Zl.ifelUlH. mm t cnm ji. npiEun mi. JL teto. „Slovenski Naroti- velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejemam 9do ieto.......K 24'— , celo leto.......K 22'— pol leta........ 12'— pol leta........ 11*— fetrt leta........6— ; četrt leta........ 5*50 H mesec........2*— 1 na mesec......., T90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailove ulice št. 5, (I. nadstropje levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vpdslatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon Št. 85. „Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25— , cei0 jeto.......K 28 — Setrt leta 650 za Ameriko in vse_druge dežele: na mesec.......] 230 : celo leto.......K 30 — Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflove ulice št. o, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Slovenci! Iz hladnih grobov in temniti ječ Varn doni opomin na one prežalostne dni« ko je pred letom močila ulice ljubljanskega mesta slovenska kri. V par dneh obhajamo obletnico tistih dogodkov, ki so Lundru in Adamiču ugrabili mlatio življenje, premnogim drugim pa vzeli zdravje ali zlato prostost. Naš narodni ponos nam veleva, da obhajamo ta dan v tihi žalosti — 20. september bodi slovenskemu narodu splošni žalni dan. Vsa Slovenija naj obleče v teh dneh žalno obleko, raz sleherne slovenske hiše naj plapola črna zastava. Adamič tti Lunder sta padla v boju, ki ga bije ne-le slovenski narod, marveč vesoljno avstrijsko Slovan-stvo že stoletja za svoj obstoj in napredek. Čutimo, in dogodki zadnjega časa dokazujejo, da se je ravno sedaj ta hoj do krajnosti poostril. — Slovenstvo bije odločilno bitko, gre za biti ali ne-biti našega naroda. I »riti je! Ob obletnici pohiti sleherni zavedni Slovenec na pokopa-ffšee, da ohisee žrtvi, ki sta padli 20. septembra 190N v boju za našo stvar in da si tir bere ob njunem grobu novega navdušenja.. Siovencil Prihodnjo nedeljo obnovimo na gromi nepozabnih sep-tem herskih žrte\ prisego, da hočemo vstrajati v boju za našo staro pravdo do končne zmage! V znamenja le obljube, plapo-'aj tudi naša bela I^šibljana v črnih zastavah. Podpisani odbor poživlja torej vse Slovence in SloseuUe, da se ude-Eeže prihodnjo nedeljo, dne 19. t, in. priređen narodnega ža tavanja. Nuj bo to mirna in dostojna manifesta« i-ja naših čustev: plakatno na grobo-*ih mrtvih, navdušujemo m1, veseli* rno s«- in gorimo za one, ki hočejo, da narod Slovencev živi polno narodno življenje. V Ljubljani, 14. septembra 1909. Za odbor: I) r. Iva u T a v č a r , deželni poslanec „ 5 Kletnim poročilom sred ti J h šol na Slovenskem. i. O izvestjih samih. Zdaj že smemo govoriti o slovenskih gimnazijah vsaj na Kranjskem, ker je prebit led in se je v preteklem šolskem letu že grščina v *». razredu in verouk v 5. razredu učil v slovenskem jeziku. Slovenstvu teli gimnazij pa bijejo v obraz nemška letna poročila, izvzemši drugo gimnazijo v Ljubljani, ki izdaje od svojega začetka slovenska izvest ja. Vprašamo pa ravnateljstvo druge gimnazije: Ali odloki e. kr. učnih oblasti niso za slovensko občinstvo, zakaj se isti navajajo nemški? Nadalje, za koga so na koncu edinega slovenskega izvest ja nemške »M it t heilungen^ o začetku šolskega leta 1909 109. Gimnazija v Gorici, ki ima polovico slovenskih dijakov, ni tako obzirna, rta bi prinesla tozadevno slovensko naznanilo. Zakaj so ve letna ]»oročila vseli državnih šol v Ljubljani in gimnazijo A* Kranju tiskala v isti tiskarni Ivleiniiiavr & Bamherg? Primerjali smo druira mesta, kjer je več zavodov, in smo povsod našli, da se podpirajo razne1 tiskarne. Tako se je v* Celju tiskalo izvestje nemške gimnazije v (Vleji«. slovenskih razredov pa v »Zvezni tiskarni«, tako se je v Mariboru, Celovcu in Gorici gimnazijsko izvestje tiskalo v drugi tiskarni kakor realčnn. Le v Gradcu, kjer obstoja c. kr. vseuči lišena tiskarna >^St> ria«, so se vsa izvestja državnih zavodov tiskala v tej. Ali je mar tiskarna Kleinn.avr & Bamberg tudi e. kr. ! Pričakujemo, da bodo slovenski člani deželnega šolskega sveta povedali vladi, kako so podpira slovenska obrt slovenske dežele! JL 1'eitcl jstvo. Slovenst vu naših gimnazij bijejo v obra« nemški profesorji, ki so še vedno jia njih nameščeni, dasi niso usposobljeni za slovenski učni jezik. Ako na nemško gimnazijo m pride lahko slovenski profesor, ki je na nemški univerzi pred nemškimi profesorji dokazal svojo usposobi jenost za nemški učni jezik, kaj delajo poleni na slovenskih gimnazijah Nemci, ki niso porabiti za slovenske zavode, ker ne znajo in se nočejo naučiti nič slovenski? K;iko izpolnjuje svojo dolžnost ravnateljstvo druge gimna- zije v Ljubljani, ki daje profesorju dr. d. (telo v višjih razredih nemščino, za katero ni vsposobljen niti za nižje razrede *n jo vsled tega — kakor se sliši — tudi bolj površno uči — na škodo slovenskim dijakom? Glede števila definitivnih profesorjev se slovenski zavodi naravnost zatirajo. Prva gimnazija v Ljubljani je po številu dijakov tretja v celi Avstriji, izvzemši Galicijo iu Bukovino, kjer so izjemne razmere. Vendar pa je na njej samo Hi definitivnih profesorjev, 2 sta pridelje-na iz drugih zavodov, 10 pa je sup-lentov. Država vzdržuje 19 gimnazij, ki imajo manj dijakov, a več definitivnih profesorjev. Sploh je na 4 slovenskih gimnazijah na Kranjskem bilo 2H* suplentov! Ako ima drugod profesor trajen dopust za vodstvo nedržavnega zavoda ali kot poslanec itd., se njegovo mesto razpiše in provizorno zasede, pri nas pa le suplira, kar je seveda za državo znatno ceneje. Drugod se mesta premeščenih profesorjev takoj razpišejo in še pred začetkom novega šolskega leta zopet zasedejo. Iz prve gimnazije v Ljubljani je že pred letom odšlo 5 profesorjev: nn novo na zavod premeščen pa je bil samo eden. Značilno je sledeče: Profesor dr. K i ed 1 je bil z ministrskim odlokom o) iz Krškega, tu so jih ti nemški šuftje imeli pogum napasti Fej!! Prihodnjič bomo znali ceniti »cleutsehe Ehre mul Treue« in plačilo ne ho izostalo. Ko smo dospeli obsipani s šopki, pozdravljani z vseh gričev, med grmenjem topičev na vesel ični prostor, je taistega napolnila naddvati-sočera množica. Po pozdravu brata jurista Rosa, je sledila telovadba. Komu bi dali predrnost, smo v zadregi. Gledali in občudovali smo vrle Sokoliće, krepke Sokole pri prostili vajah in na orodju. Burno je pozdravljalo ljudstvo ljubljansko in šišensko vrsto, vzorno vrsto iz Ljubljane, mlade trboveljske in hrastni-ške telovadce. Oči so se marsikoinur porosile ob pogledu na naš naraščaj. Kai* elektrizovano -jje bilo občinstvo, ko so zaključili Krčani z neprimernim boksom telovadbo. Sledil jim je buren aplavz. Pohvalno moramo omeniti res pridno in izborno trboveljsko godbo pod vodstvom g. Pavlica. 1*0 telovadbi se je vršila velika ljudska slavnost, ki se je je v veselju udeležilo nešteto ljudstvo. Opazili smo tudi g. župana Vodušeka in g. podžupana Kramerja, pogrešali smo pa naše slovenske brastuiške zastopnike, ki se odlikujejo s svojo odsotnostjo od vsake prireditve in rajšo nagajajo, kakor pa pomagajo. To je njih narodno delo. — Iskreno se zahvaljujemo bratom in sestram iz Ljubljane, Šiške, Viča, iz prijateljskega nam Zagorja, iz soseduili Trbovelj, hvala vam, bratje iz Krškega — plačilo pride! Hvala tebi brat Oskar in tvojinr pevcem za prekrasno petje. Hvala bratu Mil. Rozinu za njegovo požrtvovalnost. Hvala gasi leem iz Trbovelj in Hrastnika. Pohvaliti nam je še izvrstno kuhinjo in postrežbo g. Frana Logarja. V najlepšem redu, v vsakogar zadovoljnost se je vršilo naše slavlje. Malo drugače pri nasprotnikih, katerim je pivovarna Reiningshaus ali Puntigam podarilo 20 sodčkov piva. Zlat dež je rosil iz bogatih kas laške milijonarke Dezepičke, poleg nje in direktorjev Burger, \Viltschnigg, Leiller so sedeli gostje, ki so vkradii z veselice dva sodčka piva, veliko vina in žganja. Prijeli so jih orožniki. \ViItsehnigg bi baje dal raje 100 K. kakor, da se je to zgodilo. V tej zgledni družbi je hibi tudi nekaj rudarjev, vsi ti se niso sramovali Dezepičkinih in Kozletovib Judeževih grošev. Sram jih bodi! Častitamo pa vsem k takim gostom: na veselici tatovi, med potjo tolovaji. — Hrastniški Slovenci so pa po veliki večini pokazali, da so pošteni, zavedni narodnjaki. In kot takim jim kličemo: Na zdar! LISTEK. Poprav mladini. Pozdravljena mladina nam na prazniku velikem zbrana! [''»zdravlja ves te narod naš, pozdravlja bela le Ljubljana! -\e na zabavo pusto le vi danes k nam ste prihiteli; n;i resen, važen ste jM>svet '"1 vseh strani j med nas prispeli . . Moj je življenj.*, težek boj . . . Kdo bolj to ve in globlje čuti mi, ki že od njega dnij bojujemo boj trdi, kruti?! Boj na življenje in na smrt J*4 naš ta boj za domovino v sosedi silnimi okrog za našo staro dedovino. *e vidite f Sovražniki prodira/o erez nase meje! Kaj prava! Danes le velja, kdor stopa drznejo, smeleje! Najboljši zakon — i nočna pest, ki vsak napad namah odbije! Mož je, kdor svojim vzorom zvest 23 »jih uresničitev žije ... Za čelo četa šla je že . . . A boj še vse ne ponehava . . . Ob mejah za trdnjavo tam podira naša se trdnjava . . . Omagajo že borci tam in tukaj hrabri... Saj ni čuda! 1 pefaal jih je večni boj in padajo grodoč od truda. Pa saj imamo še močij! Ne boj. ne boj se, domovina! Neštetih je še čilih čet! Naprej, naprej sedaj, mladina 1 Mladina! Ti si ves naš up! Moč tvoja sveža je še, čila! Ne neuspeh, ne zlost sveta src;'« ti nista ohladila. •i V bodočnost zrejo ti oči, vesel pogum iz njih odseva, iu v prsih žar ti plameni in bojaželjnost jih razgreva. Naprej, mladina, v krasni boj! Slovenec skoro svoj že bodi, na svoji zemlji s\oj gospod! Naprej k prosveti in svobodi! Mladina! Tvojo čilo moč očimi na mejdan poziva, da nam razženeš črno noč, ki svetlo solnce nam zakriva. "n A. Aškerc. Vrnitev. (V. F. Jelene.) (Dalj«.) In zakaj je storila to? Saj svet je velik in pota njegova so mnogobrojna in široka! Zakaj ni imela toliko moči, da M prebolela vse to, da bi utopila v sebi bolest prvih trenotkov! Zmračilo se je popolnoma, ko je dospel na pokopališče, oddaleč je videl brleti v mrtvašnici luč. Temne sence so se sklanjale preko grobov, v vrhovih cipres in kronah vrh ža-lujk je nekaj pridušeno šepetalo . . . Prane pa je šel uaprej, zdelo se mu je, da ga nekdo zasleduje, ko je pesek škripal pod njegovimi koraki. Dosj>el je do mrtvašnice. — Vcgasta in presrela vrata so zaječala na zarjavelih podbojih . . . Vstopil je . . . Na kameniti mizi je ležala neobdelana krsta ... v nji pa njeno truplo, pokrito s tenčico . . . Franc se približa krsti in obstoji . . . skozi tančico je ugledal njen obraz . . . bled ... oči napol odprte, posinele ustne . . . Stresel ga je td pogled po vsem telesu . . . Zdelo se mu je, da se odpirajo posinele ustne, da mu hočejo nekaj reči . . . zavrtelo se mu je v glavi . . . oprijel se je mize, da ne bi padel, kar se nekaj v kotu zgane . . . Frane preplašen pogleda tja in sa- gleda starega možička, ki se mu smeje približa: He, he, take stvari niso za mlade ljudi, zakaj ste jo prišli gledat! Ali ste jo poznali.' Skozi zobe je zašepnil Franc. »Da, da, nekdaj sem jo |»oznal! Ali veste, zakaj je šla s vodo? »K, pravijo iz nesrečne ljubezni, kakor za vsakega, ki se sam konča v takih letih! O kako neumni so danes ljudje! Včasi nismo poznali takih stvari, pa smo vendar živeli in uča-kali visoko starost!« Franc je nepremično gledal na njeno truplo, gledal one blede mrzle roke, ki so ga včeraj še tako strastno objemale, opazoval je te blede posivele mrtvaške ustne, ki so bile včeraj še tako rdeče, ki so poljubljale tako vroče, tako divje, ah gledal je njo, ki ga je še včeraj tako ljubila, ki ga je vabila k sebi, ki mu je hotela dati lepo, pošteno življenje ... in danes? Mrzla, mrtva leži pred njim, žrtev njegove velike, grozne laži! Maščuje, grozno maščuje se to nad človekom . .. Frane je čutil to v svoji duši... in misel na to ga je potolažila v tem groznem trenotku; naj se vse to maščuje, bo vsaj poprej konec vsega! Par trenotkov je še gledal na njo, potem pa je odšel iz mrtvašnice... Mrzel zrak ga je pretresel zunaj ... strah ga je postalo naenkrat, zdelo se mu je, da se stegujejo od vseh strani za njim koščene roke, mrzle in mrtvaške, kakor je bil njen pogled. Stekel je po peščeni poti in se ustavil, ko je bil že daleč od pokopališča na ulici, pogledal je okoli sebe in opazil, da ga ljudje začudeni gledajo . . . pomešal se je med pasante in se vrnil v mesto . . . Tedaj se je spomnil, da mora,že nocoj nastopiti svojo službo; odšel je v dvorano nekega hotela . . . učitelj je že čakal pri vratih nanj in mu rekel, da ga že željno pričakujejo . . . Blesk sijajnih luči in cvetja ga je presenetil, počasi je šel preko dvorane in sedel za klavir ... vsi so se ozirali v tujega igralca, ki je bled in prepadel tolkel po tipkah ... ugibali so razne stvari... povpraševali so učitelja, a ta jim ni vedel odgovora ,.. Franc pa je sedel za klavirjem gledal v note in igral u e ton j veselega ... poskočne polke, valovite strastne valčke... zdaj in zdaj je dvignil glavo in se ozrl po dvorani... in njegovi pogledi so se srečavali z veselimi, plamenečimi pogledi mladih deklic, ki so se vrtele v objemu svojih plesalcev... Duh cvetja in parfema se je mešal z ozračjem, ki je bilo na-]k>lnjeno izhlapelega znoja... Francu se je zdel ta duh tako mrtvaški, da je zaustavljal sapo, da ga ne bi udihaval... dpisi Ik> prvi dr. Luegerjev. Slični predlogi se bodo stavili tudi v gornje avstrijskem, solnograškem in predarlskem deželnem zboru. Zahteve skupne vlade. D u n a j, 15. septembra. Skupna vlada bo za leto 1910 zahtevala okoli 300 milijonov več, ko dozdaj (z vojnimi ladjami celo 500 milijonov). Te zahteve se bodo pa še v prihodnji li letih zvišale. Bosenski statut. D u n a j, 15. septembra. V današnjem ministrskem svetu je prišel na razgovor tudi načrt ustave za Bosno. Predlogi drž. finančnega ministra Buriana so se v principu sprejeli. Vendar pa ni upati, da dobe že v bližnji bodočnosti cesarjevo sankcijo; zabranjuje temu ogrska kriza. Ogrska kriza. D u n a j, 15. septembra. Današnja avdijenca \Vekerlova pri cesarju li i prinesla še nobene odločitve. \Ve-kerle je poročal cesarju o položaju,ni mu pa predložil nobenega načrta imenom kabineta. V soboto ali v nedeljo bo Wekerle zopet prišel k cesarju in morda bo v tej avdijenci prišla odločitev. Člani kabineta se bodo še enkrat sešli in bodo sklepali o zadnjih odločilnih korakih. Iz Bosne. S a r a j e v o, 14. septembra. Danes se je v veliki rotovški dvorani vršila v navzočnosti delegata skupnega finančnega ministra slavnostna konstituaeija prve bosensko - hercegovske trgovske zbornice. Maroko. Pariz, 15. septembra. Iz Orana se javlja, da so Španci utrpeli v 1'bidi v Rifskem ozemlju 9. t. m. težek ]>oraz in so se morali umakniti. Izjava. Podpisani izjavljam, da odstopam ikI kandidature v splošni kuriji zaradi dobre stvari in prepotrebne discipline. Priporočam iskreno neumorno delati na to. da bodo s častno večino izvoljeni postavljeni kandidat je. Volite samozavestno in s ponosom dne 26. t. m. kandidate združenih strank, ki so: Alojzij Štrekelj, drž. poslanec in posestnik v Komnu. Alojzij Franko, M _ odvetnik v Gorici.__ .' - Anton Križnic] ~j župan v Kanalu. V T o 1 m inu. 15. sept. 1909. Andrej Ortovec. Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. septembra. Zopet zaplenjeni. Sinočno številko našega lista so nam zopet zaplenili. Vzeli so ves članek, v katerem smo govorili o klerikalcih in njih stališču proti "JO. septembru. Zdaj se torej že več zoper klerikalce ne sme pisati in ne sinemo več zavračati klerikalnih infamij. Očivid-no je. da nam hočejo zamašiti usta, tla bi sploh ne govorili o 20. septembru, a povem«) Seli\\ arzevim lakajem in Hochenburgerjevim bazarjem, da je ni moči na svetu, ki bi nas mogla prisiliti v to, pa če nas vsak dan konfisciraju. -f Krvava inanšcta. Napredna narodna stranka je sklenila, da naj se vrši obletnica 'JO. septembra mirno in dostojno ter povsem na polju legalnosti. Eksekutivni odbor je v ta namen zasnoval poseben odsek, ka-teremu je stopil na čelo deželni poslanec dr. Ivan Tavčar. Izdal se je oklic - (da se ž njim v. ničemer ni kršil zakon, pričuje državno pravd-n ištvo, ki oklica ni zaplenilo —), s katerim se Ljubljana poživlja, da razobesi temne zastave. Vsakemu je dano na prosto voljo, da razobesi zastavo, ali pa ne. O kakem terorizmu niti govora ni! Drugi program obletnice se je predložil deželni vladi, če ga prepove, je to njena stvar; v slučaju prepovedi, se pač ne bode mogel izvršiti, ker je potem odvzeta legalna podlaga. Vse to pa je do pa-roksisma razkačilo gospodo pri »Slovencu«, ki zadnji čas predstavlja nekakega bevskajočega kodra v ]>ortirski loži baron Schwarzove vladne koče. Včeraj so pod malo okusnim naslovom »Krvava manše-ta« priobčili uvodnik, kjer so se navalili na dr. Tavčarja, in sicer s surovostjo, ki je še celo za »Slovenca« nekako izredna. Ta uvodnik je pisal deželni poslanec — najbrž dr. Lam-pe sam — ker je okičen tudi z otročjo grožnjo, da bode deželni zbor brez pardona izročil dr. Tavčarja krvavemu sodniku, če ga bode hotel obesiti radi zgoraj omenjenega oklica. Da je ta grožnja priklila iz poštenega katoliškega srca, o tem smo prepričani, ker vemo, da bi hipertalentirana de-želnozborska večina svojega političnega nasprotnika z navdušenjem izročila sodišču, in naj si bi bila tudi prepričana, da je docela nedolžen! Ne oziramo se na to smešno grožnjo, ki jo tudi dr. Tavčar lahko z zaničevanjem prezre in tudi ne na druge priiuojdušovske fraze, od katerih mrgoli »Slovencev« uvodnik; pač pa se nam vidi primerno zapisati nekaj splošnih pripomb. Da se bo obletnica 20. septembra tudi čez trideset let v Ljubljani še vedno obhajala, je gotovo. Take zadeve se ne pozabijo, in se tudi v Ljubljani ne bodo pozabile. Na tem vladne prej>ovedi ničesar ne spremene. Da je vlada pametno postopala, bi tudi prve obletnice ne bila smela prepovedati, ker je ravno taka prepoved najbolj sposobna, da se že položene strasti znova razburijo, in da se potem prenaša zevajoča rana od leta do leta! Pametna vlada bi pokladala važnost na to, da se izvrši obletnica na legalni podlagi, da se giblje samo v mejah, ki so neobhodno potrebne, in da jo vzamejo v roke možje, ki s svojo zmernostjo dajejo v vsakem oziru jamstvo,da se obletnico mirno in dostojno dožene. Na tem stališču se je nahajal eksekutivni odbor narodno-napredne stranke, ali vlada je pač drugega mnenja! Ona hoče vse prepovedati, če bi bila v stanu, bi nam še soj>sti prej>ovedala! Stari birokratični avstrijski sistem je to; ž njim se za letos prepreči obletnica: stvar pa je nekako taka, kakor bi kdo v staro rano na novo z nožem suval. Pa kakor rečeno, take prepovedi navadno ničesar stalnega ne dosežejo. In tako bi tudi mi stavili, da bode Ljubljana čez tristo let še vedno obhajala obletnico 20. septembra. Priznamo pa lojalno, da baronu Schvvarzu ne štejemo v zlo, če je pri ti priliki zopet izgubil hladno premišljevanje, in če meni. da je prepoved v takih slučajih največja vladna modrost. Cisto neumljivo pa nam je, da se tudi katoliška armada okrog »Slovenca« razburja, in da je radi vprašanja v govoru stoječe obletnice, ki sama na sebi ni čisto nič osebnega, mobi lizo vala vsa svoja polena, vse svoje krampe in še celo vse svoje gol ide. Sam bog vedi, čemu je bilo vse to potrebno, ko je vendar baron Schvvarz že sedaj z vsako nitko svojih ponižnih administrativnih talentov na nje privezan. Dr. 1. T. — Klerikalci in 20. september. \ skrajnem ogorčenju so ljudje sino-či trgali »Slovenca« in ga z gnusom in zaničevanjem metali pod mize. Kar je ta umazani list sinoči pisal o narodnem žalovanja ob obletnici 20. septembra, je tako brezmejno podlo, tako neznansko sramotno, da se mora na rodnom islečem u človeku gabiti v dno duše. Našli so se zopet enkrat Schvvarz, klerikalci in nemškutarji v bratskem objemu in klerikalci pljujejo na grob Lumlra in Adamiča in se pehajo na vse načine, da hi po želji Schvvarza in »Kranjske špar-kase« onemogočili dostojno narodno žalovanje. Klerikalci neeejo, da bi >lovenski rodoljubi pokazali svojo narodno zvestobo, da bi z m/obešanjem črnih zastav in z romanjem na irrob narodnih žrtev posvech »či I i, da imajo v živem spominu slovensko mučen ištvo 20. septembra 190S. Ker Sehharza vest peče in ker nemškutarji neeejo, da bi se ljudje spominjali slovenskega mučeništva, zato sramoti »Slovenec« ves svet, le da bi preprečil dostojno narodno žalovanje. Ce to ni največja sramota, potem ne vemo. kaj naj se še tako imenuje. — .Mir in hladno kri! Kar počenja Slovenec presega vse meje. Ti brezvest neži bi radi na vsak način kaj izzvali. Neprestano govore o demonstracijah in izgredih. Nihče ne misli nanje, toda »Slovenec« draži i u izziva, kar se le da in Schvvarz skrbi za »varnostne odredbe«, ki morajo razburiti tudi najin irnejšega človeka. Prosimo in rotimo vse spodobne Slovence, naj ohranijo mir in hladno kri in naj se ne dajo zafteljati niti v najmanjšo nekorektnost. -h Vse prepovedano! »Slovenec« ve ne samo to. kar je Schwarz že storil, nego tudi to, kar še misli storiti. Tako pravi »Slovenec«, da je vlada prepovedala vse prireditve na dan 20. septembra. No, prepovedala vlada še ni nobene prireditve za dan 20. septembra, ker sploh ni imela prilike kaj prepovedati, ker jej sploh še ni ničesar naznanjeno za 20. september, prepovedati pa more vlada samo to, kar ji je naznanjeno. Pre-povedala je vlada narodnoradikalni dijaški shod, ki ji je bil naznanjen, a drugega ji ni ničesar naznanjenega. Pa vendar ve »Slovenec«, kaj misli Schwarz storiti. Ne čudimo se temu. »Slovenec« je v službi barona Schvvarza kot žurnalistični lakaj in kot tak ve seveda ne le to, kar je Schwarz storil, nego tudi to, kar misli storiti. + Narodno žalovanje. Iz oklica ljubljanskega dež. poslanca in podžupana dr. Tavčarja je jaano razvi-deti, kako se misli organizirati narodno žalovanje dno 19. L ni. Na dan 20. septembra sploh ne bo po dosedanjih dispozicijah nobene priredbe. V nedeljo pa bo LJubljana razobesila črne zastave in narodni Slovenci bodo romali na grob narodnih žrtev Lundra in Adamiča. Vemo, da bo Schwarz vse drugo prepovedal iu da je vsaka druga manifestacija nemogoča. Bajoneti in puške bodo pripravljene in je torej nemogoča vsaka druga priredba, vsako drugo poče-ščenje spomina Lundrovega in Adamičevega. Nihče ni prisiljen razobesiti črne zastave in nihče ni prisiljen iti na grob narodnih žrtev — naj se pokaže mišljenje ljudi svobodno, vsak kakor hoče '— spoznali se bomo! -j- Dunaj - LJubljana. Tudi Dunaj ima svoje žrtve izza meseca marca 1. 1848. Leto na leto romajo na njih grobe tisti Dunajčanje, ki so ostali zvesti načelom svobode, za katere so se l>orili njih predniki leta 1848. Vsako leto se pomika velik sprevod na pokopališče in na grobu žrtev imajo socijnlnodeniokratični in starodemo k r a t i č ni zastopniki velike govore. Nikoli jim vlada tega ne brani, nikdar se ni rad i tega vznemirjala in še nikdar ni bil javni red niti v najmanjši meri moten. Tako se postopa na Dunaju kako se postopa v Ljubljani, to ve in čuti vsakdo prav te dni . . . -j- V sršenovo gnezdo je posegel sklep deželnega šolskega sveta, da bodi imenovanje suplentov pridržano gremijalniin sejam deželnega šolskega sveta. Nemški listi že kriče na vse protege. tla si ni deželni šolski svet moril ar drugega storil, nego da SI je pridržnl pravico, katero mu prisoja zakon. Pri tem pa ti listi modro zamolče, da je bik) to imenovanje do-sedaj domena Belar-Kaltenegerjeva, in da sta ta dva fanatična Nemca ravnokar kovala naklep, s tukajšnje realke pometati vse Slovence, tudi take, ki so službovali na realki. Na njihova mesta pa sta hotela poklicati zgolj le fantiče iz Nemško-Ceškega. Da kaj takega deželni šolski svet ni mogel mirno gledati, je pač več kot umljivo! -p Vlada prepovedala 111. shod nar.-rad. dijakov. Včeraj je sporočilo c. kr. deželno predsedništvo, da se prireditev imenovanega zborovanja prepoveduje v smislu § (i. zakona o shodnein pravu iz ozira na javni red in javno varnost! Cisto izven vsakega dvoma je, da je izdala to odredbo deželna vlada edinole na pritisk klerikalcev in Nemcev; potrebe in utemeljitve zato ni nobene, kajti akade-mičen shod, ki se ima pri belem dnevu baviti s teoretskimi vprašanji, vendar še ni kalil javnega miru. Sicer pa je zajčja strahopetnost, ki diči našo vlado, ako se ne upa vzdržati ob priliki takega shoda javnega miru in redu s tolikim varstvenim aparatom. Baron Schvvarz hoče kratkonialo uvesti pri nas sistem, ki niti v Sibiriji ni več mogoč, mesto da bi kot cesarski namestnik respektiraj in upošteval zakonito zajamčeno svobodo državljanov! — Pritožba in prošnja pripravljalnega odbora za III. shod nar.-rad. dijaštva na ministrskega predsednika barona Bienertha. Pripravljalni odbor je odposlal včeraj na barona Bienertha naslednjo peticijo, ki sicer ne bo imela uspeha, pa je vendarle umestna, da se centralna vlada tudi od prave strani |w>uči: »Za dni 17. iu 18. t. in. je podpisani pripravljalni odbor za III. shod narodno-rndikalnega dijaštva v Ljubljani naznanil z ulogo z dne 13. t. m. tukajšnji c. kr. državni policijski oblasti prireditev shoda s sledečim sporedom: V petek 17. septembra dopoldne ob 0. otvoritveno zborovanje v veliki dvorani »Mestnega doma« z referatom: med. Zalokar: Splošen pregled narodno-radikalnega gibanja. — Ob 3. popoldne nadaljevanje zborovanja z referati: jur. Brunčko: Narodno obrambeno delo in teh. Mae-kovšek: K statističnem problemu Slovencev. — V solioto 18. septembra ob i), dopoldne referati: jur. Korun, jur. Novak in fil. Oklobdžija: Jugoslovansko vprašanje. — Ob 3. popoldne referat jur. Zorman: Umetniška vzgoja dijaka. — Ob 4!/j zaključno zborovanje, resolucije. — C. kr. dež. predsedništvo je z odlokom z dne 14. t. m. sporočilo danes podpisanemu sklicatelju dr. Oton Fettich-Frank-heiinu, odvetniškemu kandidatu v Ljubljani, da se prireditev imenovanega zborovanja prepoveduje v smislu § 6 zakona o shodnem pravu iz ozirov na javni red in javno varnost. Z ozirom nato, da pride na ta shod — ob priliki študijskega izleta na avstrijski jug — pod protektoratom g. drž. i>oslanca Hraskega okoli 150 čeških dijakov, ki so že na potovanju semkaj in tudi večje število hrvatskih dijakov, dalje, ker je že veliko število slovenskih akademikov v Ljubljani zbranih, bi bil vsak re-kurz rednim potom ilnaoričen. Vsled tega se obrača podpisani pripravljalni odbor tem nenavadnim potom z najudanejšo prošnjo do Vaše eksce- lence, da blagovoli ukreniti, da se ta prepoved nemudoma razveljavi in shod dovoli. Svojo prošnjo utemeljujemo s sledečimi izvajanji: 1. Je cel značaj shoda interno dijaški, referati so, kakor razvidno iz naslovov, iMDvsem akademičnega značaja. 2. Se vrši shod na dva delavnika in ob takem dnevnem času (ob 9. dopoldne in ob 3. popoldne), ko je čisto izključeno, da bi se moglo radi dnevnih opravil shoda tudi drugo občinstvo udeležiti ter je tudi vsebina teh referatov taka, da ostalega občinstva — izvzemši nekaj inteligentov — ne more zanimati. 3. Je povsem neumljivo, da se je mogla prepovedati v časih, ki so povsem normalni, ko noben simpton ne kaže nato, da bi utegnilo nastati kako razburjenje iz kateregakoli vnanjega vzroka, ko vlada v Ljubljani v vseh krogih tak vzoren red in mir, da niti navadna intervencija varstvene oblasti na zborovanju ne bi bila potrebna, to dijaško priredbo povsem kulturnega značaja s sklicevanjem na Š b* shod-nega zakona, ki govori o ozirih na javni red in javno varnost, ki v tem slučaju nikakor niso dani. 4. Ta prepoved ne more doseči zažoljenega, ampak k večjemu nasproten vspeb; bati se je namreč, da zgubi vsa javnost ravno po tej neutemeljeni kruti odredbi, ki Spominja na dobo absolutne brezpravnosti državljanov, zaupanje v državsko modrost in pravi-eoljubnost onih oseb. ki stoje na čelu c. kr. vlade, v naši kronovini, in to tembolj, ko vidimo, da se dovoljujejo n. pr. celo na Dunaju v dobi, ko je vse občinstvo do skrajnosti razburjeno, ne le politični shodi, ampak celo demonstracijski obhodi po Ringu. 5. Vaši ekselenci je gotovo znano, da j«1 napram priredbam in nastopom akademične mladine vedno modrej-ša ona državniška politika, katero votli dobrohotnost in naklonjenost, kot pa brezobzirnost in pa trdo postopanje. 6. Podpisani pripravljalni odbor prevzema s tem garancijo, da se O priliki tega dijaškega zborovanja mir v Ljubljani nikakor ne bode kalil in da se v ta namen sestavi poseben roditeljski odbor.« -r- III. shod narodno - radikalnega dijaštva se vrši vsekako. Xa potu je že dva dni okoli 150 Cehov. V Ljubljani pa je že lepo Število /branega slovenskega dijaštva. Drugega izhoda, kot da se bo zborovalo po 8 2. itak ni. Dijaštvo ne sme izpolniti želje včerajšnjega »Slovenca«, ki bi očividno rad videl, da bi šli dijaki na cesto. Opozarjamo deželno vlado v zadnji uri naj nikar ne tira stvari do skrajnosti. Računa naj Z danimi razmerami! Dijaki so tukaj in veliko pametneje je, da se pusti dijake mirno zborovat vsaj po S kot pa da se jih žene na cesto. -j- Klerikalno-nemška zveza. Načelnik mlekarske zadruge v Ljubljani, g. Matija Kump. je odložil na-čelstvo pri omenjeni zadrugi. Mesto njega je bil za načelnika slovenske klerikalne zadruge izvoljen Nemec grof Barbo. To je zopet jasen dokaz klerikalno-nemške zveze, katere klerikalci seveda ne bodo nikdar priznali. Toda dejstva govore, dejstva pričajo, da obstoji zveza, in dokler bodo* obstala ta dejstva, toliko časa je vse klerikalno tajenje odveč! -f- H kapitulaciji vlade pred goriškimi irredentovci. Sramotno je kapitulirala naša slavna vlada pred poulično laško svojatjo goriško ter suspendiral;« premestitev slovenskega učiteljišča iz Kopra v (iorico. Ugnali so vlado tisti Cestni junaki, ki so lani o Binkoštib čakali na mirne Slovence s kamenjem in palicami, da jih pobijejo. Vodili so to svojat bankroter-ji iz sloveče »Banca popolare« in zmagali so. Nikakih stvarnih ozirov niso pokazali vladi, pokazali so le svojo surovost in barbarstvo, pa so ugnali Bienerthovo vlado v kozji rog. — Slovenci seveda ne odnehamo od te zahteve, da se mora premestiti slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico. Danes se je vršil v Gorici slovenski shod, za nedeljo je napovedan še drugi. V seji mestnega sveta v torek se je že bahal župan Boinbig, da so dosegli Lahi lep uspeli, pristavil pa je še, da se mora nadaljevati po tej poti in iz vlade hočejo izsiliti jamstvo, da se ne bo »žalilo« Lahov v narodnih Čustvih. — Reči se mora, da so se Lahi pridno gibali v Gorici, v Trstu in na Dunaju ter dosegli, kar so hoteli. Od slovenske strani je »posredoval« pa klerikalni državni lM>slanec Fon! Kaj naj ta opravi? -f- »Soča« je izšla včeraj v posebni izdaji. S trpkimi besedami kritizira postopanje dunajske vlade v zadevi premestitve slovenskega učiteljišča. Za danes ob 11. uri je sklicala narodna - napredna stranka v »Trgovski dom« velik volilni in protestni shod. -(- Načelstvo narodno - napredne stranke na Goriškem je brzojavilo na ministrskega predsednika glede suspendiranja premestitve slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico tako-le: »Slovenska narodno - napredna stranka protestnje proti sramotni kapitulaciji vlade pred par ducati goriških cestnih pobalinov pod vodstvom župana, katere bi mi Slovenci sami z mokrimi cunjami brez j>omoči policije spravili k pameti. Suspendiranje premestitve učiteljišča ni za veliko slovensko večino ob državni meji nič drugega, nego frivolna igra slabe in nes]>osobne vlade, proti kateri otvarjamo boj brez sprave z današnjim dnem. Ga-bršček, načelnik. + Koprski učiteljišč niki, navzoči včeraj v velikem številu v Gorici, so sklenili štrajkati, ker je vlada snedla dano besedo, da se premesti > sedanjim šolskim letom učiteljišče v Gorico. -f- Sleparji. Dne 12. t. m. so bili štajerski klerikalci sklicali na Go-milskeni shod, na katerem so razpravljali o železnici Polzela - Mol nik - Kamnik. Na tem shodu so klerikalci zopet pokazali, da ne morejo biti srečni, ako ne sleparijo nevednih ljudi. Katoliška »Straža« namreč trdi, in tako se je menda tudi na shodu govorilo, da je proga Polzela-Motnik - Kamnik v vladni predlogi sad slovenske obstrukcije. To je grda sleparija, kajti ta proga je prišla v vladno predlogo že davno preje, ko se o slov. obstrukciji še nikomur sanjalo ni! Čudno je res, da tisti ljudje, ki pravijo, da branijo boga in njegovo cerkev, ne morejo živeti, ne da bi sleparili. -f- Čevljar — organist — učitelj. Od Temenice se nam piše: Kakor smo se prepričali, je obveljalo v Šolski upravi načelo, da morajo dobri, vestni in pošteni učitelji v pregnanstvo, na boljša mesta pa da morajo priti brezznačnjneži, odpadniki in izdajalci šolstva in učiteljstva, naj bodo še tako slabi učitelji in še tak«1 dušne reve. Informirali smo se, koga dobimo namesto v pregnanstvo poslanega nadučitelja. Zadovoljiti s»* pač moramo z vsem, kar bomo dobili. 1'čitelj, ki pride baje k nam. j<> pač nekaj posebnega. Imenuje se Fran Mihelčič in rojen je v Dolenji vasi pri Ribnici, kjer opravlja njegov oče dostojanstven ištvo mežnarjn in je cd) enem čevljar. Fran Mihelčič je v Dolenji vasi obiskoval dvu-razredim ljudsko šolo. S to dvora/ redno Ijudskošolsko modrostjo v glavi se je posvetil čevljarstvu. Vrlo j Radogoj« s podporami, ker se oglaša čim dalje več prosilcev, in mora društvo radi nedostajali ja sredstev zalibog odklonil premnogo prošenj. Opozarjajo se pa tudi bivši podpi-ranci, da po svojih močeh vračajo prejete podpore ter s tem zadoste svoji obvezi obenem pa društvu omogočijo spol njevanje njegovega namena. Pripravljalni odbor »Društva za zgradbo in vzdrževanje sokol ske-ua doma telovadnemu društvu »Sokol I.« v Ljubljani« naznanja, da se ustanovni občni zbor imenovanega društva vrši v soboto, dne 18. t. m., nh polu 9. uri zvečer v gostilni gospe M. IJozinaii Sv. Petra cesta (Meščanska pivnica), h kateremu uljudno vabi vse člane in prijatelje društva Sokol 1.« — Občni zbor »Slovenske Filharmonije« se je vršil včeraj zvečer v hotelu »Ilirija« ob skrajno pičli udeležbi. Članov je nad 700, prišlo jih je pa — 20. Zborovanj*1 je otvoril predsednik g. dež. poslanec .Josip Turk ter je dal besedo tajniku g. Mat. Cadežu. Iz njegovega poročila posnemamo, da je bilo lansko leto v /imski sezoni angažiranih 35 godcev, I »o leii pa 20. v kratkem se orkester zo}>et spopolni na 32 godbenikov. Slovenska Filharmonija« je nastopila, ne vštevši gledališče. lOOkrat in sicer pri koncertih, slavnostnih in Irugib prireditvah itd. v tem sta všteta tudi dva velika simfonična koncerta, ki sta uspela sicer v moralnem oziru krasno, slabo pa v finančnem. Godba je sodelovala tudi pri nc-katerih izvenljubljanskih prireditvah. Društvo ima 718 podpornih članov, ki plačajo mesečno okoli S00 K. Glasbena .Matica« je dajala godbi na razpolago v svoji hiši dvorano za vaje. shrambo za arhiv in godala, prostor za pisarno ter kurjavo in razsvet I javo brezplačno. Subvencijo je zvišala mestna občina na 20.01 Ml kron. Podpirali so društvo tudi drugi zavodi ter nekateri posamezniki z večjimi darili, in sicer kmetska posojilnica na Vrhniki .">() K. Posojilnica \ Cerknici 100 K. Obrtno pomožno Srnštvo v Ljubljani 20 K. Glavna posojilnica in hranilnica v Ljubljani i*1'1 K in Kmetska posojilnica v Ljubljani 200 K, dalje g. Trdina 28 kron. g. Tomo 40 K in ga. Rebkova 2<* K. Vsem iskrena zahvala. — Za prihodnjo sezono so je zopet sklenila oou-odba s slovenskim gledališčem; ^»delovala bo mesečno pri 12 predstavah in bo za vsako predstavo doti vala po 207 K. Iz blagajniškega [»oročila ir. M. Drabslerja posnemano, da je bilo dohodkov 00.214 K 51 in., in sicer so znašala darila 7)77 K. »odpora mestne občine 15.333 K 28 v. •lanarina 8846 K 20 v in dohodki .ucertov 28.189 K 01 v: stroški ~ znašali 68.243 K 08 v, med temi laoe in remuneracije 55.919 K 08 v. 1'ri volitvi. ki je nato sledila so bili oljeni sledeči gospodje: predsedniku dr. O. Papež, odborniki M. H ii ha d. dr. A. Š v i g e 1 j . M. i v a h s 1 e r, Iv. K e n d a . M. Č a-e ž . A. Bo n č ar. Al. Že b r e . Ir. VI. Peg a n . dr. VI. R a v n i -a r . SI. H a v n i h a r, Fr. G o v e -a r . dr. P. K o z i ti a . V. R o h r -. a n n in Iv. To m a ž i n . pregled-i i koma pa A. S u s t e r š i č in E. ' r a n e h e t t i. Ko je še ir. Fran-■hetti izrekel zahvalo izslopivšini odbornikom in osobito še dosedanjemu predsedniku g. Turku je predsednik z zahvalo vsem podpornikom »Filharmonije«, osobito mestni občini, »Glasbeni Matici« in gospodu M. Hnbadn /a ves trud in delo zaključil občni /bor. Osrednji odbor »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov« licu je v soboto, 18. t. m., ob 8. zve-r v hotelu »Štrukelj« v Ljubljani variški sestanek. Gospodje člani se tem potom prosijo, da se sestanka leleže v kar najčastnejšem številu. Preniemba posesti. Glavna o venska posojilnica je kupila od Jegličeve hišo Pred škofijo 1 za 1*0.000 kron. Žirovnikova odhodniea zveni ntvidškini klerikalcem še vedno v ;'*sih. Dasiravno se je vršila pred desetimi dnevi, »Slovenec« do snoči ' ni upal črhniti besedice. Očita a p rednemu časopisju, da je poroča-samo farbarijo«, ko je pisalo, da ' bilo navzočih na stotine ljudi in pri slovesu priljubljenega nad-"čitelja ni bilo nobeno oko suho. Mi s,ntvidčani prav dobro vemo, da je IfJ poročilo gola istina in prav radi sprejemamo na znanje ta najnovejši ,!i,kaz »Slovenčeve« lažiljubnosti. Zirovnikov nagovor na svoj zbor ■"»« rad smešil pobožni jezuvitski do-i'^nik iz Št. Vida, češ, da je dokazala u' dni kazenska razprava pred ljubljanskim sodiščem, da so trije iz Ži-r,,vnikove družbe bili pijani in kalili "fčni mir. Žirovnikove besede: »Nikdar vas nisem videl pijanih, nikdar vas slišal kvantati in prekli-, njevati«, pa v resniei niso ovriene. Obtoženi so bili trije na prednjak i iz St. Vida, ki pa niso člani Zirovniko-vega zbora, da so znanega klerikalnega priganjača mizarja J. Arharja p. d. Kozlarja iz Vižmarij, ko je brea vsacega povoda na eesti stoječe može domov spat podil, povprašali, kdo mu je dal to pravico. Ko je začel bahato vpiti, da je on uradna oseba in da nastopa kot tak, so glede istinitosti njegove uradne osebnosti izrazili svoje pomisleke z besedami: »Tak proklet pufar bo tnkaj kaj govoril; plača naj svoje dolgove preje, potem bo govoril, ta proklet pufar«. Prvi sodnik je smatral vse tri krive prestopka žaljenja u radno] »osi u joče osebe in jih obsodil na 10 K globe, ozir. 24 ur za|>ora. Nobena priča pa ni potrdila, da bi bil kedo pijan in razgrajal. Zato pa gotovo vsi trije obtoženci odločno odklanjajo, da bi jih Čuki, ki prirejajo v Št. Vidu po-nočne kravale, imenovali svojim častnim članom. To čast prepuščajo njim samim. O »uradnosti« Kozlar-jeve osebe se bomo pa pomenili pri deželnem sodišču, kamor so se obtoženci pritožili. Sicer pa izredno nizka kazen sama dokazuje, kako malo se je respektirala Jos. Arharjeva »uradna oseba« pri sodišču. Iz Kamnika. Prvo slov. pevsko društvo »Lira« priredilo je kegljanje na dobitke, ki se je pričelo 18. avgusta in končalo 8. septembra. Doneslo je »Liri« 220 K 24 v čistega dobička, kar je za naše razmere prav lepa svota. Pri razdelitvi dobitkov dobil je prvi in tretji dobitek g. Anton Ce-rov, drugi, četrti in šesti dobitek g. Janko Rianketti, petega pa g. Avg. Ribič. Da smo dosegli tako lep gmoten uspeh, se moramo zahvaliti v prvi vrsti gospe dosipini Albrechto-vi, ki je poklonila društvu dvoje krasnih dobitkov, dalje g. Malovrhu za brezplačno prepustitev kegljišča društva. kakor tudi požrtvovalnim kegljačem, ki so le iz naklonjenosti do društva se tako pridno udeleževali kegljanja. Xe moremo pa za molčat i dejstva, da so to društveno prireditev popolnoma prezrli ravno oni gospodje, ki pri vsaki priložnosti zabavljajo proti društvu, a se odlikujejo pri njenih prireditvah po svoji odsotnosti. To se je pokazalo zlasti pri zaključku kegljanja. Sploh pa vlada med našim meščanstvom še vse premalo zanimanja za narodna društva, kajti dobe se še vedno rodbine, ki niso niti pri enem narodnem društva. Želimo, da se tudi v tem oziru obrne skoro na boljše. Odbornikom podružnic družbe sv. Cirila in Metoda pa svetujemo, naj napravijo vsako leto v svojem kraju kegljanje na dobitke in družba bo imela zopet nov vir dob od h o v. Klerikalna blamaža. Iz Litije se i nam piše: »Slovenec« je o vsakem izletu, ki so ga Čuki do sedaj priredili, prinašal dolga poročila. Pričakovali smo kaj enacega tudi o »Mladeni-škoui shodu«, ki se je vršil v nedeljo v Smartnem, okuženem od litijske liberalne inteligence. Toda varali smo se. Kratko po roči I ce . . .! kaj to pomeni? Velikanski fiasko, katerega se je menda celo deželni poslanec Povše tako sramoval, da je že |M)pohlne ob pol 4. uri pobegnil iz Šinartna. »Slovenec« bo seveda rekel: moral je k važnemu sestanku. In koliko laži je nagromadenih v Slovenčevem« poročilu. Laž je, da se je sporeda udeležilo 0(K) ljudi, laž je, da je bilo nad 100 Čukov v kroju, laž je. da je bil postavljen pri vbodu v Smartnem velik slavolok in gorostasna laž je, da je javno telovadbo i t t veselico ]m>setilo nad 1000 ljudi. Res pa je, da se je udeležilo nad vse klavernega sprevoda samo 82 Čukov v kroju, nekaj Marijinih devic in mladeničev in nekaj zagorskih ajmohtarjev, skupaj kakih 300 oseb; los je, da sta stali pri vhodu v Smartne dve majhni smreki, kakršne postavljajo ljudje pri kaki karteli ei na i »olju, r'*s je, da je šlo popol-dne od lita ni.i k veseličnemu prostoru približno 350 ljudi, od katerih pa je ostala večina zunaj in v velikem predpasniku, katerega je dala farov-ška kuharica ali kaka Marijina devica, odnesel je dekan malo cvenka, in povsem resnično je, kar lahko orožniki pričajo, da so Čuki, ko so šli zvečer brez vsake discipline skozi Litijo, rjoveli kakor obsedenci ter izzivali s klici: »Pereat Sokol« in »plahi zajci so se vsi poskrili«. Kajpak, Čuki imajo ponoči korajžo. Previdno pa je »Slovenec« zamolčal, da je od 148 hiš v Smartnem in na Ustjih razobesilo zastave samo 23 hišnih posestnikov. Tudi ne omenja izzivalnega Pod lesniko vega govora, katerega mu je najbrže napisal dekan, češ, od liberalnega litijskega župana do zadnjega liberalnega gasilca se je vse zarotilo proti nam, a mi bomo vse pomendrali. — Ubogi Cukec, ne vznemirjaj se! Litija in večina Šinartna je in bo ostala liberalna. To dekan Rihar sieer ve, da pa bo o tem popolnoma prepričan, mu že danes lahko povemo, da bo morda še letos nastopil v Smartnem »Utijsko-Snartinski Sokol«, toda ne v senei bajonetov kakor njegovi Čuki, katerim svetujemo, naj se drugikrat vedejo dostojno, ako se hočejo izogniti ne le samo žvižganju, ampak eelo batinam. Tak, in nič drugačen je bil torej tisti nad vse veličasten dan v nedeljo, dne 12. septembra 1909 v Smartnem. Iz ribniške doline: Po ribniškem, velikolaškem in loškem sodnem okraju podi se z motorjem skoro vsako nedeljo in praznik dvojica naj-zagrizenejšib kočevskih hajlovcev, to je tista dvojica, ki je odobravala roparski napad in sodelovala pri napadu na Preveevo trgovino v Kočevju. Ta dvojica sta Tschinkel & Kaferle, ki prodajata šivalne stroje, avtomate, gramofone ter kolesa Slovencem. Tschinkel celo trdi, da je iz Dolenje vasi! Heil Tschinkel! To so možje ti kočevski turnarji; imajo pač v krošnji svoje pristno neništvo in ga izdajajo kakor jim nese Heil! Iz Mokronoga. »Sokol« se je ustanovil na dan Male Gospojniee v Mokronogu. Pozdravljamo ga z vso radostjo in zavestjo. Veliko informacij in podpore se je pričakovalo za ustanovitev tega prepotrebnega društva od novomeškega »Sokola«, končno pa je popolnoma nepričakovano prihitel krški in brežiški »Sokol« na pomoč. Naj bo izražena njima najprisrčneja zahvala. Dični starosta krškega »Sokola« brat Huinek je povedal namen in delokrog »Sokola«. Ne rdeča srajca in sokolovo pero na čepici ampak delo, delo in zopet delo. Naši nasprotniki imajo denar, mi pa čutimo v svojem delu bogastvo; zato delajmo, kajti kdor pride brez deda do denarja, ga ni dobil poštenim potoni. — Marsikaj se mora prestati za narodno idejo in močan mora biti človek v svojem značaju in v svojih mislih, če hoče shraniti svoje sveto prepričanje. — Brežiški podstarosta brat Šetinc* je pol v joku, pol v srdu predoči 1 težke borbe starega »Sokola«, ki je moral žrtvovati za svoj ideal pol lastnega življenja. Zato mu ni zdaj nobena borba pretežka, pa noben udarec* ga ne boli. — Za načelnika je bil soglasno izvoljen sodnik g. Davorin Z\vit-ter, ki se je z lepimi besedami odzval temu zaupanja, češ, da z veseljem sprejme to mesto, ker ve, da bo novorojeni »Sokol« vsak čas potreboval pravne pomoči; dalje so izvoljeni v odbor jrg. Tepina, Strel. Mev-žolj. Koleno, Smrekar in Kunstek. Predložiti je pravila deželni vladi, potem pa na delo; mnogo ga čaka. Vsak naj si poišče delo, nihče ne sme stati prekrižanih rok, in kdor je napreden, naj to zdaj pokaže pod krili »Sokola« ter stopi v vrsto borcev za zmago napredka in svobodo; ki naj zasvetita tudi v Mokronogu. Iz Metlike se nam piše: Kako pred ran i so neinčurji na Kranjskem dokazuje1 zopet eno dejstvo! Dne S. t. m. je bil v gostilni g. W. ženski nem-čurski duet na citre, katerega sta izvajali neki nomčurski. menda iz Ljubljane. Povsem spakedrano sta igrale slovansko pesmi ter vsiljevali samo nemško petje. Na protest neka-terib slov. gostov naj nehajo so se vdalo, a to ni bilo prav našemu dičnomu pristnemu gernianu Kočevarju c. kr. davkarju daklitschn. Mak-ljič .') Ta je na vsak 'način hotel baj-lat z nemškimi pesmimi in je ves rnzjjučcn prevzel protektorat nad to dično nemčursko družbieo; ter jim štel svetle kronce in jim komandiral in dirigiral same nemške pesmi. Prišlo je do ostrih konfliktov. Jamčimo g. davkarju, da drugič tako ceno ne bo ven prišel. Preelrznil se je tudi reči »Slovenci brez nemščine ne bi bili nič!« »Polizeigeista« pa tudi inu ta German. Za svoje denunciranje bode že prejel primerno plačilo, če mu prej ne bodeta »Bahus« in »Venera« zmešali staro gennansko-kočevske možgane. To izzivanje je bilo prvo in mora biti zadnje! Trboveljski »Sokol« priredi v nedeljo 19. t. in. pri g-. Porte ju na vodah prvo javno telovadbo v zvezi z domačo veselico. Mlado je še naše društvo, h vendar nam že hoče pokazati uspeh svojega še ne ' polletnega dela. Sicer smo že videli naše vrle Sokole« v Krškem, Št. Jurju, Zagorju in Hrastniku, a takrat stopijo pred napredne Trboveljčane,da vzbu-de v njih še večje zanimanje za sokolsko in slovensko stvar. Da pa bo naš nastop in uspeh tem sijajnejši,kličemo s tem vsem prijateljem sokolstva,' naj pobite ta dan v Trbovlje. Zaradi prejema na i>ostaji in pohoda skozi Trbovlje prosimo, da pridejo vsa društva in gostje, ki se vozijo v smeri Ljubljana - Zidan most ob polu 1. uri popoldne, drugi pa ob polu 12. predpoldne. Bratska društva! Pridite v obilnem številu, prinesite nam novih sil, da dvignemo ponosno sokolski prapor v bodrilo slovenskim Trbovljam! Kolodvorsko restavracijo na Zidanem mosta ob južni železnici prevzame gosp. Pečnik iz Divače. — Dosedanji restavrater Skalak, ki je ob zadnjih vojaških transportih ubogo moštvo silno drl, mora iti. Storil je vsemožne korake, da bi ostal, a vkljtib temu, da se je delal vedno hudega Nemca, se mu to ni posrečilo. — Tudi naš list je v to malo pomo-gel. Prošnji okrajnega zastopa in mestne občine Slov. Bistrica je prometno ravnateljstvo južne železnice uljudno vstreglo in odredilo, da imata stati brzo v laka Dunaj - Trst št. 1 in 2 tudi od 1. oktobra t. 1. naprej na kolodvoru Slov. Bistrica. Klerikalci povsod enaki. V Mariboru je otvoril narodnjak Ilich novo slaščičarno. Da to naznani občinstvu, je pustil tiskati v »Ciril-Metodovi tiskarni« slovensko-nemške lepake. Neki klerikalec je pa ukradel v tiskarni nemški lepak in ga obesil v »Narodnem domu«, samo zato, da je mogel potem v »Slovencu« udrihati po narodnem obrtniku. Klerikalcu je pač lumparija prirojena. «Rokodelsko bralno društvo v Tolminu« vprizori v nedeljo, dne 19. t. m. v veliki kinematografični dvorani Štokovo burko: »Moč uniforme«, vglasbil H. O. Vogrič. Pri predstavi gostujeta med drugimi tudi gospa Danilova in g. Verovšek. Sodeluje popolni vojaški orkester iz Gorice. Umor iz maščevanja. V Zadru je bila pred nekaj dnevi odpovedana služba pisarniškemu pomočniku To-nvju. V ponedeljek popoldne je Tony na cesti napadel voditelja namestni-ških pomožnih uradov, ofieijala Ser-tiča, ter ga z nožem zabodel. Se rtič je bil takoj mrtev; Ton v se je sam javil sod ni ji. Alarmiran je bil včeraj popoldne oddelek gasilnega in rešilnega društva, ker je zapazil čuvaj na Gradu, da gori meja pri Koleziji. Mejo je bil dal gospodar posekati ter je hlapec veje zažgal, ne da bi bilo pričakovati kake druge nevarnosti. Gasilci niso stopili v akcijo. Kandelaber za plin je včeraj popoldne podrl na Bleivveisovi cesti neki voznik, ki je z vozom vanj zadel. Podkev kot bojno orožje. Dninarja Ivan Markun in Ivan Bonač se že dlje časa postrani gledata in včeraj sta dobila priliko, da poskusita vsak svojo moč. Ko sta se dobila z drugo edito v neki žganjariji na Dunajski cesti, je začel Bonač Markuna izzivati naposled pa sta si skočila v lase. Med prepirom je igrala glavno vlogo konjska podkev, katero je Bonač tako udaril svojega nasprotnika po glavi, da ga je težko telesno poškodoval. Bonač je bil nato areto-van ter so ga izročili sodišču. Mesto domov, v zapor. Ko se je včeraj pripeljal kemik Pavel Rihard Hartmann iz Gote v Nemčiji z od-gonskim sprevodnikom v Ljubljano, je brzojavilo okrožno sodišče iz Gorice, da se ga izroči tjekaj. ker je sumljiv nekega hudodelstva. Ilart-mauna so oddali nato tukajšnjemu deželnemu sodišču, ki bo skrbelo, da mož pride mesto domov, v Gorico. Sprla in stepla sta se bila včeraj v mestni ledenici dva mesarja. Skakala sta drug v drugega ter se valjala po tleli, kakor dva petelina in se slednjič razšla s krvavečima »grebenoma«. V stanovanje svoje žene je prišel včeraj dninar J. K. ter jo začel tako pretepa vat i in po sobi rojiti, da so poklicali stražnika, ki je moža, ki živi s svojo ženo ločeno ter je bil hudo okajen, odvedel v zapor. Nesreča. Včeraj je prišel na Rakeku loletni posestnični sin Pran Lovko pod voz, kateremu je šlo kolo čez desno nogo ter mu jo zlomilo". Prepeljali so ga v dežel m» bolnišnico. Orožništvo na Bledu je aretova-lo »nadebudnega«, zaradi tatvine in tepeža že sedemkrat kaznovanega 20-letnega potepuha Franceta Kržman-ca, ki je na sumu, da je zopet izvršil neko tatvino. Delavsko gibanje. Predvčerajšnjem se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Slovencev in 24 Macedoneev. 48 Hrvatov se je povrnilo iz Beljaka v Zagreb, 24 Slovencev in Hrvatov je prišlo pa iz Amerike. — Včeraj je šlo v Heb 22, a* Buchs pa 35 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 25 Kočevarjev. Izgubljeno in najdeno. Šolska učenka G. Pacherjeva je izgubila korale vretlne 10 K. — Hišna posestni-ca Neža Zatlerjeva je našla hranil-nično knjižico z malo vlogo. — Častniški sluga Simon Markov je izgubil kovčeg obleke. Telefonsko h Brzojavna poročila. Shod v Gorici. Gorica, 16. septembra. Današnji shod goriških Slovencev v svrho protesta proti omahljivi vladi v zadevi slovenskega učiteljišča je vspel naj-sijajneje. Zbralo se je nad 800 ljudi. Zupan Bombig je zahteval prepoved shoda. Došlo je 90 redarjev iz Trsta, 30 orožnikov z dežele. Predsedoval je drž. poslanec Štrekelj. Govoril je Ga- 1 bršček. Sprejela se je resolucija gle- 1 de učiteljišča in glede gospodarske osamosvojitve. Nadalje se je sklenilo v splošni skupini v Gorici postaviti slovenskega kandidata. Po shodu je bil obhod po mestu. Italijani so se od strahu poskrili. Kedni mir se ni nikjer kalil. Vlada ni sitirila svoje naredbe glede koprskega učiteljišča. Trst, 16. septembra. Dr. Rvbafu je poslal poslanec dr. Ploj, ki je interveniral pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthu o zadevi premestitve slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico, to-le brzojavko: Sistiranje sklepa, da se koprsko učiteljišče premesti v Gorico, se ni izvršilo. Protest poslanca Maranija je bil izročen tržaškemu namestniku. Namestnikovo poročilo glede zatrje-vanih tehničnih težav proti preme-ščenju še ni došlo. — Iz te brzojavke je razvidno, da je poslanec dr. Mara-ni varal javnost, ko je brzojavil svojim somišljenikom v Gorico, da je vlada preklicala svojo naredbo glede premestitve slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Zmagoslavje v italijanskem taboru je bilo torej prezgodno. Baron Bienerth pri cesarju. Dunaj, 16. septembra. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika barona Bie-nertha. Konferenca krščanskih socialcev. Dunaj, 16. septembra. Vodje krščansko socialne stranke in deželni poslanci so imeli danes dopoldne pri županu Luegerju konferenco, na kateri so razpravljali o raznih šolskih in jezičnih vprašanjih ter o zadevah, tičočih se Bosne. Sklenili so, da se glede Bosne ne sme za nobeno ceno clati kakšnih koncesij Madžarom. Laski zrakoplovci. Dunaj, 16. septembra. K aretaciji laških zrakoplovcev L^snelli in tovarišev v Beljaku razglaša vojno ministrstvo, da jih je oblast takoj izpustila, ker se je prepričala, da niso nobeni vohuni, marveč docela ne-opasni ljudje. Demonstracije na Dunaju. Dunaj, 16. septembra. Vsenemci nameravajo prirediti danes demonstracijo pred nižjeavstrijskim deželnim zborom, ki se snide danes popoldne ob 3. k prvi svoji seji v tekočem zasedanju. Položaj na Ogrskem. Budimpešta, 16. septembra. Položaj je še vedno kritičen. Govori se, da bo po odstopu dr. AVekerleja imenovan za ministrskega predsednika Kossuth, ki pa bo ostal na tem mestu samo par tednov. Njegov naslednik bo grof Apponvi. Namestnik moravskega deželnega glavarja. Brno, 16. septembra. Na mesto dr. Začka je imenovan za namestnika deželnega glavarja češki klerikalni l>osIanec dr. Hruban. Proti dr. Šusteršiču. Split, 16. septembra. »Naše Jedinstvo«, o katerem je znano, da ima dobre stike s poslancem dr. Ivčevi-čem, piše: »Radi bi vedeli, če je resnica, kar se govori, da niso dobivali vabil na seje »Narodne zveze« vsi tisti poslanci, ki niso soglašali z dr. Šusteršičem. Vprašali bi poslance v »Narodni zvezi«, kaj pravijo k temu in ali bodo poskrbeli, da se kaj takega ne bo več zgodilo, ker bi bil to absolutizem v klubu, ker je treba v klubu, v katerem sede poslanci iz Dalmacije, jasno odgovoriti na vprašanje: koliko jim je ležeče na Dalmaciji. Naši poslanci so v »Slov. Enoti«, v kateri je tudi »Narodna zveza«. Torej lahko ostanejo v »Enoti«, a jim ni treba biti v »Narodni zvezi«. Vsekakor bi bilo najbolje in naj so že v »Narodni zvezi« ali ne (v »Slov. Enoti« seveda vselej), da bi se med sabo organizirali in osnovali svojo posebno skupino v varstvo interesov Dalmacije. Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda I I Ustna voda EUODIN" I m Specijalke zi IcstcUl I 4813 Glavna zaloga lekarna L Ob. pL Tnkta« f 39 tlak TM'0 E I 16 16 91 ar. Vetrovi 7369 126 16*0 101 ISTO 21*1 Nebo bewctr. st log megla 149 13 SjsL obi. t Josip Plenlear, nadu Čire j v Kropi s hčerko Marijo in sn^om Tončkom ter rodbina Kappes pl sicalstsln v Kamni gorici Javljamo, ;oa je preljuhljt na, nepozabna so proga, oz r. mamica, hčerka in sestra, gospa 8463 JKilica pieničar rojeta Kappos pl. pichlstain učiteljica v Kropi I danes ob 2. popoldne, prev dena s svetotajstv, v 26 letu starosti, preminila. Pogreb predrage bo v petek ob polu n dopoldne iz hiše žalosti v Kamni goric« na domače pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. Kropa-Kamna gorica 15 septembra 19o9. Abeohriran Odda m Mesecu msblovana soba in šale ; lanrjen t s posebnim vhodom* v blišioi glavne ; stroki, poete. Naslov pora npravniitvo „Slo- Naalov pove uprav. n81ovonakegs : venskega Naroda". 34W1 2 Naroda-. 3437-* Slgnerlna Itallana su rtrcnee (Te> aeans) opn bella pronnnsia da lezlonl M conversozlone e gromnatico Kupim aibro ohranjene 50de za uhib a persone grandi ed ai fanciulli. Per m oombioare pr^ga venire oiascua giorno I »***oy- Ksroaa . dalle 9-10 Dalsnattuore ulico i. 7, L plaBS>. 4349 -2 od 15 do 26 hektolitrov. Naslov se isve pri upravnilt u 3131 n Hiša no prodni: j ▼ Spodoll iiibJ aa srtta is proste roke hite« obstoječa is 4 prestami h J eUneran|, nekolike Trta in 1449 I stirllasklk sa sveta sraven bile Vec se isve pri lastniku bile v I Sp Sliki EmsrJika ulica it 21L I 3290-6 Zmlolifl ali t iskal si ia boljša hile, ao apraf asa ta aa stanovanje v bliži ai realke. Na raspolago je klavir in kopalna soba. Naslov pove upravniitvo „S!ov. Naroda". 3434-2 Hi aala aa pod ugodnimi pogoji in ss nisko oeno enonotoropnn hite aa Sala prt LIubl|anl, Poljska j eeata it. 20. 2596-30 j Poisve se v pisarni dr, Frana j Packa, odvetnika v L|ubllanl, Stari f Dunslaki cesti št 25 trsjiL 2 dijaka aprefate učiteljska rodbina v oskrbo. Stauovai.je v vili, vrt, kopel. Naslov pove upravništvo „Sinv. Naroda". 3435 2 Miss Farler iss Everitt will b-gin th^ir Eoglish leesons agaiu on tbe 1" of Ootober. Poisve s* do ker ca septembra na 3443 2 Sprejme aa rese po narodnosti Moravec, Išče alnžbe v kaki slovenski lekarni kot aspirant Prijazne ponudbe pod naslov: Lekarnar Joa. Aočlk v Ribnici, Dolen|sko. 3462-i Mlad trsouslii sotrudnlh »pecerist, teli preceniti slatbo do 15« Oktobra v Kakšno večjo mešano trgovino. 3 6t—1 Ponudbe pod rDobra noč*' na uprav. „Slov. Naroda". V aa Jesa aa da a I. nove gostilna „Pri stnrski" v Spadali ftiikl eter. 88. Vpraša, naj se pri h i Snem gospodarju. 3394-2 Zveza sla*, za drsaj v L|nbl|ani raspisuje alatka pisarniškega uradnika. Zahteva aa papalna liarjsaast J k* b* *nal tucn nasekati kamen ter bi v slav. In nemški stenograf!,! ta | bi bil zmožen vseh mlinskih poslov, strojepisju. 3464—1 I Ponudbe nsj se pošljejo na mlinar I Prednost ima oni. kdor zna še povrh poleg piav^lne slovenščine in nemščine kak drugi jez k iu pozaa zadružništvo ter bi bil poraben v knjigovodstvu. P-a^a po dogovc.ru Nastop takoj ali s 1 oktobrom t L PoLuibe, opremljene z dokazili, naj s" vložijo najdalje do 23» t m. pri ,Z-ezi slov. zadrug' v Ljub liani, Jane; Trdinova ulica št S. Blokaitelaaekl mUn sms alfa Start, Dsl 3438 -3 Spralaialo aa tako, 3 prodajalci (natakarji) * kantini domobranske i re|ašalcewLJublJanLSprejmejo sele \ pošteni in zanesljivi, tudi začetniki. \ Plača po dogovoru Več ravnotam. ?4t«_3 ' Vsaki petek in postni dan se cLotoijo Hotel Tivoii o 3419 4 m mesec od Potrebujem 800 kabUnlk m Jelovih __ M morske rib eo od 10 do 20 cm debilne ter 3 do 6 m delilne- Poleg tega HO m 3374 2 B0M Ani. Staculu v Šelenburg ul ci 4. smreke in jelke, event majhni gcz do vi, se kapljo« Samo na Štajer akem, nad Celjem. Dopisi pod „0u te Bezablang1' na anonČDO ekspedicijo Josip Heuberger, Gradec« Her-rengaaae 1. 3454-2 Štev. 27657. 34?. Razglas. Vsled obvestila o. kr. vodstva stavbnega okraja v Ljubljani z dne 9 septembra t. 1. št. 286, se javno razglaša, da bode radi prenovi jenja cestišča na Tržaški cesti med km 2 0—3*6 na Vičn ta proga sa rosni promet ad dne 10- septembra letos skozi kake tri tedne zaprta« Mestni magistrat ljubljanski dne 11. septembra 1909. Za župana: Štitit 1. r. Krasne BLUZE O) »o največja izbera r svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, parilo In otročja oblekce priporoča po najnttjlli M. KRiSTOFIČ por- Baear "i STASI TB0 št. 28. pozo*! pozor Najceneje ae nakupilo vse šolske : potrebščine : pisarniški in ovijalni papir, zvezki, svinčniki, radirke, risalno orodje, črnila, mape itd. ! šolske knjige pri 3411—4 lasna Bonacu v lelen&nraovl ulici nasproti c. kr. glavne posta. Dr. Denonc 4/5 Ia 9/6, delilna 4—10 m. Giovani S. Weiller, Reka, zopet ordlnin Komenskesa ulico štev. 8. 3441 ■^2 Steciienpferd Bav-Rum Najboljša voda za glavo zlasti proti prhljaju in izpadan u las 964 Dobiva se povsod. 15 Josip Ahčin krojaška obrt, Vesooo ulico II IZ o Ljubljani se priporoča za ?423 4 izdelovanje oMek. HoJIinejše delo. Najnižje cene. isn knjige za ljudske in srednje Sole, učiteljišče in licej, za obrtne in strokovne šole kakor tndi druge potrebitim Josipino Herrisch ▼ Ljubljani, Židovska nlica štev. 7 priporoča •«•!• begate s460-1 zalogo ecoljeo za gospode, dame in otrct