enski s v e t Slovenska žena. »Sloveneka kmetica, še vedno te premalo Bpoštujemo! Podobna si muli, ki ogarana in odrgnjena vozari po andaluškem gorovju! Pri'dna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše, da bi mož ne znosil pre,več v pivnice, da bi se otroci ne spridili. Malo Imaš od življenja, uboga ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana Blovenska domovina ostala skupaj. Te domoy:ne prvi steber 6i ti, slovenska kmetica, ki Bpiš navadno na slami in pod raztrgano odejo, ter ješ, kar možu in otroku ostane.« Tako piše o slovenski ženi Ivan Tavčar. O slavnih možeh, ki so vodili ljudstva, o nepremagljivib vojskovodjih, o kronanih glavah, o neštetib vstajah, zmagah in propad'h ljudskib mas govori zgodovina. 0 materah, iz katerih jo vse to življenje izšlo. molči. Zdi se mi, 'da bi se napolnile vse strani v povestnici človeštva, če b: boteli o njej napisati le del njene Egodovin.. V trpljenju in junaštvu preizkušena ljubeEen je bistvo naše 1 ne in matere. Niso še poeabljene grozote, s katerimi so Turki polnili našo zemljo in ni pozabljena slovenska žena kot junakinja, ki je branila svoj rod in dom. Koliko je trpela, ko so ji sovragi odvajali krepke sinove in cvetoče hčere v suženjstvo, ko je padel v boju mož, njena edina opora! Zakopala se ja v z.mljo, ki je bila zbita od kopit in ppustošena do elednje v.ilke, da je izvlekla iz nje mlado rast. Strmela je v kup razvalin in pepela, ki sta ji ostala mesto lepe domačije, a klonila ni. Poetavila si je nov dom, rodila je otroke. Domovina jo zato blagoslavlja , , i Svetovna morija je ponovno živo zadela v arca našo ženo. Poslala je zopet svojega moža in sinove na bojišče, kjer so v grozotah in v trpljenju umirali. Malo se jih je vrnilo, morda .ranjenih, morda bolnih na smrt ali napol uničenih, da j'b je bilo strah življenja. Vse je sprejela z ljubcznijo, ki 6e je podeseterila za .vsakega trpečega in oškodovan^ga. Ni se zrušila pod težo bremena, ko je na svojih ramah držala grunt, s svojim znojem pojila njive, da bo ji uboge rodile g-enak kruh. Omahovala je B. ni omahnila. Trpela je slcvenska žena, a še ni dotrpela Ni ji prizanešeno s križi in skrbmi niti danes. Tisoči se borijo z vsemi silami za trdo skorjo N-.akdanjega kruha. Tisoči se poslužujejo najBkrajnejših sredstev, da srečno izidejo iz neiz prosnega boja za oistanek. Kmetska žena je tudi zašla v ta vrtinec. Gara od jutra v noč, da bi iztisnila iz grun'x krub, s katerim bi nasitila družino. Gleu. in premišlja, kaj bi dala lemlji, da bi ji rodila še za prodajo. In kar pnpravi s trudom, mora dati. Saj ne dobi pla Janega niti dela. In. otroci? 0, na" žena se zaveda, da ni sto jrlla dosti, ko jim je dala življenje! Bori se za nje, da jih dokoplje do kruha in vzgoji iz njih 'dobre ljudi. Na njeni 1-rvi in njenib žuljib vi Bljo. Ne ljubi jib z besedami, ne s pol:-bi, m b^ža jih z mehko roko. Vsa zaskrbljena in lju bela do bre_mejnosti samo dela zanje in čut: l njimi do poslednjega diba. O mati slovenska tiba, preprosta, a tako neJzmerno velika! Premalo emo ti hvaležni za Ivoje žrtvovanje, š° premalo te poznarao. Na, il bo v teh dneb posv "ena nn?a misell Gledamo v tvoj globoki, zorani obraz vsi tvoJi otroci; štejemo gube in gubice. Skrb za naa jih Je zarezala, trpljenje poglobilo. ,V tvojih čeh gori ljubezen, ki prikliče otroka iz naječje dalje in. bi mu dala piti še lastno kri, ko i umiral od žeje. Tvoje ustn^ce trep&čejo v dani molitvi in razpokane, žuljave roke se sklepajo v prošnji za vse nebogljene otroke, po- moči potrebne. Pred tvojo veličino, žena slovenska, se sklo- limo! Ti si steber domovine, živa sila, iz ka- :ere raetejo junaki in ki sega iz davne pretekosti skozi sedanjost v boljšo bodočnost. Materino delo. Materinstvo je najsvetejži in najvišji poklic ¦sake žene. Narava sama je položila v mateino dušo najmočnejšo ljubezen, kar jih srečamo v življenju, izreden vzgojni čut in silno potrpljenje. S temi mojstrekimi v_gojnimi lastnostmi oblikuje telo in duha svojega otroka. V materini ljubezni se mi odkrivajo s slehernim dnem prečudne globine, iz katerih izhaja vsa njena požrtvovalnost in odpoved. S to ljubeznijo, s presilno nežnoetjo in vdanostjo obikuje mlado življenje, ki ga hoče upodobiti po Stvarniku samem. To je njeno prvo, največje in tudi najtežje delo. Globoka je materina beseda in iskrena, močna je njena molitev, še močnejši pa je njen ;gled. Kakor magična luč je, ki s silo vleče otroka za seboj. Zato preproeta, globoko verna mati, pridna in neutrudna, z zgledom ukorenini otrokom svoje lastnosti. Bridko je, da se otrok v živijenju nemalokrat izgubi, da pograši stezico, kamor ga je privedla mamina roka, da mu obledi luč vere. Ali spomin na mater je tako silei?, da privede otroka nazaj, da spet oživi pod inrtvim pepelom iskro globoke materine vere. Samo mati zna ravnati e svojim otrokom, ker ga pozna do najtišjih utripov in mu vidi v globino duše. Njeno srce jj tako rabločutno. Vsak dotik njenega otroka odjekne na struni 'jub.zni. S potrpljenjem, ki je vztrajnejše od ;eklene moči, mu služi kakor dekla. Mati je nač sužnja svoje ljubezni. A otroci emo najslabši ljudje. Za materino delo, za njene žrtve in krvave odpovedi plačujemo tako pogosto z nehvaležnostjo. Prepozno bomo spoznali svoj greh, morda še!e, ko bo ugasnilo za nas to naše najblažje sonce, ko bo tiha mučenica legla v grob. Otroci, ljubimo luč, dokler nam sije! Materi! Sedmero ptičkov-nebogljencev si grela, mati, v mehkem gnezdu. Delala si za nae, trpela, si odtrgovala od ust in liranila vedno lačne male kljunčke. Dorasli smo, mladiči, zletelf iz gnezda, iz varnega doma, na vse strani. Premajhno je pač eno gnezdece za vse. Odneele so nas peruti, ko si na3 naučila letati in sedaj si ostala sama z najmlajšim. 0 mamica, nič več nam ni tako dobro in lepo, kot nam je bilo! Hladen je svet in tako širok, da se izgubljamo v njem. Iščemo eonca, '¦ščemo tvojega blagoslova . *» Vračamo se k tebi, v gnezdece, kjer samuješ, moliš in trpiš za nas. Nahranimo se 3 tvojo ljubeznijo, ogrejmo se ob tebi, tl naša topla lučl In potem spet odletimol Kako ti je v duši, mati, ko odhajamo drug za druglm? Smehljaš ee za nami z otožnim smehljajem, z milino, d.broto in s solzami v očeh. Kuhinja. < Fižolova juha. Fižol namoči, zavri in natoi takoj odcedi. Zalij ga s toplo vodo, osoli in skuliaj do mehkega. Kuhanega pretlači s fi-! žolovko vred, Daj ga v drug lonec in pridenil lovorjev list, ščep popra in majaronovih plev; ter nekoliko okisaj. Ko vse povre, vlij na opečene kruhove rezine. Sirovi štruklji. Napravi vlečeno testo: pol I moke, 1 osminko 1 mlačne vode in pol žlicai masti, 1 jajce, nekoliko soli, dobro pregaeti, pokrij in pusti počivati. Med tem pripravi na-: dev: zmešaj četrt 1 kisle smetane z 1 osmin-^ ko 1 pšeničnega zdroba, prideni 1 četrt kg siri iz kislega mleka, 2 rumenjaka in sneg dveh beljakov. Testo razvaljaj, namaži z žlico olja, ga raztegni in razvleci. Pomaži s pripravlje-. nim nadevom in potresi s pestjo krušnih drob'-: tin. Nato testo zvij in ga zavij v namočen ter ožet prtič. Poveži nai\ h!o z nitjo in daj štruk« lje kubati v osoljen krop v široko posodo. Kubajo se pol ure. Nato jih razreži in zabeli z maslom, na katerem si zarumenila krušnib. drobtin.