob 20.30 uri. Gorico bo takrat obiskal Špas Teater iz Mengša z zadnjim delom trilogije Ženske&moški.com. V torek, 2. februarja, bo na vrsti predstava, ki govori o manj znanih aspektih Prešerna. V tretji predstavi bodo na račun prišli ljubitelji furlanskega teatra. Kabaretna igra »Scaravente doi tais« bo na sporedu v ponedeljek 15. marca. Gleda-liščniki iz Ljubljane bodo oblikovali odrsko delo »Čefurji raus«, ki je predvideno za ponedeljek 29. marca. Predzadnja predstava letošnjega festivala bo muzikal »Mamma mia«, ki ga bo 16. aprila uprizorila gledališka skupina »Estravagario Teatro« iz Verone. Niz predstav bo zaključila igra »Optimist« v izvedbi Špas Teatra, ki bo razveselila goriško publiko v torek 11. maja. Nizu šestih predstav bo dodana še igra »Il matrimonio puo attendere - Poroka naj počaka« goriškega gledališča Terzo Teatro. Za nabavo abonmaja in za podrobnejše informacije o predstavah letošnjega festivala se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288). (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. ~M Gledališče CTA (»Centro Teatro Animazione e Figure«) iz Gorice prireja v sklopu niza Zimski popoldnevi v sodelovanju s knjigarno LEG srečanja z naslovom Zimske zgodbe: v soboto, 16. januarja, ob 16.30 v prostorih knjigarne na Korzu Verdi 67 v Gorici bo na programu »Il gigante egoista« Oscarja Wildeja. Vstop je prost, potrebna pa je predhodna najava na tel. 0481537280 (urad CTA v Ul. Cappuccini 19/2 v Gorici); informacije na www.ctagorizia.it. NIZ VESELOIGER ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH: v nedeljo, 17. januarja, ob 17. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastop Kulturno umetniškega društva - igralske skupine Drežnica z igro Darija Foja Še tat ne more pošteno krasti. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v četrtek, 14. januarja, ob 20.45 baletni večer z naslovom »Voglio essere libero«; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v petek, 15. januarja, ob 21. uri gledališka predstava Luigija Pirandella »Vestire gli ignudi«, igrata Vanessa Gravina in Luigi Diberti; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 14. januarja, ob 20.45 koncert violinistke Patricie Kopatc-hinskaja in pianista Fazila Saya; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.10 -22.00 »Io, loro e Lara«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 »Il riccio«; 21.30 »Sherlock Holmes«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Soul Kitchen«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »Io, loro e Lara«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il ric-cio«. Dvorana 3: 18.00 - 20.20 - 22.10 »Il mondo dei replicanti«. Dvorana 4: 18.00 »Hachiko - A dog's story«; 20.20 - 22.15 »Brothers«. Dvorana 5: 17.30 »La principessa e il ra-nocchio«; 19.50 - 22.10 »Sherlock Holmes«. 4 Koncerti V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v sklopu koncertne sezone v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30 koncert priznanega dekliškega zbora Carmina Slovenica iz Maribora s koncertnim projektom »Na juriš - In the Mood. Od koračnic do swin-ga«; informacije in rezervacija vstopnic v jutranjih urah (tel. 0481-531445 in info@kclbratuz.org). VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 15. januarja, ob 20.45 bo koncert z naslovom »Dramma e passione: duetti e Arie d'opera«; Nastopata sopranist-ka Daniela Donaggio in tenor Badi Scarpa; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, www.lipizer.it. MEŠANI PEVSKI ZBOR IZ ŠTANDRE-ŽA bo nastopil z božičnim koncertom v nedeljo, 17. januarja, ob 18. uri v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo Ivan Trinko sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Grabizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro. DNEVI ODPRTI H VRAT za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Oton Župančič v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, med 8.15 in 9.30; Fran Erjavec v Štandrežu v sredo, 3. februarja, med 8.45 in 10.15; Josip Abram v Pevmi v sredo, 27. januarja, med 8.45 in 10.15; Alojz Gradnik v Števerjanu v četrtek, 28. januarja, med 8.30 in 10. uro; Ludvik Zorzut v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, med 8.30 in 10. uro. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Oton Župančič v Gorici v sredo, 20. januarja, ob 18.30; Fran Erjavec v Štandrežu v sredo, 3. februarja, ob 17.30; Josip Abram v Pevmi v ponedeljek, 25. januarja, ob 15. uri; Alojz Gradnik v Števerjanu v torek, 26. januarja, ob 16.30; Ludvik Zorzut v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, ob 17.30. SREČANJE S STARŠI otrok, ki se bodo vpisali v osnovno šolo, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v četrtek, 11. februarja, ob 17. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 21. januarja, med 10.45 in 11.30; v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 3. februarja, med 10.30 in 11.30; v Štandrežu v četrtek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30; v Pevmi v četrtek, 4. februarja, med 10.30 in 11.30; v Števerjanu v petek, 5. februarja, med 10.30 in 11.30; v Krminu v torek, 2. februarja, med 10.30 in 11.30. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul. Brolo v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, ob 16.30; v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, ob 16. uri; v Štandrežu v četrtek, 28. januarja, ob 16. uri; v Pevmi v četrtek, 4. februarja, ob 15.30; v Števerjanu v sredo, 3. februarja, ob 16. uri; v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, ob 16. uri. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovenski vrtec, bo v prostorih sedeža Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici (Ul. Grabizio 38) v sredo, 10. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru, potekala od 9. do 27. februarja na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisovali bodo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole doberd-obske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo razširilo paleto naslovnikov za vključitev v prednostne sezname učnega osebja. Tudi suplenti, ki so bili v š.l. 2008-09 imenovani iz zavodskih lestvic za nepretrgoma 180 dni, smejo namreč vložiti prošnjo, in sicer do 14. januarja na tajništvo šole, na kateri so poučevali. Obrazci so na razpolago na spletni strani ministrstva za šolstvo; informacije na tajništvih šol in na Uradu za slovenske šole. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB sporoča, da bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 16. uri informativno srečanje za starše, ki nameravajo vpisati otroka v prvi letnik slovenskega vrtca v Romjanu; potekalo bo v prostorih vrtca v Ulici Fratelli Cervi v Ronkah. M Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otoku Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v Venzone, Gemono in San Daniele v soboto, 6. marca, na dan žena; informacije in vpisovanje po tel. 048178000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš). Čestitke Ob rojstvu malega LENARTA fotoklub Skupina 75 iz srca čestita oč-ku in članu Borisu ter sodelavcu Vi-liju in jima želi mnogo uspešnih fo-toutripov. H Obvestila V STARI CERKVICI V SELCAH so do nedelje, 17. januarja, v popoldanskih urah (od 14.30 do 17. ure) na ogled premikajoče se jaslice, ki jih družina Gon iz Ronk postavlja že od leta 1981. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 21. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): v petek, 15. januarja, ob 18. uri bo Giorgio Pilastro predstavil svojo knjigo »Per un cristianesimo adulto«. Sodelovali bodo Andrea Bellavite, Monika Bulaj in Pierluigi Dipiazza. V soboto, 16. januarja, ob 16. uri bo Giuseppe De Marco predstavil svojo knjigo »Buen vivir. Per una nuova de-mocrazia della Terra«. Mali oglasi PRODAJAM in na Goriškem pripeljem na dom gozdna drva. Obenem prodajam tudi visokokvalitetno briško ek-stradeviško oljčno olje. Tel. 0481 -390238. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM dva meseca stare lovske pse pasme »breton espaniel«. Tel. št. 0481-882421. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalnici in dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža. Cena 140.000,00 evrov. Tel. št. 328-8872507. ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE, 1200 kv m ca. z - ali tudi brez - odobrenim gradbenim načrtom za dve stanovanji, vsako po 200 kv m ca. prodajam v občini Doberdob; tel. 335-5379810. Id Osmice KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 10.00, Francesco Antonini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Benito Zot-ti (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Device Marcelliane in na pokopališču; 13.00, Marisa Fornaciari s pokopališča v cerkev Sv. Ambroža in na pokopališče. DANES V KOPRIVEM: 11.00, Dante D'Osvaldo v cerkvi in na pokopališču. 18 Sreda, 13. januarja 2010 SVET / iran - Zagonetna smrt profesorja Masuda Ali Mohamadija V atentatu v Teheranu ubit jedrski znanstvenik Državni mediji so za napad takoj obtožili »kontrarevolucionarje« in tuje sile TEHERAN - V bombnem napadu v Teheranu je bil včeraj ubit iranski jedrski znanstvenik Masud Ali Mohama-di. Državni mediji so za napad takoj obtožili "kontrarevolucionarje" in tuje sile. Mohamadi, predavatelj na teheranski univerzi, je bil ubit v eksploziji bombe, pritrjene na motor pred njegovim domom v teheranski četrti Kejtarijeh. Iranski radio je poročal, da je bil Mohamadi ubit v terorističnem napadu, ki so ga izvedli "kontrarevolucionarji in agenti ošabnosti". Iranski uradniki o ZDA in nekaterih drugih zahodnih državah običajno govorijo kot o "globalni ošabnosti", pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP. Tožilec Abas Džafari Dolatabadi je za iransko tiskovno agencijo Isna izjavil, da je bil Mohamadi predavatelj za jedrsko energijo in da ga je ubila daljinsko sprožena bomba, ki je eksplodirala, ko je vstopal v svoj avto. Pravosodni organi so uvedli preiskavo, zaenkrat pa še nihče ni bil aretiran, je dodal tožilec. Iranske oblasti so za napad obtožile ZDA in Izrael. "Prve ugotovitve preiskave kažejo, da je šlo za podlo akcijo trikotnika ZDA, sionističnega režima in njunih plačancev," je izjavil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparast. "Teroristična dejanja in odstranitev jedrskih strokovnjakov prav gotovo ne bodo preprečili iranskega jedrskega programa, temveč ga bodo kvečjemu pospešili," je dodal. Tiskovni predstavnik State De-partmenta Mark Toner je očitke že zavrnil. "Vse obtožbe o vpletenosti ZDA so absurdne," je poudaril. Neimenovani visoki predstavnik pa je zatrdil, da v napad ni bila vpletena ameriška obveščevalna agencija Cia, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Izraelsko zunanje ministrstvo očitkov za zdaj ni komentiralo. Mohamadi naj bi bil po nekaterih navedbah podpornik opozicijskega voditelja Mira Hoseina Musavija. Pred lanskimi predsedniškimi volitvami se je njegovo ime namreč znašlo na seznamu 240 univerzitetnih profesorjev, ki so podprli Musavija. Iranska televizija v arabskem jeziku Al Alam je po drugi strani poročala, da je bil Mohamadi "hezbolaški profesor", kar je oznaka za predavatelje, ki podpirajo vladajoči režim, navaja AFP. Bombni napadi so v Iranu redki, čeprav je bilo v tovrstnih napadih ubitih več predstavnikov varnostnih sil in članov elitne revolucionarne garde, še poroča AFP. (STA) Prizorišče atentata v Teheranu; desno zgoraj Masud Ali Mohamadi ansa pogajanja Južna Koreja in ZDA zavrnili Pjongjang SEUL - Južna Koreja in ZDA sta včeraj zavrnili predlog Severne Koreje za začetek mirovnih pogajanj za uradno končanje korejske vojne. Iz Seula so sporočili, da bo to možno šele potem, ko se bo Pjong-jang vrnil na pogajanja o severnokorejskem jedrskem programu in dokazal napredek pri jedrskem ra-zoroževanju. Severna Koreja je v ponedeljek poudarila, da je vrnitev k še-ststranskim pogajanjem odvisna od izboljšanja odnosov z ZDA. Ob tem je pozvala tudi k ukinitvi mednarodnih sankcij proti sebi. Poveljnik južnokorejske vojske Kim Tae-young je izrazil sumniče-nje v tovrstne pozive Pjongjanga. Zagotovil je, da bo poskušal priti do dna, kakšne namere se v resnici skrivajo za tem predlogom. Kim je dodal, da je južnokorejska vojska pripravljena odvrniti morebitno severnokorejsko agresijo. Ponovil je tudi stališče svoje vlade in Washingtona, da so pogajanja o mirovnem sporazumu možna šele potem, ko se bo Pjongjang vrnil na šeststranska pogajanja, ki jih je zapustil lani. (STA) bližnji vzhod - Načrt je vlada odobrila v nedeljo Izrael bo gradil zid na meji z Egiptom proti afriškim priseljencem in islamskim skrajnežem JERUZALEM - Izrael bo ob meji z Egiptom zgradil dve masivni ograji, s čimer želi preprečiti naraščajoče vtihota-pljanje nezakonitih priseljencev iz Afrike, pa tudi vstop islamskih skrajnežev, je v ponedeljek v izjavi za javnost obelodanil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Kot je zapisal, bosta ograji med drugim pomagali ohraniti večino judovskega prebivalstva v Izraelu. Odločitev, da južno mejo zapre "za infiltra-torje in teroriste", je po lastnih navedbah sprejel po dolgotrajnem razmisleku. "To je strateška odločitev, ki bo zagotovila judovski in demokratični značaj države Izrael. Izrael bo ostal odprt za vojne begunce, ne moremo pa tisočem ilegalnih delavcev dovoliti, da se prek južne meje vtihotapijo v našo državo in jo preplavijo," je še zapisal Netanjahu. Ograji bosta prekrili skoraj polovico 250 kilometrov dolge meje z Egiptom. Prva bo tekla blizu rdečemorske-ga pristanišča Eilat, druga pa na jugozahodu Izraela blizu mesta Rafa na ob- Benjamin Netanjahu ansa močju Gaze. Kot je povedal tiskovni predstavnik izraelske vlade Mark Regev, so izraelski ministri načrt odobrili v nedeljo. Datuma začetka gradnje še niso določili, prav tako pa za zdaj ni jasno, koliko časa bo gradnja trajala. Bo pa po poročanju izraelskih medijev projekt stal okoli 400 milijonov dolarjev. Izrael ima za seboj že zgodovino postavljanja ograj oz. varnostnih zidov. Masivna ograja tako že obkroža območje Gaze, ki je od leta 2007 pod nadzorom palestinskega gibanja Hamas, prav tako pa se varnostni zid, deloma zgrajen iz betona, vije na delih več kot 680 kilometrov dolge meje med Izraelom in okupiranim Zahodnim bregom. Ta zid se ponekod tudi globoko zajeda v palestinsko ozemlje. Na drugi strani ima tudi Egipt lastno ograjo na južni meji z Gazo, ki jo namerava sedaj dograditi s podzemnimi železnimi odseki, kjer so nastali predori za tihotapljenje dobrin na obubožano palestinsko območje, ki se že več let sooča z izraelsko in egiptovsko blokado. Gradnjo ograje na meji z Egiptom je izraelska vojska začela načrtovati že leta 2005, potem ko se je judovska država enostransko umaknila z območja Gaze, s tem pa so se pojavili strahovi, da se bodo islamski skrajneži prek Egipta mirno vtihotapljali v Izrael. Dodaten potisk je projekt dobil v zadnjih letih zaradi množičnega ilegalnega priseljevanja Afričanov. Po ocenah strokovnjakov ZN in človekoljubnih delavcev se je od leta 2005 prek izraelske južne meje v državo vtihotapilo med 17.000 in 19.000 ljudi, večinoma iz Eritreje, Sudana in drugih afriških držav, ki jih pestijo vojne. Afriški ilegalni migranti v Izraelu upajo na boljše življenje, večina pa jih živi v prenaseljenih barakarskih naseljih Tel Aviva ali Eilata, kjer številni delajo kot pomivalci posode ali delavci v hotelskih dvigalih. Ti novi priseljenci so začeli skrbeti izraelske oblasti. Predstavljajo namreč obremenitev za tamkajšnji socialni sistem, poleg tega pa se v Izraelu predvsem bojijo, da bi lahko načeli demografsko ravnovesje in ga nagnili v škodo judovske večine. Trenutno je med sedmimi milijoni prebivalcev Izraela okoli tri četrtine Judov. Na drugi strani pa je dejstvo, da je Izrael država, ki je v veliki meri nastala kot zatočišče za preganjane Jude. Zato so številni Izraelci mnenja, da Afričanom ne bi smeli obrniti hrbta in da bi morala biti vlada bolj občutljiva za njihove potrebe. (STA) zdravje - Po plazu kritik WHO pripravljen preučiti ravnanje glede nove gripe ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pripravljena na neodvisno revizijo svojega odziva na izbruh nove gripe, potem ko se je zaradi tega v zadnjem času znašla pod plazom kritik. Predstavniki WHO so sicer dali vedeti, da bi tovrstno revizijo lahko izvedli šele, ko bo pandemija veljala za končano, kar pomeni čez mesece ali celo leta. Poslanec v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, Nemec Wolfgang Wodarg, je minuli teden sporočil, da je skupaj s kolegi pozval k oblikovanju komisije, ki bi uvedla preiskavo o "lažni pandemiji" nove gripe in o tem, kako so jo obravnavali na nacionalnih in evropski ravni. Po njegovem mnenju je do razglasitve pandemije prišlo zaradi pritiska farmacevtskih podjetij. Tiskovna predstavnica WHO Fade-la Haib je včeraj v Ženevi novinarjem povedala, da pozdravljajo kritike in možnost, da se o njih pogovorijo. Ob tem je napovedala, da bodo v prihodnje z zunanjimi strokovnjaki ocenili ravnanje WHO ob pandemski gripi A H1N1. V WHO podrobnosti tovrstne evaluacije še pripra- vljajo. Prihodnji ponedeljek se bo sicer začelo letno zasedanje 34-članskega izvršnega odbora WHO, na katerem bodo odgovarjali na vprašanja v zvezi z upravljanjem pandemije nove gripe. Svetovna zdravstvena organizacija je junija lani razglasila pandemijo nove gripe, potem ko se je aprila 2009 v Mehiki in ZDA pojavil in se začel hitro širiti dotlej neznani virus prašičje gripe. Po razglasitvi pandemije so v svetu pospešeno kupovali cepivo, ki pa ga sedaj več evropskih držav poskuša prodati. Preveč so ga države kupile predvsem zato, ker je sprva veljalo, da bosta za cepljenje potrebna dva odmerka, a se je izkazalo, da eden zadostuje. Novo gripo so doslej zabeležili v več kot 200 državah, po podatkih WHO pa je zahtevala najmanj 12.799 smrtnih žrtev. Strokovnjakinja WHO Nyka Alexander je povedala, da bi lahko konec pandemije razglasili šele po "več sezonah". "Ne moremo reči, da je pandemije konec, dokler ne vidimo, da se ni vrnila," je pojasnila. (STA) v melbournu Najtoplejša noč v zadnjih 108 letih MELBOURNE - V avstralskem Melbournu je bila noč na torek najtoplejša po letu 1902. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se je živo srebro dvignilo kar na 34 stopnij Celzija, kar je povzročilo številne težave pri zagotavljanju električne energije, včeraj pa je zaradi hude vročine do zamud prihajalo tudi v železniškem prometu. Številni prebivalci Mel-bourna so zaradi visoke temperature preteklo noč kar prebedeli, nekateri pa so za ohladitev izbrali nočno kopanje v morju. Več tisoč domov je ostalo brez električne energije, saj so zaradi vročine odpovedale številne naprave v elektro-distribucijskih podjetjih. Prebivalci drugega največjega mesta v Avstraliji so poudarili, da je bila pretekla noč verjetno ena izmed najbolj neprijetnih, kar jih pomnijo. Temu so pritrdili tudi tamkajšnji meteorologi, ki so sporočili, da je bilo zadnje desetletje najtoplejše v avstralski zgodovini. (STA) nizozemska - Neodvisna komisija Invazija na Irak ni bila legitimna HAAG - Ameriška invazija na Irak je bila v nasprotju z mednarodnim pravom, je ugotovila neodvisna komisija, ki je preiskovala nizozemsko politično podporo akciji. "Legitimnost je bila nezadostna," je včeraj v Haagu izjavil vodja komisije Willibrord Davids. Nizozemski premier Jan Peter Balkenende je že zavrnil nepravilnosti. "Resolucije Varnostnega sveta ZN o Iraku iz 90. let niso dale mandata za ameriško-britansko posredovanje," je ocenila nizozemska neodvisna komisija v poročilu, ki ga je prejel tudi Balkenende. Balkenende, ki je nizozemsko vlado vodil tudi v času invazije na Irak leta 2003, je v odzivu na 551 strani dolgo poročilo zanikal, da bi njegova vlada pred napadom na Irak ravnala napak. Kot je pojasnil, so menili, da je naloga nekdanjega iraškega diktatorja Sadama Huseina, da dokaže, da ne poseduje orožja za množično uničevanje. "Ni bila naloga mednarodne skupnosti, da pokaže, da ga je imel. Breme dokaza je ležalo na njem," je dejal Balkenende, nizozemska opozicija pa je že zahtevala uvedbo parlamentarne preiskave. Preiskovalno komisijo so ustanovili fe- bruarja leta 2009 na predlog nizozemske vlade, potem ko se je ta znašla pod pritiskom dela politične javnosti, ki se je spraševal o legitimnosti nizozemske politične podpore napadu na Irak. Komisija, sestavljena iz osmih strokovnjakov, je preiskovala proces odločanja nizozemske vlade od poletja 2002 do poletja 2003, ki jo je privedel do podpore invaziji, čeprav ni imela mandata ZN. Haag je svojo politično podporo opravičeval z iraškimi kršitvami resolucij Varnostnega sveta ZN, medtem ko sta se Washington in London izgovarjala na domnevno orožje za množično uničevanje v Iraku. Po navedbah komisije se je nizozemsko zunanje ministrstvo, ki ga je takrat vodil kasnejši generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer, že avgusta 2002 odločilo za "politično podporo Nizozemske invaziji". Komisija je sicer ugotovila, da ni nobenega dokaza, da je dala Nizozemska k invaziji tudi "aktiven vojaški prispevek". Nizozemska je julija 2003 na jug Iraka kljub temu napotila 1100 vojakov, ki so sodelovali v večnacionalnih silah pod poveljstvom ZDA, vendar v skladu z mandatom ZN. Njihova misija se je končala spomladi leta 2005. (STA) w Sreda, 13. januarja 2010 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Osmina finala italijanskega pokala Triestina je proti Romi vodila štirideset minut Roma - Triestina 3:1 (1:1) STRELCI: v 5. iz 11m Della Rocca, v 45. Brighi; v 15.dp Vučinic, v 35. J.Baptista. ROMA (4-3-1-2): Doni; Andreolli, Motta, Burdisso, Cassetti (1.dp Pit); Pizarro, Faty (1.dp Menez), Brighi; Julio Baptista; Vučinic, Cerci (35.dp Esposito). Trener: Ra-nieri. TRIESTINA (5-3-1-1): Agazzi 6,5; DAmbrosio 6, Audel 6, Cottafava 6,5, Sa-bato 5,5, Crovetto 6 (21.dp Brosco 6); Pa-ni 5,5 (7.dp Princivalli 5,5), Cossu 6, Gorgone 6; Volpe 6 (17.dp Stankovic 5,5); Del-la Rocca 6,5. Trener: Somma. SODNIK: Morganti iz Ascolija 6; OPOMIN: Cottafava; GLEDALCEV: 7.000. Triestini sinoči ni uspelo presenetiti favorizirane Rome, ki se je povsem zasluženo uvrstila v četrtfinale italijanskega pokala. Tržačani so štirideset minut celo vodili po zaslugi 11-metrovke, ki jo je sodnik Morganti po samih petih minutah igre do-sodil zaradi prekrška Cassettija nad Della Rocco, a nato je prišla na dan boljša tehnika in tudi boljša organizacija Ranierije-vega moštva. Della Rocca je z bele točke sicer bolj slabo streljal, a le zadel za nepričakovano prednost Tržačanov, ki so prednost uspeli ubraniti 40 minut; tik pred dvojnim sodnikovim žvižgom je Brighi izkoristil očitno premoč Ranierijevih varovancev in s kratke razdalje ukanil nemočnega Agazzija. V teh 40 minutah je igrala izključno Roma, ki je ustvarila celo vrsto nevarnih priložnosti. Kmalu po golu je moral Agazzi odločilno poseči nad Vučinicem, nato še nad Cercijem, v 20. minuti pa je vratarja Triestine ogrozil še Motta. Tržačanom je le redkokdaj uspelo prekoračiti sredinsko črto, saj je Roma razpolagala s tehni- odbojka ACH Volley danes v Istanbulu ISTANBUL - Slovenski prvaki, odbojkarji ACH Volleyja, bodo v skupini F lige prvakov gostovali danes v Istanbulu, kjer bodo moči merili s turškimi prvaki, igralci moštva Belediyesi, ki so jih v Tivoliju z nekaj težavami premagali s 3:2. Za obe ekipi je tekma zelo pomembna. Za Turke celo odločilna, saj bi v primeru poraza izgubili vse možnosti za uvrstitev med najboljših 12 evropskih ekip. Letos je sistem drugačen kot lani, ko je v drugem krogu nastopilo 16 ekip; v nadaljevanju tekmovanja bosta igrali po dve najboljši ekipi iz vseh šestih skupin in skupno najboljša tretja, nato pa bodo določili gostitelja zaključnega turnirja, ki bo imel brez nadaljnjega boja pravico nastopa, 12 ekip pa se bo potegovalo za tri vstopnice na «final four». ACH Volley za napredovanje potrebuje le eno zmago v zadnjih tekmah, tako da si to lahko zagotovijo tudi z uspehom v zadnjem krogu doma proti poljski Asseco Resovii, še več, proti Poljakom lahko tudi izgubijo, če Paris Volley premaga Cari-grajčane. DAKAR - Na vzdržljivostnem reliju Dakar so v deseti etapi prevladovali Španci, prvo etapno zmago na letošnji izvedbi pa je na 238 kilometrih hitrostne preizkušnje od La Serene do Santiaga de Chila dosegel vodilni med avtomobilisti Carlos Sainz (Volkswagen). Marc Coma (KTM) je bil najboljši motociklist, skupno vodi Francoz Cyril Despres (KTM). čno več kot očitno boljšimi igralci, ki so bili tudi dokaj motivirani. Večkrat slabše ekipe v tem pokalu prevladajo, ker se boljši ne potrudi, sinoči pa je Ranieri uspel pravilno motivirati svoje igralce. In proti solidni Romi je bila Triestina brez moči in je zdržala le do konca prvega polčasa. Na sredini je Pizarro dobro vodil svoje soigralce, v napadu pa je Vučinic z nekaterimi potezami spravil v hude težave tržaško obrambo, ki jo je tokrat trener Somma okrepil z dodatnim branilcem (Triestina je igrala s petimi branilci). Drugi polčas je bil povsem enosme- Mirko Vučinic je bil stalen trn v peti obrambe Triestine, dosegel pa je tudi drugi gol ansa ren, čeprav bi Triestina lahko zadela v 51. minuti po grobi napaki Pizarra. A D'Am-brosiu napake ni uspelo izkoristiti, ko je poskušal preigrati vratarja Donija, ki je posegel kakih 30 metrov daleč od svojih vrat. Po tem dogodku so se Tržačani branili, Roma pa je zadela najprej z Vučinicem s kratke razdalje po lepi kombinaciji z Menezom, nato s Juliom Baptisto s prostega strela. (I.F). DANES: 16.00 Milan - Novara, 18.30 Genoa - Catania, 20.45 Juventus - Napoli; jutri 16.00 Fiorentina - Chievo, 18.30 Udi-nese - Lumezzane, 21.00 Lazio - Palermo. zoi 2010 Visoke temperature v Vancouvru VANCOUVER - Prireditelji zimskih olimpijskih iger v Vancouvru so v ponedeljek zaradi močnega deževja zaprli smučišče, ki bo prihodnji mesec gostilo tekmovanja v deskanju na snegu in smučanju prostega sloga. Vnovično zaprtje smučišča zbuja skrbi zaradi mile klime, saj so morali smučišče zapreti tudi lani, ko je odpadla tekma svetovnega pokala v deskanju.Lani sta tako odpadla paralelna veleslaloma de-skarjev na snegu, smučišče pa je tudi letos precej «mehko». Organizatorji so sicer pobočje Cypress Mountain izdatno zasneževali, a so temperature previsoke, da bi lahko progo ustrezno pripravili. Včeraj so v Vancouvru namerili 10 stopinj celzija. Do iger je še mesec dni, zato organizatorji upajo, da bo mraz le pritisnil in da tekem ne bo potrebno prestavljati drugam. SMUK - Alpski smučarji so v švicarskem Wengnu opravili prvi trening za slovito smukaško preizkušnjo Lau-berhorn. Najhitrejši je bil domačin Didier Cuche, Italijan Werner Heel je trening končal z devetimi stotinkami zaostanka. V petek bodo smučarji tekmovali v superkombinaciji, v soboto v klasičnem smuku, v nedeljo pa še v slalomu. APrimorski ~ dnevnik smučanje - Slalom Flachau: Sestri Riesch nista zdržali pritiska FLACHAU - Avstrijka Marlies Schield je zmagovalka ženskega slaloma v Flachauu. Nemka Maria Riesch je osvojila drugo mesto z zaostankom 34 desetink sekunde, na tretje mesto pa se je prebila še ena Avstrijka Kathrin Zettel (+0,42). Točke sta osvojili dve Slovenki: Maruša Ferk, ki je bila 18. (+3,58), in Tina Maze, ki je zasedla zadnje, 28. mesto (+4,35). Po prvi vožnji ženskega slaloma za svetovni pokal sta bili v vodstvu sestri Riesch. Mlajša Susanne je takrat celo za 12 stotink prehitela starejšo Mario, a nato v finalu ni zdržala pritiska in je po napaki odstopila. »Azzurra« Manuela Moelgg se je uvrstila na 10. mesto. Na prvi progi so diskvalificirali Francozinjo Sandrine Aubert. Zmagovalka dveh slalomov v tej zimi na Sljemenu in v Aare-ju je tako morala rdečo majico vodilne v skupnem slalomskem seštevku prepustiti lastnici slalomskega malega kristalnega globusa v minuli zimi Marii Riesch. Kar zadeva Mazejevo se je pokazalo, da še ni pri pravem zdravju. »Verjetno ima trebušno gripo, ampak nisem zdravnik in si ne upam, dokler je ne bo pregledal zdravnik, dati nobene diagnoze. Letos nas malo tepe zdravje. Če bi bil vraževeren bi rekel, da nas nekdo nima rad. V Ameriki smo imeli ta problem, zdaj imamo ta problem, ko smučarka, ki vozi pet disciplin, ne more imeti ob sebi zdravnika. Po telefonu te tudi najboljši zdravnik ne more zdraviti. Zdaj v tem trenutku se voziti do Ljubljane in nazaj na trening je težava, ampak upam, da jo bomo rešili,« je dejal trener Ma-zejeve Andrea Massi. Skupno (po 18 tekmah): 1. Lindsey Vonn (ZDA) 894; 2. Maria Riesch (Nem) 782; 3. Kathrin Zettel (Avt) 629; 4. Anja Parson (Šve) 551; 5. Tina Maze (Slo) 414; 6. Sandrine Aubert (Fra) 340; 7. Marlies Schild (Avt) 320; 8. Elisabeth Gorgl (Avt) 317. Slalom (6): 1. Maria Riesch (Nem) 373; 2. Marlies Schild (Avt) 320; 3. Sandrine Aubert (Fra) 316. nogomet - Afriški pokal v senci tragičnega napada na reprezentanco Toga Drogba, varljiv simbol celine Že samo dejstvo, da se tekmovanje organizira v državi, kjer že 35 let poteka državljanska vojna, je iz našega zornega kota noro Potem, ko se je uvodna tekma Afriškega pokala med domačo Angolo in Ma-lijem zaključila s pirotehničnim 4:4, pri čemer je Mali svoje štiri gole dosegel v zadnjih 15 minutah tekme, se lahko samo vprašamo, zakaj ni Afriški pokal samo to. Napad na avtobus Toga, smrt nekaterih članov štaba reprezentance, odpoved igranju, pa preklic odpovedi in naposled preklic preklica odpovedi, pa žal niso le tragičen slučaj, temveč veren prikaz afriškega vsakdana. Če gremo po vrsti, se že samo dejstvo, da se tekmovanje organizira v državi, v kateri reci piši 35 let poteka državljanska vojna, zdi iz našega zornega kota popolnoma noro. Pa vendar, nekaterim se to ni zdelo tako zelo noro. Verjetno so računali, da bodo za čas tekmovanja s kakim »darilom« umirili dežurne upornike, večina Evropejcev, ki predvsem v skrbi zaradi afriških asov sledi dogajanju, pa itak na zemljevidu Angole ne zna niti pokazati s prstom, kaj šele, da bi vedela, kaj se tam dogaja. V vsem poročanju resnično nisem zasledil vprašanja, kaj je pravzaprav počela reprezentanca Toga na avtobusu. Ob predpostavki, da so se reprezentanti Toga zbrali v Togu, so z avtobusom do kraja napada prevozili nekaj tisoč kilometrov, pa niti do cilja niso še prišli. Amaterizem brez primere? Najem spodobnega charterja stane manj, kot je mesečna plača največjega zvezdnika Toga Adebayorja. Lahko le ugibam, kaj se je v zakuli-sju dogajalo po napadu. Po dezinformacijah in nekajkratnim spremembam odločitve o (ne)nastopu sodeč, se je vnela prava pogajalska vojna. Pol leta pred svetovnim prvenstvom v Južnoafriški republiki so namreč Evropejci lahko spoznali, da v Afri- Didier Drogba ansa ki celo nedotakljivi nogomet ni varen. Gotovo se je v ozadju zganil Sepp Blatter, oseba, ki jo revija Forbes redno uvršča med 50 najvplivnejših na svetu in ki je glavni pobudnik ideje, da se SP dodeli črni celini. On in z njim južnoafriški organizatorji so se močno zbali, da se jim bo predviden scenarij podrl kot hišica iz kart. In ko sta vlada Toga ter nogometna zveza (kar je v Afriki ponavadi eno in isto) nemudoma od-poklicali reprezentanco domov, je Blatter-ju šlo še za nohte: pol leta pred njegovim življenjskim delom, po katerem bo sam sebe postavil ob bok Nelsonu Mandeli, mu načrte kvari navaden Togo, katerega oblastniki mimogrede lahko samo sanjanjo o tem, da bi bili tako vplivni in imeli na razpolago take proračune, kot jih ima FIFA. Sumim, da je prvotno povelje, da Togo mora igrati, prišlo iz najvišjih nogometnih logov. Zakaj je naposled obveljala prvotna odločitev, da Togo ne bo nastopil? Najbrž zaradi prevladujočega javnega mnenja (ev- ropskega, seveda...), da je smrt vendarle pomembnejša od nogometa, kot prekaljen vrvohodec pa je Blatter doumel, da velja popustiti pred razmišljanjem večine. Kaj sedaj? Najbrž se bodo organizatorji Afriškega pokala in FIFA potrudili, da bo športno dogajanje pahnilo v pozabo neljube dogodke zadnjih dni, v katerih je po njihovem razmišljanju itak umrl zgolj avtobusni šofer, o katerem se ne ve niti to, kako se imenuje, čeprav je tisoče kilometrov vozil desetine milijonov vreden »tovor«. Morda se bo tudi zgodila »poškodba« katerega izmed velikih zvezdnikov in kdo se bo potem v Evropi sploh sekiral za incident, ko pa bomo en mesec ugibali o tem, ali bo Drogba okreval do osmine finala lige prvakov! Žal je temu ustrezna tudi slika, ki jo bo »prodalo« svetovno prvenstvo vsem tistim, ki bodo tekmovanje spremljali samo preko malih ekranov. Ti ne bodo videli, da je Johannesburg mesto z največjim številom umorov na svetu, ne bodo vedeli, da je v JAR vsak peti temnopolti prebivalec okužen z virusom HIV. Za preverjanje podatkov o angolski državljanski vojni sem denimo naletel na še dve drugi vojni v sosednjih državah, a o njiju nisem še nikoli zasledil kaj napisanega ali povedanega v medijih. Čez pol leta lahko torej pričakujemo idilično sliko države in nasploh celine, s katero se vsaj navidezno niti Američani ne ukvarjajo preveč, v Italiji pa nanjo gledamo skozi očala neredov v Rosarnu, ki so v končni fazi posledica skokovite rasti afriškega prebivalstva. V zadnjih desetih letih je le-to naraslo iz 750 milijonov na eno milijardo. A kaj je to v primerjavi s cerkveno doktrino, da so kondomi veliko zlo in kaj šele v primerjavi z dragocenimi nogami Drogbaja & tovarišev, ne po lastni krivdi varljivih afriških simbolih? Dimitrij Križman Branitelj naslova Egipt dobro začel LUANDA - Egiptovska nogometna reprezentanca je na uvodni tekmi skupine C afriškega prvenstva v Angoli premagala Nigerijo s 3:1 (1:1). Branilci naslova Egipčani, ki so v Angolo dopotovali brez zvezdnikov Mohameda Abou-trike, Amra Zakija in Mida, so se že v 12. minuti znašli v zaostanku po močnem strelu Hoffenheimovega nogometaša Chineduja Obasija. V nadaljevanju so bili nevarnejši afriški prvaki, ki so izenačili v 34. minuti, ko je porazno branjenje Nigerijcev izkoristil Emad Moteab. V bržčas doslej najbolj kakovostni tekmi turnirja so se v uvodu drugega polčasa bolje znašli Egipčani, ki so v 54. minuti po-vedli po lepem strelu kapetana Ahmeda Hassana z več kot 20 metrov. Piko na i uvodni zmagi je postavil Nagy Geddo v 88. minuti. Ostali izid skupine C: Mozambik - Benin 2:2. Vrstni red: Egipt 3, Mozambik in Benin 1, Nigerija 0. Skupina A: Malawi 3, Angola in Mali 1, Alžirija 0. Skupina B: Slonokoščena obala in Burkina Faso 1, Gana 0. Skupina D: danes: Kamerun Gabon (17.00) in Zambija - Tunizija (19.30). Po petih minutah Della Rocca zadel z 11 -metrovke - Ranierijevo moštvo je slavilo s 3:1 2Q Sreda, 1B. januarja 2010 ŠPORT / naši oskarji 2009 - Odmevi po imenovanju najboljših v sončnem letu 2009 »Mama je zjutraj prelistala časopis in mi sporočila, da sem... oskar!« Bukavčeva skoraj pričakovala, ostali pa ne - »Ni Zlata žoga, vseeno pa je to res lepo zadoščenje« Vsi naši oskarji 2009 moškega spola so bili nekoliko presenečeni (tako so nam povedali), ko so včeraj prelistali časopis in videli na veliko napisano svoje ime. Le predstavnica ženskega spola je skorajda pričakovala še drugo zaporedno zmago. Poglejmo. Daniel Tomizza, nogometaš re-penskega Krasa v elitni ligi, je bil zelo zadovoljen, ko smo mu sporočili, da je prejel sicer simbolično nagrado nogometni oskar 2009. »Ko je človek nagrajen, naj si bo tudi simbolično, je vsakič lepo zadoščenje. To se pravi, da te nekdo ceni in da te upošteva.« Danjelu Slavcu, odbojkarju tržaškega B2-ligaša Trieste Volley 2010 Te-levita, je novico, da je bil nagrajen kot odbojkarski oskar 2009, včeraj že navsezgodaj sporočila mama. »Mama je zgodaj zjutraj vzela v roke časopis, ga prelistala in mi nemudoma povedala, da sem na sliki in da sem dobil oskarja. To je zame res veliko zadoščenje, čeprav ni to 'zlata žoga' (smeh),« nam je povedal Da-njel, ki ni pričakoval nagrade. »Nekaj dobrega sem sicer lani le naredil, toda še zdaleč nisem pričakoval te nagrade. Vedel pa sem, da bo nagrajen eden od naše ekipe, saj smo lani napredovali v B2-ligo,« je še dodal gropajski odbojkar. »Seveda me veseli. Ponosna sem, da sem prejela oskar,« je potrdila 27-let-na odbojkarica Kontovela Sabrina Bu-kavec. »Ker sem lani že zmagala in to z velikim naskokom nad ostalimi, sem računala, da bom tudi letos osvojila oskar. S svojimi nastopi v lanski sezoni sem zadovoljna,« je pojasnila blokerka, ki je lani prvič v karieri zapustila matični klub in nastopala v C-ligi s Slogo List, v letošnji sezoni pa se je vrnila k matičnemu društvu Kontovel, ki tačas je tretji na lestvici v deželnem prvenstvu D-lige. Zmage našega oskarja pa ni pričakoval košarkar Jadrana Peter Sosič: »Nagrada me je presenetila, saj posebno zdaj ne igram dobro. Se pa se zahvaljujem vsem, ki so mi zaupali.« Sosič, ki se je lani januarja pridružil Jadranu v državni C-ligi, pravi, da je na zadnjih tekmah psihološko blokiran, kar sam občuti in kar se tudi kaže v nastopih. peter sosič Nižja liga, da lahko igram in se izkažem Želja za to sezono: da Jadran doseže čim prej obstanek v ligi in se izogne play-outu. Osebno pa moram že na naslednji tekmi igrati bolje Moj vzornik: Kobe Bryant, v zamejstvu Boris Vitez Najljubši športnik: Michael Jordan Moji trenerji: Matija Jogan, Val-ter Vatovec, Andrea Mura, Lucio Martini, Feruccio Mengucci, Bo-ban Popovič, Dražen Grbac, Tino Corsi, Piero Pasini in Andrea Padovan Šibka točka: prehitro se predam; nimam pregleda nad igro Najboljši sem: v skoku in metu Zamujeni vlak: nikoli se nisem odločil, da bi odšel igrati drugam izven Trsta Najlepša zmaga: prva tekma z Jadranom lani januarja, ko smo zmagali proti Boru, potem ko smo izgubljali za 20 točk Najvišja liga, kjer bi lahko igral: B2 Zakaj se nisem odločil za profe-sionalano pot? Odkritosrčno: če bi bilo zame, bi se odločil. Ampak ko sem imel priložnost, sem raje izbral nižjo ligo, da bi lahko igral in se izkazal. Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... prodajalec športne opreme. Ure treninga: 6 ur in včasih prijateljska tekma Poleg treninga... zjutraj trikrat tedensko fitnes in kondicija Največje število točk na tekmi: 27 v državni C-ligi daniel tomizza Največ ga je naučil Ezio Rossi Želja za to sezono: glede na to, da smo (Kras op. ur.) 2. na lestvici, bi bilo lepo, da bi se do zadnjega potegovali za napredovanje v D-ligo in na koncu tudi napredovali Moj vzornik: nekoč Van Basten, nato Parisi in De Poli, zdaj pa Santon Najljubši športnik: Alex Zanardi Moji trenerji: Mark Štrukelj in Ezio Rossi, od katerega sem se največ naučil. Šibka točka: obrambna igra 1:1 Najboljši sem: lahko igram na več mestih Zamujeni vlak: po napredovanju s Portogruarom v C2-ligo, sem se moral zaradi družinskih razlogov odpovedati igranju na tej ravni. Najlepša zmaga: Nedvomno tiste, ko smo nato napredovali v višjo ligo. Najvišja liga, kjer bi lahko igral: odvisno, mogoče med profesionalci, ne vem pa v kateri ligi Zakaj se nisem odločil za pro-fesionalano pot? Zaradi družinskih težav. Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ...kot otrok sem igral tudi namizni tenis, hokej na travi, tenis, le pri košarki sem bil zelo neroden. Ure treninga: 6 ur tedensko Poleg treninga... malokrat mirujem. Doma včasih trebušnjake ali pa tek. Največje število doseženih golov na eni tekmi: pri cicibanih 8, nato 3 pri najmlajših. sabrina bukavec Lahko ciljamo na play-off Želja za to sezono: glede na to, da v zadnjih krogih zmagujemo, je želja uvrstitev v play-off. Vtis vsekakor imam, da se je v D-ligi znižal nivo. Moj vzornik: Tai Aguero Najljubši športnik: Usain Bolt Moji trenerji: Dušan in Mitja Ku-šar, Mario Čač, Tanja Cerne, Franco Drasič Šibka točka: obramba in sprejem Najboljši sem: napad in blok: zelo rada blokiram! Zamujeni vlak: ničesar nisem zamudila. Letos sem prejela ponudbo iz Cormonsa, ki nastopa v B2-ligi. Svoje odločitve, da ostanem pri Kon-tovelu, pa se ne kesam. Razdalja me je zaustavila, obenem pa je bilo vprašljivo, ali bi mi vrnili potne stroške. Najlepša zmaga: svoje najljubše tekme nimam, zelo mi je bila všeč prva sezona s Kontovelom v C-ligi v sezoni 2002/03, ko je ekipo vodil Mitja Kušar Najvišja liga, kjer bi lahko igral: B2 Zakaj se nisem odločil za profe-sionalano pot? Letos sem prejela prvo ponudbo iz višjih lig. O drugih me niso nikoli obvestili ... Če bi jih prejela, bi seveda o tem premislila. Če ne bi izbrala svojega športa, bi rada bila ... plavalka Ure treninga: 6,5 ur Poleg treninga... nič, včasih grem na sprehod Največje število točk na tekmi: 35 lani v C-ligi danjel slavec Ponosen, da igra kot standardni igralec v B2-ligi Želja za to sezono: da bi Televita Trieste Volley 2010 dosegel obstanek v B2-ligi. Moji vzorniki: Van Basten, ko sem igral nogomet, nato Matej Černic, Loris Mania in Ambrož Peterlin, ki je naš »lider« Najljubši športnik: Leon Štukelj Moji trenerji: bilo jih je res veliko in od vsakega sem se nekaj naučil. Pri nogometu bi omenil Fabia Lovrečiča, pri odbojki pa Jožija Peterlina, prav njemu gre največja zahvala, da sem dobil letošnji oskar. Omenil bi še Drasiča in Bosicha. Šibka točka: blok Najboljši sem: udarec Zamujeni vlak: že igranje kot standardni igralec v B2-ligi je zame veliko zadoščenje. Drugače še čakam na pravi vlak. Najlepša zmaga: 5. mesto na turnirju Cornacchia v Pordenonu, ko smo se slogaši uvrstili pred državno mladinsko selekcijo Italije. Pa tudi lansko napredovanje v B2-li-go. Najvišja liga, kjer bi lahko igral: ne vem, mogoče B1-liga? Zakaj se nisem odločil za pro-fesionalano pot? Doslej še nisem imel te priložnosti. Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... smučar ali nogometaš. Ure treninga: 7 ur tedensko Poleg treninga... med sezono ni časa za drugo. Največje število točk na tekmi: 23 točk slovenci v višjih državnih ligah - Slovenskega reprezentanta iz Izole snubi klub Lorisa Manjaja Bo Jasmin Čuturič ostal v Modeni? Povratek v Iran je preložil zaradi demonstracij in nemirov - Modeni primanjkuje izkušeni sprejemalec - »Modeni bi rad pomagal, ampak v Iranu je prvenstvo idealno zame« Ali bomo imeli pri Modeni v italijanski A1-li-gi dva slovenska igralca? Italijanski klub je namreč zainteresiran, da bi igralski kader dopolnil z Jasminom Čuturičem, ki že nekaj časa trenira v Modeni. Tam od letos igra tudi Števerjanski odbojkar Loris Mania. Krilni igralec in sprejemalec iz Izole je sicer že začel z nastopi v Iranu. Kot se je že pred podpisom pogodbe domenil z iranskim klubom, je božične in novoletne praznike preživel doma: »Zaradi demonstraciji in neredov v Iranu pa smo se sporazumno s klubom odločili, da preložim mojo vrnitev v Iran za nekaj dni. V tem času so mi ponudili, da bi treniral pri Modeni; v bistvu sem sparringpartner, saj italijanski klub tačas pestijo številne poškodbe igralcev.« Jasmin Čuturič je sicer na začetku sezone načrtoval odhod v Katar, naposled pa se tam ni veliko zadržal zaradi nizkega kvalitetnega nivoja prvenstva. Sledila je ponudba iz Irana, kjer je začel prvenstvo, zdaj pa še ne ve, ali bo sprejel ponudbo Modene ali se ji odrekel in se vrnil na Bližnji vzhod. Pri italijanskem prvoligašu manjka predvsem sprejemalec, saj se je klub odpovedal Madžaru Mes-zarosu, Casoli je poškodovan, tako da ostajata na razpolago trenerju Prandiju samo Diaz in Kooy, ki pa ima šele 22 let. »Prav zato me je klub zaprosil, če bi ostal. S trenerjem Prandijem se vsekakor zelo dobro razumeva. Treningi so na visokem nivoju, treniram pa veliko več, kot sem bil vajen.« Včeraj zvečer naj bi Čuturič odločil, ali bo ostal v Modeni ali pa se vrača v Iran. Do zaključka redakcije pa se odbojkar ni odzval na telefonski klic. »V Iranu so tri do štiri ekipe zelo kvalitetne, ostale pa ne. Je pa zame idealen kraj, saj treniramo veliko manj, obenem pa so plače visoke. V Italiji bi ostal, vendar moram najprej vedeti, kaj klub pričakuje. Takega ritma treningov ne vem, če bom zdržal. Modeni pa bi rad vsekakor pomagal.« ODBOJKA - V petem krogu povratnega dela A1-lige je Perugia, kjer nastopa Matej Černic, izgubila v Veroni s 3:0. Zaradi poškodbe rame je Matej Černic vstopil v vseh nizih v igrišče, a je samo sprejemal. Gregor Jerončič je bil v postavi Cunea, ki je premagal Sisley Treviso s 3:1, a ni stopil na igrišče. Tine Urnaut ni igral s Piacenzo (premagala je Vibo Valentio s 3:0), ker je zbolel. Modena Lorisa Maniaja pa je bila prosta. V A2-ligi Davor Čebron ni igral za Castellano Grotte, ki je s 3:0 premagala Romo Volley in zadržala vodstvo na lestvici s 44 točkami. Praznih rok je na gostovanju pri S. Croceju ostala Ravenna, ki je izgubila s 3:1. Mitja Pleško ni igral veliko, dosegel je 3 točke. V ženski A1-ligi je Castellana Grotte izgubila proti tretjeuvrščenemu Jesi s 2:3. Slovenka Tina Li-picer Samec je igrala v vseh nizih (čeprav ni še popolno okrevala po poškodbi očesa) in dosegla 15 točk. V vseh nizih je bila zelo prepričljiva; Katja Jontes pa ni vstopila na igrišče. V prvem nastopu po novem letu je Bibione Volley v B1-ligi dosegel pomembno zmago proti neposrednemu tekmecu Silvolley Trebaseleghe in vknji-žil vse tri razpoložljive točke. Kristjan Stopar je tokrat dosegel 12 točk in bil drugi najboljši napadalec ekipe. Golden Plast Potentino, kjer nastopa Damir Kosmina, pa je na domačih tleh klonil proti nižje-postavljenemu Riminiju po petih nizih (2:3). KOŠARKA - Tržiški Falconstar je po več kot mesecu dni ponovno vknjižil zmago. Saronno je na domačem igrišču premagal le s točko prednosti (68:67), potem ko je ves prvi polčas zasledoval na- Jasmin Čuturič kroma sprotnika. Odločilna je bila tretja četrtina, v kateri je prišlo do preobrata: zaslugo imata predvsem ka-petan Benigni in Batich z meti za tri točke. V izenačeni končnici je v osredje stopil še Budin, ki je bil tudi na začetku zelo zanesljiv. Daniel Batich je tokrat dosegel 15 točk in 5:7 za tri točke, Jan Budin pa 14 točk. Drugoligašem Pistoie se je pridružil Gregor Fu-čka, ki je v zadnjem krogu prvega dela gostoval v Vidmu pri Snaideru. Fučka je dosegel 9 točk v 20. minutah; zmagal je Snaidero z 89:82. V moški A-ligi sta obe ekipi, kjer nastopata slovenska košarkarja zmagali. Varese je bil boljši od Cantuja z 81:66: Marko Tušek je dosegel 14 točk. Goran Jurak pa je pri s Teramom premagal Cremono s 85:74. v 27. minutah je dosegel 19 točk in bil najboljši strelec ekipe: za dve točki je meta 9:10; zbral je še 3 skoke, 2 podaji in z pridobljene žoge. V ženski B-ligi je miljski Coopsette ugnal Sar-cedo s 71:44. Čeprav so napovedovali izenačen boj, so Miljčanke z odlično Jessico Cergol (dosegla je 31 točk) brez težav prevladale. Samantha Cergol je prispevala 6 točk, Mia Kraus pa je vstopila, a ni dosegla točk. V zadnjem krogu redenga dela je Palmanova, kjer igra Martina Gantar, premagala zad-njeuvrščeno ekipo Tecnica e Sistemi Elmas s 34:76. Martina je dosegla 8 točk. Na lestvici je Muggia Coopsette prva s 24 točkami, Palmanova pa tretja z 18. NOGOMET - Videmski Udinese je proti Laziu dosegel pomembno točko (1:1). Slovenski vratar Sa-mir Handanovič pri golu gostov ni bil kriv. »Rožnata« Gazzetta je Ljubljančana ocenila s 6-ico. Enako oceno je prejel Samirjev bratranec Jasmin (prav tako vratar), ki je v soboto z Mantovo v B-ligi od prve minute igral proti drugouvrščeni Anconi. Predzad-njeuvrščena Mantova je zmagala z 2:0. Gallipoli (vratar Jan Koprivec je sedel na klopi) je v ponedeljek zvečer z 1:0 premagal Modeno. V 2. diviziji je gradiška Itala San Marco igrala neodločeno proti Sangiovanneseju (2:2). Alen Car-li je v zvezni liniji igral od prve minute in v 35. minuti ga je zamenjal Benvenuto). Carliju je Gazzetta namenila oceno 6,5. VATERPOLO - V moški A2-ligi je tržaški Pal-lanuoto Trieste, pri katerem igra tudi Peter Planin-šek, doma izgubil proti Quintu z 10:9. / ŠPORT Sreda, 13. januarja 2010 21 alpsko smučanje - Predstavitev »naših« tekem v Sežani Sedem tekem za vse okuse Novosti na prvi in zadnji tekmi Na prvi neuradni tekmi Brdine za Primorski pokal letos gimkana - Zimske športne igre samo za neagoniste odbojka »Ni pomemben samo športni vidik tekmovanja, temveč predvsem ostale vrednote, ki se razvijajo ob takih priložnostih: druženje, prijateljstvo in sodelovanje,« je na predstavitvi letošnjega 5. Primorskega smučarskega pokala in 4. pokala Alternativa sport v Sežani poudaril Ennio Bogatez, načelnik smučarske komisije ZSŠDI. Letos je komisija izbrala novo prizorišče tradicionalne ja- URADNI TEKMI FISI 17. januar - gimkana za baby/miške za 5. Pokal Alternativa sport v org. SK Devin (Forni di Sopra) 24. januar - veleslalom za dečke/naraščajnike za Pokal ZSŠDI v org. SK Brdine (Forni di Sopra) PRIMORSKI SMUČARSKI POKAL 23. januar - Pokal ZKB v org. SK Brdina (Forni di Sopra) 6. februar - NPR - SLO Miškotov pokal v org. SK Kalič Postojna (Stari vrh) 13. marec - 22. Pokal prijateljstva treh dežel in 6. Memorial Lucijana Sosiča v org. SK Devin., ŠD St. Janž in SK Snežnik (Forni di Sopra) 21. marec - Pokal Qubick caffe' v org. ŠD Mladina (Forni di Sopra) OSTALE TEKME 20. februar - Zamejsko smučarsko prvenstvo v org. SK Devin (Forni di Sopra) 7. marec - Zimske športne igre v org. SPDT (Trbiž) nuarske predstavitve tekem: prireditev so iz naše strani meje prenesli v Sežano, saj že tretje leto sodelujejo na tekmah Pokala z našimi smučarskimi klubi tudi klubi iz Slovenije, ki sodijo v notranjsko-primor-sko regijo. Kot v prejšnjih izvedbah bo tudi letošnji Pokal vključeval štiri tekme. Tri od štirih bodo priredili v soboto; namesto Zimskih športnih iger, ki jih bo SPDT priredil posebej, bo ŠD Mladina organizirala tekmo za pokal Qubick caffe! SK Brdina ne bo organizirala tekme podjetij, ampak bodo tekmovalci kot na ostalih treh preizkušnjah nastopali za lastne klube. Novost prve tekme pa bo postavitev proge: »Ker so tri od štirih tekem na isti progi v kraju Forni di Sopra, smo se v klubu odločili, da bomo ponudili nekaj novega. Letos bomo postavili gimakano: šlo bo za razgibano progo, ki bo ob velesla-lomskih in slalomskih zavojih vključevala tudi skoke, kuclje in parabolične ovinke,« je predstavil tekmo, ki bo že 23. januarja predsednik SK Brdine Marko Piccini. orientacijski tek - Zimsko prvenstvo Agonizem »Brez meja« Orientacijski tek v Gropadi (na startu pred dvoriščem zadružnega doma Skala) je bil po mnenju organizatorjev na kvalitetni agonistični ravni kroma SK Kalič bo letos priredil drugi Mi-škotov pokal, ki bo kot lani na Starem Vrhu. Predsednik kluba Peter Čigon je napovedal, da bo letos tekma stekla na lažji, a daljši progi. Da je tudi letos zanimanje med klubi iz Slovenije veliko, je potrdil predsednik No-tranjsko-primorske regije Franko Šadelj: »Nestrpno pričakujemo tekme Primorskega pokala. Predvsem prve, saj bo to naš letošnji krstni nastop. V regiji namreč še nismo tekmovali.« Letos se zaključuje triletno obdobje, odkar ima Pokal tudi čezmejni predznak. Načelnik Bogatez si nadeja, da bodo Pokal še naprej obdržal to značilnost in se morebiti posodobil. Prisotne je pozdravil predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. Želi, da bi čez nekaj let čezmejno sodelovanje postalo stalnica in torej tega vidika ne bi več tako poudarjali. Zaveda se, da bo zaradi sobotnih tekem morda udeležba letos nižja. Kufersin je pozdravil tudi v imenu predsednika SKGZ Rudija Pavšiča, svojo odsotnost pa so opravičili predstavniki Zadružne kraške banke, ki so pokrovitelji pokala. Prisotne je pozdravil tudi lastnik trgovine Alternativa sport Dario Štolfa. Letos bodo Zimske športne igre 7. marca na Trbižu. Predsednica SPDT Marinka Pertot je napovedala, da bodo igre namenjene samo neagonistom, torej tistim smučarjem, ki ne tekmujejo na uradnih deželnih tekmah FISI: »Želimo, da bi imeli tudi neagonisti več zadoščenj. Tako želimo zajeti tisti del ljubiteljev zimskih športov, ki ni tekmovalno usmerjen.« SPDT mora program in pravilnik še pripraviti. Predstavitev v Sežani v (pretesni) vinoteki Klun, ki jo je uvedel tajnik ZSŠDI Martin Maver, so izkoristili tudi za predstavitev uradnih deželnih teem FISI. SK Devin in SK Brdina bosta pri- Tajnik ZSŠDI Martin Maver in načelnik smučarske komisije ZSŠDI Ennio Bogatez na predstavitvi v Sežani kroma redila tekmi za mlajše kategorije tekmovalcev v kraju Forni di Sopra. Kot smo že poročali, bo letos Zamejsko smučarsko prvenstvo v soboto, in sicer 20. februarja v kraju Forni di Sopra v organizaciji SK Devin. Tekmovalci naših klubov bodo najprej merili moči v veleslalomu, nato pa v paralelnem slalomu. Veronika Sossa Govolley KB danes v Gorici proti Alturi Ta teden bo še drugi sklop zaostalih tekem v deželnih odbojkarskih ligah. V ženski D-ligi se bo Govolley Kmečka banka danes, s začetkom ob 20.30, v goriškem športnem centru Mirka Špacapana pomeril s tržaško Alturo. Za Maniajevo (na sliki) in ostale gre v bistvu za eno odločilnih tekem za obstanek, saj imajo Tržačanke na ključnem 9. mestu 10, točk, pet več od igralk Govolleyja. Jutri bosta še dve tekmi. Igralke Sloge List bodo v tekmi ženske C-lige v Repnu (začetek ob 21. uri) gostile Tarcento (ekipi imata na lestvici enako število točk), igralci Soče Zadružne banke Doberdob Sovodnje (14 točk) pa se bodo ob isti uri v Trstu (Monte Cengio) pomerili s skromnim tržaškim CUS Trieste (5 točk). NOGOMET Mladost drevi proti Audaxu Doberdobska Mladost bo danes (začetek ob 20. uri) odigrala zaostalo tekmo 3. amaterske lige proti Audaxu, ki je predzadnji na lestvici z osmimi točkami. Doberdobcem se torej ponuja priložnost za novo zmago po nedeljskem uspehu proti Villi. košarka - Prvi del promocijske lige Sokol končal tik pod vrhom 69ers - Sokol 68:73 (21:10, 38:37, 58:53) SOKOL: Spadoni, Umek 12, Križman 20, Budin 4, Vescovi 7, Do-ljak 21, Piccini 5, Hmeljak 4, Guštin, Trampuž, Kocman, trener Emili. TRI TOČKE: Doljak 2, Križman 1, Umek 1; PON: Doljak (27). Sokol je v zadnjem krogu prvega dela promocijske lige šele v poslednji četrtini strl odpor trdoživih košarkarjev ekipe 69ers, ki bi po igri in izboru igralcev zaslužili višjo uvrstitev na lestvici. Gostitelji so bili skozi vze srečanje povsem enakovredni in v prvih treh četrtinah celo boljši tekmec od Na-brežincev, ki so naposled v zadnjem delu srečanja predvsem z dobro obrambo dohiteli in prehiteli domače moštvo ter zasluženo zmagali. Za požrtvovalnost in dobro igro predvsem v zadnjii četrtini za- služijo vsi pohvalo. Od posameznikov bi omenili Doljaka, ki je bil z 21 točkami najboljši strelec ekipe, in Vescovija za igro v obrambi (7 skokov). Po nekaj meseci odsotnosti je za Sokol spet nastopil kapetan Marko Hmeljak, ki je sicer dal le štiri točke, svojo nalogo pa je opravil povsem zadovoljivo. »Bila je to težka tekma, ki smo jo uspeli dobiti prav na koncu. Pohvalil bi vse fante za požrtvovalnost in trenerja Marka Emilija, ki je odlično vodil ekipo,« je po tekmi dejal Sokolov spremljevalec Marko Golemac. (lako) Vrstni red po 1. delu: Inter-muggia14, Libertas Barcolana, Sokol, Virtus Basket 12, CUS Trieste 10, 69ers in Ferroviario Scoglietto 8, Bor Art Group 6, Skyscrapers 4, Salesia-ni Don Bosco 2. (Skyscrapers in Libertas Barcolana s tekmo manj) Orientacijski odsek gropajsko-padri-škega športnega združenja Gaja je v nedeljo organiziral tretji orientacijski tek Brez Meja, ki je bil obenem prva preizkušnja zimskega prvenstva. V Gropadi je nastopilo 121 ljubiteljev tega športa iz Italije in iz Slovenije, ki so nastopili na krajših, srednjih in daljših progah. Načelnik orientacijskega odseka Gaje Fulvio Pacor je bil s tekmovanjem zelo zadovoljen: »Vse je steklo po načrtih. Nekateri tekmovalci so dosegli kar nekaj zelo dobrih rezultatov. Pozna se, da se agoni-stično ukvarjajo s tem športom. Zahvalil bi se Skali, ki nam je dala na razpolago prostore in nam pomagala pri izvedbi tekmovanja. Škoda le, da so nekateri tekmovalci odpovedali nastop zaradi slabega vremena.« Na kratki progi je pri moških zmagal Novogoričan Martin Jež, gajevec Giancar-lo Pasquotto je bil 3. Pri ženskah je bila uspešna Maria Elena Simonelli (Semiperdo). Na srednji progi sta slavila zmago Matjaž Ko-privec (Azimut) in Chiara De Cristini (Gaja). Vlasta Jarc (CAI Tržič) je bila na koncu 5. Na dolgi progi pa sta zmagala Rok Močnik (Azimut) in Giada Franz (Semi-perdo). Druga preizkušnja zimskega prvenstva bo v nedeljo, 24. januarja, v Zgoniku. Gaja bo obenem od februarja vodila brezplačni tečaj orientacijskega teka za otroke nižjih srednjih šol vzhodno-kraškega območja (pokrovitelj je vzhodno-kraški rajonski svet). Istočasno bosta potekala še lokostrelski (vodila ga bo Zarja) in ski-roll tečaj (vodila ga bo Mladina). košarka - V državnem prvenstvu under 19 se je začela tretja faza Jadran ZKB potrdil željo po 1. mestu San Vito premagal še tretjič - Deželno prvenstvo: rosno mlada Jadranova postava ob drugi zmagi kaže lepe znake napredka DRŽAVNO PRVENSTVO UNDER19 Tretja tolažilna faza Jadran Zadružna kraška banka - San Vito 85:58 (18:20, 46:30, 66:46) JADRAN: Ban 26, Sedevčič 4, Ber-netič 8, Sorice 6, Škerl 11, Sacher 18, Del-lisanti 4, Regent 2, Schnorr 6, Hrovatin nv, Sossi nv, trener Mario Gerjevič. TRI TOČKE: Ban in Sacher po 3, Sorice 2, Škerl 1. Začela se je tretja faza državnega mladinskega prvenstva (dodatnih 12 tekem), v kateri sodeluje sedem ekip, ki se ni uvrstilo v meddeželno tekmovanje. Med temi sta tudi Bor in Jadran. Gerjevičevi fantje ciljajo na prvo mesto v skupini in so še tretjič suvereno premagali skromni San Vito, ki razpolaga le z enim izrazito nadarjenim posameznikom. V prvi četrtini so se ja-dranovci mučili predvsem zato, ker so neuspešno vadili consko obrambno postavitev 1-3-1. Od druge četrtine dalje pa so z običajno obrambo mož-moža takoj vzpostavili varno prednost, tudi po zaslugi hitre igre v protinapadu in zelo visokih odstotkov pri metu (kar devet uspešnih trojk). Med posamezniki je zelo prepričljivo in natančno tokrat deloval zlasti Luca Sacher. Falconstar - Bor Zadružna kraška banka 79:64 (18:17, 50:39, 69:47) BOR: Manta, Peretti 13, Smrekar 13, Pallini 4, Bencic 4, Mase 4, Sorini 4, Lic-cari 4, Stocovaz, Pipan 11, Gallocchio 7, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Peretti in Pipan 1. V igri Borovih mladincev se pozna slabše treniranje v zadnjem obdobju. Poraz proti sicer višjemu in rahlo boljšemu tržiškemu Falconstaru gre pripisati prav pomanjkanju reaktivnosti v vrstah gostov, ki so po enakovredni (in zadovoljivi) prvi četrtini popustili v obrambi. Nasprotnike so praviloma zaustavljali s prekrški, kar je domačim obrodilo veliko prostih metov. Razlika se je tako med drugo in tretjo četrtino povečala in Borov trener Martini je v zadnjem delu ponudil možnost vsem fantom, da se izkažejo. Ostali izid 1. kroga: Venezia Giulia Muggia - Portogruaro 95:48. DEŽELNO PRVENSTVO UNDER19 Jadran Zadružna kraška banka - Gori-ziana 59:49 (19:13, 30:22, 43:33) JADRAN: Semolič 14, Košuta 17, Rauber, Gregori, Kraus 6, Valič 13, Žužek 9, Starec, Valentinuz nv, Moscati nv, Baldassi nv, trener Mario Gerjevič. TRI TOČKE: Košuta in Valič 1. Rosno mlada Jadranova postava je dosegla drugo zaporedno zmago in v zadnjem času kaže sploh lepe znake napredka. Po sicer dokaj povprečni tekmi so gostitelji zasluženo premagali šibko, čeprav starejšo goriško ekipo. Levji delež sta k uspehu prispevala petnajstletnika Igor Va-lič, odličen pri gradnji igre, in Jan Kraus, ki se je živahno boril pod košema. Na običajni solidni ravni pa je igral kapetan Damjan Košuta. Jadranovci so stalno rahlo vodili in vodstvo v končnici srečanja še povečali. Vrstni red po 12. krogu: Ardita 24, Don Bosco Salesiani 20, Barcolana, Fo-gliano in Santos 14, Alba in Ronchi 10, Jadran ZKB in Falconstar 4, Goriziana 2. □ Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v gimkani, veljavno za 10. pokal Zadružne kraške banke, ki bo v Forni di Sopra v soboto, 23. januarja. Vpisovanje je možno na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, v ponedeljek, 18. januarja, od 20.00 do 21.00 ali telefonsko: 347-5292058 (SK Brdina) ali pa 3488012454 (Sabina). AŠD SK BRDINA organizira ob priliki smučarskih tečajev v nedeljo, 17. januarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tel. št.: 347-5292058 (SK Brdina) ali 348-8012454 (Sabina). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ Bor prireja božično akademijo v soboto, 16.1. ob 15. uri na Stadionu I.maja. Vabljeni! AO SPDT obvešča, da bo plezalna stena v športnem centru Zarja v Bazovici odprta spet od II. januarja dalje s sledečim urnikom: ponedeljek: 19:00 - 21:00; torek: 20:00 - 22:00; sreda: 10:00 - 12:00 in 20:00 - 22:00; četrtek: 20:00 - 22:00; petek: 20:30 - 22:30. Informacije po telefonu: 3408597787 (Goran) ali na www.spdt.org/stenca/dettaglionews/id/256. 22 Sreda, 1B. januarja 2010 PRIREDITVE / trst - Gledališče La Centrada Od petka znana komedija G. B. Showa Obrt gospe Warrenove V petek, 15. januarja, ob 20.30, bo v Stalnem gledališču La Contrada na sporedu peta abonmajska predstava. Tokrat je na vrsti komedija iz 20. stoletja angleško-irskega dramatika Geor-ga Bernarda Shawa Obrt gospe War-renove. Nobelov nagrajenec je v grenko lahkotni komediji prikazal najstarejši poklic na svetu z učinkovitostjo in brez moralizma, saj je prostitucija še danes tabu. Drama o uspešnem dekletu Vivie in njeni materi, ki brez sramu in kesanja služi denar z nepoštenim delom, je za literarne kritike eno najboljših del Shawa, kar je tudi mnenje samega umetnika. Tragikomedijo je uprizoril režiser iz Trenta Marco Bernardi, ki je z uspehom že zrežiral dra- mo Major Barbar aistega avtorja. Nastopajo igralci Stalnega gledališča iz Bolzana z mlado Gaio Insenga v vlogi Vivie. Predprodaja vstopnic je na voljo pri blagajni gledališča La Contrada ter pri Ticketpointu. Predstava bo v gledališču do 24. januarja: zvečer ob 20.30, ob torkih in praznikih ob 16.30, ob ponedeljkih je gledališče zaprto. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 13. januarja ob 20.30 / »Una coppia infedele«. Nastopata Cochi in Renato. Jutri, 14. januarja ob 20.30 / Astrid Lindgren: »Pippi Calzelunghe«. Režija in koreografije: Fabrizio Angelini. / Ponovitve: v petek, 15., v soboto, 16. ob 16.00 in ob 20.30 in v nedeljo, 17. januarja ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada V petek, 15. januarja ob 20.30 / George Bernard Shaw: »La professione del-la signora Warren«. Režija: Marco Bernardi. Nastopajo: Patrizia Milani, Carlo Simoni in Andrea Castelli. / Ponovitve: v soboto, 16. ob 20.30, v nedeljo, 17. in v torek, 19. ob 16.30, od srede, 20. do sobote, 23. ob 20.30 ter v nedeljo, 24. januarja ob 16.30. V nedeljo, 17. januarja ob 11.00 / Pod sklopom, "Ti povem eno zgodbo": »Ca-ni, gatti e bambini«. V ponedeljek, 18. januarja ob 17.30 / Pod sklopom, "Ti povem eno zgodbo": »Delitto all'isola delle capre« nastopa gledališče A Leggio. V nedeljo, 24. januarja ob 16.30 / Pod sklopom, "Ti povem eno zgodbo": »Sulle tracce di Alice«. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 26. januarja ob 20.45 / Luca Zingaretti: »La sirena«. / Ponovitve: v sredo, 27. januarja ob 20.45. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 4. februarja ob 20.00 / »Duohtar pod mus«. PIRAN Gledališče Tartini V soboto, 16. januarja ob 11.00 / Dim Zupan in Zvone Šedlbauer: »Deklica za ogledalom«. Režija: Yulia Rochina; nastopajo: Maruška Kink, tina Vrbenjak, Mirel Knez, Aljaž Tepina in Brane Grubar. LJUBLJANA SNG drama Veliki oder Danes, 13. januarja ob 19.30. / William Shakespeare: »Julij Cezar«. Jutri, 14. januarja ob 17.00 in ob 19.35 / Sebastjan Horovat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. V petek, 15. januarja ob 11.00, 15.30, 19.30 in ob 22.20 / Thomas Middle-ton in William Rowley: »Premenjave«. V soboto, 16. januarja ob 19.30 in ob 21.40 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama Jutri, 14. januarja ob 20.00 in ob 22.00 / Milena Markovic: Barčica za punčke«. V soboto, 16. januarja ob 20.00 in ob 21.45 / Julijan Barnes: »Prerekanja«. V torek, 19. januarja ob 20.00 in ob 21.30 / David Mamet: »Bostonska naveza«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 13. januarja ob 17.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. / Ponovitve: v četrtek, 14. januarja ob 17.00. V torek, 19. januarja ob 16.00 in ob 19.30 / Stein, Bock, Harnick: »Goslač na strehi«. V sredo, 20. januarja ob 19.30 / Bra-nislav Nušic: »Gospa ministrica«. V četrtek, 21. januarja ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. / Ponovitve: v petek, 22. ob 19.30, od ponedeljka, 25. do srede, 27. ob 19.30 ter v petek, 29.in v soboto 30 januarja ob 19.30. V soboto, 23. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v četrtek, 28. januarja ob 11.00. Mala scena V petek, 22. januarja ob 18.00 / Peter Rezman: »Skok iz kože«. / Ponovitve: v ponedeljek, 25. ob 20.00 in v soboto, 30. januarja ob 19.30. Danes, 13. januarja ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. V ponedeljek, 8. januarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. / Ponovitve: v četrtek, 28. januarja ob 20.00. V sredo, 20. januarja ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. V petek, 22. jauarja ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. / Ponovitve: v soboto, 23. ob 17.00 in v sredo, 27. januaraja ob 18.00. Šentjakobsko gledališče V petek, 15. januarja ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se Katka« (komedija), režija: Boris Kobal / Ponovitve: v soboto, 16. ob 18.00, v petek, 22. januarja ob 19.30. V četrtek, 21. januarjka ob 19.30 / Woody Allen: »Bog« (komedija), režija: Gašper Tič. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 14. januarja ob 19.00 Gallusova dvorana / Jacques Offenbach: »Renske nimfe«. Režiser: Manfred Schweig-kofler; dirigent: Marko Gašperšič. Solisti: Martina Zadro, Urška Žižek, Elena Dobravec, Mirjam Kalin, Branko Robinšak, Ivan Andres Arnšek, Jože vi-dic, Saša Čarno, Slavko Sekulic. Nastopajo tudi solisti, operni in baletni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v soboto, 19. januarja ob 19.00. Danes, 13. januarja ob 19.30 / »Zvoki šestih strun 2010«, nastopa kitarist An-tonello Desiderio. V ponedeljek, 18. januarja ob 20.00 Linhartova dvorana / Alfred de Musset: »Lorenzaccio«. Koreografija: Jochen Ulrich; glasba: Aleksander Bala-nescu. V torek, 19. januarja ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopata Ian Bo-strike - tenor in Julius Drake - klavir. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 22. januarja ob 20.30 / G. Donizetti: »Maria Stuarda«. / Ponovitve: v soboto, 23. ob 17.00, v nedeljo, 24. ob 16.00, od torka, 26. do petka, 29. ob 20.30 ter v soboto, 30. januarja ob 16.00. Dvorana Victor de Sabata V četrtek, 21. januarja ob 18.00 / »Ma-dama non spero altro regno«. Nastopa Sara Alzetta. TRŽIČ Občinsko Gledališče Jutri, 14. januarja ob 20.45 / Nastopata: Patricia Kopatchinskaja - violina in Fazil Say - klavir. V soboto, 16. januarja ob 20.45 / Nastopajo: Modena City Ramblers, Bruno Cappagli, Anna Sacchetti. V četrtek, 21. januarja ob 20.45 / »Flor de fado«. Nastopajo: Mafalda Arnauth, Luis Guerrero - portugalska kitara, Antonio Neto - akustična kitara, Fernando Costa - akustični bas. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30 / v sklopu koncertne sezone bo koncert priznanega dekliškega zbora Carmina Slovenica iz Maribora s koncertnim projektom »Na juriš - In the Mood. Od koračnic do swinga«; informacije in rezervacija vstopnic v jutranjih urah (tel. 0481-531445 in info@kclbratuz.org). _SLOVENIJA_ SEŽANA MC Podlaga V soboto, 16. januarja ob 22.30 / Nastopata skupini: »Trdoživi« (hard-core / punk) in »Sensation« (crossover). PIRAN Gledališče Tartini V soboto, 23. januarja ob 19.30 / »Senca tvojega psa«. Nastopajo: Branko Završan - vokal; Uroš Rakovec - kitara; Žiga Golob - kontrabas in Kru-noslav Levačič - bobni. V sredo, 27. januarja ob 20.00 / Nastopa: Gwen Huges. Nastopajo še: Mirko Cisilino - trobenta; Marko Črnec - klaviature; Marco Steffe - kitara in vokal; Giovanni Toffoloni - bas; Tomi Purich - bobni, bandleader ter člani Big band Grosuplje - brass sekcija. V soboto, 30. januarja ob 17.00 / »Muca copatarica«. Nastopa Plesni Teater Ljubljana. Režija: Petra Pikalo. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: do 10. februarja 2010 je na ogled razstava Tanje Kralj »Mandale«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 18. ure. Umetniška galerija S. Giusto (ul. Con-ti št.1): do 13. januarja je na ogled razstava novejših del na papirju Jasne Merku. Urnik: od ponedeljka do petka od 18.00 do 20.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do konca januarja je na ogled razstava mozaikov »Kraški in istrski motivi« Megi Uršič Calzi. Možnost ogleda v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: v četrtek, 14. januarja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom: »Fašizem in Slovenci«, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Razstavo bosta predstavila Iztok Durjava in Jože Dežman, za glasbeni poklon bo poskrbel MePZ Lojze Bratuž; na ogled bo do 29. januarja od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: je na ogled razstava del 7. mednarodnega fotografskega srečanja »Castrumfoto 09 - Podobe tradicije«. Svoja dela, nastala na srečanju, ki je potekalo v Ajdovščini in njeni okolici med 11. in 14. junijem, predstavljajo fotografinje in fotografi iz Italije, Avstrije in Slovenije: Sara Occhipinti, En-zo Tedeschi, Branko Lenart, Špela Volčič, Martina Kofol, Leo Caharija, Primož Brecelj, Andrej Perko in Damjan Vidic. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Mala galerija): Do 17. januarja je na ogled fotografska razstava Rajka Bizjaka pod naslovom: Zvezdni prah - inkarnacije«. Cankarjev dom (Prvo preddverje): je na ogled razstava članov Društva oblikovalcev Slovenje, pod naslovom: »Oblikovanje za branje«. Ogled je možen do 2. februarja. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Kino Šiška: v sredo, 20. januarja ob 19.00 bo otvoritev fotografski projekt: »Otroci Evrope (Children of Europe)«. V projektu sodelujejo fotografi Jure Breceljnik in Petro Giodani. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (12. 1. 2010) Vodoravno: Obama, Sem, Bilo-slavo, Art, kabel, Lear, volt, Katja, Erie, S. L., var, N N, katamaran, Tai, Ivana Gantar, par, red, Radi, Aretino, dekor, Rice, T. N., astma; na sliki: Katja Starec. / RADIO IN TV SPORED Torek, 12. januarja 2010 1 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Tako Pako - Rešeni paglavec 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: 8 semplici regole 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea Verde Meteo Verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio all spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.00 Dnevnik 20.30 Šport: Nogometna tekma Juventus - Napoli 23.05 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 6.25 6.45 6.55 7.00 9.45 10.00 11.00 13.00 14.00 14.45 16.10 17.40 18.10 19.00 19.35 21.05 23.15 1.15 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta Dok. odd.: Le grotte dell'Etna 13.50 Dnevnik - Zdravje 33 Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Aktualno: Crash - Files Aktualno: Tg2 punto.it Variete: I fatti vostri (v. G. Magal-li, A. Volpe, M. Cirillo) 20.30, 23.00 Dnevnik Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) Nan.: La signora del West Variete: Art Attack Dnevnik in športne vesti Variete: Secondo Canale Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Film: In good company (kom., ZDA, '04, r. P. Weitz, i. S. Johansson, D. Quaid) Film: New Police Story (akc., HongKong/Kit., '04, r. B. Chan, i. J. Chan) Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 1.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo Bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Agritre 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La scelta di Francisca 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda 15.55 Nogomet: Milan - Novara 16.45 Tg3 GT Ragazzi 18.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Nan.: Medicina generale 23.05 Variete: Parla con me 6.50 Nan.: Vita da strega 7.20 Nan.: Quincy 8.20 Nan.: Hunter 9.45 Nad.: Bianca 10.30 Nan.: Ultime dal cielo 11.30 17.20 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 11.40 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Ciclone sulla Giamaica (pust., V.B., '65, r. A. Mackendrick, i. A. Quinn) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Miami Supercops - I poliziotti della 8» strada (kom., It., '85, i. T. Hill) 23.20 Film: Benvenuta in paradiso (kom., ZDA '98, i. A. Bassett) 1.35 Nočni dnevnik in pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Resničnosti show: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nan.: Caterina e le sue figlie 3 23.30 Film: Angel Eyes (triler, ZDA '01, r. L. Mandoki, i. J. Lopez) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.30 13.40, 17.25 Risanke 8.55 Nan.: Un genio sul divano 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 19.00 Studio Sport 15.00 Nan.: Smallville 15.55 Nan.: I maghi di Waverly 16.55 Nan.: Cory alla Casa Bianca 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare (v. E. Pa-pi) 21.10 Variete: Le Iene Show (v. Lu- ca&Paolo, I. Blasi) 0.00 Film: Hot Chick - Una bionda esplosiva (kom., ZDA '02, r. T. Brady, i. R. Schneider) ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled Tiska 9.00 Klasična glasba 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 12.45 13.20 14.05 14.35 17.00 19.00 20.00 20.05 20.10 20.30 21.00 22.50 23.35 0.20 Šport: Ski magazine Aktualno: Ritmo in tour 23.40 Riagassificatore, perchè a Trieste Aktualno: ...Attualità Aktualno: Videomotori Risanke Aktualno: La provincia ti informa Športne vesti Aktualno: Qui Tolmezzo Aktualno: Il Rossetti Deželni dnevnik Film: Una nuvola di polvere... Arriva Sartana (western, '71, r. A. Ascott) Aktualno: L'imprenditoria giovani-le Dnevnik Montecitorio - leto 2010 Dok.: La grande storia LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 17.05 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 22.05 0.05 1.00 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Le inchieste di padre Dowling Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: E' simpatico, ma gli rompe- rei il muso (kom., Fr., '72, i. Y. Mon- tand) Nan.: La regina di spade Dok.: La7 Doc - In the wild Nan.: Stargate SG-1 Nan.: The District Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Resničnostni show: S.O.S. Tata Resničnostni show: S.O.S. Adolescenti: istruzioni per l'uso Nan.: The L World Nočni dnevnik (t* Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Risana nan.: Marči Hlaček 10.40 Nan.: Sejalci svetlobe (pon.) 11.00 Risanka 11.10 Zlatko Zakladko 11.30 Naravni parki Slovenije 12.00 Dokumentarec 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Polemika (pon.) 14.25 Slovenski magazin (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Skrivni svet medvedka Benjamina 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 0.20 Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film: Za ograjo 21.35 Kratki igrani film 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Sveto in svet: Katoliška cerkev v Sloveniji (T Slovenija 2 6.30 0.05 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.30 Koncert: Tam, kjer sem doma - posnetek iz Cankarjevega doma 10.50 Hri-Bar (pon.) 11.50 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 13.01.1992 12.45 Prava ideja (pon.) 13.15 Knjiga mene briga (pon.) 13.35 Glasbeni večer (pon.) 15.35 Črno beli časi 18.00 Nad.: Kingdom (pon.) 18.45 O živalih in ljudeh - oddaja Tv Maribor 19.00 Na vrtu - oddaja Tv Maribor 19.25 Z Damijanom 20.00 Tolmin: Futsal, prijateljska tekma: Slovenija - Romunija (prenos) 23.15 Slovenska jazz scena 14.20 Euronews 14.30 Zoom 15.00 Tednik 15.30 Vas tedna 16.00 Biker Explorer 16.30 Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo 17.30 22.00 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.50, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Šport 19.25 Alpe Jadran 20.00 Srečanja v skupnosti Italijanov 20.40 City Folk 21.10 Folkest v Kopru 22.05 Odbojka: liga prvakov, Istanbul - ACH Bled, povzetek 23.05 Iz ahiva po vaših željah 0.05 ČezmejnaTV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in vi-deostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 0.00 Mozaik 10.05 16.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 17.00 Športni ponedeljek 18.00 Mlad. odd.: Čas za nas 18.40 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Odbojka Interliga: Salonit Ahnovo - ACH Volley 1.00 Videostrani Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Koraki do dobrega počutja; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Čustvena inteligenca; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kroni- ka; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor -in glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 13. januarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJ^Ui. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **antidldona CELOVEC O -3/0 o -5/-1 KRANJSKA G. OL TRŽIČ -3/-1 O KRANJ O GRADEC -4/-1 O -4/-1 S. GRADEC CELJE -2/0 O , MARIBOR O -4/-1 PTUJ O M. SOBOTA O -4/-1 O <-5 LJUBLJANA -1/0 POSTOJNA O-3/1 KOČEVJE *\ _ o ČRNOMELJ REKA 2/8 N. MESTO -1/0 O ZAGREB -2/1 O ¿22, ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo po nižinah in ob morju prevladovalo pretežno jasno vreme, v hribih pa bo spremenljivo oblačno. Čez dan bo na vzhodnem pasu spremenljivo, na zahodnem pa pretežno oblačno do oblačno vreme. Oblačno bo, po nekaterih nižinah tudi megleno. Oblačnost se bo povečala tudi na Primorskem. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -1, na ob morju malo nad 0, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem od 4 do 8 stopinj C. J Atlantska fronta, ki bo danes prešla italijanski polotok bo le delno zajela našo deželo. Jutri se bodo v višinah še zadrževali vlažni tokovi fronte, v prizemlju pa bo, predvsem na obali, _ ^ __ pihal suh severovzhodnik. Nad Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje, nad severovzhodnim delom Evrope pa je območje visokega zračnega pritiska. Od vzhoda priteka k nam razmeroma vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45 Dolžina dneva 9.02 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.32 in zatone ob 14.59 BIOPROGNOZA Pri občutljivih ljudeh se bodo še pojavljale z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 3.04 najnižje -8 cm, ob 8.72 najvišje 46 cm, ob 15.44 najnižje -66 cm, ob 22.33 najvišje 34 cm. Jutri: ob 3.41 najnižje -7 cm, ob 9.13 najvišje 44 cm, ob 16.13 najnižje -64 cm, ob 23.04 najvišje 34 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................230 Vogel..................90 Kranjska Gora.........70 Krvavec................75 Cerkno................90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta...............160 Piancavallo..........100 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............70 Trbiž...................80 Na Žlebeh ...........200 Mokrine..............130 Podklošter ............65 Bad Kleinkirchheim . . Í80 O GRADEC -2/0 CELOVEC O -3/0 TOLMEČ O -2/7 TRBIŽ O -4/0 o -6/0 KRANJSKA G. O TRŽIČ -2/0 VIDEM O -1/8 O PORDENON 0/7 ČEDAD O 0/7 O KRANJ ö -3/-1 S. GRADEC CELJE -1/1 Os- MARIBOR O -2/0 M. SOBOTA 0-2/-1 PTUJ O ¿3 GORICA O 2/8 O N. GORICA 1/8 r, o LJUBLJANA A « -1/0 N. MESTO -1/0 ///POSTOJNA O O -2/0 ^ KOČEVJE -N° - o - ČRNOMELJ ZAGREB -1/1 O REKA 4/7 ú. NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V petek se ne bo vreme bistveno spremenilo. Jutri bo oblačno. Nekaj sonca bo le na Primorskem in v gorah. Na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja. V petek se bo burja nekoliko okrepila, ponekod v notranjosti Slovenije bo naletaval sneg. Miep Gies ansa nizozemska - Stara je bila sto let Umrla Miep Gies, ki je pomagala Anni Frank AMSTERDAM-V ponedeljek je v EV O - Amsterdamu umrla Miep Gies, Nizo- A Y\ TT t? F l 4 ■ zemka, ki je pomagala Anni Frank in njeni družini pri skrivanju pred nacisti med drugo svetovno vojno, je včeraj sporočil muzej Anne Frank. Giesova je tudi odkrila in ohranila Annin dnevnik, ko so judovsko družino Frankovih aretirali in nato pogubili. Giesova je bila stara sto let. Nizozemka je v domu za ostarele umrla po krajši bolezni. Giesova je bila ena zadnjih, ki je Frankovim nosila hrano, knjige in novice v njihovo skrivališče v Amsterdamu, kjer je Anna skupaj s starši, sestro in še štirimi Judi preživela 25 mesecev nacistične okupacije Nizozemske. Po odkritju skrivališča Frankovih je bila Giesova tista, ki je zbrala raztresene zapise v skrivališču, odkrila tudi dnevnik Anne Frank in ga nato shranila, da bi ji ga vrnila po koncu vojne. Toda Anna se ni nikoli vrnila. Umrla je marca 1945 za tifusom v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen, vsega dva tedna pred osvoboditvijo, stara 15 let. Dnevnik je nato Giesova vrnila njenemu očetu, Ottu, edinemu preživelemu, ki je dnevnik Anne Frank leta 1947 tudi objavil. To je bila prva knjiga o holokav-stu med drugo svetovno vojno, ki so jo prebrali milijoni ljudi po vsem svetu, od otrok do odraslih. Prevedena je v 65 jezikov. Anna je dnevnik dobila za 13. rojstni dan, v njem pa opisuje svoje življenje med skrivanjem pred nacisti od 12. junija 1942 do 1. avgusta 1944. Giesova je kasneje povedala, da dnevnika ni prebrala, saj je menila, da so tudi najstnikove skrivnosti svete. Zatem, ko je bil dnevnik objavljen, pa je dejala, da bi ga, če bi vedela, kaj vsebuje, zažgala, saj je vseboval imena tistih, ki so pomagali Frankovim. Poleg nje in njenega moža Jana Gie-sa so bili to še njuni prijatelji Victor Ku-gler, Johannes Kleiman in Bep Voskuijl. Če bi jih odkrili, bi jih nacisti zelo verjetno ustrelili zaradi pomoči Judom. Ob aretaciji Frankovih je gestapo sicer prijel tudi Kuglerja in Kleimana. Giesova je kmalu po objavi dnevnika Anne Frank postala slavna zaradi svoje vloge pri pomoči Frankovim. Toda sa- ma je pohvale vztrajno zavračala in poudarjala, da je tako kot mnogi drugi skušala pomagati vsem Judom v okupirani Nizozemski. "To je tako nepošteno. Mnogi so naredili prav toliko ali pa še bolj nevarne zadeve," je nedavno povedala za AP. Rojena je bila 15. februarja 1909 na Dunaju kot Hermine Santrouschitz, nato pa se je v 20. letih zaradi pomanjkanja hrane v Avstriji preselila na Nizozemsko. Živela je z rejniško družino, ki ji je nadela vzdevek Miep. Leta 1933 se je zaposlila v podjetju Otta Franka, ki se je ukvarjal s trgovanjem z začimbami. Da bi se nato med nacistično okupacijo Nizozemske izognila deportaciji v Avstrijo, se je leta 1941 poročila z Nizozemcem Janom Giesom. Nato pa ju je leta 1942, ko so nacisti začeli sistematično preganjati Jude na Nizozemskem, Frank prosil, če bi jim pomagala pri skrivanju v tajni sobici na vrhu Frankove tovarne začimb. "Seveda, sem odgovorila, To je bilo povsem normalno zame. Morala sem jim pomagati, saj si niso mogli sami. Nikamor niso mogli," je pojasnila čez leta in zavrnila, da je šlo za herojsko dejanje. Ne glede na njeno skromnost so jo Judi počastili tudi v izraelskem muzeju holokavsta Jad Vašem. Prejela je tudi odlikovanje Zvezne epublike Nemčije in viteški red nizozemske kraljice Beatrix. (STA) zDa - Potem ko je zapustila položaj guvernerke Aljaske Nekdanja podpredsedniška kandidatka Sarah Palin prihaja na televizijo Fox Po internetu že nekaj tednov kroži fotomontaža, ki prikazuje Baracka Obamo, kako na kolenih čisti čevlje Sarah Palin. Fotomontažo z očitno rasistično ostjo so medtem objavili The Denver Post in drugi dnevniki. Kdo jo je izdelal, ni znano, policiji pa je poznan državni uradnik iz Colorada, ki jo je baje prvi začel širiti. Zdaj mu grozi, da bo izgubil službo. ansa NEW YORK - Nekdanja guver-nerka Aljaske in nekdanja podpredsedniška kandidatka Sarah Palin bo po novem služila denar tudi kot redna ko-mentatorka na televiziji Fox, s katero je sklenila večletno pogodbo o sodelovanju. Palinova je dejala, da bo "čudovito delati na televiziji, ki tako zelo ceni pošteno in uravnoteženo poročanje". Njeni oboževalci so navdušeni in prav tako tudi novi sodelavci na televiziji, ki si bo tako še bolj utrdila že tako trden položaj med konservativnimi Američani. Televizija Fox je bila v času administracije republikanskega predsednika Georgea Busha izrazito prov-ladna, zdaj, ko je v Beli hiši demokratski predsednik Barack Obama, pa je spet izrazito kritična do administracije. Ob spremembi tona pa je ohranila gesla, kot je "pošteno in uravnoteženo poročanje". Republikanski predsedniški kandidat John McCain si je Palinovo leta 2008 izbral za podpredsedniško kandidatko, kar je navdušilo konservativno bazo stranke in McCaina obvarovalo še hujšega poraza proti Obami. Po volitvah je prišlo do nekaj medsebojnih obtožb iz nekdanjih taborov McCaina in Pali-nove, ki je julija lani predčasno odstopila s položaja guvernerke Aljaske in šla kovat železo, dokler je vroče. Napisala je knjigo, ki v ZDA še vedno gre za med. Na televiziji Fox sicer ne bo dobila svoje oddaje, ampak bo pripravljala redne politične komentarje in analize. Občasno naj bi tudi vodila posebno oddajo z naslovom Zgodbe o pravih Američanih, kar je v skladu z njenimi izjavami v času volilne kampanje, ko je trdila, da njo in McCaina podpirajo "pravi Američani". Položaj komentatorke na Foxu bo Palinovi pomagal ostati v mislih Američanov, če se bo leta 2012 morda odločila za predsedniško kandidaturo. (STA) Na zaledenelem jezeru m i vmi • |i v Nemčiji »narisali« nacistični kljukasti križ BERLIN - Neznanci so na zaledenelem jezeru v mestu Schwerin na severu Nemčije v snegu izrisali ogromen kljukasti križ, ki ima premer pet metrov, je sporočila policija. Neznanci so domnevno s snežnimi lopatami na jezeru izpisali tudi več nacističnih sloganov. Policija je zloglasni nacistični simbol in slogane že dala odstraniti, morebitne očividce pa pozvala, naj sporočijo, kdo je sodeloval pri incidentu. Nemška zakonodaja uporabo ali prikaz nacističnih simbolov strogo prepoveduje. (STA)