Štev. 21.
Cena ednoga drobca 50 fil.
    23. Maja 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 12 K., na mesec 1 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-10 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Risálski düh.
„Risali“ so prava staroslovenska reč štero smo med Slovenci jedino mi Prekmurci ohranili. „Binkošt“ pismene slovenščine je z nemške reči „Pfingsten“; Nemci so pa to spremenili iz grčko latinske „Pentecosten.“ Prekmurje ponüja ne samo lepo, zibajočo se žitno pole, nego tüdi prave slovenske reči, vam brati Slovenci, trgajte si je.
Risalski düh je pa v Prekmurji tisti, kak po celom sveti: boži, sveti Düh, te vodi í čisti, segreva i krepi i sveti pa preslepi, betežno düšo ma, ki ga ne spozna. Risalski düh je düh pravice.- Ki ljübi pravico, se vrže v nároče risálskomi dühi. Te düh slabe apoštole podpira, mogočne voditele osramoti, nlzike zdigne, vísíke vrže, trde Savlé ohmeči', mehke mladenec Štefana v zid spremeni, od šteroga se odbije kamenje Kristušovih sovražnikov, Šjtevane pa o venča z koronov mantrništva. Düh risalski je stari poganski svet, spremeno v krščanskoga, podro njegovo dotiko (vučenost) -surovo - 4 - posado na njeno mesto plemenito na podlogi ljübezni. I té düh ne more mreti, Večni je. 'Zobstom brsale .zato oslepljenci zdajš-
njega sveta proti vsemi, kaj kaže na Kristuša, ka nosi Krščansko ime, risalski düh vas pometé, da Vam sledü ne bo.
Orel.
Pregled pdsekov je bio sledeči : v Dokležovji 3/V., v Bratoncih ino v Beltincih j4/V., v Žišklh 5/V., v Bogojini 6/V. Pogledao je br. Hafner, podpredsednik „0. Z."
-Orlovskitečaj* za naraščajke vaditele, je bio v Bratoncih 7/V. pod vodstvom br. Hafnera. podpréd-sednika „0. Z.
»Orlovska Okrožna" seja je bila dneva 7/V. v Bratoncih v hiši g. Štefana Srako. Na seji je bio br. Hafner, podpredsednik ,,Ő. Z.“ z Ljubljane. Natp je Okrožni predsednik br. Pavle Horvat odpro sejo ino govoro od Orlovske organizacije zdrüženje i njihovoga namena. Za njim pa Okrožni načelnik, br. Mihael Erjavec od dis-cipliiTe, teldvadbe, ino1 yl postopanje z naraščajom, Potom je govoro br. Hafner, kaplan, podpredsednik ,,0. Zveze" od potrpežlivosti, med seboj noga prijatclstva pa vse dečke brate „0rle" navdüšüvao: Veseli me do sem zvedo za novo odrešene severne brate, Prekmurce, posebno pa za Vaša krs-
čanska društva. Želejm Vam vnogo sreče. V „Orlovskoj“ Organizaciji, da dosegnete namen za šteroga se trüdite. Bog Vas naj blagoslovi! Bog Živi! Okrožni predsednik br. Pavle Horvat se je nato zahvalo vsem bratom, zastopnikom, posebno pa v imeni celega Okrožja, br. Hafneri, za njihov trüd. Vsi brati „Orli“ so ga navdüšeno, i enoglasno pozdravili. Bog Živi! Sejo je zaklučo br. Okrožni predsednik Pavle Horvat, pa razpüsto brate „Orle“ rekoč: Delajmo za vero i Narod, tak dosegnemo namen Orlovski. Bog Vas Živi! 
Narodna prosveta. Na obzorji čistoga podnebja, sija svetlo sunce ■ skoz temnih oblákov na najnovejše. dobo našega lepoga Prekmurja. Vu mokrih valovaj, ní dni morja so nájšli svoj hladen grob dnevi britkoga živlenja ; den ostaneta pa napredüje zmagovit pot poštenosti, pot krščanskoga živlenja. Naša mladina je najšla pravo pot »Orlovske Zveze", da je jedino po Krištosovih návukaj mogoče pravo živlenje ina zemli. V nedelo 25, aprila so obsipaiji lepak! Slovensko Sohoto, z Vidite vÁbilom, pozivljajoč, je v slovensko gledališče na šterom do ,,Orlif‘ prvič igrati gledališke predstave. Pred Začetkom je spregovoro brat predsednik v te reči: »Dragi Slovenci! z veselim srcom Vas pozdravlamo, ki ste se radi odzvali našemi poživi pa ste prišli med nas Slovenske dečke v tak velkom številk Ne je naš namen igrati prazne reči, niti nastopiti slab namen; ne igramo zato da še pravi da sploh igramo da zabavlamo čas, da zaslüžimo nekaj vstopnine, da se pravi: „To drüštvo dela1?: To niti naj menje nej t Nikak i pod nikšim pogojom ne igramp: Krivico nasilje, žele popejnezaj strastno igro, igračkótíje v ljübezenskih rečej, zakonsko nevernost, nej, to nej, nego jedinole: Bogo Ijübnost, poštenost, krepkost, značajnost i naprednost našega ljüdstva. Mi bo mo nositeli slátkoga mira, širiteli pravoga veselja, gojiteli znotrašnjega veselja, sejač! medsebojne ljübezni. Želeli smo vas vse brezplačno natom lepom družim-skom večeri tű viditi, šterim je na srci blagor r doberbit Slovenskega ljüdstva, a žili bog to se nam je nej posrečilo. Mog'i smo 250 K za dvorane, 160 K za lepake, 24 K redarstvi-nemu orožniku plačati. Vse druge stroške kakor prošnje na komisarja^', za potrebne pravice plačati trüd, težave i delo pa poravna naša bratska verna ljübézen do našega Slovenskoga naroda. (Dugotrpeče ploskanje z rokami.) Nato se je začela igra, štera je gleda-kom pad živo v srce segala.
Kaj je v Ljubljani določeno gledoč naših šol?
 c.) Na manjšinskij ljüdskij šolaj (slov., madž. ali nem.) to je na tistij šolaj, štere obiskava zadostno število (40 na razred) manjšinske dece se osnovnim razredom priklopijo vzporednice s slov., madž. ali nem. učnim jezikom. V slov. vzporednici se lehko vči tüdi madžarščina, oziroma nemščina kak neobvezan predmet, na madž. ozirama nem. vzporednicaj pa se mora včiti slovenščina kak obvezan predmet.
9.) Na slovenskij šolaj, na šterij nej mogoče včiti v kniževni slov. se  lehko včijo vsi predmeti v Prekmurščini, a od 1. razreda naprej naj se šče včijo deca kniževne slovenščine: 1) v gučanji, 2) pa tüdi v pisanji in štetji.
Za pouk trebe napraviti posebno knigo v prekmurščini. Dokeč ta kniga ne izide, naj da vučitel iz slovenskij šolskij knig napisati potrebno (stvar) tvarino v deke. Na madžarskij in nemškij šolaj ostanejo na dale tiste knige, štere so bili do zdaj, te pa se nej novim razmeram primerno uporablajo.	Dale.)
Glasi.
Bratonskp Predsedstvo „Orlov„ je ostanovito 25. aprila ..Orlovsko" pevske drüštvo pod vodstvom, g. nadučitelja. Špragera v Beltincih. Ob pervim nastopijo svojimi pesmami na Risalski pondelek v Bratoncih pri velkoj Meši.. Za to njihovo veliko njim Želemo vnogo sreče, ino smo njim zahvalni, posebno mi »Orli," da smo dobili gospode, šteri se trüdijo za našo krsčanska »Organizacijo", ino se ne bojijo dela za naš novo odrešeni prekmurski narod. Naj sprimejo najlepšo hvalo i enoglasni Orlovski pézdovo. Bog. živi! Orlovsko ' Okrožje.
Adrijanci*. Maja 6. so drzni tatje podkopali hižo Autolin Mihala pa odnesli zabeo melo i grah. Vkrad-. jene reči so si delili pri cintori.
Sobota. Bogojanski Orli so meli pri nas lepo igro, Štera je razširjala düh krščanski. Mislimo, ka to bilo prvo slovensko predavanja v Slovenskom glávnom mesti. Poslüšalo^ je bilo vnoga, ki so se 600 K navrgli na dobre namene bogojanskom! Orli. Veselo .znamenje, ka še v Soboti tüdi büdijo na lübézen do svoje vere * i miloga maternoga jezika. Vrli Orli le pridite skem večkrat. ' -
2
NOVINE
1920. maja 23.
V Slovensko kmetijsko drüžbo smejo pristopiti poleg 4 §. pravil samo poštene samolastne peršone, štere se s kmetijstvom brigajo, ne smejo pa drüžtva, zadruge, ne zato tüdi kmečka zveza kak takša. Te odgovor smo dobili od vodstva kmetijske drüžbe. Da pa siromaki ne morejo plačati 16 K na leto kak predpišüje kmetijska drüžba, vodstvo kmečke zveze te tanač da vsem kmečkim zvezam, naj njihov načelnik, namestnik, tajnik, blagajnik pa či je velika zveza, še šteri odbornik stopi pod svojim imenom k kmetijskoj drüžbi, vstopnino plača kmečka zveza, hasek pa naj majo vse kotrige.
Posojilnica črensovska se je odprla. Edna akcija košta 20 K., naj vsaki siromak more pristopili 2 K., se plačata kak pristopnino za knjige, papir i štamp akcije. Vsaki, ki pristopi mora se sam podpisati. Vsaki den predpoldnom do 9. vöre se sprejema podpišüvanje. Ki akcijo podpišejo, majo juš peneze vzeti na posodo na fál intereš. Zdaj samo 3½% to je od 100 K., samo 3 K. 50 fil. intereša plača siromak, indri pa ešče prek 8 kron njemi pride. V desetih letah 500 koron menje intereša dá tü kak bi dao v drügih kasaj i zvüntoga ne njemi trebe duga dati gortabulirati, ne porokom piti, dnevnice plačüvati i v čistih dohodkaj posojilnice, šteri se na kakši dober namen obrnejo tak ma del (tao) kak vsaki drügi. More 20 K., več intereša nositi? Pristopite vsi!!
Kokoši sta vkradnola dva šmrklavca iz Črensovec v Žižkih i z kokošami vred, štere sta nesla v Polano, prijetiva i prekdaniva orožnikom maj. 3.
Na sirotišče Srca Jezušovoga v Sl. Bistrico je potom našega uredništva poslala g. Pavel Elizabeta 228 K.
Ustanovni shod „učiteljskega društva“ („vučitelskoga drüštva“) se je vršo 12. t. m. v Soboti državnoj šoli. Sejo je otvoro g. Rado Jurko, šolski nadzornik. Pozdravo je zbrane g. vučitele i jih pozvao, naj stopijo v drüštvo. Drüštvo se je osnovalo, za predsednika je zvoljen g. Jurko, nadzornik, vodstvo pa štirje prekmurski vučitelje i trije prejčni. Na toj seji so prišli prvič vküp prejčnji gospodje z domačimi. Pritožbe, štere so se na žarjavoj seji od obe strani zdignole, zamučimo za zdaj, zato ka je naš namen to, naj vlada bratska ljübezen med gospodi, ki majo edenisti namen: slovensko krščansko prekmursko ljüdstvo včiti i gojiti v krščanskom dühi. Izrek gospoda Požego: „domo smo prišli“ nas zaistino veseli. Dobrodošli bratje, a ne pozabite, hiša, kam ste prišli, je krščanska. V tom dühi vsi zdrüženo naprej, od toga visi blaženost Prekmurja.
Dva plüga trave vsaki lehko küpi na Krajni na posestvi negdajšnjega kovača Marič Janoša na sv. Trojstva nedelo, maja 30. Zaodvečara ob 3.
Törnišče. Po nesreči je strelo pri Magdičovih zet svojo punico. Ženska je spravljena v Soboto v bolnišnico, kje se njoj je stan že zbolšao.
Tolvajije. Na Krajni, v Pužavcih, Strükovcih i v Renkovcih so tolvajje odnesli obleko i živež iz večih hiž.
Deklo slüžečko išče en gospod plivanoš na Štajersko. Dobi lepo plačo i ešče par obleke i obüteli. Taki se naj zglasi v uredništvi Novin, štera šče iti.
Tri vagone penez je prišlo z Pariza k nam. Za kratek čas mo meli tak priliko, da zmenimo vse stare banke za nove.
Imenüvan je Prekmurji dobro pozni, nevtrüdljiv vrli gospod, Pušenjak Vlado, nad preglejüvač (nadrevizor) za referenta v Ljubljano k poverjeništvi za kmetijstvo. Čestitamo.
Na prekmursko knižnico je v uredništvo Novin poslao g. Vlad Pušenjak, nadrevizor, z Maribora 27, Misijonska hiša z Celja 83, Kühar Franc, z Bakovec, edno knigo.
Melinci. Zvon smo si naročili, ka de nas opominao na naše krščanske dužnosti i na njega dobrovoljno darüvali na prvi hip 2830 K.
Papir za Novine mamo obečani, v kratkom pride i te do pali 4 strani mele. Železnice zdaj drügih pakov ne sprijmejo kak živež zaostani. Kda toga zvozijo, do tüdi drüge reči.
Na podporo M. Lista i Novin so darüvali: Horvat Jula, Törnišče 2, Rože, Krog 18, Varga Franc 2, Gomboša Franc 2, Matjašec Mihal, Lipa 5, Schreiber Ivan, Garešnica, 3, Grašanovič Oto, D. Lendava, 8 K. Kolenko Franc, G. Bistrica, 10, Marijina drüžba, G. Bistrica, 10, „Orli“ Bogojina, 10, Bačič Arpad, Lipa, 20, Kolenc Jožef, V. Polana 4, Kovač Peter, Trnje, 10 K.
Pregled (vizita) bikov i kanžarov se bo vršo kak je niže opisano od 10. maja do 29. Licenc dobijo bikovje simodolskoga plemena. Že licencirani biki se tüdi moro prignati. V komisijo za licencüvanje sliši župan i ešče eden zastopnik od vsakše občine, šteroga ta zvoli. Zvün živinskoga potnoga lista (pašuša) naj vsaki prinesé s sebov drüga svedočanstva od bika, kakti leta, keliko star i ka so teoci od njega prve vrsti. Občina je dužna v najbližanji kraj prignati svoje bike in kanžore. Dober bik dobi dare, šteri do se delili v Lendavi 2. junija ½8, v Soboti pa junija 3-ga ob 8. V oboje mesto se nesme prigneti bik. Dare od 200 - 1000 K., dobijo samo plemenski biki od 3 let više stari, v Soboti dobi zvün imenüvanih darov najlepši bik od g. Benka 500 K., tak v Soboti, kak v Lendavi pa dobi oprežen bik od vnovčevalnice za živino in mast v Ljubljani 400 K in menjše dare. Licencanje bikov in kanžarov se bo vršilo maja 10. v Genterovcih (Göntérháza) ob 3., 12. v Soboti ob 8., v Martjancih ob 2., v Tešanovcih ob 4, 14. v Maštjancih ob 8. v Püconcih ob 10., 15. v Šalavcih ob ½8., v Petrovcih ob ½11., v
Križovcih ob ½3., 17. na Tišini ob 8., 19. v D. Lendavi ob 1., 21. na Pertoči ob 8., v Rogačovcih ob 10., pri Gradi ob 3., 22. v Dobrovniki ob 9., v Törniščih ob 2., 26. v Čentibi ob 2., 27. v Črensovcih ob 9., v Beltincih ob 1., 28. v Bodoncih ob 9., v Bradanavcih ob 1., 29 v Prošenjakovcih ob 9, v Fokovcih ob 2.
Pošta. Svetec Jožef. Kleinsenmering. Novine Vam vsaki tjeden pošilamo, Marijin list na letos pa ešče ne izišo. Če ne dobite Novin redno, ite na pošto i je tam reklamirajte, to nikaj ne košta. Mekiš Janoša žena. Nuskova št. 22. Pojdite k vašemi g. kaplani oni Vam vse razložijo, pismo sam poslao njim mogoče je še kaj obleko pri njih za Vas. Deutsch Franje. Sotina. Vaše pismo sem izračo g. nadzorniki. Dobro pa bo prošnjo spozva sed tüdi vložiti. V prošnji omenite, kda Vam bo mogoče svedočanstva doposlati.
Poštnina je na polovico podignjena. Karta 60 fil., pismo 1 K. itd.
Pokojnoga komisara, dr Berbuča mrtvo telo so sprevodili v Ljubljani na počivališče, dr. Brejc i dr. Remec v imeni vlade, nadalje dr. Kerševan, policijski svetnik, dr. Slavič, profesor bogoslovja na vseučelišči i inženir Wolfwardt iz Sobote.
Taki naj idejo na delo v Groblje štirje delavci, dve ženski i dva moška. Sestre, nüne so tü. Plača 7 K na dén pa strošek. Pelati se trebe nad Maribor. — V Ljubljano v Marijanišče iščejo nüne hlapca. Dobi hrano, nekaj obleke i od 100 do 200 K na mesec. — V Ilok iščejo Frančiškani tri hlapce. Plača hrana, 200 K na mesec, par obleke i obüteli, pranje, krpanje.
Dom i svet.
Jugoslavija. Nova vlada še nej nastala. Mirovna pogajanja za Fiumo so se pretrgala zato ka je v Italiji stara vlada odstopila. Novi predsednik je socialist Bonomirj. Kmečka Zveza je v popunoj seji maja 13. v Ljubljani obsodila komunistično gibanje v imeni vseh kmetov v Jugoslaviji. Poljsko. Polaki so vojaško zvezo napravili z Madjari i Rumuni. Z temi drügomi proti ruskim boljševikom. Madjarsko. Dnes je preteko rok (termin), podpišejo li Madjari mirovno pogodbo ali nej Francozko. Štrajk i namen kommunistov nese posrečo. Grčko. Odkrili so zaroto proti ministri Venizelosi; Zarotniki so obsojeni na vozo dosmrtno. Nemško. Nova vlada se vstanavlja. V Berlin je prišlo 100 jezero ljüdi; štere je izgnala Poljska republika.
„VERITAS VINCIT“
V. 29—30.	VI. 2—3.
„URÁNIA.“
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.