Leto HI. — Štev. 18.	Ajdovščina, 3. maja 1947
Shvilo-J R Mmm ,:y
Petletka posveča veliko pozornost dvigu kmečke proii.. odnje. — Naša industrija bo izdelala za kmete za 3 milijarde dinarjev kmečkih strojev in orodja.
LJUDSKA SKUPŠČINA FLRJ JE SPREJELA ZAKON 0 PETLETNEM PLANU
„lzvedba petletnega plana bo popolnoma spremenila našo deželo"
Maršal Tito
Ljudska skupščina FLRJ je pričela de in predstavniki drugih držav. Po po-83. aprila razpravljati o zakonskem pred-1 danem poročilu zakonodajnega odbora je logu za petletni plan. Na skupni seji spregovoril maršal Jugoslavijejosip Broz-obeh Svetov je bil navzoč predsednik via- Tito, ki so ga sprejeli z viharnim navdu-de FLRJ maršal Tito, ministri zvfzne via-1 šenjem.
GOVOR MARŠALA TJA
Maršal Tito je v začetku dejal, da pri- noeti, ampak tudi kmetom samim. Vrhov-haja zvezna vlada pred Ljudsko skupščino na državna oblast skr.bi tudi za plansko s petletnim pianom za elektrifikacijo in j kmetijstvo. Država mora skrbeti za to, industrializacijo naše države. Nato je da se zagotovi kmetom raznovrstno seme
poudaril
»Plansko gospodarstvo in njegov uspeh sta neločljivo zvezana z novo družbeno ureditvijo v novi Jugoslaviji. Brez take ureditve, brez prehoda proizvajalnih sredstev iz privatne v družbeno last, brez nove demokracije, resnično ljudske demokracije, bi bilo tako gospodarstvo nemogoče. Pri nas je tako gospodarstvo mogoče zato, ker je industrija in ker so rudniki in osnovna bogastva države v rokah ljudstva. Zato more in mora država vplivati tudi na privai’ i gospodarski sektor, vključen v občeplansko gospodarstvo.«
Nadalje je pokazal veliko prednost takega gospodarstva pred kapitalističnim gospodarstvom, ki ga stalno mučijo krize.
V socialističnem gospodarstvu Sovjetske zveze in v občeljudskem gospodarstvu pri nas, kjer proizvajamo za potrebe ljudi in no za dobiček, so krize nemogoče.
Petletni plan ima velikanski pomen za nadaljnji vsestranski razvoj naše države. Na prvi pogled se zdi težko uresničljiv tistim, ki ne veruje jo, da se narodi Jugoslavije v glavnem lahko s svojo močjo dvignejo iz zaostalosti. Toda dosegli smo že tako velike uspehe, da smo sposobni opraviti tudi težje naloge, kakor je petletni plan.
Da moramo elektrificirati in industrializirati našo državo, nas sili: prvič, ker je nemogoča popolna obnova in izgraditev brez močne domače industrije; drugič, ker je bila stara Jugoslavija predmet^ izkoriščanja za kapitaliste iz mnogih držav in tretjič, ker so inozemski kapitalisti zalagali svoj kapital v naši državi zato, da jim je donašal velikanske dobičke. Izkoriščali so naše delavce in ropali bogata nedra naše države v najbolj brezsrčni obliki. Zato je bila potrebna pravična in koristna nacionalizacija vseh podjetij, zato je bila nujna industrializacija naše države. Hkrati pa to dokazuje, kako strašen je bil zločin bivših voditeljev Jugoslavije, ki so uničevali našo državo, ko so prodajali narodno bogastvo za slepo ceno tujcu.
Naš petletni plan posveča pozornost vsem panogam proizvodnje, poleg industrije tudi obrtništvu in poljedelstvu. Naše obrtništvo je bilo v strahu, da bo petletni plan povečal industrijo in uničil obrt. Ta strah je prazen. Za nas je obrtništvo potrebno, zato ga bomo podpirali, vključili v naš splošni gospodarski plan, mu dajali podpore in ga organizirali v proizvajalne zadruge.
V petletnem planu bomo pospeševali tudi poljedelstvo. Povečati je treba rodovitnost zemlje, izboljšati način obdelovanja, povečati količino in kakovost poljedelskih pridelkov. Zelo plitve so trditve raznih navideznih dobrotnikov kmetov, ki pravijo, da industrializacija zanemarja naše poljedelstvo, če hočemo izboljšati poljedelstvo, moramo imeti potrebno industrijo za umetna gnojila, kmetijske stroje in orodje. Tega pa ne moremo doseči brez industrializacije in elektrifikacije, ki je potrebna za povečanje blaginje vseh slojev ljudstva. Silno bomo morali povečati število traktorjev in drugih strojev. Velikanski pomen ima petletni plan za poljedelstvo in lažniva je propaganda raznih navideznih prijateljev kmeta, ki nas dolže, da ne skrbimo za kmeta. Tisti, ki so proti industrializaciji naše države, so v bistvu proti blaginji ljudstva. Razni reakcionarni elementi poskušajo ovirati na razne načine izpolnitev plana. Nočejo priznati, da je nova Jugoslavija v kratkem povojnem razdobju pokazala velikansko življenjsko silo, govoričijo, da Jugoslavija ne more gospodarsko napredovati, če se gospodarsko in politično ne podredimo anglosaškim silam. Takega
dobre kakovosti, zato pa rabimo plan. Skrbeti mora za prehrano vsega prebivalstva, zato je potreben plan za setev. Potrebno je strokovno vodstvo in nasveti, pravilna in smotrna razdelitev žetvenega donosa, planski odkup žita in industrijskih rastlin. To nam nalagajo interesi skupnosti in samih kmetov. Temu imperativu se mora vsakdo pokoriti. Vsaka drugačna razlaga je sovražna ter ima namen ovirati razvoj naše države.
Industrializacija naše države bo mno-
jih moramo in bomo obvladali. Velika nevarnost je vsak lokalni patriotizem. Škodljivo bi bilo, če bi se izogibali natančne evidence vseh materialnih sredstev, ki jih rabimo za pravilno delitev in pravilno razvijanje plana. Zelo škodljivo bi bilo, če no bi imeli razumevanja za pravilno razvrstitev kadra; pri tem je prav tako nevaren centralizem, kakor partikularnem.
Ob zaključku je maršal Tito dejal:
»Izvedba tega petletnega plana bo popolnoma spremenila našo deželo. To pomeni, da naša dežela ne bo postala samo mnogo bogatejša na materialnih dobrinah, ampak bomo imeli mnogo več raznih šol, raznih znanstvenih ustanov ter obnovljenih vasi in mest itd. Obenem bodo ustvarjeni pogoji za lažji nadaljnji vsestranski razvoj. Blagostanje ljudstva bo silno naraslo. Že ob koncu petega leta izvedbe plana bo splošni narodni dohodek silno narasel. V primeri z letom 1939. bo imel približno tako sliko: splošni narodni dohodek leta t939.: 132 milijard; leta 1951.:
2.	dvig in utrditev gospodarske in obrambne moči države;
3.	okrepitev in nadaljnji razvoj socialističnega sektorja narodnega gospodarstva in novih odnosov v proizvodnji, ki izhajajo iz tega, ter
4.	dvig splošnega blagostanja delovnega ljudstva v vseh treh gospodarskih sektorjih.
Za izpolnitev teh velikih nalog je določenih 278 milijard in 300 milijonov dinarjev investicij.«
V nadaljnjem govoru je tov. Hebrang dejal, da se bo vrednost industrijske proizvodnje v letu 1951. povečala petkratno v primeri z letom 1939., delež industrijske proizvodnje v skupni proizvodnji države pa bo skočil od 45% v letu 1939. na 64% v letu 1951. Še pomembnejši je hitri tempo razvoja in krepitve socialističnega sektorja našega gospodarstva. Naša največja naloga je, da zgradimo dovolj močno in tehnično sodobno opremljeno težko industrijo. Petletni plan ima v načrtu vr j i- • i-, zgraditev vrste novih industrijskih panog, go nudila delavskemu razredu. Prenehala 235 milijard ah 193%. Nadalje je bila , program zgraditve naše industrije je vsaka nevarnost brezposelnosti za de- ] vrednost skupne materialne proizvod-1 uas sili, da elektrificiramo našo državo, lavski razred. Z industrializacijo bo omo- : nje leta 1939. 203_ milijarde, leta 1951. . za [-ar j^mo investirali v petih letih tri-gočeno, da stotisoči revnih državljanov in P? bo 366_ milijard ah ISO/2. Mislim, da j deset milijard dinarjev. Nad 30 milijard kmetov brez zemlje najdejo zaslužek, s J1* treba.se bolj podrobno navajati ka- j)C>mo investirali za izgraditev rudarstva čimer se bo preprečilo, da bi se naši revni bd' številk ali odstotkov o tem, kaj se j jn grTle metalurgije. V načrtu imamo tudi ljudje potikali po tujini. Industrializacija bo ustvarilo in koliko v teh petih letih, izgraditev novih tovarn za lahko in živil-nomeni izbolišanie živlieniskeffa standar- O tem bodo govorih ostali tovariši, raz- si.0 industriio in mndemizirnnie starih
O tem bodo govorili ostali tovariši vidno je pa tudi iz petletnega plana. Rad bi samo še enkrat poudaril velikanski pomen tega našega podviga za vse naše narode. Kakor ni brez izvedbe tega plana, brez industrializacije naše države blagostanja za naše narode, tako brez izvedbe tega plana tudi ni podlage za našo gospodarsko in politično neodvisnost; zato sem mnenja, da je dolžnost vsakega našega državljana, da napne vse svoje sile za izpolnitev nalog, ki nas čakajo pri izvajanju petletnega plana.
Zavedajoč se vseh težav, ki nas ča-
pomeni izboljšanje življenjskega standar da naših narodov. Imeli bomo še mnogo velikih težav pri uresničevanju petletnega plana, ki se jib moramo zavedati in storiti vse, da jih premagamo.
Vzgojiti moramo potrebne strokovne kadre in delovno silo za našo industrijo in gospodarstvo. Rabili bomo v teh petih letih 170.000 novih industrijskih delavcev,
60.000	srednjih strokovnih kadrov in
20.000	ljudi s fakultetno izobrazbo več, kakor jih imamo danes. Verjetno se bomo morali boriti z raznimi zunanjimi težavami pri nabavljanju potrebnih strojev.
Obvladali jih bomo najlaže tako, če bomo pravočasno izpolnili vse naše obveznosti nasproti inozemstvu.
V gospodarstvu bo treba paziti na razne škodljivce, ki bodo skušali ovirati uresničitev petletnega plana, če se bodo taki škodljivci pojavili, bo potrebna največja strogost. Nič manj važen ni boj.„,,^u^ zoper omahljivost pri raznih težavah, ki | sije Andrija Hebrang.
Poročilo predsednika Zvezne planske komisije Andrije Hebranga
»IZPREMENIM0 NAŠO DOMOVINO V BORBI ZA IZPOLNITEV IN PREKORAČENJE PLANA V VELIKO KOVAČNICO NOVEGA
ŽIVLJENJA«
sko industrijo in moderniziranje starih tovarn, v kar bomo investirali približno 24 milijard dinarjev.
V plan proizvodnje in izgrajevanja bomo vključili tudi delovne obrtnike in jih preskrbeli s surovinami in orodjem; do leta 1951. se bo povečala vrednost njihovih storitev za 1.5krat nad letom 1939. Izvojevali bomo veliko bitko nad pomanjkanjem predmetov za široko potrošnjo in napravili življenje bogatejše in radostne]'še.
Zelo važen bo promet; v njegovo izgraditev bomo investirali 72 milijard 600 milijonov dinarjev. Velike vsote bomo
kajo, smo globoko prepričani, da bomo investirali v proizvodnjo gradbene indu-s pomočjo vseh ljudskih sil uresničili ■	■	■	•	•----
to, kar nas bodočnosti.«
vodi k lepši in srečnejši
Konec govora maršala Tita je sprem-
strije ter v razne stanovanjske in komunalne gradnje.
Petletni plan posveča posebno pozornost delovnemu kmetu in razvoju kmetij-
V	začetku svojega govora je tovariš Hebrang poudaril, da se je Jugoslavija v kratkem povojnem razdobju obnove in izgrajevanja iz temeljev spremenila. Uspehi nam kažejo vse prednosti in premoč nove ljudske države FLRJ nad staro kapitalistično in reakcionarno Jugoslavijo. Nova ljudska demokracija je v praksi opravila velik izpit. Tvorno delo in zmage pri obnovi in izgrajevanju navdušujejo vse prave demokrate in vzbujajo zavist in sovraštvo pri reakcionarjih v vseh državah.
V	novi Jugoslaviji se je popolnoma spremenil /.n.ičaj oblasti ; zgrajena je nova ljudska država; spremenil se je socialni značaj in vsebina komandnih vrhov narodnega gospodarstva, grade se novi socialistični odnosi v proizvodnji; spremenila se je organizacijska oblika narodnega gospodarstva, ki je plansko in v katerem socialistični gospodarski sektor vpliva na vse ostale sektorje in določa razvojno smer vsemu gospodarstvu; spremenili so se odnosi med industrijo in kmetijstvom delovnega kmeta, ki se sedaj medsebojno podpirata in dopolnjujeta; spremenila se je tudi trgovina in njena vloga, ki imata sedaj nalogo, da najbolj uspešno in z najmanjšimi stroški posredujejo v prometu blaga, preskrbujejo deželo z industrijskimi izdelki in odkupujejo kmetijske pridelke; spremenil se je denarni kreditni sistem, podeželje se je osvobodilo pritiska finančnega kapitala in izgrajuje se nov sistem cenenega držav-
Ijalo silno odobravanje. Nato je dobil stva. Za dvig kmetijstva iz njegove besedo predsednik zvezne planske komi- zaostalosti bomo do konca leta 1951. neposredno investirali 19 milijard 400 milijonov dinarjev, 13 milijard 204 milijone dinarjev pa bo posrednih investicij v korist kmetijstva za kemično industrijo, industrijo kmetijskega orodja in strojev ter živilsko industrijo. V načrtu je boljša tehnična oprema kmetijstva, preskrba zadostnimi količinami umetnih gnojil, sredstev za zaščito rastlin in zdravil za živino. Poleg tega bodo vsestranski ukrepi za zavarovanje uporabe sodobnih agrotehničnih metod v kmetijstvu, za poveča-gočile našo hitro obnovo in izdelavo na- nje donosa zemljišč in izboljšanje kako-šega prvega petletnega plana.	! vos ti kmetijske in živinorejske proizvod-
V naslednjem izvajanju je tovariš nje. V kmetijstvu in živinoreji bodo raz-Hebrang orisal gospodarsko in tehnično iskovalna dela, ki bodo kmetu koristila; zaostalost stare Jugoslavije, katere po- j rajonizirali bomo kmetijsko in živinorej-sledica je bila odvisnost, materialno po- , proizvodnjo, povečali proizvodnjo in-manjkanje in nizka kulturna stopnja. Da ! dustrijskih rastlin, izsušili in namakali bomo ustvarili pogoje za srečnejše živ- 800.000 ha površine
brbljanja pa ni treba jemati resno. Tre- nega kredita; spremenil se je način raz-ba jo obsojati malodušnost in pomanjka- delitve narodnega dohodka, ki se razde-nje vere v lastne sile in jadikovanje za- ljuje med sklad potrošnje prebivalstva, radi težav pri izpolnjevanju petletnega sklad akumulacije in sklad državnih re-plana. Imeli bomo mnogo težav, vendar ; zerv. Te spremembe so iz temeljev spre-moramo vzdržati vse in jib premagati, menile stvari, ljudi in odnose. Z njimi Poroštvo za dosego vsega tega nam je to. — J, -‘--------!	’ --------------------
kar smo dosegli doslej. Govorice, da je plansko kmetijstvo kršitev zasebne lastnine in pobude, so navadno klepetanje.
se dajo pojasniti vsi uspehi, njihova posledica je neverjetno navdušenje, politična aktivnost, požrtvovalnost in ustvarjalni polet delavskega razreda ter vsega de-
Plansko kmetijstvo ne koristi samo skup- lovnega ljudstva. Te spremembe so omo-
Ijenje, moramo kar najhitreje odstraniti nasprotje med napredno družbeno in politično zgornjo stavbo in njeno zaostalo gospodarsko podlago. Naš petletni plan rešuje to vprašanje.
V nadaljnjem izvajanju je tovariš Hebrang poudaril:
»Pri izdelavi petletnega plana smo morali upoštevati vsa ta -jstva. Najvažnejša naloga planirar je, da spravimo v sklad razvoj vseh panng in eleme ntov narodnega gospodarstva. Brez tega ni planskega razvoja. Te naloge rešuje naš predlog za petletni plan. V načrtu je odstranitev sedanjih nesorazmerij v posameznih gospodarskih panogah, med raznimi panogami in v gospodarstvu kot celoti. Po našem planu mora priti na višji stopnji v sklad odnos med industrijo in kmetijstvom, med težko in lahko industrijo, med ponudbo in povpraševanjem. Petletni plan vsestransko zajema vse probleme in vse panoge življenja. Določa jasno linijo in konkretne naloge za razvoj industrije, prometa, kmetijstva, obrti, prosvete ter kulturnih in zdravstvenih ustanov.
Petletni plan je dobro izdelan program nalog in ukrepov za odstranjevanje naše gospodarske in tehnične zaostalosti in za pretvoritev naše države v napredno, industrijsko razvito in močno ljudsko državo.
Petletni plan razvoja narodnega gospodarstva FLRJ postavlja te glavne naloge;
t. odstranitev gospodarske in tehnične zaostalosti;
Plan nalaga državnim kmetijskim posestvom dolžnost, da oskrbujejo z vsem potrebnim kmečka gospodarstva in kmečke delovne zadruge, ki jim je posvečena velika pozornost. Država je s planom prevzela nase velike obveznosti do delovnega kmeta, to pa nalaga dolžnosti do države tudi kmetom samim.
Petletni plan je napovedal vojno tehnični primitivnosti in zaostalosti. Industrializacija bo izvedena na strokovno tehnični podlagi. Zgradili bomo nove panoge industrije, uvedli tipiziranje in serijsko proizvodnjo, zgradili bomo kombinate in razvili nove surovinske baze. Surovine h mo racionalno izkoriščali. Uresničenje tehničnega programa petletnega plana bo prava tehnična revolucija.
Petletni plan konkretizira na gospodarskem področju pravilno politiko zvezne vlade pri nacionalnem vprašanju. Bratstvo in enotnost naših narodov bi ostala fraza, če plan ne bi imel ukrepov za odstranitev velikih gospodarskih in kulturnih razlik v stopnji razvoja posameznih republik Zato bomo gospodarsko bolj zaostalim republikam, to je Bosni in Hercegovini, Črni gori in Makedoniji, nudili večji odstotek investicij in hitrejši tempo razvoja v proizvodnji nad splošnim povprečjem, kar bo znatno zmanjšalo sedanje razlike med zaostalejšimi in naprednejšimi republikami. Plan pa določa minimalne naloge za gospodarstvo ljudskih republik in ne zavira njihove iniciative.
Naraščanje proizvajalnih sil in množitev družbenega bogastva pri nas bo I stalno spremljalo naraščanje blagostanja 1 delovnega ljudstva. Znatno se bo pove-
čala realna mezda ter dohodek delovnega kmeta in obrtnika. Do leta 1951. bomo investirali 55 milijard 700 milijonov dinarjev za izgradnjo stanovanj, bolnišnic, zdravilišč, šol in kulturnih ustanov. Povečal se bo tudi blagovni promet na drobno, za kar bo potrebno okrepiti in usposobiti naš trgovski aparat, zlasti nabavno-prodajne zadruge.
Petletni plan daje perspektivo veličastnega dela in svetlih zmag. Nova Jugoslavija se bo v razvoju industrijske proizvodnje pomaknila naprej devetnajstkrat hitreje kot stara Jugoslavija. To se lahko pojasni s tem, da razvoj gospodarstva ni stvar posameznih kapitalistov, ampak skupna občeljudska stvar; s tem, da delovno ljudstvo dela bolj požrtvovalno in intenzivno kot prej, ker dela za lepšo bodočnost; s tem, ker smo uvedli plansko gospodarstvo.
Dnevno pa se moramo boriti za enakomerno izpolnjevanje plana v vseh panogah in za izpolnjevanje vseh planskih pokazateljev. Evidenca izpolnitve plana sedaj še ne zadovoljuje. Borba za evidenco ostaja ena izmed najvažnejših nalog v borbi za plan. Petletni plan smo izdelali zato, ker nam odpira svetle perspektive, postavlja realne naloge, spodbuja k iniciativi in pospešuje napredovanje. Izpre-membo plana v dejstvo je treba izvojevali kot veliko bitko v vojni. Delo vsakega posameznika in vsakega delovnega kolektiva se mora podrediti nalogam izpolnitve in prekoračenja plana. Vsak delovni človek se mora seznaniti z velikimi cilji plana ter z obveznostmi, ki jih ima do plana. Plan nudi obdelan ekonomski program za razširjenje in okrepitev-Ljudske fronte in še tesnejšo povezanost vseh delovnih ljudi. Še bodo razne težave pri izpolnjevanju plana. Biti moramo zelo budni proti sovražnikom, ki si bodo prizadevali sabotirati izvedbo plana. Boriti se bo treba proti birokraciji, nerodnosti in nevestnosti pri delu.
Ob zaključku je tov. Hebrang dejal: I
»Izpolnitev plana je odvisna:
1.	od mobilizacije delovnih množic, njihove odločnosti in požrtvovalnosti pri delu in borbi za izvedbo in prekoračenje plana in za ustvaritev potrebnih kadrov;
2.	od mobilizacije denarnih in materialnih sredstev, racionalnega gospodarjenja in štednje;
3.	od vodstva, dobre organizacije dela .pravilnih norm, evidence in kontrole proizvodnje ter potrošnje.
Tovariši, prepričani smo, da bomo premagali vse težave, kakršne koli bi bile. V borbi s težavami se bodo razvijale in krepile naše sile, se bodo izpopolnjevale naša delovna organizacija in naše sposobnosti. Izpremenimo našo domovino v borbi za izpolnitev in prekoračenje našega petletnega plana v veliko kovačnico novega življenja, v kateri bomo kovali nove veličastne stvari in nove ljudi. Pokažimo še enkrat svetu, kakšne čudeže lahko ustvari svobodno in združeno ljudstvo, če strne svoje vrste okrog resnične ljudske oblasti.
Ali bomo mogli, tovariši, uresničiti vse te naloge in izpremeniti lice naše dežele? Da, lahko. Za to nam jamčijo naravna bogastva naše dežele, njene rezerve in njene možnosti; za to nam jamčita požrtvovalnost in delovni he-roizem delovnega ljudstva naše domovine, ki ne bo varčevalo truda, naporov in žrtev v borbi za veliko delo petletnega plana; za to nam jamčita naša volja in odločnost, da dosežemo novo veliko zmago, da možnost izpremenimo v dejstvo; za to nam jamči vodstvo naše države z iniciatorjem in organizatorjem vseh naših zmag tovarišem Titom na čelu.«
LJUDSKI POSLANCI POZDRAVLJAJO PETLETNI PLAN
Za tovarišem Hebrangom je govoril predsednik gospodarskega sveta in minister za industrijo zvezne vlade Boris Kidrič. Poudaril je, da je končni uspeh plana odvisen predvsem od njegovega vsakodnevnega operativnega izpolnjevanja in presega. Naglasil je tudi silno važnost operativne dnevne planske evidence in kontrole.
Minister za delo zvezne vlade Vicko Krstulovič je govoril o raznih vprašanjih novih delovnih odnosov v izvajanju prve
(Nadaljevanje na drugi strani.)
Nadaljeoanje » 1. strani.
petletke. Poudaril je, da izpolnitev plana zahteva mobilizacijo vseh sil delovnega ljudstva, v prvi vrsti pa delavskega razreda. Izvesti moramo tudi najmanjši del plana, razvijati tekmovanje, budno se boriti proti škodljivstvu in nerednosti. Do sedaj doseženi rezultati za izboljšanje materialnega položaja delavcev in nameščencev bodo vzpodbuda ta njihove nadaljnje napore.
Nadalje so v diskusiji sodelovali predstavniki ljudskih republik. Predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko je naglasil neutemeljenost sumničenja nekaterih, da bo šlo odstranjevanje neenakomernosti gospodarskega razvoja republik na škodo Slovenije. Navedel je nekatere številke, ki dokazujejo, da se bo tudi Slovenija gospodarsko silno razvila:
OB PRVEM M A] U 1947
PROGLAS IZVRŠNEGA ODBORA LJUDSKE FRONTE JUGOSLAVIJE
NARODOM FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE!
sodelovanje s hrabrim albanskim narodom in njegovo Ljudsko republiko» Narodi Jugoslavije spremljajo s simpatijami aktivnost demokratičnih elementov vsega sveta v borbi za pravični mir in za priznanje pravice vsakemu narodu, da Sivi prpst imperialističnih zatiranj.
»1. Po planu sprejema Slovenija nase povečanje industrijske proizvodnje od 5 milijard v letu 1939. na 11 milijard v letu 1951.
2. V tem okviru igra važno vlogo za uresničitev plana v vsej Jugoslaviji proizvodnja.
a)	Turbin od 4000 ton sknpne proizvodnje prevzema Slovenija nase 2500 ton, dočini je leta 1938. izdelala 28 ton. Ta proizvodnja predstavlja podlago za elektrifikacijo vse države.
b)	V Sloveniji se na novo organizira proizvodnja gradbenih strojev v količini 2790 ton nasproti "600 tonam v vsej državi.
c)	V Sloveniji bo nova in za vso državo edina proizvodnja koles in pisalnih strojev.
d)	Za 2.5 krat v primeri z letom 1939. se bo dvignila proizvodnja poljedelskih strojev in orodja.
e)	Razen povečanja proizvodnje različnih kemičnih predmetov, prevzema Slovenija nase gradnjo novih tovarn za proizvodnjo kemičnih predmetov, ki se doslej v Jugoslaviji niso proizvajali.
Veliki borbeni dan delovnega ljudstva po vsem svetu — Prvi maj — bodo slavili narodi Federativne ljudske republike Jugoslavije to leto prvič v načrtnem izgrajevanju svojega gospodarskega in kulturnega življenja, v znamenju borbe za uspešno sprovajanje prvega petletnega plana.
Niti dve polni leti nista minili od končne osvoboditve dežele, od končne zmage nad tujimi fašističnimi osvajalci in njihovimi domačimi izdajalskimi hlapci, od slavne zmage ljudstva nad fašizmom in reakcijo. Na dan Prvega maja 1945, leta še ni bil osvobojen Zagreb in so se bile borbe za osvoboditev severozahodnega dela Jugoslavije. Sovražnik in njegovi pomagači so zapustili deželo razrušeno, opustošeno, oropano. Toda vendar smo uspeli, da v tem kratkem razdobju dveh let dvignemo iz razvalin naše tovarne, rudnike, železnice in ceste in da v najvažnejših gospodarskih panogah koncem leta 1946 dosežemo višino predvojne proizvodnje, a jo v nekaterih panogah celo presežemo.
Kako je bilo mogoče doseči ta uspeh, ki je vzrok, da Jugoslavija prednjači v mirni obnovi in izgradnji, kakor je prednjačila v osvobodilni borbi? To je bilo mogoče zaradi tega, ker so se naši narodi od prvega dne osvobodilne vojne odločno in dosledno borili ne samo proti tujim fašističnim okupatorjem, temveč tudi proti izdajalski domači reakciji, ker se niso borili samo, da bi uničili zunanjega sovražnika, temveč tudi za uničenje slabe državne organizacije in nepravične politične in družbene ureditve, to je za uresničenje nove, resnično demokratične ureditve. To je bilo mogoče zaradi tega, ker so naši narodi že v začetku borbe v narodno osvobodilnih odborih postavili osnovo nove, ljudske oblasti, ker so v samem poteku vojne poleg svoje nove voj&ške moči gradili tudi novo ustavno graditev.
f)	Za več kot dvakrat se bo povečala proizvodnja gradbenega materiala. Uvaja se proizvodnja novega gradbenega materiala.
g)	Skoraj za štirikrat se bo povečala proizvodnja in potrošnja električne sile. Razširjajo se premogovni bazeni v Trbovljah in Velenju. V načrtu je gradnja kombinata za predelovanje lignita kot goriva in za kemično industrijo. Prav tako je v načrta rekonstrukcija vseh železarn.
Uresničenje tega bo zahtevalo mobilizacijo vseh proizvajalnih sil. Torej ni govora o kakršnem koli demontiranju ali zaviranju razvoja industrije v Sloveniji. Prav razvoj industrije v ostalih republikah omogoča tudi razvoj industrije v Sloveniji. Na drngi strani olajšuje industrijska proizvodnja Slovenije industrijsko opremo v drugih republikah.
Značilna je nadalje pozornost, ki jo ta plan posveča gozdarstvu Slovenije za ohranitev naravnega bogastva in zaradi vskladenja obsega izkoriščanja gozdov z naravnim prirastkom. Tako se bo sečnja lesa zmanjšala za 20%, ker bo les kot gorivo zamenjan s premogom in elektriko. Ogromno se bo hkrati povečali proizvodnja gotovih lesenih izdelkov. V poljedelstvu in vaški proizvodnji v splošnem je nameravano povečanje proizvodnje za 24%, od tega se vrednost same poljedelske proizvodnje dviga za 52%. Takšen dvig se nanaša pretežno na preusmeritev poljedelstva k proizvodnji industrijskih rastlin, katere vrednost se bo povečala dvakratno. Uvaja se saditev sladkorne pese v višini 1350 vagonov. Proizvodnja oljaric se bo povečala za več kot petkrat, lanu in konoplje za več kot trikrat, hmelja za dvakrat, krompirja za 70%. Saditev zelenjave se bo povečala za 180%.
Dvig proizvodnje v poljedelstvu bo dosežen z uvedbo intenzivnega obdelovanja in s povečanjem uporabe umetnih gnojil za osemkrat. Štiri do šestkrat se bo povečala potrošnja sredstev za zaščito sadnega drevja ter sredstev za uničevanje škodljivcev v kmetijstvu in sadjarstvu. Pri živinoreji se bo gledalo na izboljšanje kakovosti, dalo bo mnogo več mleka, volne, kož itd.«
K diekueiji «e je oglasil tudi predsednik Centralnega odbora Enotnih sindikatov, Djuro Salaj, ki je poudaril, da petletni plan nalaga delovnemu ljudstvu in sindikatom nove naloge. Potrebno je stalno tekmovanje, uvedba nove delovne discipline, racionalizacija in fznajditelj-stvo ter vzgoja novih strokovnjakov; posebno skrb pa morajo sindikalne organizacije posvečati življenju delavcev in nameščencev. V načelni razpravi so govorili še nekateri drugi tovariši.
28. aprila je Ljudska skupščina sprejela zakonski predlog o petletnem planu razvoja narodnega gospodarstva FLRJ z velikim navdušenjem. S tem je bilo III. redno zasedanje LS FLRJ končano.
•OOOOOOOOOOOOOOOK
Z zmago v vojni so plodovi ljudske borbe ostali čvrsto v rokah delovnega ljudstva in Jugoslavija je iz vojne izšla kot i>opolnoma nova, ljudska država, kot demokracija novega tipa, sposobna, da se takoj z vso silo posveti nadaljnji izgraditvi države in obnovi gospodarstva. Uspeh v obnovi je bil možen, ker so narodi Jugoslavije izšli iz vojne zares svobodni in neodvisni, kot čvrsta skupnost bratsko združenih narodov in ker so delovne množice zbrane v vseljudski organizaciji Ljudske fronte tudi pri velikem delu mirne izgradnje ostale združene tako, kakor so bile v oboroženi borbi. Uspeh je bil možen zato, ker je osvoboditev naših narodov njihovo lastno delo, ker so izkoriščevalci vrženi z oblasti.
Za tako svojo ljudsko državo, za tako novo, pravično, ekonomsko in družbeno ureditev, so delovne množice razvile nesluteni delovni polet in herojstvo v zavesti, da vlagajo svoje velike napore v težkih pogojih za svoje lastno blagostanje, za lastno srečno bodočnost. Nova ureditev, utemeljena v ustavi FLRJ, je bila tista močna podlaga, iz katere je zraslo delovno navdušenje milijonov delovnih ljudi, ki je razgibalo silne ustvarjalne moči vsega delovnega ljudstva. Delavci so se osvobodili kapitalističnega izkoriščanja, delovni kmetje so se osvobodili izkoriščanja bank, veleposestnikov in oderuhov. V industrijski proizvodnji in v finančnem sistemu je likvidirana izkoriščevalska lastnina, a na osnovi vseljudske imovine se je zgradil močni državni gospodarski sektor, ki je v bistvu socialističen.
Z vsem tem je bila dosežena v preteklem dvoletnem razdobju ne samo obnova gospodarstva, temveč so bili ustvarjeni tudi pogoji za sistematično pristopanje k planski socialistični izgradnji narodnega gospodarstva.
DELOVNO LJUDSTVO I
Na polju gospodarske obnove in izgradnje ste dosegli prav tako veliko in odločno zmago, kakor je bila velika in odločna vaša zmaga v vojni. Ta zmaga je omogočila postavitev Prvega petletnega načrta, kar že samo po sebi predstavlja novo veliko zmago naših delovnih množic in ljudske države, zmago, ki drobi v prah in pepel vse neumne in sovražne zgodbe tuje reakcije, ki se še ni utrudila pri izmišljanju laži in klevet na račun nove Jugoslavije.
Toda resnična, popolna zmaga in borba za to zmago je še pred nami. Pred nami stoji veličastna borba za uspešno izvršitev prvega petletnega plana in ne samo za njegovo izvršitev, temveč tudi za njegovo prekoradttje.
Danes nihče v Jugoslaviji, razen peščice tujih brbljavcev In nihče v inozemstvu razen reakcionarnih kuhinj laži ne dvomi, da bodo naše delovne množice to veliko zmago izvojevale. Jamstvo zn^age je vse, kar smo doscdaj napravili, jamstvo je v trdnih temeljih ljudske države, v trdnosti in stabilnosti političnih, družbenih in gospodarskih odnosov in finančne situacije. Jamstvo je v nerazrušno čvrstem bratstvu in enotnosti naših narodov, v močni in vedno bolj enotni, vedno bolj aktivni vseljudski organizaciji Ljudske fronte.
V sedanjem povojnem svetu, ko so še mnogi narodi širom sveta prisiljeni, da vodijo težko osvobodilno borbo za svojo neodvisnost, ko imperialisti nesramno streme za ekonomskim, političnim in strateškim zasužnjevanjem malih narodov, ko se male države kupujejo in prodajajo, ko vidimo zaradi vmešavanja imperialistov v notranje življenje mnogih narodov namesto dela za obnovo samo politični in gospodarski kaos ter nova vojna opustošenja, se Jugoslavija odlikuje po trdnosti in urejenosti svojih političnih, ekonomskih in družbenih odnosov. Jugoslavija dokazuje svetu, za kakšne nove uspehe je sposobna demokracija novega višjega tipa, kaj morejo doseči narodi, če so resnično svobodni in neodvisni, če je državna oblast in narodno gospodarstvo res v rokah ljudstva, če vlada resnična enakopravnost narodov, če so delovne množice proste izkoriščevalcev, če je vse ljudstvo zbrano okrog ene misli, okrog enega programa in ene aktivnosti v enotni vseljudski organizaciji, kakršna je naša Ljudska fronta.
Zakon o petletnem planu bo v najkrajšem času izšel natisnjen v posebni brošuri. Naj ne bo nobenega čitatelja, ki tega zakona ne bi temeljito predelali
OOOOOOOOOO O O O O C 7
Narodi Jugoslavije gredo ramo ob rami z veliko bratsko in zavezniško Sovjetsko zvezo v borbi za pravični mir in sporazum med narodi na osnovi njihove enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja, proti vojnim hujskačem, ki' hočejo strmoglaviti človeštvo v nove katastrofe. Oni razvijajo vse tesneje prijateljske odnošaje z bratskimi slovanskimi narodi in njihovimi ljudskimi demokracijami, ki se bore za mir in napredek. Oni krepijo in dalje razvijajo prijateljsko in tesno gospodarsko
NARODI FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGQSLAVJE!
Pokažite v nadaljnem izgrajevanju ljudske države, pri volitvah organov ljudske oblasti, pri krepitvi in razvijanju svojega bogastva in enotnosti, pri sprovajanju petletnega plana, kakšno ogromno ustvarjalno silo lahko razvijejo svobodni narodi, ki se zavedajo svojega cilja!
DELAVCI IN DELAVKE!
Na vas leži uresničitev osnovne naloge petletnega plana: planska industrializacija in elektrifikacija dežele in izgradnja težke industrije, osnove razvoja vseh ostalih gospodarskih panog državne neodvisnosti. Razvijtje vse bolj vaš delovni polet in udarniško delo, tekmovanje in no-votarstvo, zgradite zavestno krepko delovno disciplino, krepite in razvijajte dalje močno zvezo delavcev in kmetov — zvezo vsega delovnega ljudstva. Uresničujte in presegajte plan v količini in v kvaliteti proizvodov, razvijajte zavest o potrebi racioniranega izkoriščanja in čuvanja strojev in orodja, štednje surovin in materiala. Krepite socialistični sektor narodnega gospodarstva zaradi likvidacije gospodarske in tehnične zaostalosti, zaradi krepitve gospodarske in obrambne moči države, zaradi dviga splošnega blagostanja in kulturnega nivoja vsega delovnega ljudstva.
KMETJE!
Petletni plan je plan likvidacije zaostalosti našega poljedelstva, plan pomoči malim in srednjim kmetom, da bi se povečala in poboljšala proizvodnja na privatnih poljedelskih posestvih, da bi napredovala metoda vašega dela, da bi se poboljšalo oskrbovanje vasi z industrijskimi proizvodi in dvignilo vaše blagostanje in vaš kulturni nivo. To je plan razvoja ljudskega zadružništva in plan pomoči kmečkim delovnim zadrugam. Petletni plan je nov dokaz, da ljudska država verno izpolnjuje obveznosti dane delovnemu kmetu, ki jih je prevzela z ustavo. Izpolnjujte setveni načrt in obveznosti odkupov in borite se proti špekulantom na vasi. Čuvajte in razvijajte zvezo z delavci in z vsem ostalim delovnim ljudstvom, ker v tej zvezi je jamstvo vašega napredka in boljše bodočnosti.
DELOVNA INTELIGENCA!
Kakor si bila zvesta ljudstvu v osvobodilni borbi in v dobi gospodarske obnove, tako daj tudi sedaj vse svoje sile v pomoč ljudski državi za čim uspešnejše sprovajanje petletnega plana, ki odpira svetle perspektive razvoja naših narodov. Razvijajte in izpopolnujte svoje znanje in svojo znanstveno usposobljenost, da boste lahko rešili velike naloge, ki jih pred vas postavlja petletni plan!
INŽENIRJI, TEHNIKI IN STROKOVNJAKI!
Vložite vse svoje sile in sposobnosti za izvršitev petletnega plana v velika ustvarjalna dela, da bi zagotovili hitri razvoj narodnega gospodarstva na moderni tehnični podlagi, da bi prirodna bogastva naše domovine bila kar najbolje izkoriščena in donosna, da bi se najuspešneje uresničil plan industrializacije in elektrifikacije in da bi se naša domovina hitro dvignila v kulturnem pogledu.
OBRTNIKI!
Sodelujte pri sprovajanju petletnega plana, izpopolnjujte s svojim delom in uslugami ostale gospodarske panoge. Vi lahko daste in izgradite mnogo potrebnih strokovnjakov. Razvijajoč z državno pomočjo zadružni način dela, boste najbolje razvili svoje proizvodne sile in prispevali h dviganju splošnega in vašega lastnega blagostanja.
MLADINA!
Prva v narodno osvobodilni borbi, najbolj borbena in najbolj požrtvovalna na bojnem polju in v mirni izgradnji dežele, ki si postavile v prvem in v drugem zgled mladini vsega sveta, ki si dosedaj ustvarila velika dela, ti si se že na svojstven način lotila novih, veličastnih ustvarjalnih podvigov. Drži na višini svoj delovni polet. Večaj in razvijaj svoje znanje, da bi bila vedno v prvih vrstah graditeljev srečne bodočnosti naših narodov,
ŽENE JUGOSLAVIJE!
Ve ste s svojo dosedanjo aktivnostjo in predanim delom pokazal«) kaj lahko prispevajo svojemu narodu resnično svobodne in res enakopravne žene. Čuvajte svetle tradicije borbe, razvijajte vse večjo aktivnost na vseh področjih narodnega življenja, sodelujte vsestransko pri gospodarskem in kulturnem dviganju naše domovine.
DELOVNO LJUDSTVO!
Izpolnitev prvega petletnega plana bo velika in slavna bitka, od njenega konca je odvisen napredek naše nove ljudske države in izgraditev velikih temeljev za ustvaritev lepše in srečnejše bodočnosti naših bratskih združenih narodov. Dajte vse od sebe za uresničitev tega velikega ustvarjalnega dela.
ŽIVEL PRVI MAJ, BORBENI DAN VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA SVETA ZA BOLJŠO IN SREČNEJŠO BODOČNOST VSEGA ČLOVEŠTVA!
VSE SILE ZA IZVRŠITEV PRVEGA PETLETNEGA PLANA, ZA INDUSTRIALIZACIJO IN ELEKTRIFIKACIJO NAŠE DEŽELE!
VSE SILE ZA RAZVIJANJE LJUDSKE DEMOKRACIJE, ZA MIR IN BLAGOSTANJE NAŠIH NARODOV!
PLAMTEČ POZDRAV BRATSKI SOVJETSKI ZVEZI, BORCU ZA PRAVIČNI MIR IN ZAŠČITNIKU MALIH IN TLAČENIH NARODOV!
BRATSKI POZDRAV SLOVANSKIM NARODOM IN NJIHOVIM LJUDSKIM DEMOKRACIJAM!
POZDRAV VSEM LJUDEM, GIBANJEM IN NARODOM, KI SE ŠIROM SVETA BORE ZA DEMOKRACIJO PROTI IMPERIALIZMU IN VOJNIM HUJSKAČEM IN ZA PRAVIČEN MIR IN NAPREDEK ČLOVEŠTVA!
ŽIVELA FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA!
ŽIVELA HEROJSKA JUGOSLOVANSKA ARMADA!
ŽIVELA LJUDSKA FRONTA, UTELEŠENJE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IN VSEH PATRIOTOV!
IZVRŠNI ODBOR LJUDSKE FRONTE JUGOSLAVIJE.
PRVI MAJ JE BIL PREGLED NAŠIH DOSEDANJIH USPEHOV IN MOBILIZACIJA MNOŽIC ZA IZVEDBO IN PRESEG PETLETKE
„li! sem udarnik v Brčkem, danes sem postal udarnik v rudniku - hočem nositi to ime še tretjič'1
2e dolgo Casa eo se naši delavci, naši kmetje in delovni izobraženci pripravljali
prvi maj, saj so vedeli, da je ta naš praznik tesno povezan z delovnimi napori množic. Ljudstvo ve, da sedaj stopamo v borbo za uresničitev prve, Titove petletke, ki bo globoko preobrazila našo datelo in naše ljudstvo. Delovne množice so *e pripravile na temeljit pregled vseh dosedanjih delovnih naporov, pripravile Pa so se tudi na nov, doslej nezaslišan tekmovalni polet, s katerim bomo v okviru OF pod vodstvom naše Komunistične partije in tov. Tita, v iskrenem Prijateljstvu s SZ in z vsemi demokratičnimi množicami v svetu premagali vse težkoče in si ustanovili novo domovino srečnih ljudi.
Že v sredo zvečer so po vseh naših gričih zagoreli kresovi, vasi in mesta so bila okrašena z zastavami, slikami Tita in Stalina ter z napisi, v katerih so ob-
ljubljali, da bodo petletko uspešno Izvedli. V Postojni, Divači in Ilirski Bistrici so bile veličastne baklade, po mnogih drugih krajih so bili sprevodi V Ilirski Bistrici se je zvečer vršila tudi svečana akademija, na kateri so nastopili pevski zbori in sicer moški iz Ilirske Bistrice, mešani iz Trnovega in gimnazijski z raznimi borbenimi pesmami. Recitacijski gimnazijski zbor je deklamiral »Borba — obnova« Okrog tisoč zbranega ljudstva je z navdušenjem poslušalo nagovor tov. Rudolfa Vinška, člana Okrajnega ILO. V Idriji so se ob tej priliki poslovili tudi od idrijske in goriške mladinske čete, ki bo v brigadi »Jožeta Planinca« šla gradit progo Šamac—Sarajeva Ljudstvo je tn prisostvovalo izvajanju koncerta rudniške sindikalne godbe. V vasici Kladje na Cerkljanskem so se zvečer zbrali okrog kresa in tam so poslušali govor o pomenu prvega maja. Baklada je bila tudi v Cerknem.
Parade dela so bile revffe ¥sefudske borbe za uresn cen e plana
V prvomajskem jutru so bile v Idriji, Tolminu in Ilirski Bistrici budnice. Že v zgodnjih jutranjih urah so se pričele množice zbirati, da proslavijo veliki praznik. Dopoldne so se po sedežih okrajev Gorica, Idrija, Postojna, Ilirska Bistrica in v Divači v Sežanskem okraju vršile veličastne parade dela, na katerih so nastopale razne vzorne skupine in prikazale svoje dosedanje delo in bodoče obveze.
Jereb Ivan, Gostiša Ivan, Lazar Peter,
Novak Tomaž, Berčič Ivan, Treven Da-nimir, Logar Ivan, Žigon Julij, Koler nosti 184.120 lir, prihranili 20% na Josip in Dinstman Ignac. Poleg udarni- j rivu in mazilu, stanje strojev pa kov pa je bilo 140 Ostalih delavcev nagrajenih. Vsem skupaj je rudniška uprava podelila pol milijona lir nagrade. Tudi iz Cerknega so bili priznani za udarnike tovariši Štucin Ciril, Močnik Ivan, Obid Andrej in Sedej. Udarnik Peternelj je potem dejal: »Bil sem udarnik na progi Brčko—Banoviči, danes sem postal udarnik v rudniku in potrudil se bom, da bom postal udarnik še tretjič.« Kot je na to pri svečanem obedu za udarnike poudaril tov. Aljančič, upravnik rudnika, so udarniki s svojo požrtvovalnostjo prispevali v fond podjetja 923.941 lir. Na paradi dela je bil tudi čebelar — novotar tov. Ivan Rupnik, ki je iznašel posebne priprave za izboljšanje čebelarstva in ki že bil tudi predlagan za udarnika. Po

Delavci okrajnega gradbenega jetja »ZIDGRAD« v Postojni zidali mnogo novih hiš
j
pod-
bodo
V Idriji je na čelu sprevoda stopala naša nepremagljiva vojska, ki jo je ljudstvo z navdušenjem sprejemalo. V sprevodu je bilo videti mnogo transparentov, med njimi tudi transparent rudarjev s imeni svojih najboljših novih udarnikov: Terjančiča Rudolfa, Peternela Martina, Leskovca Dominika, Lapajne Evstahija in Lampe Josipa, ki so presegli normo za 46 %. Zelo lepe napise so imele podružnice cestarjev, gozdarjev in mizarjev. Po pozdravnem govoru zastopnikov ljudske oblasti in naše Armade na Dolinici je sledila proglasitev 45 novih udarnikov-rudnrjev. To so bili tovariši Peternelj
ELEKTRIČNA ENERGIJA
jetje, opekarna Alta, okrajni kamnolom, premogovnik v Ilirski Bistrici, nato pa so sledili simboli vasi: iz Bitenj so prikazali izdelavo sadja, Novokračine in Knežak so kazale obdelavo zemlje, obdelovalna zadruga iz Pregarij je prikazovala svoje umno poljedelstvo, v sprevodu je peljal tudi traktor in iz žage v Baču so prikazali predelavo lesa v zaboje. Iz Podgrada so predstavljali večerni študij OF in uspehe šolskega pouka, V sprevodu je bilo tudi večje število fizkulturnikov in okrog 40 pionirjev z rutami. Tudi vojska je korakala v sprevodu Na Titovem trgu je v imenu OF nagovoril ljudstvo tov. Tine Remškar, nastopil pa je tudi zastopnik naše vojske. Ko so združeni pevski zbori zapeli nekaj partizanskih pesmi in ko so pionirke zaigrale na harmonike, so poslali resolucijo tov. Titu v kateri so mu obljubili, da bodo plan izpolnili.
Za Sežanski okraj se je vršila parada dela v okrašenih ulicah Divače. Za na-Simi zastavami, slikami Lenina, Stalina in Tita, za zastavami vseh sindikalnih podružnic in za napisi so sledili rudarji iz Vremskega Britofa z orodjem in v delovnih oblekah. Nato je prišla godba iz Sežane in fizkulturne skupine ter vojska. Na 36 vozovih so prikazali simbole dela, med katerimi so železničarji iz Divače nosili sledeči napis: »V letu 1947 smo napravili 4871 prostovoljnih ur v vred-
ku-smo
izboljšali za 25 %. Uvedli bomo norme in dvignili učinek dela za 10 %, pazili bomo na varčevanje materiala ter vzgajali strokovne kadre.« Vaščani iz Vremskega Britofa so imeli simbol vodovoda, ki ga bodo izvedli v petletki; napis se je glasil: »V odkup državi v letn 1947 bomo dali 150 q krompirja, 500 q drv, zgradili bomo vodovod. 3 apnenice in obnovili 8 gospodarskih poslopij, 3 stanovanjske hiše, 1 šolo ter posadili 3000 trt in 3000 sadik.« Vas Komen je napovedala tekmovanje Štanjelu v izgradnji zadružnega hleva v letošnjem letu. Rudarji iz Timave so se obvezali: »V petletki bomo prištedili 15 % materiala in dvignili nčinek rudnika za 25 %. Iz Lokev so peljali simbol mlekarne, iz Kozine
^Xfrednost industrijske
proizvodnja
1919
25.5 MILJARD
1951
126.MILJARD
V petletki se bo industrijska proizvodnja v primeru z letom 1939. za petkrat povečala
pozdravnih govorih predstavnikov ljudske apnenico, mehanična delavnica iz Divače
oblast,! OF in vojske so poslali našemu vodstvu pozdravne resolucije.
Veličastna je bila parada tudi v Postojni, kjer se je vršila po končanem partizanskem maršu mladine. Na čelu so korakali fizkulturniki JA, za njimi je sledila železničarska godba, nato pa mladina v fizkulturnih oblekah. 16 udarnikov je ponosno stopalo v vrstah borcev za zmago petletke. Njim so sledili mladi postojnski letalci z različnimi modeli. Z največjim navdušenjem pa je zbrano ljudstvo pozdravilo simbol zasužnjene Koroške — vojvodski prestol, poleg katerega je siala uklenjena deklica in angleški stražar; z burnimi vzkliki je množica zahtevala, da se Koroška priključi k Jugoslaviji. Nato so prišli zastopniki sindikalnih podružnic s svojimi zastavami in transparentL Železničarji so prikazali progo od Ljubljane do Trsta. Sledili so simboli naše obnove in izgradnje, med katerimi je gradbeno podjetje ZIDGRAD prikazalo moderne stavbe, vaščani iz Orehka so prikazali apnenico. Razdrto je prikazalo zidarje, Senožeče pa zdravilišče. Hruševčani so vlekli s konji star plug z napisom: »Tako smo orali zemljo do danes«, za njimi pa so brneli traktorji z napisom: »Tako orjemo z vključitvijo v prvo petletko«. Nadalje so prikazali načrtno sadjarstvo, živinorejo in razne obrti. Sledil je tudi simbol prosvetnega dela. Paradi je sledil množičen sprevod. Potem, ko je zapel pevski zbor Postojne nekaj udarnih pesmi, je predsednik OLO tov. Hrast v svojem govoru med drugim poudaril, da so delavci Sicle že prekoračili normo za 7 %, pri setvi pa so posejali kmetje 22 % več zemlje kot lani. Nato so pozdravili še
je pokazala popravilo avtomobilov, her-peljska gimnazija je prikazala učenje, vas Žirje je na vozu, ki je imel napis: »Zgra-
produkcijo za 40 % in izdelali bomo 1,400.000 opek, 500.000 strešnikov in večje število posebnih vrst opeke.« Iz Pokrajinskega avtopodjetja so v diagramu pisali, da bodo v prvi petletki izboljšali in uredil) 100% obrate, napravili 13.000 prostovoljnih delovnih ur, za progo Šamac—Sarajevo bodo zbrali 70.000 lir pro stovoljnih prispevkov, vzpostavili bodo 8 novih prog in 50 000 lir bo za izboljšanje prometa. Kmetijska obdelovalna zadruga iz Podrage je prikazala staro zemljiško mapo z mejniki in z napisom: »Staro ma po v staro šaro«, priložena pa je bila nova mapa brez nepotrebnih meja med njivami. Zastopana je bila tudi traktorska postaja, destilacija in predelava sadja, državna sadjarnica in trstnica iz Ozeljana, ki je prikazala umno trtorejo. Na avtomobilu so prikazali tudi povezanost delavca, kmeta in delovnega izobraženca. Nato je zopet sledilo okrog 400 mladih fizkulturnikov, kolesarjev in motociklistov ter športnikov. V sprevodu je bila potem še velika
Vrednost obrtniške proizvodnje se bo dvignila
1030


1051
Tudi delovni obrtniki bodo vključeni v naš plan proizvodnje; njihove zmožnosti, strokovno znanje in spretnost nam bodo mnogo koristile. Vrednost obrtniške proizvodnje se bo dvignila od 12 milijard dinarjev v letu 1939. na 18 milijard dinarjev v letu 1951. Tako se bo v tem času povečala vrednost njihovih izdelkov in storitev za 1.5 krat.
1959
dili bomo silos in prekoračili petletni plan«, prikazala živinorejo, Orlek pa se je obvezal, da bodo zgradili ljudski dom in 1 km vodovoda. Iz Kastelca in Socerba so se obvezali v petletki elektrificirati vasi, obnoviti 10 stanovanjskih hiš in izvršiti ves odkup pridelkov. Z ogorčenjem je ljudstvo gledalo simbol krivične demarkacijske črte s partizanom na eni in »Čerinom« ter angleškim vojakom na drugi strani, ki so ga prikazali Sežanci. Po sprevodu so pozdravili ljudstvo tov. Danilo Petrinja v imenu OF ter major Sasič v imenu armade.
Čeprav so ameriški vojaki v sredo zvečer v Volčah zažgali kmetu kozolec z žitom, da bi strahovali ljudstvo, čeprav so ovirali prihod množic iz cone A, se je v Tolminu zbralo nad 4500 ljudi. Prišla je tudi mladinska delovna četa za progo Šamac—Sarajevo. Na trg 1. maja so prikorakali tudi fizkulturniki v strnjenem sprevodu. 0 pomenu praznika delovnega ljudstva, o pridobitvah Osvobodilne borbe in o bodočih nalogah so govoriU razni tovariši. Tov. Kurinčič Ivan, kmet iz Idrijskega pri Kobaridu, je med drugim dejal : »Mednarodna reakcija se poslužuje lažne propagande, da bi nas kmete odvrnila od izvajanja petletke. Toda mi se zavedamo, da nam bodo edino nase tovarne dale tisto, kar nam niso mogli dati vsi bivši kapitalistični režimi. Zato stoje kmetje strnjeno na braniku pridobitev OF.« Kljub temu, da se je po zborovanju močno ulil dež, se je ljudstvo takoj po dežju zbralo v sprevod, ki se je ' zaključil na prostoru, kjer se je vršil fiz-kulturni nastop in petje vseh pevskih zborov okraja. Posebno pionirke so se odlikovale z odličnim izvajanjem prostih vaj.
bÌl0vnilPirsìdnBistrici se je «bralo 2000 Ajdovščinf^e16začele °zb1rati desettisoč-ijudi Na avtomobilu .n vozovih so prika- glave množice iz vsheSantevm-zali 38 simbolov. Iz tovarne Falerse so Čeprav je ZVU zabranda prehod_Pe prikazali v miniaturi celolno produkcijo skega mostu pri Gorici m Je tudi ud lesovinskib plošč in diagram zvišanja iz Kanala bilo ov'r,an” prr’ ^	’obij
produkcije v letu 1947 Mizarska produk ze ob 10. uri pričela parada. Prv so b i
Sod^mlde^Vončina Ludvik. Hlad- «vn. «d^ajejrftiuata	potem popeljali
m*
1.1 miliard KWh ' 4.35rniliard KWh
Proizvodnja in potrošnja električne sile se bo za štirikrat povečala
iteSfc a. iggvsai ss saws^ss assaSM;
Avgust, Bizjak Jože, Likar Franc, Likar Ivan, Lapajne Evstahija, Šinkovec Janez, Kavčič Filip, Hladnik Ivan, Likar Julij, Peternelj Matevž, P'vk Anton, Leskovec Dominik, Bonča Pavel,
Gnezda Alojz, Rupnik Albin, 1 učar Janko, Križič Franc, Ferjančič Rudolf.
množica ljudstva. Zenica srednjih let, ki je med fizkulturniki zagledala svojega sina, je veselo dejala: »Ponosna sem, da bo mlajši rod užival to, kar so nam fašisti ves čas odrekali, pa smo si sami priborili.« Sprevod se je nato zbral na travniku, kjer jih je pozdravil tov. France Perovšek, zastopnik Glavnega odbora OF, tov. Albreht Roman, v imenu okrajnega odbora je govoril tov Mlakar in pozdravilo je tudi več zastopnikov Armade.
Proslave 1. maja so se vršile tudi v Cerknem, kjer je bila po nagovorih slav nostna akademija, ki jo je priredil prosvetni svet skupno z gimnazijo in kjer je bilo prisotnih okrog 1000 udeležencev, ter v Črnem vrhu, kjer je bila poleg prebivalstva tudi naša vojska, ki je sodelovala s pevskim zborom in recitacijo.
V popoldanskih urah je ljudstvo dalo izraza svoji prosvetni ustvarjalnosti z raznimi kulturnimi nastopi, prav tako pa je mladina poudarila svojo ljubezen do fiz-kulture. V Ilirski Bistrici so bile fizkulturne tekme med ekipo fizkulturnega društva in ekipo vojske v odbojki, teku v vrečah m v igri »Med dvema ognjema«. Na Titovem trgu pa je bil koncert harmo-nikarniškega zbora iz Ilirske Bistrice. V Divači je nastopila godba iz Sežane in iz Herpelj; bil je tudi množični skupni nastop združenih pevskih zborov iz Sežane, Dutovelj, Dobravelj, Lokev, Kozljega, Klanca, Materije, Ocizle in Herpelj. Mladina iz herpeljske gimnazije je v mimohodu pri fizkulturnem nastopu prikazala ime Tita, mladinke iz cone A in fizkultur-niki iz cone B so nastopili s prostimi vajami, železničarji pa z orodno telovadbo. V Idriji je v popoldanskih urah nastopala rudniška godba in pevski zbor. V Postojni se je že ob 14. url množica zbrala na stadionu, kjer so nastopili v raznih panogah fizkulture, tako n. pr. e skokom v višino, metanjem diska in kopja, krosom, odbojko itd. Tudi v Ajdovščini so bili fizkultur-ni nastopi in pevski zbori so zapeli več borbenih pesmi. Največje zanimanje pa je vzbudila razstava v Pokrajinskem avto-podjetju, ki je prikazovala vse panoge gospodarstva. Pokrajinsko avtopodjetje je prikazovalo izdelovanje udobnih, modernih avtobusov iz starih ruševin, cementna industrija iz Anhovega je pokazala izdelovanje različnih cementnih izdelkov. Kovinarji iz Batuj so prikazovali izdelovanje raznega kmetijskega orodja, tudi združenje kovinarjev iz Ajdovščine je razstavilo svoje razne izdelke. Destilacija sadja iz Ajdovščine je bila zastopana s 30 različnimi vrstami likerjev in sadnih sokov, nastopile so tudi krojaška zadruga iz Šempasa, čipkarice iz Cepovana, vinarska zadruga iz Vipave ter čebelarji iz Ajdovščine. Prikazali so tudi uspehe gospodinjskega tečaja v Črničah, Splošnega gradbenega fiodjetja »Primorje« in še nekatere druge ustanove.
Po končanih prosvetnih in fizkulturnih nastopih se je povsod razvilo veselo ljudsko rajanje, ki je pokazalo bratstvo med delavci, kmeti, delovnimi izobraženci in našo ljubljeno armado.
Proslava prvega maja je torej velika prisega vsega delovnega ljudstva, da bo petletka uresničena in presežena, nove uspehe bodo dosegli naši delavci v dvigu proizvodnje, izboljšalo se bo kmetijsko obdelovanje zemlje, še jasneje se bo izoblikoval lik novega človeka. Medtem, ko je delovno ljudstvo v zahodnih kapitalističnih deželah predmet izkoriščanja za peščico kapitalistov, medtem, ko prav danes v Ameriki in drugih zahodnih deželah zopet nastopa kriza, ki meče sto-tisoče delavcev na cesto v lakoto, si ustvarjamo pri nas z delovnimi napori v petletki pod vodstvom tov Tita boljše in srečnejše življenje svobodnih uaradav!
nik Vincenc, Poljanšek Bogomir, Čibej , v diagramu pa so označili zv, anje c an “^^^^^^^ OpeTarna iz Renč je
^"Fe^nt'pe^r^Ci, Lamp" ločno obnola Zupana SilaVdi 'gozd- j napovedala tekmovanje opekarni v^iljah; Josip. Tavzes Branko^Miklavčič Matevž. I na uprava »Snežnik«, okrajno avtopod- obvezala se je: »Dvignemo v letu 1947
Drevesnica in trsnica Ozeljan je prikazala svoje uspehe na paradi del«
v Ajdovščini
Prvi maj v Trstu
mogočna manifesta« ja naprednih sil v borbi za m.r, demokracijo, neodvisnost in kruh
Prvomajskemu pozivu Koordinacijskega odbora so se odzvale demokratične množice ljudstva, mladina, kakor tudi ogromno število izobražencev z veličastno in borbeno udeležbo pri vseh proslavah in slovesnostih, Demokratične množice Trsta so v prazniku prvega maja enotno odgovorile na vse izzivaške provokacije nesramnih slug imperializma.
Velike svečanosti so se pričele v Trstu že 30. aprila. — Kljub raznim težavam, ki jih je imel Koordinacijski odbor v pripravi proslave od strani zavezniške vojne uprave, so tisoči in deset tisoči ljudi že dopoldne pričeli prihajati v Trst z vozovi, kamioni in peš. Vsi so se usmerjali v mestne rajone Sv. Ivan, Rojan in Sv. Ano. S teh mest so krenili veliki sprevodi ljudstva s prižganimi baklami. — V prvih nočnih urah je ta ogromni sprevod dajal krasen prizor. Peščica fašističnih provokatorjev je sicer poizkušala na nekaterih mestih pokvariti sprevod, toda manifestanti so dostojanstveno in mirno šli naprej, ne ozirajoč se na provokacije. Prvi sprevod, ki je prispel v center mesta, je že šel po ulici Carducci, drugi pa se mu je približal preko trga Goldoni.
V	trenutku, ko sta se sprevoda združila, je nek fašistični zločinec vrgel iz neke stavbe bombo na sredino ulice. Močna eksplozija se je razlegala po trgu. Sprevod je zastal samo za nekaj sekund, toliko da so reditelji odnesli ranjene tovariše in tovarišice na hodnik, kjer so čakali na rešilne vozove, potem pa se je ba-kljada mimo in dostojanstveno, ne da bi se pustila izzvati, nadaljevala. —
V	tem trenutku je v ulici Carducci odjeknila še ena detonacija, ko je nek pripadnik CLN-a vrgel ročno bombo na skupino mladink. Tudi ta bedni zločin ni zastavil, še manj pa razbil sprevoda. Bakljada se je pomikala naprej. 30.000 udeležencev v bakljadi ni reagiralo na provokacije, toda prebivalstvo Trsta je nekatere izmed izzivačev izročilo policiji. Od udeležencev bakljade so jih 32 odnesli v bolnišnico, od katerih jih je 14 težje ranjenih. Bakljade so se zbrale na hipodromu Montebello, kjer je bil v prisotnosti 60.000 ljudi veličasten ognjemet. Po končanem ognjemetu so udeležencem prečitali dele prvomajskega proglasa Koordinacijskega odbora, s katerim se delovne množice Svobodnega tržaškega ozemlja pozivajo, da se v čim večjem številu udeleže prvomajske parade in da nadaljujejo borbo za mir, za demokracijo, neodvisnost in kruh. —
V	tem času so na vseh gričih okrog Trsta prižgali kresove, na industrijskih obratih, ladjedelnici in na pristaniških objektih pa so svetile velike rdeče zvezde.
Trst je v prvi maj stopil ovit v zastave. Na hišah Trsta so plapolale italijanske, jugoslovanske, slovenske in tržaške zastave. Imperialisti so se zbali delovnega ljudstva, zato so ceste napolnili policijski avtomobili in civilno policijo so dovedli v Trst iz vseh drugih krajev. Mnoge ulice so že zjutraj blokirali. Vendar ljudstva to ni oviralo. Iz poedinih rajonov so se pomikale ogromne množice, da bi se združile v veličastni sprevod na odrejenem mestu. Od devetih naprej so se ogromne množice približevale trgu Unità, kjer se je vršil velik ma-nifestacijski miting. V vsakem sprevodu je bilo morje narodnih zastav, sindikalnih zastav, transparentov in velikih peterokrakih zvezd. Z glasbo in petjem se je ljudstvo počasi približevalo trgu, noseč parole: «Hočemo edinstvo vseh demokratičnih sil v boju proti imperializmu«, »Borimo se za demokracijo, neodvisnost, mir in kruh«, »Hočemo sindikalno enotnost«, mladinci pa so nosili velike transparente, na katerih je pisalo: »Hočemo enotno mladinsko fronto«. Skoraj dve uri so se zbirale na trgu nepregledne množice ljudstva. Ob 11. uri in pol se je pričel veličasten miting. V tem času je bilo na trgu okrog 200.000 ljudi. Ta veličastna slika je navdušila celo mornarje dveh velikih angleških križark, zasidranih ob obali, da so z burnimi vzkliki pozdravili naše zastave. Veličastni miting je otvoril direktor lista »II lavoratore« Leopold Gasparini, ki je pozval delovne množice slovenskega
za mir, demokracijo in neodvisnost tržaškega ozemlja. Za njim je govoril predsednik Enotnih sindikatov Ivan Bukovec-Vojmir, ki je podčrtal, da bo tržaško delovno ljudstvo samo v enotni sindikalni organizaciji uspelo v borbi za svoje pravice. Po pozdravnih govorih se je zbral nepregledni sprevod delavcev, kmetov, fizkultur-nikov, Garibaldincev in drugih tržaških prebivalcev, ki so vzklikajoč slovensko-italijanskemu bratstvu in skupnemu sodelovanju, maršalu Titu, Stalinu in Togliattiju prišli do trga Garibaldi, kjer je bil razhod. Od tam se je množica v raznih smereh pomikala proti stadionu San Sabo, kjer se je vršil popoldanski program. Še tretjikrat so v ulici Carducci podli fašistični izzivači, ki so bili besni na svoje prejšnje neuspehe, poizkušali napraviti nerede z metanjem bomb na skupino mladenk in partizanov, toda tudi ta poizkus je prav tako kot prva dva bedno propadel.
Na stadionu San Sabo, ki je bil okrašen z narodnimi zastavami in na hribih okrog stadiona ter po strehah okoliških hiš, se je zbralo okrog 50,000 gledalcev. Vršil se je zlet fiz-kulturnikov Svobodnega teritorija Trsta in množični koncert 3.000 pevcev. Na centralni loži so svečanosti prisostvovali: generalmajor Rado Pe-harček, šef vojne misije v Zavezniški vojni upravi, major Cunder, šef jugoslovanske misije za vojni plen, člani komisije za teritorialno razmejitev z Italijo na čelu s polkovnikom Kili-bardom; prisoten je bil tudi polkovnik Rdeče armade Bogomolov s svetnikom Zahalovom, predstavniki Slo-vensko-italijanske antifašistične unije in večje število oficirjev Jugoslovanske armade. Program se je pričel z motociklističnimi tekmami, potem pa je 9.000 fizkulturnikov nastopilo s prvomajskimi vajami. Prisostvovali so tudi fizkultumiki iz Ljubljane, ki so nastopili z raznimi orodnimi vajami, potem pa se je vršilo prvo povojno srečanje med nogometnima skupinama Jugoslavije in Italije. Ob zaključku je zbor 3.000 pevcev zapel nekoliko borbenih slovenskih, italijanskih
in ruskih pesmi. S pesmijo in rajanjem na več predelih mesta je delovno ljudstvo Svobodnega teritorija Trsta zaključilo veličastno prvomajsko proslavo.
Veličastna prvomajska proslava je bila velika manifestacija za zmago demokracije, za enotnost vseh demokratičnih sil, za resnično izvrševanje
demokratičnih svoboščin in človečanskih pravic, za pomiritev duhov in dobre medsebojne odnošaje med Italijo in Jugoslavijo; ogromne zbrane množice pa so manifestirale tudi za gospodarski razvoj bodočega Svobodnega tržaškega ozemlja, ki mora biti tesno povezano z zaledjem in gospodarsko popolnoma neodvisno proti vsem kolonialnim načrtom imperialističnega zasužnjevanja. Veličastne manifestacije so bile jasen odgovor vsem tistim fašističnim elementom v Trstu, ki v službi mednarodne reakcije nasprotujejo utrditvi iskrene demokracije na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Likvidacija kreditnih zadrug
Vse do leta 1931 so bile v slovenskem kreditnem sistemu kreditne zadruge na prvem mestu — tako po višini vlog kot po vsoti danih posojil, po številu vlagateljev in dolžnikov. Toda od leta 1931 dalje so zadruge istočasno kot drugi denarni zavodi prišle v krizo, iz katere se niso mogle izkopati. Kriza pa je odkrila, da je bil pravi namen tedanjega kreditnega zadružništva najprej zbiranje ljudskih prihrankov, katere so potem protiljud-ski voditelji zadrug nalagali v svoje banke in podjetja z namenom nadaljnjega kapitalističnega izkoriščanja. Tako je šel ljudski denar v protiljud-ske namene. Zadružni kreditni sistem je bil popolnoma pod vplivom buržoaznih političnih strank in preko njih pod vplivom kapitalističnih slojev, ki so ga do kraja izkoristili, ko pa je bil izčrpan, pa pustili, da je propadel.
Kreditne zadruge so bile med vsemi denarnimi zavodi od krize najbolj prizadete. Poleg tega, da je njihova gotovina bila investirana v razna privatna kapitalistična podjetja ali naložena v kapitalističnih bankah, katerih solventnost je bila v času krize praktično enaka ničli, so bili ostali dolžniki večinoma kmetje, ki so bili z zakonom postavljeni pod tako imenovano »zaščito«. Vlagatelji pa so bili delovno ljudstvo, »mali ljudje«, ki so po zapori le od časa do časa, s prošnjami in raznimi priporočili komaj dobili smešno majhna izplačila na račun svojih vlog. Napake starega kapitalističnega sistema so se tu pokazale v vsej jasnosti. Od svojih investicij niso zadruge imele nikakih koristi, težko zasluženi in še težje prihranjeni denar delovnega ljudstva se je tako razblinil ali pa prešel v žepe posameznih veščih finančnikov.
Še se spominjamo, kako so ob izbruhu krize stale dolge vrste vlagateljev pred hranilnicami in bankami.
kako je bila nenadoma odrejena zapora, koliko potov je bilo potem potrebno, da je vlagatelj prišel vsaj do malenkostnih delov svojih prihrankov. Trpelo je tu v prvi vrsti delovno ljudstvo, oni ki niso imeli zvez, da bi bili pravočasno obveščeni. Upravni kader ter njihovi znanci pa so si vloge večinoma pravočasno rešili. Vemo, da je bil tedaj marsikdo ob prihranke, ki jih je bil namenil za starost in bolezen, marsikomu so sanje o lastnem domu splavale po vodi. Spomnimo se tudi, kako so razni špekulanti skušali tudi tu iz nesreče delovnega ljudstva kovati dobiček: organizirali so nakup vlog po tajnih kanalih, za smešno ceno, z namenom, da pridejo na ta način do odločujočih pozicij v upravah posameznih kreditnih podjetij.
Niso si zadruge še dobro opomogle od udarcev krize, že je prišla vojna in z njo nov udarec zanje, zlasti v predelu, ki so ga zasedli Nemci. Okupator jih je izkoristil do kraja in dokončno upropastil.
Po osvoboditvi se je pokazalo, da od približno 500 kreditnih zadrug, kolikor jih je bilo pred aprilom 1941 na slovenskem ozemlju, niti desetina ni bila več zmožna življenja. To je dovolj jasno pokazala analiza njihovih bilanc po izvršeni valorizaciji. Povojni posli, v kolikor jih je še katera izkazovala, so bili večinoma v najožji zvezi z likvidacijo starih poslov, dejansko torej brez življenja v sebi. Ljudstvo iz razumljivih razlogov po vseh teh izkušnjah ni imelo več zaupanja vanje.
Za obnovitev predvojnega kreditnega sistema, zlasti, v kolikor so ga tvorile kreditne zadruge, bi bile potrebne ogromne vsote. Toda danes, ko je delovno ljudstvo prevzelo oblast v svoje roke, moramo bolj smotrno gospodariti z ljudsko imovino. Ni v skla-
Sesto obletnico OF smo oraznovali v znamenju
Titove petletke
Šesto obletnico odkar je bila na pobudo Komunistične partije Slovenije ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, je naše ljudstvo praznovalo ob silno pomembnem času, ko je pred nami prva Titova petletka.
Že na predvečer so po mnogih vaseh goreli kresovi, ki so oznanjali veliki praznik. Taki kresovi so žareli v Brdih, na goriškem Krasu, v Vipavski dolini, na Kanalskem, na Nanosu, v okolici Postojne, na Pivki, na Tolminskem, po kraških vrhovih in gričih slovenske Istre in Vremskega Britofa, v bistriškem in idrijskem okraju. 2e v soboto zvečer, še več pa v nedeljo se je ljudstvo po vseh večjih krajih zbiralo na množične svečane proslave. Ljudski govorniki so poudarili pomen zgodovinskega dne, vlogo OF v borlji za osvoboditev in zmago ljudske demokracije ter bratstva jugoslovanskih narodov pod vodstvom tovariša Tita in naloge, ki čakajo naše ljudstvo v okviru OF v izvedbi in prekoračenju prve petletke. V Ajdovščini so s takega zborovanja poslali resolucijo Izvršnemu odboru OF, v kateri je med drugim rečeno:
»Zbrali bomo 753.000 lir za naše graditelje proge šamac—Sarajevo in smo doslej že zbrali 305.000 lir; za obnovo porušenih domov in dvig proizvodnje bomo prispevali 52.250 prostovoljnih ur, od katerih smo jih že napravili 15.000; do danes smo obde-ali 80 odstotkov plodne zemlje, ostalo bomo obdelali v prihodnjih dneh; članstvo zadružnikov bomo povečali za 10 odstotkov; v okviru MLO bomo odprli 7 obratov, od katerih 3 že poslujejo; za strokovno izobrazbo delavcev bomo imeli letos 33 strokovno poučnih tečajev; priredili bomo 122 političnih ur, od katerih smo jih že imeli 26; za dvig kulturne ravni bomo priredili 27 kulturnih prireditev z izbrano kvalitetno vsebino, od katerih smo jih že uprizorili 7. Vse te obveze bomo izvršili v prvem letu petletke.«
Iz Pokrajinskega avtopodjetja so pb obletnici OF priredili izlet v Ljubljano in dalje na Bled, Bohinjsko jezero in k slapu Savice; skupaj z uslužbenci DAPPS-a so se udeležili svečane proslave obletnice OF v Ljubljani. Planinci iz Ajdovščine so proslavili obletnico s kurjenjem kresov na Čavnu in s proslavo pred kočo na Čavnu. Sve-
in italijanskega naroda v enotni boj Cane proslave so se vršile v Vrhpolju
Gaberju, Gorenji vasi in v mnogih drugih krajih. V Tolminu so na dan obletnice priredili okrajni kulturni festival, na katerem je nastopil tolminski orkester, pevski zbor iz Sv. Lucije in Tolmina, tamburaški zbor iz Pod-melca, dijaki učiteljišča in gimnazije so nastopili v zborni recitaciji, nastopili so tudi gojenci mladinskega doma »Simona Kosa« in pionirji iz tolminske osnovne šole; nastopili so tudi z raznimi fizkultuTnimi prireditvami, mladina je imela skupne proste vaje, v nogometu pa sta se srečali mladinski moštvi Poljubima in Tolmina Večja zborovanja v tolminskem okraju so se vršila tudi v Bovcu, Livku, Idrskem, Vočah, Volarjih, Kamnem, Ro-bedišču, Borjani, Breginju, Kredu, Selu, Vršnem, Grahovem, Hudi južini in v Gorenji Tribuši.
V	Postojni je zbrano ljudstvo nagovoril tov. Hrast, sekretar OOOF. Po končanem programu, ki je obsegal nekaj recitacij in pevskih točk, so poslali pozdravne spomenice IOOF in maršalu Titu. Proslava je bila tudi v zdravilišču v Senožečah; v Dolenji Košani je bila lepo uspela akademija za vse okoliške vasi. Iz Orehka so v pozdravnem pismu IOOF napisali:
»Obvezujemo se, da bo v prvem letu naša vas dala 150 q krompirja, 500 centov sena, izpolnila vse obveze pri dajatvi mleka in 100 odstotno bomo plačali odmerjene cfavke; obdelali bomo vsak košček zemlje in tako izpolnili setvene naloge; popravili bomo 2 km slabe ceste; dvignili bomo tudi stopnjo izobrazbe na političnem, gospodarskem in kulturnem področju.«
Svečane proslave so bile tudi v Senožečah za okoliške vasi, v Prestranku in še v nekaterih drugih vaseh postojnskega okraja.
V	sežanskem okraju so bile svečanosti v Herpel|ah, kjer ie po govoru nastopil mešani zbor iz Herpelj-Kozi-ne s pesmimi »Udar na udar«, »Pesem o svooodi«, dijaki iz gimnazije so podali zborno recitacijo »Kovači smo« ob sodelovanju ženskega pevskega zbora iz Herpelj; mlada pionirka je govorila, kaj pomeni OF za najmlajše; ob zaključku pa je vaška godba zaigrala naše himne. Prav tako je ljudstvo proslavljalo veliki dan tudi v Sežani, Komnu, Divači, Lokvi, Vremskem Britofu, Kastelcu in drugod. V Divači so

med drugjm organizirali tudi baklado. Pri proslavi je sodelovala vaška godba na pihala in pevski zbor, žene in pionirji pa so nastopili z deklamacijami. V Sežani se je proslava vršila v prostorih Enotnih sindikatov; po govoru, deklamacijah in pevskih nastopih se je množica zbrala na glavnem trgu, kjer je godba igrala razne udarne pesmi. V Lokvi, kjer je okupacijska vojska pred nekaj časa nasilno zasedla mladinski dom, se je ljudstvo zbralo na prostem in dostojno proslavilo obletnico; pevski zbor je zapel 3 pesmi, mladina pa je podala nekaj deklamacij; končno je šla mladina v sprevodu na mesto, kjer je gorel kres in tam se je proslava zaključila.
V idrijskem okraju so se vršile proslave že na predvečer v Idriji, Sp. Idriji, Cerknem, Zelimu, Otaležu, Zakrižu, Kladjah, v Novakih, Bukovem Stopniku, Črnem vrhu in na Vojskem. Najboljše so bile proslave v Sp, fdri-'i. Črnem vrhu, Cerknem in Bukovem.
Idriji se je vršila na predvečer štafetna baklada, v kateri je tekmovala rudarska, srednješolska, vajeniška mia. dina in dijaki iz tehnične šole; sodelovali so tudi fizkulturni aktivi iz okraja in priredili so v nedeljo svečano akademijo. V Črnem vrhu je igrala sindikalna godba podružnice goz-dàrske stroke; na dan obletnice se je vršil tudi svečan pogreb borcev, ki so padli za našo boljšo bodočnost. V Do-leh in Ledinah so bile akademije na praznik obletnice. Svečane proslave so se vršile tudi po vaseh v okraju Ilirska Bistrica in še po mnogih drugih krajih. Po končanih proslavah so bila v mnogih vaseh ljudska rajanja, kjer se je prebivalstvo v veselju spominjalo na težke napore borbe za osvoboditev
Iz vseh teh svečanosti se je jasno pokazalo, kako ljudstvo dobro razume, pod kakšnimi pogoji je OF nastala, Kakšne so njene dosedanje zasluge in zakaj je prav Komunistični partiji pripadla vloga njenega organizatorja. — Ljudstvo pa ve tudi to, da je pred nami še mnogo nalog. V industrializacijo in elektrifikacijo nas vodi naša Osvobodilna fronta v okviru Ljudske fronte Jugoslavije in z našim ljubljenim voditeljem tovarišem maršalom Titom na čelu. Naloga vseh članov, vseh odborov naše Osvobodilne fronte je, da prvi petletni plan ne samo uresničimo, ampak tudi prekoračimo 1
du s potrebami gospodarskega razvoja države in dvigom splošnega blagostanja, da bi tako velika sredstva dajali ustanovam, za katere vemo, da ne bi mogle v redu izpolnjevati svojih obveznosti do vlagateljev in katere ne bi mogle odigrati pravilne vloge z gospodarskem razvoju države.
Ves naš kreditni sistem se je P° vojni v skladu z našim gospodarskim razvojem organiziral načrtno. Država, to je delovno ljudstvo, je prevzela in ustvarila velika in močna kreditna, podjetja. Zakon o ureditvi in delovanju kreditnega sistema je to tudi postavil kot eno temeljnih smernic za njegovo izgradnjo. Se globlji pomen pa je novi sistem dobil z uveljavlje-njm načela o planskem gospodarstvu. Zato vidimo, da so se tudi že itak velika kreditna podjetja združila v še večjo kreditno ustanovo — Narodno banko, s centralami po sedežih ljudskih republik ter s filijalami po vseh važnejših gospodarskih središčih. Z vključitvijo Poštne hranilnice v Narodno banko ter s prilagoditvijo denarnega poslovanja vseh, tudi podeželskih poštnih blagajn novim potrebam, je tako postala Narodna banka praktično dostopna najširšim slojem ljudstva. Z Narodno banko pa so naj-ožje povezana tudi vsa državna kreditna podjetja lokalnega pomena (mestne ali krajevne ljudsko hranilnice), ki pripadajo mestnim ali krajevnim ljudskim odborom.
Na ta način je stvorjena trdna osnova novemu kreditnemu sistemu, položeni so finančno-tehnični temelji za čim bolj nemoteni razvoj države-Ustvarjen je aparat, za katerega jamči država z vso svojo gospodarsko močjo. Taka koncentracija omogoča pa tudi zlasti popolno organizacijo plačilnega prometa, omogoča najuspešnejšo organizacijo kreditiranja in končno ustvar; ja organe, ki bodo lahko pomagali pri izvrševanju plana s koncentracijo denarnih sredstev, s čimer je omogočeno njih plansko razmeščanje.
Spričo vsega tega je jasno, da so je sistem kreditnih zadrug preživel-ato je tudi vlada LRS izdala uredbo o njih likvidaciji, ki je to nesodobno in potrebam državnega gospodarstva ter delovnega ljudstva neustrezajočo obliko kreditnih podjetij odpravila. Poudariti je potrebno pri tem, da jo dejansko bila itak že večina teh kreditnih zadrug v likvidaciji, ker ni bila zmožna življenja. Ker pa so preostale še delujoče zadruge bile ohranjene pri živlienju le tam. kjer so obstojale gospodarske potrebe in so prav v teh krajih tudi že poslovalnice Narodne banke, je jasno, da je nadaljnji obstoj teh kreditnih zadrug ljudski državi nepotreben in bi pomenil le nesmiselno drobljenje denarnih sredstev.
Likvidacija vseh teh kreditnih zadrug je poverjena posebnemu likvidacijskemu odboru. Likvidacijske mase vseh posameznih kreditnih zadrug, izvzemši tistih, ki so z zaplembo prešle v državno last, tvorijo skupno likvidacijsko maso, ki se likvidira skupno, torej kot celota.
Poslovanje kreditnih zadrug se deli na posle pred osvoboditvijo ter posle po osvoboditvi. Posli sklenjeni po osvoboditvi, to je po 9- maju 1945, bodo v roku 15 dni po dnevu objave uredbe, prenešeni na državna kreditna podjeU ja z ustrezajočim kritjem. Vlagatelji kreditnih zadrug bodo tako postali vlagatelji državnih kreditnih podjetij-
Izplačilo nezavarovanih upnikov, to je takih, ki nimajo vknjiženih ali zaznamovanih prednostnih pravic, bo šl° po naslednjem vrstnem redu:
a)	stroški za upravo, vzdrževanje, vnovčevanje in razdelitev likvidacijske imovine;
b)	javne dajatve, ki so dospele od osvoboditve do dokončne likvidacije:
c)	plače in drugi prejemki oseb, ki so bile v službi kreditne zadruge zadnje leto pred uvedbo likvidacije;
Č) denarne vloge izpred osvoboditve do 5000 dinarjev;
d)	terjatve zadrug;
e)	vse druge obveznosti.
Poudariti moramo, da uživajo stvarno prednostno pravico pri izplačilu vlog pred osvoboditvijo, kot to določa točka č) 7. člena, mali vlagatelji z vlogami do 5000 din. Na ta način bo iz donosov likvidacije med vsemi vlagatelji najprej zasigurano celotno izplačilo najbolj potrebnim.
Ugasnejo dalje vse tiste terjatve, za katere kreditna zadruga ne ve in ki se ji ne prijavijo v roku, določenem po uredbi.
Imovina pokojninskih skladov kreditnih zadrug se ne všteje v likvidacijsko maso.
Gornja uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu« LRS, to je od 19. aprila 1947.
Z gornjo uredbo so torej ukinjene kreditne zadruge, za katere je že « svojem ekspozeju ob priliki proračunske razprave za leto 1947 minister za finance LRS Zoran Polič ugotovil, d10 ne morejo biti več oblika urejanja našega denarnega trga. V uredbi je predpisan postopek likvidacije tako, na bodo zaščiteni interesi malih vlagateljev. Tako bo ta preživela oblika k«6" ditnih podjetij izginila in dala prostora novim organizmom, ki bodo uspešnejŠ® varovali pravice vlagateljev in postaU trdna opora za izvajanje našega plana, katerega končni cilj je blagostanje vseh državljanov.
Moskovska konferenca je zaključena
Sovjetska delegacija se je odločno borila za trajni demokratični mir
Moskovska konferenca se je zaklju-fia. Vprašanja, ki jih je obravnaval zunanjih ministrov, so bila veli-«fcga zgodovinskega pomena. Nemški Problem je odločilne važnosti za evrop-ski mir. Nemški državi, žarišču krva-vojn, je treba odvzeti vsakršen
:ciji nemških vojnih ujetnikov in rešili inekaj posebnih vprašanj.
Proučitev mnogih vprašanj pa je ostala nedokončana. Vprašanje nemških reparacij ovira dokončno ureditev avstrijskega vprašanja, kajti razen
, jr.--	------.člena o mejah ostane člen o nemškem
napadalni značaj in jo vpeljati v dru-: imetju odprto vprašanje v pogodbi z «Do miroljubnih dežel. Od uspeha te ; Avstrijo.
Pomen postavljenih nalog je zelo
»ih
n&p&i
----------- ----- — uspeha
«roke naloge jo odvisna varnost bo-««ih rodov.
. V svojem zaključnem govoru je Molotov dejal: »Porabili smo precej časa “i dosti naporov v diskusiji o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redit sedanjega zasedanja Sveta ministrov. Naše delo ni bilo končano, kljnb temu pa naredili veliko. Upamo, da bo delo,
-	vi»* . v ’	se puvrune	vuiavu-av auim
»i smo ga opravili v Moskvi, olajšalo?vprašanjem. Borba med raznimi stališči nadaljnje uspehe naše stvari in uspehe |posameznih delegacij je potekala v
sporazumnih sklepov o vseh do sedaj nerešenih vprašanjih.«
O nekaterih bistvenih vprašanjih nemškega problema so se udeleženci Nasedanja sporazumeli. Tako so napravili sklep o likvidaciji pruske države, »rsto sklepov o demilitarizaciji, denaci-'ikaciji in demokratizaciji, o »razseljenih osebah« in o teritorialni reorganizaciji Nemčije. Sklepe so predložili Kontrolnemu svetu v Nemčiji kot na-»odila za delo. Položen je bil kamen v temelj zgradbe miroljubne in demo-
j^aterih se še niso sporazumeli, vse-huje poseben dokument, izročen na-njestnikom v nadaljnje proučevanje. Ustanovili so komisijo, ki mora pro-nfiti več členov osnutka pogodbe z Avstrijo. Sprejeli so sklep o repatria-
velik in vprašanja so bila važna in zamotana. Takih vprašanj ni mogoče rešiti na enem samem zasedanju Sveta ministrov in so zato ostala nerešena. Zasedanje pa bi moglo bolj koristiti skupni stvari zaveznikov, če nekatere delegacije ne bi pokazale svoje želje, da bi se povrnile k že obravnavanim
glavnem okrog vprašanja, ali je treba izpolniti krimske in potsdamske sklepe glede Nemčije. Medtem, ko je sovjetska delegacija vztrajno zahtevala izpolnitev teli sklepov, so druge delegacije, predvsem ameriška, pa tudi britanska, sistematično skušale omajati že sprejete sklepe o Nemčiji. Poleg tega so te delegacije skušale opustiti metodo izdajanja sporazumnih sklepov in so se skušale vrniti k že propadlim načinom reševanja mednarodnih vprašanj z vsiljevanjem volje ne-
kratične nemške države. Izdelava po-?kih držav drugim državam, kar je stopka v sestavi nemške mirovne po-»značilni postopek imperialističnih sil. Kodbe je vidno napredovala. Točke, v Sovjetska zveza je seveda te poskuse katerih je bil dosežen sporazum in o jodklonila. Sovjetska delegacija se je
vztrajno borila za interese demokratičnega in trajnega miru. Vse njeno delo je bila močna manifestacija stalinske zunanje politike Sovjetske zveze — zanesljivega branika miru in varnosti, svobode in neodvisnosti narodov.
Prijateljstvo narodov Sovjetske zveze in Indije se je utrdilo
It. aprila je bilo v Moskvi in New Delhiju istočasno objavljeno uradno Poročilo, da sta vladi Sovjetske zveze in Indije sklenili izmenjati diplomatska predstavnika s činom veleposlanikov. — S tem v zvezi piše »Novoje 'Tem ja«:
Vzpostavitev diplomatskih odnosov med Indijo in Sovjetsko zvezo je dogodek velikega mednarodnega pomena. Sovjetska javnost pozdravlja ta dogodek kot dokaz utrditve prijateljskih odnosov med narodi Sovjetske zveze in Indije in kot dokaz indijskega razvoja * namenom, da se vzpostavi samostojna
Politika.
Indijsko ljudstvo se že več let bon za svojo' neodvisnost. Napredna javnost spremlja ta boj s polnim razumevanjem in z iskrenimi občutki. Velika osvobodilna vojna, ki so jo vodili na-rodi proti fašizmu, je prispevala k razvoju osvobodilnega gibanja v Indiji. ^Sak nov korak indijskega ljudstva na poti k neodvisnosti priča o napredku vsega človeštva. Jasno je, da osvoboditev Indije še zdaleka ni zaključena. Roke in noge te ogromne dežele so še vedno v kolonialnih okovih. Raz-
bijajo nasprotstva, ki jih namenoma povzročajo. Vzpostavitev notranjega reda v Indiji in njen prehod k samo-, stojni zunanji in notranji politiki ovirajo tiste zunanje sile, ki hočejo tudi v tej deželi ovekovečiti kolonialni režim in ohraniti fevdalizem, kateremu je čas že davno potekel.
Demokratična indijska javnost že delj časa zahteva vzpostavitev diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo, ker smatra, da je okrepitev prijateljskih odnosov v korist narodov obeh držav. Angloindijska reakcija skuša pobiti simpatije, ki jih goji indijski narod do naše države s protisovjetsko kampanjo, ki dobiva zlasti velik obseg v zadnjem času. Z grobimi klevetami ter zahrbtnim in lažnim ©bveščeva-njem o politiki Sovjetske zveze hočejo preprečiti utrditev prijateljskih vezi med obema velikanskima državama, ki spadata po ozemlju in številu prebivalstva med največje države na svetu. Spletke sovražnikov miru in prijateljstva med narodi niso mogle preprečiti vzpostavitve odnosov med Indijo in Sovjetsko zvezo. Sovjetska javnost da jim tudi v bodoče ne bo
BORIMO SE ZA IZVEDBO IN PREKORAČENJE PETLETKE
Okrajni ljudski odbor v Postojni ie sprejel proračun in gospodarski načrt za I. f947
upa, da jim tudi v bodoče ne »■čj" njenega gospodarstva” se umetno uspelo ovirati normalnega razvoja zavira. Politično in javno življenje raz- sovjetsko-indijskih odnosov.
Reakcija ovira
izboljšanje gospodarstva Francije
Podpredsednik francoske vlade Mau-rice Thorez je imel v mestu Soisit le Rol govor o gospodarskem in političnem položaju države.
Thorez je poudaril napore francoskih rudarjev, ki so dosegli 120% pred-vojne proizvodnje in je obsodil špeku-lacije dobaviteljev premoga. Thorez se je dotaknil problema prehrane in je zavrnil navedbe Leona Bitima, da so ZDA od januàrja t. 1. Franciji dobavile več žita kot Sovjetska zveza v minulem letu.	_
Dejstvo je, da je dobila Francija od obljubljenih ameriških pošiljk samo 119.000 ton. ZSSR pa je poslala lani Franciji 500.000 ton.
»Kako naj pojasnimo to potvarjanje resnice in kako naj upravičimo
takšen Blumov postopek, če ne z željo po zapadnem bloku«, je rekel Thorez.
Thorez je glede bodoče ureditve Nemčije naglasil, da zahteva KP Francije popolno likvidacijo nacizma, razorožitev in plačilo reparacij žrtvam nemške napadalnosti. Ugotovil je, da zapadni zavezniki bolj skrbijo za dvig Nemčije kakor pa za obnovo opustoše-nih držav.	_
O političnem položaju v Franciji je izjavil: »Reakcija skuša ovirati sanacijo našega gospodarstva. Svojega predstavnika je dobila v osebi bivšega predsednika vlade, za katerim je ves Vichy.«
Thorez je pozval ves francoski narod k budnosti, da bi se odvrnila ne varnost od De Gaullovega gibanja.
Kljub terorju nacistov
se koroško ljudstvo vztrajno bori za priključitev k Jugoslaviji
Vedno bolj se povečuje nasilje | temu ne kloni. Po vsej Koroški izraža
V/" v 1	__1 *_ 1 „ c- *-\ n ri n I >«» tr crAvrilrttl» t* n -
hitlerjevskih elementov na Koroškem bad slovenskim prebivalstvom. V zadnjem času so ustanovili posebne skupine »Wurfkomande« za izvajanje te-Zorja nad slovenskimi antifašisti, ki 'majo nalogo, z nasilji prisiliti slovenske demokratične organizacije k molku. V zadnjih tednih so te enote napravile nekoliko razbojniških napadov v kberndorfu, Globasnici, železni Kapli, Pliberku in Borovljah nad slovenskimi antifašisti. Prav tako sta dva registrirana nacista v Svečah odstranila in »azbila desko s slovenskim napisom, hi je bila pritrjena na osnovni šoli nad nemškim napisom; obenem je tretji registrirani nacist razbil slovenski kažipot v vasi. Tudi mladina v St. Janžu je postavila slovenske napise, ki so jih registrirani nacisti ponoči razbili.
Aktivnost fašističnih elementov se torci veča. Koroško ljudstvo pa kljub
V nedeljo 20, aprila je bilo drugo redno zasedanje okrajnega ljudskega odbora v Postojni. Zasedanju so prisostvovali zastopnik vojske ter predsj&d' nik in tajnik OLO Rakek.
Delovno poročilo, ki ga je podal tajnik ILO, je vsebovalo vse naloge, ki jih je izvršni odbor že osvojil in ki jih je že izvaja v duhu petletke, v duhu industrializacije in elektrifikacije Jugoslavije. Z graditvijo težke industrije, novih tehničnih kadrov, z obdelavo slehernega koščka zemlje, z dosego večje preduktivnosti in z izboljšanjem metod, t. j. s strojno obdelavo zemlje, gojenjem najbolj uspevajočih kultur in z ustanavljanjem kmečkih produktivnih zadrug, z ustanavljanjem gospodarskih podjetij bo imelo korist vse delovno ljudstvo. K uresničenju tega bo tudi prispevalo vse delovno ljudstvo.
Okrajni ljudski odbor, katerega zasedanje je bilo usmerjeno v sprejetje gospodarskega načrta za leto 1947, je soglasno sprejel proračun za leto 1947, ki vsebuje 44 milijonov Ur. S sprejetjem proračuna je ljudski odbor zagotovil, da je naš plan zakon, da ni v korist ozkih krogov ljudi, ampak da je naše gospodarstvo usmerjeno v interese in potrebe širokih plasti delovnega ljudstva. Izdatki v znesku 11 milijonov 662.509 lir so predvideni za gospodarski odsek in v katerem so za-popadeni izdatki za državne gospodarske šole za vajence, upravno administrativni stroški odseka za gradnje in obnovo, trgovino in preskrbo, obrt in industrijo, kmetijstvo', gozdarstvo in upravo narodne imovine. Znesek vsebuje stroške za državno drevesnico, živinorejo, nabavo semen in vse panoge modernega kmetijstva. Predvideni so tudi zneski za vzdrževanje okrajnih cest, kjer je stavljena postavka samo za delavske mezde v znesku 2,061.560 lir in nabavo gramoza v znesku 3 milijone 500.000 lir. Na drugem mestu je predsedstvo, kjer je zapopadeno strokovno dviganje kadrov, ki je velike važnosti, in ekonomat. Za zaščito ljudskega zdravja in socialno skrbstvo so med drugim predvideni izdatki za zdravljenje ubožcev v bolnišnici, socialna zaščita mater in otrok, pomoč sirotam, izredne podpore mladini in otrokom, kakor tudi vzdrževanje ubož-nih po zavodih in domovih izven okraja. Na četrtem mestu je prosveta z zneskom 2,544.625 lir, ki je v popolnem skladu z velikimi nalogami, ki stoje pred ljudsko prosveto. Naša oblast se zaveda, da bomo samo s sposobnimi kadri in prosvetljenim ljudstvom izpolnili vse tisto, kar zahteva od nas petletni načrt. Izdatki za KLO znašajo 12,635.835 lir. Vsak KLO, ki razpolago letos s svojim proračunom, predvideva izdatke za ljudske šole, alače osebju in materialne izdatke KLO. Okrajni ljudski odbor mora posvetiti največ pažn.ie glavnemu viru akumulacije, t j. davku na promet proizvodov. Veliko pažnjo pa je treta tudi posvetiti izbiri davčnih komisij, da se ne bi dogajalo, da bo manjši kmet ali obrtnik nosil večjo davčno odmero kakor pa veliki obrtniki in posestniki in morajo priti v te le taki ljudje, ki imajo interes do ljudske skupnosti in ljudskega gospodarstva. Obrisi visoke davčne discipline se kažejo prvenstveno pri malem človeku. Spoštovanje ljudskih zakonov in ljubezen do skupnosti je prok, da se bo ta proračun izvajal brez posebnih ovir.
Za izvedbo gospodarskega načrta za leto 1947 je bil odobren od načrtne komisije LRS kredit v znesku 10 milijonov din. Poverjenik za gospodarstvo je podal okrajnemu ljudskemu odboru načrt v odobritev; ker šo bile investicije od ILO temeljito proučene, je bil načrt z velikim navdušenjem sprejet Odobreni kredit bo služil v znesku’ 184.000 din za vodovodne napeljave, naprave rezervoarjev, popravila in preglede v Košani. Bujah, Čep-nem, Slavini, Kočah in Zejah. Za napravo mosta in dela ceste, ki bi vezala cesto z vasjo Nova Stišica—Košana, da se omogoči dohod do vasi z vsemi prometnimi sredstvi, za graditev gramozne ceste, ki vodi iz Palčja na Juršče in je precej prometna, za preložitev ceste in naprave cestnega mostu v Landolu je namenjen kredit 1,046.000 din. Za dograditev dveh stanovanjskih hiš v Št, Petru na Krasu, za napravo nove strehe na stavbi KLO Prestranek, ki je zgrajena v modernem stilu in ne odgovarja vremenskim prilikam, za dovršitev stanovanjske hiše v Postojni, ki bo nudila stanovanje 10 družinam, za obnovo poslopja gimnazije, za obnovitev poslopja, kjer bi uradovala ena številnih ustanov, za popravilo poslopja, kamor se misli namestiti OLO, za napravo dveh mizarskih delavnic v Senožečah, za obnovo pose-
in razširitev gasilskega doma v Zagorju, ki bo služil za prostore KLO, pošte in dvorane za kulturne prireditve, bo služila vsota 8,115.000 din. Ostali znesek je pa namenjen za okrajno drevesnico, po kateri se kaže velika potreba, in za podporo in nabavo plemenske živine, da postavimo trdne temelje živinoreji ,ki je v vojni kvalitativno zelo nazadovala.
Sprejem gospodarskega načrta okrajnega značaja pomeni, da smo se otresli starega sistema, ki je bil usmerjen v ozke interese izkoriščevalskih kapitalističnih elementov, za prehod na pot načrtnega dviganja našega gospodarstva za ustvaritev boljših življenjskih pogojev. Za pridobivanje novih sredstev in za ustvarjanje boljših materialnih jtogojev za nadaljnji razvoj našega gospodarstva in za dvig boljšega življenjskega standarda širokih l judskih množic se mora pristopiti k dviganju gospodarskih podjetij, ki so temelj načrtnega gospodarstva. Zato je ljudski odbor na zasedanju sprejel sklep za ustanovitev okrajnega gradbenega podjetja ZIDGRAD v Postojni. katerega naloga bo, da čim ceneje izvede po načrtu obnovo vasi in mest. Ustanovitev tega podjetja zagotovi zaposlitev in pošten zaslužek vsem gradbenim delavcem, dvig novih gradbenih kadrov, zaposlitev vajencev, ki jih nujno potrebujemo za pravočasno in pravilno izvedbo Titove petletke. V okrajnih mizarskih podjetjih v Postojni in Senožečah bodo našli zaposlitev mizarji in vajenci. Glavna nalo-
ga teh podjetij je, da bodo ustvarjala po najbolj ugodnih pogojih vse potrebno za obnovo porušenih domov, za kritje potreb po raznih drugih lesnih izdelkih in za načrtno izdelovanje predmetov za našega kmeta. Okrajno podjetje z železnino v Postojni bo tudi načrtno krilo potrebe obnove kot potrebe orodja in strojev. _ ki so potrebni za obdelovanje zemlje. Ker naša trgovina sloni na ljudskih načelih, ima nalogo, da nudi vse potrebno^ po čim nižjih cenah in brez najmanjšega izkoriščanja. S sedežem v Postojni se ustanovi okrajno avtopodjetje, ki bo imelo nalogo, da s prevoznimi sredstvi organizira prevoz za uspešno izvajanje plana na vseh področjih gospodarstva. Okrajno podjetje »Naša knjiga« v Postojni naj nudi možnost vsakemu delovnemu članu do napredne knjige, literature in časopisja, k višji izobrazbi in kulturi. Ker je delovno ljudstvo v okrilju OF pod vodstvom KP znalo izvojevati krvavi boj in je izločilo star kapitalistični sistem, se mora tudi prevzgojiti, izpopolnjevati svoje strokovno in politično znanje. Posestvo, ki je bilo last Economa na Razdrtem, postane okrajno državno posestvo, kjer se bo načrtno obdelovala zemlja s ciljem, da se pridela čim več, da bomo v prihodnjem letu krili v okraju _ v veliki meri potrebe semen krompirja, ovsa, ječmena itd Na tem posestvu se bo gojila čistokrvna živina za pleme in druge industrijske kulture.
Ti sklepi nam jasno kažejo, kako se postojnski okraj že načrtno vključuje v petletko, ki bo prinesla delovnemu ljudstvu lepšo bodočnost. Zasedanje ljudskega odbora se je zaključilo s sprejetjem resolucije maršalu Titu in s petjem naše himne. Vita Majcen.
V Idrijskem okraju bodo elektrificirati podeželje in obnovili 226 poslopij
Glavna naloga, ki si jo. je zadal Idrijski okraj v prvi petletki, je obnova iti elektrifikacija podeželja. Obnovljenih bo 226 stanovanjskih in'gospodarskih poslopij, električna luč pa bo zasijala po vseh vaseh 15 KLO-jev. Zgradilo se bo tudi 10 javnih poslopij in štiri zgradbe v industrijske svrhe, in sicer adaptacijo mizarske delavnice v Idriji in Cerknem, potrebne lesne sušilnice in sušilnice za sadje. Predvideva se tudi gradnja cestnega mostu in podpornih zidov za zboljšanje in varnost okrajnih cest. Okrajna obnovitvena zadruga bo zgradila novo pekarno, ki bo krila potrebe mesta in delno okolice. Predvidena so tudi druga manjša dela izven plana.
Za izvedbo plana za letošnje leto je predvidenega 12 milijonov 44 tisoč dinarjev kredita. Gradil se bo nov električni daljnovod, podaljšanje in spopolnitev dru-
gega daljnovoda Bukovo—Cerkno, ki bo dobavljal električno energijo Cerkljanskemu vrhu, Zakojci, Orehku in Ravnam. Novi doljnovod pa bo oskrboval vasi in okolico Rut, Dolov in Godoviča. V Godoviču se bo poleg drugega obnovilo šolsko poslopje ter so predpriprave že v teku. V Črnem vrhu bodo poleg šole zgradili tudi dečji dom za počitniške kolonije, kjer bodo pozimi na tej izletniški točki našli zavetišče tudi smučarji in drugi športniki, ki obiščejo kraj ob priliki smučarskih tekem. Ustanovljeno je tudi okrajno podjetje ZIDGRAD, ki bo s pomočjo obnovitvenih zadrug načrtno izvajalo obnovo, h kateri bo mnogo pripomogla okrajna železarna, ki je v osnutku, katera bo oskrbovala in dobavljala železne in elektrotehnične predmete za široko potrošnjo. Tudi idrijski rudarji so si zadali načrt, da bodo v petletki prispevali svoj delež za zgradnjo rudarske kolonije pri Likarici.
prebivalstvo še nadalje v številnih resolucijah ogorčenje zaradi britanske
kf Jugovi a v/ji!* Prebivalstvo občhJ^SkoL «iva Ekonom v Razdrtem, za obnovitev lič pravi v svoji resoluciji, poslani I podpredsedniku jugoslovanske vlade Edvardu Kardelju:
»Zatiranje koroških Slovencev Je doseglo v zadnjem času vrhunec. Naše partizane in zavedne Slovence obsojajo samo zaradi tega, ker so izrazili željo po priključitvi k Jugoslaviji in ker so nosili slovenske zastave. Pri nas so aretirali in obsodili 20 mladincev. Člani OF občine Škofliče odločno protestirajo proti takemu terorju.«
Podobne resolucije so poslale slovenske žene okraja Celovec, prebivalstvo vasi Hodiše, Vernberg, Lipa pri Vrbi, Šmarjeta, Železno Kapla, Globasnica itd. Odločnih zahtev koroškega ljudstva po pravični rešitvi mejnega vprašanja še tako ostpr teror ne bo mogel uničiti.
ŠPEKULANTI IN ČRNOBORZIJANCE PRED LJUDSKO SODIŠČE
Danes, ko že izvajamo načrtno gospodarstvo in se borimo za uresničenje prve petletke, danes, ko sleherni delovni človek stremi za tem, da bi doprinesel svoj delež v skupnih naporih za graditev srečnejše bodočnosti, se še dobe poedinci, ki skušajo s špekulacijo in črno borzo ovirati ljudstvo v njegovem napredku in bogateti na račun drugih žuljev.
Tako so organi ljudske oblasti 16. aprila v vasi Barki v Sežanskem okraju odkrili tri take malopridneže. Počkar Jožef, Počkar Franc in Kovačič Jože iz Barke so namreč zaklali pet jančkov in enega kozlička, ki so jih za mal denar kupili od našega revnega kmeta, jih na skrivaj v nahrbtnikih prenesli preko demarkacijske črte v Trst in jih tam prodali neki gospodu če pomislimo, da bi iz teh jančkov že v prvem četrtletju zraslo pet lepih ovc, ki bi nam dajale sira, volno in še novih jagnjet, lahko vidimo, kako veliko škodo delajo taki protiljudski črnoborzijanci našemu narodnemu gospodarstvu.
Drug primer špekulacije pa je premožni kmet Lovro Pasarut iz vasi Kastelec, kateremu preostaja živinske krme in ki prav dobro ve, kako skromno krmijo sosedje svoje govedo zaradi pomanjkanja krme, posledice lanske suše. Kljub temu pa je hladnokrvno odiral bližnjega soseda in mu prodajal seno po 1200 din za kvintah In vendar je ta bogati kmet dobro vedel, da je ljudska oblast pravilno postavila ceno po 900 lir za kvintah Ta človek bi rad živel od naporov svojih sosedov, od naporov vsega našega ljudstva, ki žrtvuje zadnje prihranke za to, da bodo obdržali živino.
Razumljivo je, da je ljudstvo opravičeno ogorčeno nad delovanjem takih proii-Ijudskih zkoršičevalcev in da zato zahteva, da se jih postavi pred ljudsko sodišče, ki naj jim izreče pravično kazen!
Ludvik Štucin.
ČIPKARSKE ZADRUGE SE RAZVIJAJO
V idrijskem in delno v tolminskem in goriškem okraju se žene in mladinke bavijo s čipkarstvom že dolgo dobo. Idrijski način izdelave čipk je užival velik ugled tudi na zunanjih trgih.
Velik razmah pa je čipkarstvo zavzelo sedaj, odkar je svoboda. Čipkarice so se namreč združile v čipkarsko zadrugo, ki šteje okrog 1200 članic iz mesta in podeželja, iz okolice Tolmina, šent viške gore, Dol. Otlice in Če-povana. Število čipkaric pa lahko štejemo okrog 3000. če upoštevamo, da se v prostem času bavijo skoraj vse članice poedinih družin s čipkarstvom.
Na zunanjem trgu vedno bolj narašča zanimanje za te čipke. Samo iz Italije prihajajo večja naročila, poslali so tudi 63 kg sukanca v predelavo. Lansko leto so bile idrijske čipke na razstavi v Pragi in Sloveniji. Letos bo organizirana razstava čipk v Parizu in Zagrebu.
Zadruga skrbi za trgovino na domačem in tujem trgu ter za dobavo sukanca. Nudi tudi vso jtomoč svojim članicam v raznih nasvetih, jih seznanja z novimi vzorci in z zboljšava®jem kvalitete izdelkov. V Idriji je posebna čipkarska šola, katero obiskuje nad 200 učenk, največ iz osnovne šole, pionirk in šoloodrasle mladine. Vse pazljivo sledijo praktičnemu pouku vzgojiteljic o izdelavi od osnovnih vzorcev čipk do umetniških del. V tej šoli je bil izdelan iz čipk grb FLRJ, Titov in Stalinov portret in večje število rdečih umetno vezanih zvezd za zastave.
Podobne šole se bodo že v prihodnji sezoni ustanovile tudi v drugih centrih: ustanovile se bodo tudi druge čipkarske zadruge. Predvidene so v Cerknem. Dol. Otlici, Čepovanu in drugod. Za zadostno količino sukanca je že zajamčeno.
Demokratične množice obsojajo fašistične izgrede v Trstu
Italijansko napredno ljudstvo praznuje 25. aprila narodni praznik zaključka partizanske borbe in vstaje v severni Italiji. Ta dan so organizirane skupine fašistične študentske mladine v Trstu na nezaslišan način, ki je prav-čas kulturni škandal hotele izzivati nacionalno sovraštvo in šovinistične napade. Z razgrajanjem in pretepava-njem občinstva so hoteli preprečiti uprizoritev predstave Nušičevega »Pokojnika«, ki ga je ZVU po dolgotraj-
nih in Cesto neuspešnih pogajanjih slednjič le dovolila Slovenskemu narodnemu gledališču za Trst in Slovensko Primorje. Le discipliniranost slovenskega občinstva je omogočila, da je predstava lahko v redu potekla. Vojaška policija, ki je končno odstranila razgrajače, ni nobenega aretirala ali zaslišala. Prav tako so fašistični razgrajači na dan obletnice ustanovitve OF hoteli v Trstu preprečiti koncert najboljše delavske eodbe »Rinal-
di«. Ta namera jim zaradi odločnega zadržanja antifašistov ni uspela. Delavci so drhal razgnali, toda policija je preprečila, da bi fašistični izzivalci prejeli dostojno lekcijo.
Izvršni odbor SIAU je obsodil najostreje podobne, vsega obsojanja vredne napade na zakonite in najosnovejše kulturne pridobitve slovenskega naroda in pozval vso demokratično javnost Svobodnega tržaškega ozemlja, da zavzame jasno in nedvoumno stališče glede dejanj, ki onečaščajo mesto in ovirajo utrditev mirnega sožitja samobitnih narodnostnih skupin, kar onemogoča razvoj politike sporazumevanja tudi v mednarodnem obsegu.
Stran 6.
3. maja 1917
Štev. 13t
POSEJATI VSAK KOŠČEK ZEMLJE JE DANAŠNJA NAJVEČJA NALOCA KMETOV
Oranje s traktorji je ze'o uspešno
Traktorji USTROJ-a so sedaj v največjem delovnem poletu. Premične traktorske brigade so razmeščene v Šempasu, Dobravljah, Vipavi, Prestranku in Ilirski Bistrici. Imajo 18 traktorjev, ki delajo ves dan. Povprečno preorjejo traktoristi v enem dnevu nekaj nad en ha. Pri prihranjevanju goriva so presegli normo že za 1.5 do
časno razjasnili vsem kmetom, kako bo oranje s traktorji potekalo. Tako na primer se traktoristi iz brigade v Šempasu pritožujejo, da so morali v Lokah sami hoditi od hiše do hiše, ker kmetijski referent baje ni vedel, ali bodo kmetje dali orati ali ne; obljubil je traktoristom, da jim bo pravočasno poslal seznam interesentov, česar pa
2.2kg_na uro. Do 28. aprila so preorali j ni storil.
*°	. • i- e ' Napake se kažejo tudj v samem
oasu ie to?J,wtkwi^.brlf?dlV^i®nl' USTROJ-u. Traktorist Brce iz Vipave
i' »• «"'*	svoievoUno delo
zjutraj do polnoči. Curk Nikolaj iz Vipave je dosegel največji prihranek na gorivu, in v drugih dveh dekadah je najbolj presegel normo. V prvih dveh dekadah pa je bil najboljši traktorist Kobal. V Dobravljah se je najbolj pokazal Kušnjerek Miha, ki je poleg največjega prihranka zoral največje površine. Za najboljšega traktorista v Prestranku štejejo tovariša Pirjevca, v Ilirski Bistrici pa tovariša Rojca. Traktoristi požrtvovalno orjejo, saj vedo, da s tem prihranijo mnogo truda delovnim kmetom.
V oranju s traktorji pa so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti.
Največje težkoče so v tem, ker pogodbe za oranje s posameznimi kmeti niso bile pravočasno sklenjene in zato imajo sedaj brigade velike težkoče, če bi se hotele držati točno vrstnega reda poeodb. Potrebno je, da zorjejo zemljo raznih kmetov, ki je blizu skupaj, istočasno, ne glede na to, kdaj so bile pogodbe sklenjene. V sklepanju pogodb kmetijski referenti v nekaterih krajevnih ljudskih odborih niso pravo-
že ob 5.30 uri popoldne, čeprav so drugod orali še pozno v noč. Jasno je, da tak traktorist ne sledi delovnemu poletu naših množic. V Postojni jim je primanjkovalo olja in goriva za traktorje in čeprav so za dobavo obvestili upravo USTROJ-a 23. in 24. aprila, ga do 25. aprila še niso prejeli. Ce ne bi traktoristi sami poskrbeli za gorivo, bi traktorji stali.
Oranje s traktorji je na vsak način zelo uspešno, saj kmeta razbremeni napornega dela in zemlja se zorje hitreje ter bolj globoko. Treba pa bo odstraniti poedine pomanjkljivosti, da bodo sadovi dela še boljši.
DOPISI
V HERPELJAH IH KOZINI IZVAJAMO PETLETKO


S traktorjem branajo zemljo na Razdrtem
Sgtvena kampanja v Sežanskem okraju
Setvena kampanja v sežanskem okraju je v polnem teku. Ta okraj je sicer gospodarsko precej pasiven, vendar je ljudska oblast vložila vse svoje napore, da se bo kampanja čim uspešneje izvedla, da ne bo ostal neobdelan niti košček zemlje in da se bo tako dvignilo blagostanje množic. Kmečko ljudstvo je s svojimi napori in s tekmovalnim poletom uspelo premagati vse tež koče, tako da bo postavljeni načrt dosežen.
Okrajna setvena komisija je sicer pri svojem delu naletela na precejšnje težkoče, ker se ljudje povsod še ne razumejo na hektare, nekateri pa so se celo branili dati potrebne podatke. Tudi krajevne setvene komisije niso povsod zadovoljivo izvršile svojih nalog, zlasti v Podgorju, kjer se nista predsednik in tajnik niti najmanj zanimala, in v Divači, kjer so zelo odlašali z dostavljanjem podatkov. Kljub temu pa je popis obdelovalne, obdelane in neobdelane zemlje izveden in setvena kampanja zadovoljivo napreduje.
V	predelih Slovenske Istre je v glavnem še obdelati vinograde, ker morajo tam kmetovalci mnoga zemljišča kopati. Ker pa to delo laže počaka, so kmetje opravili najprej druga najnujnejša dela, to je oranje in setev. Uspelo jim bo tudi ostalo zemljo pravočasno obdelati. Po nekaterih krajih se je čutilo precejšnje pomanjkanje vprežne živine, a zato si kmetje bratsko med seboj pomagajo. Na državnem posestvu v Odolini je oral traktor. Na kmetijsko obdelovalno zadrugo v Gabrovici v Istri je tudi prišel traktor, ki pa je bil prelahek za tamkajšnje terenske prilike. Vendar so člani zadruge s svojim prostovoljnim delom zemljo v celoti zorali in posejali.
S skupnimi napori bodo dosegli, da bo njihova zemlja zgled vsem okoliškim vasem.
V	predelih v coni A zelo primanjkuje vprežne živine, toda požtvovalno
ljudstvo je samo preuredilo neki star stroj v traktor in sedaj orjejo z njim na tri izmene. Najbolj so prizadete požgane vasi Komen, Tomačevica, Mali dol, Štanjel in druge. Ljudstvo je velikim delovnim poletom in z medsebojno pomočjo dalo jamstvo, da bo plan izveden. So pa nekatere vas'i, kjer še danes niso zbrani vsi potrebni podatki, to je v Avberu, Godnjah in Križu.
V	kolikor semena niso zadostovala so kmetje posejali njive z drugimi kulturami, na primer z deteljo in drugimi krmilnimi rastlinami. Fižol je prispel pred nekaj dnevi in nekaj lucerne je tudi že na poti. Za Sežano in okolico je bilo dobavljeno 56 stotov krompirja. Po prejetih poročilih znaša celotna površina obdelovalne zemlje našega okraja 3141 ha 36 ar in 46 m*. Od tega je bilo po poročilih 28. aprila neobdelanih še 355 ha 63 ar in 30 m2. V to neobdelano površino so vključeni tudi vinogradi in sadovnjaki. Tudi ta zemlja pa bo v kratkem obdelana.
V	setveni kampanji se je pokazalo, da okrajna nabavno-prodajna zadruga ni pravilno razdelila gnojil. Predsednik Dobrila je sam dejal, da so že razdelili 45 q gnojil in da jih kmetje ne potrebujejo več. Pregled pa je ugotovil, da se gnojila niso razprodajala, kot bi bilo potrebno, ampak da je v skladišču okrajne zadruge ležalo in se kvarilo okrog 220 q gnojil. Tako postopanje predsednika Dobrile je proti-'judsko in ljudstvo zahteva, da se Dobrila pokliče na odgovor.
Tudi podružnica nabavno-prodajne zadruge v Materiji je malomarno delila semenski krompir. Kljub navodilom okrajnega kmetijskega odseka niso obvestili kmetov, naj krompir dvignejo. Prav gotovo je, da se bodo te pomanjkljivosti odstranile, kajti Naproza je poklicana, da služi kmečkemu ljudstvu za čim popolnejšo in cenejšo nabavo in prodajo vsega potrebnega blaga.
V Postojnskem okraju hočejo obdelati
vso zemljo
Kmetje v postojnskem okraju in državna posestva so do današnjega dne že obdelali:	1016,65,78 ha orne zem-
lje, predvidoma pa se bo še obdelalo površino 301,44,40 ha, kar znaša skupno 1318 ha, 10 arov in 18 m2, t. j. 35°/o več kot lansko leto. Največ zemlje so obdelali do danes v okolici Gor. Košane, in to 148,42,00 ha, kar obsega vasi Gor. Košana, Čepno, Neverke, Nova in Stara Sušica; zorali in obdelali pa bodo še 19,03,00 ha. V območju KLO Prestranek so obdelali 120,48,40 ha. neobdelane zemlje imajo še 11,12,10 ha. Po končani obdelavi bodo v KLO Prestranek obdelali 50°/o orne zemlje več kakor v letu 1946. Na 20,98,20 ha so posejali oves, 26,17,80 ha ječmena, l,2o,00 ha koruz.e, domače detelje so posejali na 3,63,30 ha, lucerne na 5,37,00 ha, krmske pese na površini 6,17,10 ha, korenja na 9,80,00 ha; največ površine so uporabili za saditev krompirja, v obsegu 45,77,40 ha, za ostale kulture in povrtnine pa 1,31,60 ha. Na držav-»em posestvu v Prestranku obdelovanje in oranje zemlje hitro napreduje, ker se to vrši s traktorjem, kakor tudi nA državnem posestvu v Razdrtem. — Tam tudi ostali kmetovalci želijo oranje s traktorjem, ker se zavedajo, da delo z bolj hitrim tempom napreduje in tudi stroški so zmanjšani skoraj na polovico. Naši kmetje občudujejo to
odlično napravo, ki jim olajša delo in prihrani mnogo truda.
Na obeh državnih posestvih, čeprav imajo polne roke dela, se pripravljajo, da tudi oni prikažejo svoj simbol na festivalu dela, ki bo v Postojni. —
V	območju KLO Razdrto so obdelali
52.86.44	ha, obdelali bodo še 20,68,90 ha, in sicer 3.5°/o več ' kot v letu 1946. —
V	območju KLO Senožeče, ki objema vasi Senožeče, Gabrče, Senadole in Laže, so na površini 14,58,71 ha posejali oves, na 14,52,45 ha ječmen, koruze 18 arov in 50 m3, jare pšenice na 1,44,50 ha, domače detelje 2,21,50 ha, lucerne 7,74,50 ha, krmske pese 4,34,46 ha, korenja 5,84,30 ha, krompirja
26.44.45	ha. Obdelali bodo skupno površino 93,52,40 ha, to je 20% več kot prejšnja leta. Tudi KLO Hrenovice, z vasmi Landol, Šmihel, Gorice in Studenec ne zaostaja. — Obdelali so že
135.79.00	ha, obdelali bodo še 32 ha. V Trnju in Klenku so obdelali in posadili 80 arov ovsa, 3,28,00 ha ječmena,
1.11.00	koruze; domače detelje, lucerne, krmske pese in korenja so posejali na 5,20,00 ha in na 32,79,00 ha so posadili krompir. V teku pa imajo obdelavo zemlje še za 66,49,60 ha in bo tako znašala skupna površina obdelane orne zemlje na površini 41,87,50 ha.
V	Studenem s Strmco bodo skupno obdelali zemljo na površini 41,87,50 ha.
V okolici Postojne so od 20. do 26-aprila posejali oves na površini 18.280 m2, ječmen na 13.850 m2, koruzo na 10.650 m2, jaro pšenico na 2000 m2 krompir na 132.010 kvadratnih metrov, domačo deteljo in lucerno pa na 3.450 kvad. metrov. Ker je primanjkovalo nekaj semena, je priskočila na pomoč vojska, ki je dala na razpolago dva vagona žita.
Naši kmetje hočejo obdelati vsak košček zemlje, ker hočejo zagotoviti zadostno hrano tistim ljudem, ki se borijo na drugih popriščih gospodar stva za zagotovitev izvedbe plana.
Vita Majcen.
KAKO POTEKA SETEV V OKRAJU IDRIJA
V Idrijskem okraju dela od zore do mraka vsa razpoložljiva vprežna živina in ljudstvo, da čimprej izvede pomladansko setev. Kmetje sadijo največ krompirja, ovsa in pšenice. Vsekakor pa je glavna panoga tega okraja živinoreja, kateri se posveča vso skrb.
Celokupna plodonosna površina zemlje v tem okraju znaša namreč 2148.4 ha. Ta je posejana na površini 4*71.16 ha z ozi-minami. Orna zemlja za pomladanske posevke znaša 1676.90 ha. Do srede preteklega tedna je bilo obdelane 1090.70 ha. Posajenega je bilo 336.24 ha krompirja, 178.54 ha ovsa, 121.84 ha pšenice, 79.29 ha ečmena, 31.18 ha koruze, 3.01 ha rži in nad 30 ha raznih povrtnin. Izmed krmilnih kultur je bilo posejane 294.62 ha črne detelje, 0.671 ha lucerne, predviden pa je posevek 52.24 ha krmske pese in 218.31 ha repe.
Primanjkovalo bo nekaj semen žitaric. Da bo setveni načrt izpolnjen in zemlja pravočasno obdelana, kmetje pomagajo drug drugemu pri poljskih delih in semenu. Tako se ljudstvo uvaja v petletko za gospodarsko neodvisnost države.
NA TOLMINSKEM SO PRIČELI NAČRTNO IZBOLJŠEVATI KMETIJSTVO
Na zboru volivcev v Tolminu so med drugimi važnimi gospodarskimi vprašanji rešili tudi predlog, ki so ga postavili kmetovalci Zatolmina za zamenjavo nekaterih zemljišč med obema krajeana zaradi lažje obdelave. V ta namen je bila izvoljena posebna komisija, ki proučuje to vprašanje in vrši tozadevno cenitev na licu mesta.
Pretekli teden ie na novo izvoljeni krajevni odbor OF v Herpeljah na množičnem povolivnera zborovanju predložil ljudstvu osnutek svojega načrta za izvedbo petletnega gospodarskega plana. Načrt je bil postavljen s preudarnostjo, računajoč na vse okoliščine, na potrebe in zmogljivost ljudstva. Za vse postavke načrt ne zahteva veliko tehničnih priprav, materiala in drugih stvari, katerih danes še ne moremo zahtevati od naše mlade, iz razvalin vstajajoče domovine. Ljudstvo je načrt v celoti z navdušenjem sprejelo ter še celo dodalo nekatere predloge. Odločilo se je tudi, da bo dalo vso potrebno delovno moč za izvedbo tega načrta. V načrtu so si zadali načrtno čiščenje pašnikov; pogozdovanje, zboljšanje in pobeljevanje gospodarskih poslopij, ureditev gnoj-ničnih jam, postavitev dveh javnih stranišč, tako da bi vse to odgovarjalo higienskim prilikam. Obenem se je sklenilo, da bodo v vas napeljali vodovod ter da bodo pristopili polagoma k zadružnemu življenju, k skupni obdelavi zemlje in skupni živinoreji. Pri tem pa niso pozabili na svojo osnovno šolo, ki doslej ni imela pravega dvorr
VETERINARSKI PREGLEDI
Od 21. aprila do vključno 26. se je mudila v postojnskem okraju veterinarska ekipa iz Centralne veterinarske bolnišnice v Ljubljani z namenom, da pregleda vse jalove krave in junice. Ekipo je vodil okrajni veterinar in je bila sestavljena iz upravnika bolnišnice dr. Pavšiča Marjana in dr. Gabrščka in prisostvovala sta tudi dva pomočnika.
Okraj je bil že predhodno razdeljen na li okolišev, kjer so se ti pregledi vršili. Prvi dan je ekipa pregledala 32 krav v Razdrtem, 91 v Seno-žc'ah. Nato je bilo pregledanih 72 krav v Dolenji vasi in 20 krav in junic v Senadolah. V Vel. Ubeljskem so živinorejci prignali na pregled 66 krav in junic, v Landolu in Šmihelu pod Nanosom pa je bilo pregledanih 50 krav, v Hruševju 32 in v Hrenovi-cah 52 krav. V št. Petru na Krasu pa je bilo prignanih na pregled le 6 krav in v Dol. Košani pa 2, in tu se je opazilo, da forumi, ki so bili odgovorni, da se na pregled prižene čim več živine, ki boleha na steriliteti, niso vzeli zadevo za resno in niso pomislili na posledice, ki jih ta bolehavost prinaša
šča, kjer bi se otroci igrali in vadili na fizkulturnem področju.
Sprejet je bil sklep in že prvo n?" deljo nato smo videli množico pridnih delavcev in delavk iz Herpelj-Kozine, ko so že ob 7 pristopili živahno na delo za izvedbo prve točke svojega gospodarskega načrta. Danes pa vidimo, da raste pred osnovno šolo 60 m dolgo in 20 m široko dvorišče, ki n® bo zahtevalo nikakšnih stroškov, marveč samo dve nedelji prostovoljnega dela prebivalcev. Dobro se je izkazal predsednik POOF vasi Herpelje-Kozi' na, ko je s samokolnico med množico prevažal pesek in kamenje ter tako dal svoj delež in lep zgled. Prav tako moramo pozdraviti strokovnjaka zidarja Benčiča Joškota iz Herpelj, H se ni ustrašil poleg svojega težkega tedenskega dela tudi prostovoljnega dela v nedeljo. Ravno tako so pridno priskočili na pomoč vsi posestniki vprežne živine in pridno sodelovali Prl delu. Ta primer nam dokazuje, da naš petletni gospodarski načrt, ki smo si ga sami postavili, ni le fraza, marveč da je to dejstvo in garancija boljše bodočnosti.
V POSTOJNSKEM OKRAJU
in si niso pravilno znali organizirati ves potek dela.
V	ostalih krajih, kjer se je pregled vršil, so bile predpriprave dobro or" ganizirane in delo ekipe se. je. lahko nemoteno nadaljevalo. Ob tej priliki je bilo predavanje v Vel. Ubeljskem, ki se je nanašalo na vzroke, ki povzročajo steriliteto, in njeno zdravljenje. Predavanju je prisostvovalo mnogo žr vinorejcev, ki so pazljivo sledili pre' davatelju in se v velikem številu udeležili debate.
V	krajih, kjer so bile ugotovljene okužbe, se je takoj pričelo z zdravljenjem in prizadetim živinorejcem s° bila dana podrobna navodila za nadaljnje zdravljenje. Ker pa so te vrste bolezni posledica slabe krme in ker se živina preveč pušča v zajirtih pT°' štorih, je priporočljivo, da živinorejci puščajo živino na pašo.
Pri popisu krav in junic za pregled in pri ostali organizaciji je sodelovala ljudska oblast in živinorejske zadruge, katere so 4 y postojnskem okraju in v katere je zajetih 75 odstotkov živinorejcev.	Vita Majcen.
V SREDNJI TEHNIČNI ŠOLI V IDRIJI SE VZGAJAJO TEHNIČNI STROKOVNJAKI
Poljska dela v celotnem okraju so v največjem teku. V dolini so že večinoma posadili krompir in so pričeli s posevki koruze. V goratih predelih, kjer tudi največ donaša, sadijo krompir. Veliko pažnjo se posveča tudi sadjarstvu, predvsem tistim vrstam sadja, ki odgovarjajo tamkajšnjemu podnebju; med te vrste spadajo zlasti jablane »Sevke«, katere bogato rodijo in imajo dober, trpežen sadež. Sadjarska zadruga v Tolminu nudi sadjerej-cem vso pomoč z nasveti in nabavo potrebnega materiala in sadik, v kolikor je teh potrebščin možno dobiti. Sadjerejci so si z združenimi močmi nabavili 6 novih škropilnic za uničevanje škodljivcev.
Najvažnejša na Tolminskem je vsekakor živinoreja, ki je podlaga vsemu kmetijskemu gospodarstvu. Ljudske oblasti in živinorejske zadruge pomagajo živinorejcem pri dvigu te tako važne panoge gospodarstva. Živinorejska zadruga v Tolminu vrši selekcijo živine v 7 vaseh in sicer v Zatolminu, Poljubinu, Ljubinu, Sv. Luciji, Modreji, Prepolnem in Žabčah. V Grahovem in na Ponikvah sta že ustanovljeni dve novi zadrugi. S selekcijo živine se bo dvignila tudi njena kvaliteta.
Za živinorejske zadruge vlada med ljudstvom veliko zanimanje. V načrtu je
Srednjo tehnično šolo v Idriji obiskuje 43 dijakov in dijakinj. V oddelkih prejemajo osnovni teoretični in praktični pouk; s pričetkom novega šolskega lota bo pouk razširjen ter bodo dijaki lahko posečali tudi predavanja o strojništvu in praktičnem ravnanju s stroji.
Dijaki z zanimanjem sledijo pouku ter se z velikim veseljem učijo razstavljanja in sestavljanja ter čiščenja strojev. Praktični pouk sprejemajo dijaki rudarske stroke v 9. oddelku rudnika in kemičnem laboratoriju topilnice, ostale mineraloške vaje vršijo v šoli. Elektrotehniki se učijo spoznavati praktične uporabe jakega in šibkega toka. Na lepih podstavkih na stopnišču in hodniku dijaki skrbijo za ureditev zbirke raznovrstnih rudnin, strojniških in elektrotehničnih predmetov, ki so stalno na ogled in služijo dijakom tudi pri pouku.
Uprava šole je s številnimi predavanji posvetila veliko skrb za izvedbo meseca tehnike. Dijaki so pripravili izložbi neke trgovine za prvi maj razstavo svojih del. nalog, risb in lepakov, ki nazorno prikazujejo razvoj tehničnih pripomočkov od primitivnih lesenih drogov za dviganje kamenja, do današnjih žerjavov in buldožerjev službi vsesplošne koristi človeštva. Sedaj se uprava trudi za nabavo kino-aparature, da bi dijakom omogočili čim laže razumevanje predavanj s pro-
MLADINA IZ BUJ SODELUJE V SETVENI KAMPANJI
Pod geslom »Niti pedi zemlje ne sme ostati neobdelane« se je bujanska mladina v nedeljo zbrala že ob 7 in šla^na pomoč družini, ki nima delovne moči Štirina jst nas je bilo in v 4 urah smo posadili 2.5 q krompirja in 13 kg fižola na njivo, ki meri 80Ó kv. m površine. Očistili smo tudi 2000 kv. km travnikov in povezal: 120 vinskih trt. Po končanem prostovoljnem delu pa smo se zbrali na študijski sestanek, na katerem smo pričeli študirati knjigo »Kako je človek postal velikan«. S sestanka smo poslali pozdravno pismo mladinski delovni brigadi »Janka Pre-mrla-Vojka« na progo Šamac—Sarajevo.
>000000000000000
organizacija 15 novih zadrug; sem spadata tudi bivši Kobariški in Bovški okraj. Prvenstvene naloge živinorejskih zadrug so selekcija živinoreje, pregled in urejevanje ter vsesplošno zboljšcvanje pašnikov in planin, nabave travnatih semen in skrb za poslovanje mlečnih zbiralnic.
Nekatere planinske staje v coni B se bodo pričele obnavljati že letos. Obnovitvena dela bo ljudstvo izvršilo povečini s prostovoljnim delom. Za potrebni gradbeni material in strokovne delavce je predvidenega milijon lir kreditov. V načrtu je tudi povečanje in razširitev mle-karniškib prostorov »Mlekoprometa«, ki bo lahko zmogel predelati 10 do 15 tisoč litrov mleka dnevno.
jekcijo primernih filmov, ki so v zvezi s poukom. Dijaki so si ogledali na' prave bolnišnice Franjo in mamutske skakalnice v Planici. Dne 28. apri]a so šli na tridnevno poučno potovanj® v Slovenijo. Ogledali so si Jesenice* Kranj in druge važne industrijske centre. Po zaključku šolskega leta bodo dijaki v počitnicah zaposleni v rudniku in električnih podjetjih.
V okolici Idrije bodo dijaki sami i,z' vedli del elektrifikacije vasi, ki ie predvidena za ta okraj.
OBJAVE
Izgubljeno
»Tov. BratuS Lilijana, bivajota v Grgarju st. 91, je izgubila osebno izkaznico št. 4243, izdano od okr N00 za Grgarsko odsek z* notranje zadeve, in jo e tem proglaša z*1 neveljavno.
Tov. Brezavšček Alojz, roj. 12. 5. 3926
,	---proglaša
za neveljavni.
Tov. Vlnkler Valerija, roj. 24 8. 1918, etanu joCa v Lokovcu št. 86, po poklicu gospodinja, je izgubila osebno izkaznico, izdano v lotu 1946, In jo e tem proglaša za neveljavno.
BenClna Ivan rojen v Trstu 26. 6' 1903 stanujoč v Postojni, Javorniška P°f» ie izgubil zaCasno osebno izkaznico št. 321» zdano od M LO Postojna in jo s tem proglaša za neveljavno.
, J-ov- Pretner Jožef, Trenta št 8, roj. 7. 3* 1921, preklicuje svojo vojaško knjižico ij1 uverenjo, ki mu jo bilo ukradeno dno 13. 1947 v gostilni Žorč v Trenti S tem pr0' klicuje vojaško dokumente na njegovo im0.
Obvestilo
Uprava »Pokrajinskega avtopodjetja« sP®" roča, da se dne 2. maja vzpostavi nova red* na avtobusna proga med Kižano in Pod' gradom po nas’^dnjem voznem redu: Rlžana—Herpelje Kozina—Podgrad Odh.	7.80	Rižana	Prih.	17.20
Prih.	9.05	Horpoljt	Odh,	16.15
Odh.	9.10	13.30	Herpelje	Prih.	10.45	151?
Prih.	9.50	14.10	Podgrad	Odh.	10.05	14.3»
___________ Uprava PAP- _
~*"~‘^nnimrnrTTir-Tn—n—
ZAHVALA
Ob priliki, ko smo izgubili našeg* ljubljenega
i brata, sina partizana,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so n111 izkazali hvaležnost in ga spremili na nje' govi zadnji poti. Predvsem se zahvaljujemo tov. Marjanu, ki mu je spregovoril ob grobu poslovilne besede, kakor tud* NM, tovarišem od KNOJ-a, vaški mladini, bratom Bitežnik, tov, učitelju, pionirjeu» , in vsem darovateijem vencev.
Dobravlje, aprila 1947.
Žalujoča družina Rodinja

Popravek
V Članku »Sadili bomo tobak ki v naSeffl kraju najbolj uspeva, ki je bil objavijo? v prošnji številki 26 aprila na strani 3-desno zgoraj, so se nam vrinile nekatera neljube napake, ker se je telefonižno P°' rodilo slabo prenašalo Tobak ne sadijo n® državnem posestvu v Ocizli temved v Odolini. Ni todno, da pridenjajo saditi tobft* in da so pripravili že okrog 100.606 sadik, temved so vsejall some za 60 000 sadik.
»Primorska borba« izhaja tedensko t Ajdovščini. — Urejuje uredniški odbor.