ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8-, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10--, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13 •- LETNIK 1. * 17. DECEMBRA 1914 * LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 16. Poraz ruske čete pred Pžemišlom. iRanjenci na ljubljanskem kolodvoru. G> Sanitejska kufjinja v železniškem vozu. Gt Oiako stanuje štab na bojišču. Oi Model topniškega stolpa. G> francoski boji z ^mci v bližini flrgonskega gozda. o$ ttazorožena srbska četa. o$ Padli junaki. Qf "Domače slike, oi ^■innnnimtmiimMmTiunKiminiMinmimiimimiMinmiiiiiiiimimiiiiiniHiiiM ...................................................................................................................................................................................iliiliiilillililliiillHHiiiiiiniiiiiiiitiiiimlMili STRAN 182. ILUSTRIRANI GLASNIK 16. ŠTEVILKA ................................................................................................................................................................1111 • 1111111 • 11111 111111 • MI • 111 ■ 11.......Illllllllll......II.........I ■ 1111111M111M11 1111111111 < M11111 •• 1111 < M11.....llllll............................................................................... Prenos ranjencev dne 11. novembra 1914. na ljubljanskem kolodvoru, Mali ogleduh. Dogodek izza obleganja Pariza 1. 1870. Spisal A. Daudet. (Konec.) V tem trenutku je čutil Sten, kako je legla na njegovo srce težka roka, ki ga je ovirala, da ni moglo biti. Da bi ušel temu strahu, je pričel piti. Kmalu se je vse vrtelo okoli njega. Potem je med glasnim smehom slišal nerazločno, kako je njegov tovariš zasmehoval gardo in način, kako se je vadila v orožju, in posnemal nočni alarm na utrdbah. Potem je pričel govoriti bolj tiho, častniki so se mu približali, in njihovi obrazi so se zresnili. Predrznež je ravno hotel izdati nameravani napad frankti-rerjev , . . Nenadoma se je mali Sten razjarjen dvignil: »Tega ne, dolgin . . . jaz nočem.« Oni pa se je smejal in govoril dalje. Še preden je končal, so bili vsi častniki na nogah, kden izmed njih je pokazal dečkoma vrata: »Glejta, da izgineta!« jima je zaklical. In pričeli so se razgovarjati zelo hitro v nemškem jeziku. Dolgin je odšel ponosen kot poveljnik in je rožljal s svojim denarjem. Sten mu je sledil s povešeno glavo; in ko je šel mimo Prusa, čigar pogled ga je tako ganil, je slišal, kako je rekel z žalostnim glasom: »To ni lepo ... ni lepo.« Solze so mu stopile v oči. Ko sta dečka bila na ravnini, sta pričela teči in sta se hitro vrnila proti domu. Njune vrečice so bile polne krompirja, ki so ga jima podarili Prusi; tako sta šla mimo jarka, kjer so bili franktirerji, in nihče ju ni zadrževal. Pripravljali so se na nočni napad. Čete so se tiho zbirale za zidovjem. Stari podčastnik je bil tu in je zbiral svoje ljudi. Ko sta šla dečka mimo, ju je spoznal in se jima nasmehljal. 0, ta nasmeh je bolel malega Stena! Najrajši bi bil glasno zaklical: »Ne hodite . , . izdala sva vas!« A tovariš mu je bil rekel: »Če izdaš le besedico, bova ustreljena,« in strah mu ni pustil govoriti. V predmestju sta stopila v zapuščeno hišo, ba bi razdelila denar. Resnica me sili povedati, da sta si razdelila denar pošteno in da se malemu Stenu pri žvenku lepega denarja in pri misli na kockanje njegov zločin ni več zdel tako strašen. Ko pa je bil nesrečni deček sam, ko ga je dolgin pri vratih zapustil, tedaj so mu postali žepi težki in roka, ki je legla ne njegovo srce, je stis- Sprejem 315 ranjencev na ljubljanskem kolodvoru dne 11. novembra 1914. ŠTEVILKA 16. ILUSTRIRAN? GLASNIK 183 STRAN kala bolj in bolj. Pariz se mu ni zdel več isto mesto. Ljudje, ki so šli mimo njega, so ga strogo gledali, kakor bi vedeli, odkod prihaja. Besedo ogleduh je slišal v ropo-tanju vozov, med hrupom bobnanja vojakov, ki so se vadili v orožju. Končno je prišel domov in je, srečen, da se oče še ni vrnil, hitro stopil v sobo, da bi skril pod blazino denar, ki ga je tako težil. Še nikoli ni bil stari Sten tako dober, tako vesel, kot oni večer, ko je prišel domov. Z dežele so prišla poročila: stanje se je izboljšalo. Med jedjo je ogledoval nekdanji vojak svojo puško, ki je visela na steni, in vesel je rekel dečku '■ »Hej, dečko moj, tudi ti bi se bojeval zoper Pruse, če bi bil velik!« Okrog osme ure so se oglasili topovi. »Bijejo se . . . bijejo!« je rekel dobrosrčni starec. Mali Sten je prebledel, rekel je, da je utrujen, in je šel v posteljo, pa ni mogel spati. Topovi so neprestano grmeli. V duhu je videl franktirerje, ki so odšli v noč, da bi presenetili Pruse, pa so sami zašli v zasedo. Spomnil se je starega podčastnika, ki se mu je nasmeh-ljal, videl ga je, kako leži v snegu, in še mnogo drugih z njim! . . . Cena za vso Skrb za ranjence. Sanitejska kuhinja v železniškem vozu vlaka z ranjenci. Kako stanuje štab na bojišču. Votline, izkopane za stanovanje štabnim častnikom. to kri je ležala skrita pod njegovo blazino, in on, on je bil, sin starega Stena, vojaka . . . Solze so ga dušile. V sosednji sobi je slišal, kako je hodil njegov oče sem- intja, kako je odpiral okno, Na trgu spodaj so trobili, bataljon garde se je zbiral, da odkoraka. To je bila resnična bitka. Nesrečnež se ni mogel zadržati, da ne bi glasno vzdihnil in zastokal. »Kaj ti je ?« je vprašal stari Sten, ko je vstopil. Deček se ni mogel več zatajevati, skočil je s postelje in se vrgel očetu pred noge. Ko se je premaknil, se je zakotalil denar po tleh. »Kaj je to? Ti si kradel?« je trepetajoč zaklical stari Sten. Sedaj je pričel pripovedovati mali Sten, da je bil pri Prusih in kaj je storil. Čim dalje je govoril, tem bolj je čutil, kako mu je padal kamen s srca . . . Stari Sten ga je poslušal s strašnim obrazom. Ko je deček končal, je skril glavo v svoje roke in jokal. »Oče, oče . . .« je hotel zaklicati otrok. Starec ga je brez besede pahnil od sebe in je pobral denar. Model topniškega stolpa na moderni utrdbi. Stolp je iz debelega jekla ter okrogel, tako da sovražne krogle odlete, če ga zadenejo. Jekleni pokrov stolpa, iz katerega šlrle cevi, se da zasukati v poljubno smer. Francoski boji z Nemci v bližini Argonskega gozda. PODLISTEK Lepa Blanka. Roman. Napisal P. Zaccone. —■ Prevel Josip Medic. (Dalje.) VIII. Kap. Ljudje, ki so pred par leti obiskali London, so gotovo opazili v eni izmed naj-živahnejših ulic nenavadno hišo, ki jih je morala zanimati. Ta dvonadstropna hiša je imela majhna vrata, nizka okna in je bila sajasta od dima in megle, ki dajeta londonskim hišam oni tožni, dolgočasni izraz. Pa hiša, o kateri govorimo, se ni vsled te mračne barve razlikovala od ostalih hiš, ki so jo obkrožale. Kar je človeka, ki je šel mimo, opozorilo na to hišo, je bila marveč nje celotna žalostna, mrka zunanjost. Okna, ki so vodila na cesto, so bila vedno zaprta, vrata ravno tako. Nobena vetrnica se ni odprla med dnevom; nobena luč ni gorela v hiši ponoči. Za temi molčečimi, nemimi zidovi, ki so se tako čudno razlikovali od hrupa in živahnega gibanja na cesti, se je moralo nekaj nenavadnega zgoditi. Tako se je splošno sodilo. Toda kaj se je zgodilo, kdo je pri tem sodeloval? Vsi prebivalci tega okraja so se večkrat tako vpraševali, toda nihče ni mogel niti odgovoriti, niti odgovora uganiti. Hiša je bila last gospe Kuran, ženske kakih petintrideset let, omožene z nekim odvetnikom, toda lastnica je v letu le redkokdaj in za malo časa stanovala v hiši. Sicer je prebival v njej en sam človek, gospod Morton, ki je že kakih dvajset let opravljal gospe Kuran važne posle oskrbnika. Gospod Morton je spadal med tiste Angleže, ki so prepričani, da je zrak Anglije zdravju škodljiv, in ki se skušajo na ta način zavarovati proti strupenemu ozračju svojega otoka, da uživajo obilno pečenke in se zalivajo s pivom; s pomočjo te hrane dosežejo v malo letih tako debelost, ki ni samo njim nadležna. Gospod Morton je imel petdeset let in je bil polno-krvnega, rdečega obraza, debelega vratu in v pasu občudovanja vredne širine. Opravki gospoda Mortona so bili prav tako skrivnostni kakor hiša, v kateri je prebival. Hodil je malo vun, in kadar je šel, se je zgodaj vrnil; z ljudmi, ki jih je včasi najemal za kako delo, je le redkokdaj govoril. In tako se je to godilo približno petnajst let. Nekaj dni prej, nego eo se pripetile stvari, ki smo jih zgoraj popisali, se je pred vrati hiše ustavila popotna kočija in gospod Morton, ki je prihitel gledat, kdo da je, je v svoje veliko začudenje opazil, da je prispela sama gospa Kuran. Ni je sicer pričakoval, vendar* pa ni pokazal, da je presenečen. »Milostna gospa, ali ostanete dolgo v Londonu?« je vprašal, ko je soremil gospo v hišo. »Samo dve uri,« je odgovorila, »časa Ponikve. Dekleta nabirajo za Rdeči križ. nem mestu, zmagovite čete so pa po kratkem počitku začele prodirati proti jugu. Na tej poti so 8. decembra zaplenile 20 topov in ujele mnogo Srbov. Od Drine prodirajoča armada pa je zadela blizu mesta Gornji Milanovac na močne in dobro utrjene srbske čete; da se izogne nepotrebnim izgubam, se je umaknila malo nazaj. Na zahodnem bojišču se tudi pretekli teden ni zgodilo nič novega. Nastopili so hudi viharji, ki boj močno ovirajo. Preko ozemlja, ki so ga Francozi poplavili, so Nemci poskusili prodreti na majhnih čolnih, opremljenih s strojnimi puškami, toda načrt se jim ni posrečil. Da se zavarujejo pred angleškim brodovjem, utrjujejo Nemci še vedno ozemlje ob severni obali, postavljajo številne topove in kopljejo nove strelne jarke. Obrežje je s topovi tako Kal. Dekleta pri delu za vojake. Obstreljevanje Belgrada pred padcem. Mornarji na našem monitorju »Bodrog« pri brzostrelnih topovih med obstreljevanjem trdnjave. ročali o nemškem porazu, preden se je boj izbojeval. Zgodilo pa se je obratno: Nemci so naglo zbrali izredne vojne sile, zavzeli Lodz, ki je bil prej v ruskih rokah, in potisnili Ruse nazaj proti Varšavi, Ruski poraz je povzročil general Rennen- kampf, ki je prišel prepozno na bojišče s svojimi četami. Poroča se, da so ga Rusi zaradi tega postavili pred vojno sodišče. Tudi naši boji z Rusi pri Čenstohovu in južnovzhodno od Krakova so bili srečni. Povsod so bili, kakor poročajo, Rusi prisiljeni, da so se umaknili proti vzhodu-Krakov ni obkoljen od Rusov, in če se velika bitka, ki se bije na severu, ugodno konča, ga sovražnik sploh ne bo mogel obkoliti. Pžemišl se krepko drži in se nam ni bati, da bi mogel biti v doglednem času premagan. Utrdbe obvladujejo ozemlje v razdalji 60 km okrog mesta in so doslej še nepoškodovane od ruskega ognja. Po osvojitvi Belgrada so takoj uvedli avstrijsko vojaško upravo v srbskem glav- »Ali je to vse?« je vprašal. Mali Sten je pritrdil. Stari je vzel puško in vtaknil denar v žep. »Dobro je,« je rekel, »dal jim ga bom nazaj,« Izgovoril ni več niti besedice, ni okrenil glave, ampak stopil je dol in se pridružil gardi, ki je ponoči odkorakala. Nihče ga ni več videl. Svetovna vojska. Bitka na severnem bojišču, ki se bije v črti od Lodza do Čenstohova in dalje mimo Krakova do Karpatov, še ni odločena, vendar pa je avstrijsko-nemško orožje doseglo že znatne uspehe. Rusi so nameravali obkoliti nemško armado pri Lodzu in so bili zmage tako gotovi, da so po- PO SVETU zastavljeno, da se mu angleška vojna mornarica ne upa približati in da je prisiljena, ostati v angleških lukah. Zima na bojiščih. Na vseh bojiščih je boj po zimi neprimerno težji, kakor ob toplem letnem času, vendar pa so vremenske razmere v raznih deželah zelo različne. Obala Atlantskega oceana in Rokavnega kanala ima navadno zelo zmerno zimo. Mraz nastopa tukaj razmeroma pozno in zgodaj odneha. Armada v teh krajih ne bo posebno trpela vsled zime in zato tudi ne mora biti izredno zavarovana proti mrazu. — Drugače pa je v severni in osrednji Franciji; kraje v Ardenih in Argonskem gozdu obiskuje vsako leto prav občutljiva zima, ravno tako tudi nekatere pokrajine v srednji Franciji. V splošnosti pa se mora reči, da bodo čete, primerno oskrbljene, tudi ta mraz razmerno lahko prenesle. Še drugače je na vzhodnem bojišču, V Rusiji nastopi tudi v milejših zimah — včasi prej, včasi pozneje nenaden in hud mraz. Ravno tako je tudi v obmejnih krajih severovzhodne Prusije in Rusko-Poljske. V Litvi in na Mazurskem ni zima z 20° do 30° pod ničlo nič nenavadnega. Vič pri Ljubljani, Šolarji pleto v društvenem domu vojakom zimsko obleko. V sosednih ruskih pokrajinah je temperatura ponekod še nižja in mraz traja tem dalj, čim dalj gremo proti vzhodu. V okolici Varšave je zima manj ostra, vendar pa zmerom taka, da reke in jezera glo-boko zmrznejo. Celo Visla, ki je široka in deroča, zmrzne včasi popolnoma. Še bolj velja to seveda za Mazurska jezera. Čim dalj je pokrajina pomaknjena proti vzhodu, tem debelejša in trša plast snega jo pokriva. V Galiciji in celo v nekaterih nemških krajih se večkrat zmrzla snežna odeja drži skozi dva meseca. V Rusiji se to dogaja redno in je zelo važno za vojsko. Ceste, ki so poleti polne prahu in ob slabem vremenu blata, so sedaj veliko porabnejše za vozove in za sani. Tudi najtežje topove prevažajo na takih cestah, celo avtomobili in tovorni avtomobili vozijo lahko po zmrzli, zasneženi cesti. Kdor ve, kaj v današnji vojski pomeni avtomobil, bo znal preceniti vse ugodnosti zimskih mesecev na ruskih tleh. Večinoma velja vse to • tudi za ga- dovolj, da naročim nekaj potrebnih stvari in da Vam poverim zelo važno nalogo.« Morton se je priklonil. »Sem Vam popolnoma na uslugo,« je dejal gladko, »in vedno pripravljen izvršiti, kar mi naročite.« Po teh besedah je gospa Kuran vstala, odprla omarico, od katere je imela sama ključ, in vzela nekaj papirjev vun, »Morton,« je potem nadaljevala zelo resno, ko se je vrnila k svojemu oskrbniku, »Vi ste mi še vedno vdani, kajne?« »Ah, z dušo in telesom, gospa!« je odgovoril Morton. »Ukazujte!« Gospa mu je podala roko in on jo je spoštljivo stisnil. »Hvala Vam,« je rekla nežno, »hvala ... Nič drugega nisem pričakovala od Vašega starega prijateljstva in Vaše stare ljubezni za mojo družino. Saj mi je že dolgo znana Vaša vdanost — petnajst let ste zvesto varovali skrivnost, ki bi jo bili mnogi drugi na Vašem mestu hitro prodali.« »Ponujali so mi zanjo mnogo, mnogo,« je rekel Morton smehljaje. »Vem.« »Toda skrivnost bo umrla z menoj.« »Morda bliža se trenutek, ko bom mogla vse povedati, kmalu bo odbila tista blažena ura, ko bom mogla s ponosnim čelom kljubovati vsem.« »Kako to mislite, gospa?« »Morton, še nocoj boste odpotovali v Pariz,« »Jaz?« »Da, Vi, prijatelj moj. Tu Vam izročam vse papirje, ki jih boste morda potrebovali; preglejte jih, kakor hitro boste onstran kanala. Pismo, ki ga vidite, preberete lahko takoj; daje Vam neomejen kredit pri mojem bankirju.« Morton je vzel pismo in ga naglo prebral. Glasilo se je takole: »Gospod! Pošiljam Vam gospoda Mortona, svojega oskrbnika, edinega človeka, kateremu popolnoma zaupam. Še nikoli ni bil v Parizu, in dasi govori dobro francoski, se bojim, da bo izgubil mnogo časa, preden opravi vse, kar sem mu naročila. Prosim Vas tedaj, da mu oskr-bite zanesljivega človeka, kateri mu bo mogel v vsem iti na roko, in da mu daste neomejen kredit. Kuran « Ko' je oskrbnik prebral, se je priklonil. »Odpotoval bom zvečer,« je odgovoril. Mlada gospa mu je stisnila roko in ga pogledala z vlažnimi očmi. »Kako Vas zavidam, prijatelj moj,« je pristavila, »videli jo boste, govorila bo z Vami, smehljala se Vam bo. Ah, kako nestrpno bom štela ure* dokler se ne vrnete! — Toda oprostite, Morton, samo malo časa imate še in nečem Vas zadrževati. Pripravite se na pot, in preden odrinete, pridite k meni, da Vam dam zadnja naročila.« Isti večer je gospod Morton odpotoval iz Londona, dva dni pozneje je prispel v Pariz in se nastanil v Grand hotelu. Med potjo se je natančneje seznanil z nalogo, ki jo je moral izvršiti. Tako je zvedel za ime in naslov bankirja, pri katerem mu je bil dan kredit; imenoval se je M. Hottinger. 1 * Kadet Anton Resman. Umrl je na. južnem bojišču junaške smrti kadet-aspirant, visokošolec-daničar Anton Resman, rojen 8. febr. 1890. leta v Begunjah na Gorenjskem. Čudovito ga je varovala božja previdnost, kot je sam priznaval — cele tri mesece se mu ni nič pripetilo, dasi je bil opetovano v hudem ognju. Še prav zadnji dan pred smrtjo je pisal, kakor da bi slutil, vsem domačim prav ljubezniva pisma. Sploh se je iz vojske pogosto oglašal ter skrbno popraše-val po domačih razmerah in tolažil domače, naj ne bodo v tolikih skrbeh zanj in za njegove tri brate — vojake. Trdno je upal, da se še srečno vrne domov, med svoje, katere je tako ljubil. Saj jim je še v zadnjem pismu obljubljal, Kadet Anton Resman, kolikojimbopri- padel na južnem bojišču, povedoval, ko bodo zopet sedeli skupaj pri peči. Toda 29. oktobra je bil zadet v glavo in je bil takoj mrtev. Počiva v Srbiji na gori Ja-godnja, ob reki Drini. Njegovi domači bodo le težko pogrešali blagega pokojnika. Njemu pa bodi tuja zemlja lahka in zasluženi mir sladak! l.llllllllllllllllllIIIIIIII f" Ferdinand Lužnik. ^ * Rajni je bil rojen 27. marca 1890 v Zablatah, občina Medgorje, fara Grab-štanj pri Celovcu. Bil je nadarjen, pošten in zaveden slovenski mladenič; sovražnik popivanja in vsake razuzdanosti, pa vedno dobre volje, izvrsten igralec in pevec pri društvenih prireditvah. Padel je v Galiciji pri Grodeku, dne 10. oktobra. Štiri dni pred usodepolnim dnevom je pisal svoji sestri dobesedno sledeče: »Draga sestra! Poročam Ti, da sem še pri življenju, tudi, hvala Bogu, ranjen nisem, sem pri krepkem zdravju. Danes, v ne- Župnik Anton Mrkun, eden prvih delavcev na zadružnem polju, ki je zlasti za živinorejo mnogo storil v kamniškem okraju, je tudi bil poklican'v vojno službo. Josip MilovČiČ, slušatelj prava, in rezervni kadet c. in kr. pešpolka št. 47., edini sin predsednika tržaškega deželnega sodišča g. Josipa Milov-čiča. Padel je septembra na severnem bojišču. V boju je bil odlikovan s srebrno svetinjo I. r. za izredno hrabrost. Jakob Goričan, umrl vsled rane, dobljene na severnem bojišču. liške in bukovinske kraje ter tudi za severno in severovzhodno Ogrsko. Najhujša je zima na srbskem in črnogorskem ozemlju, zlasti v goratih pokrajinah. Srbsko gričevje je povsod pokrito s snegom, in sicer toliko časa, dokler traja zima. Toda vsled tega niso kraji laže dostopni kakor na Ruskem, temuč je prodiranje celo težavnejše. Zato so naše čete, ki se bojujejo v teh krajih, preskrbljene z isto zimsko obleko, kakor jo ima naša armada na Ruskem. DOMA f Poročnik Vladimir Babič. V Szolnoku so položili k zadnjemu počitku poročnika 97. pešpolka Vladimirja Babiča, sina spoštovanega ljubljanskega hišnega posestnika. Bil je neustrašen vojak. Ranjen je bil trikrat; prvikrat v nogo, a je kmalu ozdravel in je takoj šel nazaj v bojni grom, kjer je bil zopet obstreljen. Odlikoval se je tako, da je dobil najvišje priznanje in odlikovanje, ter je postal adjutant. Kmalu se je — tretjič — vrnil nazaj v bojni grom. Sedaj je dobil strel v trebuh. Tej rani je nadarjeni, nadepolni slovenski častnik podlegel. Pogreb, katerega so se udeležili tudi domači, se je vršil z vsemi vojaškimi častmi. Dame iz Szolnoka so ob-sule njegovo krsto, na kateri je bila ovenčana sablja in čaka, s cvetjem in župan szolnoški je položil na grob mladega junaka venec. Tudi vojaško poveljništvo mu je poklonilo venec in vsi častniki garnizije so prerano umrlega junaka spremili na zadnji poti. Pokoj njegovi plemeniti duši. Poročnik Babič, padel na severnem bojišču. Bodi mu lahka zemlja ogrska! Zvedel je tudi za naslov, kjer mora poiskati osebo, ki mu jo je bilo treba najti. Hiša, kjer je stanovala, je bila v bližini Starega pokopališča. To osebo je moral poiskati čim prej, medtem ko je bilo od njegove volje odvisno, kdaj se oglasi pri bankirju. Isti dan, ko je prišel, je Morton po obilnem in tečnem kosilu, s kakršnim zna Grand hotel postreči svojim gostom, najel voz in se odpeljal proti Staremu pokopališču. Ko se mu je približal, je voz poslal nazaj, deloma zato, da se malo sprehodi, deloma zato, da voznik ne pride na sled njegovi skrivnosti. Ozračje je bilo zadušljivo. Morton je parkrat čutil, kakor bi mu železen obroč stiskal možgane, oči so se mu zameglile in videl je pred seboj bežeče, črne sence. Noge so mu klecale; čelo mu je rosil mrzel pot, prsi težko dihale. Ko je prišel do pokopališča obsojencev, se mu je zavrtelo v glavi, tako da se je moral nasloniti na zid pokopališča, da ne pade. Nekaj nenavadnega, strašnega se je godilo v njem. Še nikdar ni doživel nič podobnega; takoj je razumel resnost svojega položaja in se je zbal. Toda nebo se je že bilo zakrilo z oblaki, oglašal se je grom, ulila se je močna ploha. Ta kraj ni bil nikoli posebno obljuden, sedaj pa je bil popolnoma zapuščen. In v trenutku, ko je Morton prestrašen, izbuljenih oči, oklepajoč se pokopališkega zida, z obupnim glasom klical na pomoč, je preko pokopališke ograje skočil človek, brez obleke, ves pokrit z blatom in moker, in se je ustavil dva koraka pred njim. Nesrečni Morton se je prestrašen zdrznil, stegnil roke naprej, zaprl oči in težko padel na tla. Zadela ga je kap. IX. Pri Volkulji. V tistem času je nedaleč od vrat, ki so peljala na pokopališče obsojencev, stala pritlična hiša neprijazne zunanjosti, zgrajena iz neobdelanega kamenja in ilovice; imela je samo dve sobi in shrambo. Tu je stanovala Volkulja. Medtem ko so se na pokopališču obsojencev dogajali prizori, ki smo jih ravnokar popisali, so v hiši sedeli in pili trije možje in ena ženska. Ob eni strani mize sta sedela Golin in Filip, katera že poznamo, ob drugi pa Volkulja in mladenič, skoro še otrok, ki so ga imenovali Indofa. Indof je imel morda dvanajst, morda osemnajst let. Bil je bled, bolehen; njegove tesne prsi, tenki, koščati prsti, modrikaste veke in stekleni lesk oči, vse to je pričalo, da je nosil v sebi kal strašne bolezni, jetike. Vendar pa mu je narava, kakor za odškodnino, dala namesto telesne moči in zdravja — nenavadno predrznost in spretnost. Indof je bil dobro znan med pariškimi potepuhi in je užival med njimi tak sloves, da so ga mnogi zavidali zanj. Kar se tiče Volkulje, moramo reči, da je to bila čudna, zelo nenavadna ženska. Nekdaj je morala biti zelo lepa, toda od njene nekdanje lepote so preostali samo zobje, ki so bili še vedno beli in bleščeči, ter lasje, ki so bili gosti in črni. (Dalje.) ^ft.tiiiiiiiiiiiiiiti iiiiii iii 11 »ii # ii 11 >iA>vf<>fiirtii>tiiitii«iiiiiftt 1111 iiiitiiiiiiii»iiiiiiiMiiiiM»»#i>t iiiiitiiii|xiiit»ii»i»»tMf*tt»ii*Miiiti«t»tiMifi'■••■•••i>*iiiiiiiinniiiiiiiiinininminiiH##iw ŠTEVILKA 16. ILUSTRIRANI GLASNIK 187. STRAN Janez Grešak. 26 let star, vrl mladenič in član Marijine družbe pri sv. Jederti nad Laškim (Štaj.), je padel 8. sept. pri Kamnjenobrodu blizu Lvova. Bil je vzgleden mladenič in je imel lepo prihodnost. Edina tolažba za starše je njegovo vzorno življenje. Tudi smrt je bila posvečena Bogu in narodu: vse prihranjeno je — sluteč smrt — pred odhodom sporočil v blage namene. Kar je imel pri sebi, je bilo poslano staršem. Bodi mu poljska žemljica lahka! f Karol Vrhove. Pokojni Karol Vrhove je bil rojen dne 24. oktobra 1890. v Ljubljani. Bil je edini sin svoje še živeče matere, katero je iskreno ljubil in kateri je bil edina podpora v starosti. Rajni je bil blag, varčen in priden mladenič. Svoji materi je pisal z bojnega polja: »Dosedaj sem hvala Bogu zdrav. Prosim Porušena srbska cerkev. Trhla, lesena srbska cerkev, za katero so se skrivali komitaši, zadeta od avstrijskih granat in strojnih pušk. V stolpu se je nahajala srbska opazovalna postaja. Vas, molite zame! Marija me je varovala, da še nisem bil zadet od sovražne krogle. Veliko hudega sem prestal, kar se ne da popisati.« Dne 20. oktob ra ie bil lahko ranjen v levo roko ter prepeljan v Herman-stadt na Ogrsko. Vsled prestanih naporov so nastopili krči, katerim je podlegel v tamošnji garnizijski bolnišnici dne 31. oktobra. Služil je pri domobranskem pešpolku št. 27. Bodi junaku tuja žemljica lahka! Zgodovina topa. Kanonik Iv. Sušnik. (Dalje.) Obod d ima vrezo d, v kateri se nahaja gorivo, ki kakor kresilna goba enakomerno tli. Ta vreza z gorivom v d pa ne tvori popolnoma odprtega kroga, temveč je na eni strani zadelana. Ves obod se suče okrog svoje osi in se pri streljanju lahko poljubno tako zasuče, da se gorivo v zarezi vžge na enem ali na drugem koncu, ali pa pri sredi. Jasno je torej, da gorivo tem dalje tli, čim dalje od svojega konca se je vžgalo. Zunaj je krog d označen z zarezami in številkami, katere kažejo, koliko časa bo to gorivo tlelo, preden pride do smodnika pri e in f. Topničar, kateri strelja na sovražnika, ima točno merilo, da določi, čez koliko časa se ima strelivo v šrapnelu vžgati. Vojak tedaj zasuče krog d na isto številko, oziroma razdaljo, v kateri se nahaja sovražnik, gorivo v cevi tli do tedaj, da pride do predora e in /, po katerem se vžge smodnik v cevi g in shrambici h, ter povzroči razpok šrapnela. Navadno se netivo nastavlja tako, da se šrapnel razpoči kakih sto korakov in v višavi nekoliko metrov pred sovražnikom in usuje nanj celo točo malih krogel in razbitih drobcev jeklenega oboda. Pri avstrijskih šrap-nelih je dotično merilo razdeljeno za daljavo od 260 m do 6200 m. Karteče se dandanes več ne rabijo, pač pa se vžigalo pri šrapnelu nastavi lahko tako, da se šrapnel razpoči že na 20 korakov od topa. Včasi se pa tudi zahteva, da se šrapnel razpoči šele tedaj, kadar zadene na trd odpor. V ta namen služi spodnji del vžigala. V njem se nahaja podolgem prevrtan valjček k in pa obroček z. Navadno imata valjček in obroček lego, Karol Vrhove, padel na južnem bojišču. Janez Grešak, padel na severnem bojišču. Ljubljana. Velika dvorana hotela Union izpremenjena v bolnišnico. deljo, smo prav židane volje, tudi zapojemo še vmes. — Tukaj je občuten mraz. — Žalibog mnogo tovarišev je izdihnilo dušo na bojnem polju, izpolnili so svojo dolžnost; njih trupla pokriva tuja zemlja, njih duše so se preselile v drugo domovino, v obljubljeno deželo, kjer ni tuge in bridkosti; voljno so prenašali vse težave, neustrašeno so šli v boj, zato pa jih čaka zasluženo plačilo v nebesih. — Ostali čakamo z božjo pomočjo sijajne zmage.— Vsezavero, dom in cesarja! Brat - Ferdo! — Pismo _ , T „ ., je datirano z dne Ferdinand Luznik, 6 septembra. _ padel na severnem bojišču. Neki ranjenec — Slovenec z Žile — pri isti stotniji, ki se je zdravil v Inomostu, je pripovedoval njegovemu bratu, ki je povpraševal za F. Lužnikom: »Ali tisti pevec iz Grabštanja?« vpraša Zilan. »Tisti je mrtev; poznala ga je cela stotnija in ga ljubila. Naredila sva skupaj tri naskoke, pri vsakem naskoku je pel — in vsi smo radi peli ž njim. — Navduševal nas je: Le po njih! Po tretjem naskoku ga nisem več videl,« Bodi slovenskemu koroškemu junaku zemlja lahka! iiNii Srbski poveljnik se snide s četo komitašev. kakor vidimo na sliki. Da se pa obroček ne povezne na valjček, se nahaja vmes majhno pokrivalce iz tankega bakrenega pleha, ki s svojim privitim spodnjim ro- bom zabrani, da se oba dela v navadnem stanju ne premikata. Valjček ima na zgornjem delu tudi vžigalno kapico. Pri strelu zgornji obroček vsled sunka premaga zadržek bakrenega roba in se povezne docela čez valjček; sedaj tvori ž njim večji valjček, kateri se v cevki prosto premika. Pri odporu projektila na trd predmet skoči cel valjček naprej, zadene z vžigalno kapico na spodnjo bodico C in ogenj švigne skozi valjčkov predor do smodnika g. To vžigalo učinkuje tudi tedaj, če bi iz kateregakoli vzroka prvo vžigalo odpovedalo. Seveda niso bila vžigala precej od začetka tako popolna. Prvotna vžigala francoskih in avstrijskih projektilov so se vžgala vsled smodnikovega plamena, ki jeobliznil vso kroglo in našel na sprednjem delu majhno odprtino z netivom. To je bilo mogoče le pri topovih, katere so spredaj nabijali. Pri sedanjih topovih pa gre projektil tako na polno skozi cev, bakreni pas krogle zapre cev hermetično, tako da smodnikov plamen ne more vžigala doseči. Drugo strelivo topov je granata. Pri starih gladkih topovih je bila granata znotraj votla in s smodnikom napolnjena krogla. Streljali so jih iz havbic. Havbice so imenovali posebno vrsto topov, ki so bile nekoliko krajše kot topovi, imele so pa večji kaliber, nekako 14—15 cm. Učinek teh granat je bil precej dvomljiv, ker niso imele zadosti sigurno urejenega vžigala, da bi se bile takoj razpočile, ko so padle med sovražnika. Vojaki so se pred granato, če je bilo še mogoče, vrgli na tla, in ker je granata vedno napravila majhno jamico, so drobci odleteli čez nje. Primerilo se je tudi, da je pogumen vojak pograbil še tlečo granato ter jo vrgel v kak jarek ali vodo, dostikrat je pa tudi krogla tako srečno ali nesrečno padla, da je svoje lastno netivo ugasnila. Sedanja granata se po svoji zunanji obliki od šrapnela nič ne razločuje, ima isto velikost in pri novejših topovih tudi isto težo. Ves notranji prostor granate je napolnjen z razstrelivom. Tudi stene so pri granati dosti močnejše kakor pri šrap-nelu. Ker je naloga šrapnela, učinkovati na ljudi ali živino, zadostujejo male kroglice, s katerimi je napolnjen, medtem ko ima granata nalogo, odstraniti vse zunanje ovire, razdejati obrambne naprave, zidove poslopja, mostove, zažgati in uničiti zlasti skladišča. To pa doseže zlasti s svojo silno eksplozijo. Kakor vidimo s slike, ima šrapnel samo v spodnjem delu majhno shrambico smodnika, katera ravno še zadostuje, da šrapnel v posamične dele raztrga. Granata nima v sebi nobenih krogel, pač pa vsaj petkrat večjo množino močnega razstreliva. Šrapnel v prerezu. — Šrapnel vrže svojo vsebino v precej stisnjenem kotu naravnost naprej, granata vsled sil-nejše eksplozije veliko bolj narazen; zato je tudi v zakopih ležečim vojakom nevarnejša kakor šrapnel. Seveda je učinek šrapnela zaradi veliko večjii množine drobcev na odprtem prostoru silnejši. Tudi novejše granate imajo dvojnato vžigalo, prav kakor šrapneli. Dočim se pri šrapnelih skoraj izključno rabi prvo vžigalo, katero vžge v zraku, se pri granati rabi navadno drugo vžigalo, katero učinkuje šele, ko granata zadene na trd odpor. (Dalie.) Avstrijske težke havbice v varnem kritju, odkoder neopažene bruhajo uničujoč ogenj na daljnega sovražnika. MIHIIMMtHlIHtllllHIlllllHIIIIIIMIHMIlllH lllllllllllHHIIIIIIIIIIMIIMIIIMIIIIIIIIIIIMIIMIIIIimiMIIIIMIIIHIIMIlM Zima V Kavkazu. Rusko topništvo v debelem snegu. Sebastopolj. (Spisal L. N. Tolstoj. Prevel I. P.) V decembru. Jutranja zarja ravnokar rdeči nebo nad Sapunsko goro. Temnosiva površina morja že izgubja nočno temoto in čaka prvega žarka, da zaigra z veselim bleskom. V zalivu je hladno in megleno, Svetlobe ni — vse je črno. Jutranji mraz reže v lica, pod nogami škriplje. Daljno neprestano šumenje morja in redki streli iz Sebastopolja motijo tišino. Na ladjah je vse tiho. Ura bije osem. Na severni strani zamenjuje dnevno gibanje nočni mir. Straže se menjavajo. Zdravnik hiti v bolnišnico. Vojak prileze iz prstene koče, da si umije zagoreli obraz z mrzlo vodo, potem se obrne proti ža-rečemu vzhodu, se prekriža in moli. Visoka , težka madžara na velblodih se škripaje počasi premika proti pokopališču, kjer pokopljejo okrvavljene mrliče, s katerimi je naložena do vrha. V pristanišču vam žgačka nos posebni duh premoga, gnoja, vlage in govedine. Na tisoče raznih predmetov, drva, meso, košare, moka, železo in drugo, leže na kupih okoli pristanišča. Vojaki raznih polkov, s telečaki in puškami, brez telečakov in pušk, se zbirajo tukaj, kade, prepirajo se, vlačijo težka bremena na parnik, ki stoji pri kraju. Prosti čolni, napolnjeni z vsakovrstnimi ljudmi, vojaki, mornarji, kupci, ženskami, prihajajo v pristanišče in odhajajo iz njega. »Na Grafsko? Vaše blagorodje!« sevam ponudi nekaj mornarjev, vstajajoč iz čolnov. Izberete si čoln, ki vam je bližji. Stopite čez polsegnito truplo kakega rjavega konja, ki leži v blatu blizu čolna, in vstopite v čoln. Sedaj odrinete od brega. Okrog vas se blešči morje v jutranjem solncu, pred vami sta star mornar v suknji iz velblodove volne in mlad, belolas deček, ki molče in marljivo veslata. Gledate na pisano množico ladij, ki so blizu in daleč raztresene po zalivu, na črne, majhne pike čolnov, premikajočih se po zeleni površini, in lepa, svetla mestna poslopja, katera krasijo žarki jutranjega solnca, izhajajočega na oni strani, in na belo progo pristaniških zgradb in zakurjenih ladij, od katerih semintja žalostno štrle črni konci jamborov, in na sovražno brodovje, majajoče se na kristalnem horizontu, in na peneče tokove, v katerih skačejo mehurčki ki jih delajo vesla. Poslušate enakomerne glasove, ki prihajajo po vodi do vas, veličastno steljanje, ki je vedno močnejše v Sebasopolju. Če pomislite, da ste tudi vi v Sebasto- polju, prešine tudi vaše ude nekako čuvstvo poguma in ponosa in kri se vam začne hitreje pretakati po žilah. »Vaše blagorodje, naravnost proti Kistentinu nagibajte!« reče starec, obračajoč se nazaj, da bi se prepričal, kako smer naj da čolnu, ravnajoč krmilo. »Še trije topovi so na njej,« omeni belolasi deček, ko se peljete mimo ladje in jo ogledujete. »Vidite, nekje je počilo!« reče deček po dolgem] molčanju, ogledujoč beli oblaček dima, ki se naenkrat pokaženad južnim tf[zalivom in katerega spremlja rezek zvok bombe. »Z novo baterijo je sedaj začel streljati!« pristavi starec in;rav-nodušno pljune'v roko.» Le napnisvoje sile, Miška, da prehitimoono ladjo.« In vaš čoln se'res takoj hitreje pomika dalje po širnem zalivu in kmalu prehiti težko ladjo, na kateri so naložene nekake kro- gle; na njej neenakomerno veslajo vojaki. Na nabrežju se hrupno giblje tolpa sivih vojakov, črnih mornarjev in pisanih žensk. Ženske prodajajo žemlje, suhi mužiki s samovari kriče: »Gorki zbitenj!« In tu na prvih stopnicah leže zarjavele krogle, bombe, karteče in bronasti topovi raznih kalibrov. Da, gotovo se čudite, ko pridete prvič v Sebastopolj. Zastonj iščete po obrazih sledov prestrašenosti, zmešanosti ali navdušenja, odločnosti in pripravljenosti na smrt; vsega tega ni. In vidite navadne, delavne ljudi, ki lepo, mirno opravljajo vsakdanja dela. Morda začnete sebi očitati, da ste se po nepotrebnem navduševali, dvomiti začnete, da bi bili pojmi o junaštvu braniteljev Sebastopolja, katere ste si sestavili po pripovedovanjih in spisih, pravi. Pa preden začnete dvomiti, pojdite na utrdbe, poglejte branitelje Sebastopolja prav na mestu branitve, ali še bolje, pojdite naravnost proti tej hiši, ki je bila poprej sebastopoljska kazina, na katere stopnicah stoje vojaki z nosilnicami — tam boste videli branitelje Sebastopolja, videli boste gnusne in žalostne, velike in zabavne, vznemirljive in navdušljive prizore. Vstopite v veliko kazinsko dvorano. Komaj odprete vrata, že vas osupne pogled in vonj štirideset do petdeset ranjenih vojakov. Nekateri leže po spalnih klopeh, drugi pa kar po tleh. Ne poslušajte čuvstva, ki vas hoče zadržati pri vratih dvorane — to je slabo čuvstvo. Stopite naprej, ne sramujte se, da ste prišli samo gledat trpine, ne sramujte se govoriti ž njimi. Nesrečniki radi vidijo človeški sočuten obraz, radi pripovedujejo o svojih trpljenjih in poslušajo besede ljubezni in sočuvstva. Hodite med posteljami in iščite obraza, manj ostrega in trpečega, h kateremu bi stopili in se pogovorili ž njim. »Ti si ranjen?« vprašate boječe starega, shujšanega vojaka, kateri je, sedeč Turški vojaki v zakopih. t kftllBBIBtlVftBtCIBftVItlBBVVItlllftllVtfl ttll • t • I SI It (111MVC1VIVIII1 tt lilHI IIVIBBBVII tSBBVVIIIflIVBIl BMf VI tBlBVSStl STRAN 190. ILUSTRIRANI GLASNIK 16. ŠTEVILKA • ■:(lllll luninim lllllllllllllllllllllllllItlllllHIHIIII ItIMIHlIlHIlllldi Po bitki pred utrdbami Pžemišla. Konje, ki so po boju obležali na bojišču, pokopujejo. na postelji, pogledoval za vami, kakor bi vas vabil k sebi. Pravim: »boječe vprašate,« zakaj trpljenje ne vzbuja le sočutja, temuč sili, da se bojite razžaliti trpečega in ga spoštujete. »V nogo,« odgovori vojak in vi zapazite po gubah obleke, da nima noge do kolena. »Slava Bogu,« pristavi, »sedaj me odpuste.« »Ali si že davno ranjen?« »Pred šestimi tedni, Vaše blagorodje.« »Kaj te boli sedaj?« »Sedaj me nič ne boli, samo v mečih me trga, kadar je slabo vreme, pa to nič ne de.« »Kako si bil ranjen?« »Na peti utrdbi, Vaše blagorodje, smo ravno začeli streljati. Nabasal sem top, stopil proč k drugi odprtini, kar me zadene krogla v nogo. Ko sem pogledal, ni bilo noge več.« »Ali te je zelo zabolelo prvi trenutek ?« »Nič; samo kakor bi nekaj vročega bilo zadelo v nogo.« »No, in potem?« »Tudi potem nič ; samo ko so mi nategovali kožo, me je nekaj skelelo. Vaše blagorodje, glavna stvar je, da nič ne misliš, pa ti nič ni. Najslabše je to, če človek misli.« Tačas pride k vam ženska v sivi, £>a-sasti obleki in zavezana s črnim robcem; vmeša se v vaš pogovor s pomorščakom in vam začne pripovedovati o njem, o njegovem trpljenju, o stanju, v katerem je bil pred štirimi tedni, in o tem, kako je še ranjen vstal na nosilnicah, da bi pogledal streljanje naših baterij, kako sta velika kneza govorila z njim in mu podarila 25 rubljev in kako jima je rekel, da pojde zopet v utrdbo, da bo učil mlajše, če že sam ne bo mogel delati. Ta ženska gleda, nepretrgano govoreč, zdaj vas, zdaj vojaka, kateri se je obrnil proč, kakor da bi ne poslušal, in puka šarpije. Oči se ji svetijo z neko posebno zadovoljnostjo. »To je moja gospodinja, Vaše blagorodje,« vam odgovori pomorščak s takim izrazom, kakor bi hotel reči: Oprostite; saj veste, da je babji posel govoriti neumnosti. Začenjate spoznavati sebastopoljske junake. Tesno vam je pri srcu pred tem človekom in sami ne veste, zakaj. Radi bi mu povedali zelo mnogo, da bi mu izrazili svoje sočutje in občudovanje; pa ne najdete besed in vam ne ugajajo tiste, ki vam pridejo na misel —in molče se sklonite pred tem molčečim, nepoznavajočim se veličjem, sramujoči se lastne dostojan-stvenosti. »No, Bog daj, da se skoro pozdravite,« mu rečete in se ustavite pred drugim bolnikom, ki leži na tleh in, kakor se vidi, v neizrečnih mukah čaka smrti. To je belolas človek s suhim in bledim obrazom. Leži vznak in ima nazaj zavito levo roko. Že na tem, kako leži, vidi se, da strašno trpi. Skozi suha, odprta usta s težavo in hrope diha. Temnomodre, motne oči so obrnjene kvišku in izpod odeje je pomolil ostanek desne roke, obvite v zaveze. Težek dih umirajočega telesa vam zapira sapo in mučna notranja vročina, ki je prešinila vse ude tega trpina, prešinja tudi vas. (Dalje.) DOGODBE Mož, ki ni vedel, da je vojska. Ob času rajnega laškega kralja Humberta je živel v neki daljni vasi kmet, ki se je po desetih letih, odkar je že vladal Humbert, začudil, da ni več Viktor Emanuel kralj. Tako je sedaj na Nemškem mož, kateri do zadnjega časa ni vedel, da divja v Evropi vojska. To je šest-insedemdesetletni Peter Edelbauer, ki mirno gospodari visoko v hribih, skupaj s svojo hčerjo, ki je tudi že dosegla petdeseto leto. Pred kratkim se mu ni še nič sanjalo, kaj se godi na svetu. Časopisov ne bere, pismonoša, ki je poznal starega moža, si je pa prihranil pot v hribe. Zadnje dni je starček zvedel za vojsko od nekega hribolazca. Zvedel je, toda verjel ni in se je odpeljal v mesto Breslau ter tam vprašal vojaško stražo, če je res vojska. Vojaki so mislili, da se mož norčuje, in so ga zgrda odpravili. Šele v vojaškem uradu je zvedel, da se bori Nemčija proti mnogim so- vražnikom, da je pa dosegla že lepe uspehe. Starec je zamrmral: »Bo že!« in se napravil nazaj v svoje planine, da tam počaka miru. Ali ni Peter Edelbauer zavidanja vreden? Hranilna knjižica. V neko praško banko je pred kratkim prišla preprosta ženica s staro, v robec zavito hranilno knjižico v roki. Knjižico je izročila uradniku in ga skromno vprašala, ali bi mogli teh 240 goldinarjev, na katere se je knjižica glasila, porabiti za vojno posojilo. Uradnik je knjižico vzel in izginil. Potem ga je ženica videla, da sedi pri svojem pisalniku in računi, da se od vseh strani zbirajo njegovi tovariši, da je prišel tudi gospod prokurist, nazadnje celo sam gospod direktor, in da jo vsi radovedno ogledujejo; ubogi ženi je postajalo skoro tesno pri srcu. Slednjič je stopil gospod direktor k njej in je menil: »Knjižica je že precej stara, ali ne, mati?« »Seveda, moja prababica jo je imela.« »Leta 1836. je bilo nanjo naloženih 240 goldinarjev, tačas pa je vsota narasla. Obresti so nosile obresti in denar se je podvojil in potem še enkrat podvojil.« »No, potem mi ne bo treba nič pridejati, da bo celih 1000 kron?« »Kaj še! Cel šop bankovcev boste še dobili povrhu! Vsota, naložena v knjižici, je tačas narasla na 16.000 kron! Če podpišete za 1000 kron vojnega posojila, Vam bo še vedno ostalo 15.000 kron za stara leta.« Žena je nekaj časa zamišljeno gledala razburjenega gospoda, nato pa je rekla: »Gospod, kaj bom jaz s 15.000 kronami? Le zapišite rajši: Od rajne prababice — 16.000 kron.« ZDRAVSTVO Kašelj in hripavost. Zvrtaj redkev, jo napolni z medom in speci ter gorko zaužij. — Kuhaj 15 gramov jetičnika, 15 gramov pljuč-nika in 15 gramov kislice na 1 litru kropa; ko se polovica pokuha, precedi in jemlji večkrat po žlico. Opečena koža. Kupi in zmešaj 1-0 jodo-forma, 4-5 antipirina, 4-5 borove kisline, 40-0 vazeline, namaži na platno in naveži. Oslovski kašelj. Raztopi smrekove smole na janeževem čaju (za grah smole na pol kupice vode) in prilij žlico malinovega soka ter uživaj večkrat po žlico. Da ne omrznejo roke ali noge. Zmešaj 1 gram ichtijola in 1 gram vazeline in si s tem maži roke in noge. Razpokane roke. Zmešaj 50 delov lano-lina, 2 dela laškega olja, 2 dela salola, 1 del menthola in natari roke zjutraj in zvečer. Če lasje izpadajo. Zmešaj 500 delov rekti-ficiranega špirita, 2-5 dela siškinega prahu, 300 delov prekuhane vode in 300 delov pušpa-novega olja, namoči v tem krpico in natari vsak dan ali vsak drugi dan kožo. — Najboljša pomoč je utiranje s petrolejem. V drogeriji se dobi petrolin, ki nima nič duha, ali boljši je navadni petrolej. Po utiranju stopi k peči ali na solnce in duh izgine kmalu. GOSPODINJA Dušegrejka poceni. Star telovnik se najde v vsaki hiši. Varčna Dunajčanka si je izmislila, kako bi se dal porabiti ta sicer težko porab-ljivi del moške obleke. Telovnik podloži na notranji strani s tablo bate in pokrij bato s flanelno ali porhantno podlogo. Podložiti je treba seveda tudi hrbet, ker sestoji navadno samo iz tenke podloge. Bata in podloga ne staneta dosti, delo gre naglo, tak telovnik pa MtiitiiiiiiiiniHMkiiiitrt iiiniiiiiimiliniiliiiH Mitt'1 ŠTEVILKA 16. k>iiiiniiiinin)kiiiHiiiiViitiViM< ...■tmimiiitiumitiii >'ll/2 m, zadostno za obleko, cena prej K 13-80, sedaj samo K 7 86. Močno zimsko moško sukno za obleko, 3 10 m, cena kosu prei K 19 60, sedaj samo K12 80. Hlačevine moški cajg samo K 5'80 za obleko. Različne vrste ko-tenine in kambrikov za obleke in predpasnike, močno blago, cena metru po 40, 44, 48 vinarjev najmočnejše. — Zahtevajte cenik od ostankov. Naslov za pisma zadostuje: Podjetje zvezdnih tkanin „Hermes", Ljubljana G. Današnji številki prilagamo položnice za obnovitev naročnine za prihodnje leto. Prilagamo jih brez izjeme vsem naročnikom; oni, ki so naročnino za prihodnje leto že poravnali, naj položnico shranijo za poznejšo naročnino. Cenjene naročnike prosimo, naj pazijo na sledeče; 1. Vsakdo naj napiše natančno isti naslov, pod katerim dobiva naš list. Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6 se priporoča za vsakovrstna knjigoveška dela Krajevni znaki za „Orle", kokarde in pentlje z napisi za društva se izgotavljajo ▼ najkrajšem času | po zmernih cenah. Katoliška tiskarna II. nadstr. Črtanji li vizirJi vsakovrstnih poslovnih knjig Matere in soproge naših vojakov se trudijo neprestano, da bi oskrbele v vojski se nahajajočim svojcem sredstva proti zlim posledicam hladnega, vlažnega vremena. Zvedeli smo, da so se že tisoči obrnili do lekarnarja Fellerja z željo, naj bi poslal njihovim v vojski ali v oskrbi se nahajajočim svojcem izkušeno domače sredstvo proti revmatičnim bolečinam, prehlajenju, utruje- nosti vsled dolgih pohodov, utrudljivega jahanja in velikih muk, krčem in slabostim, Fellerjev prijetno dišeči rastlinski esenčni fluid z .znamko »Elsafluid«. Kakor čujemo, se tem željam vsled mnogobrojnih naročil, nenatančnih vojnih naslovov itd. ne more ustreči. Pač pa svetujemo cenjenim čitateljem, naj naročijo Fellerjev »Elsafluid« pod svojim naslovom od lekarnarja E. V. Fellerja v Stubici, Elzin trg štev. 331 (Hrvaška), ter ga sami pošljejo svojcem v poštnih zavojih, ali, da gre še hitreje, v vojnopoštnih dvojnih pismih. Lekarnar Feller baje na zahtevo zastonj priloži lesno volno in valovni papir za vojnopoštna pisma. Čim več steklenic se naroči, tem ceneje pridejo. 12 steklenic stane franko 6 kron, 60 steklenic franko 25 kron. Priporoča se tudi, da se obenem naročijo Feller-jeve Rhabarbara-kroglice z znamko »Elza-kroglice«, ki pospešujejo prebavo, lajšajo krče in krepijo želodec; 6 škatlic stane franko 4 K 40 v. — Obojno domače sredstvo so priporočali že mnogoštevilni zdravniki in v nad 100.000 zahvalnih pismih. Umevno je, da vsi, ki so rabili v mirnih časih Fellerjeve Elza-izdelke, jih sedaj v teh težkih časih nikakor nočejo pogrešati. NHiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiKiiii STRAN 192. •••ktiiilki (itvti lit* t iiiliiit i iiiiiikiti* t* kikkiii ikii kit i ikt i iiltkki iiii ■ t tiiiiicf i illtillilii it i lili tiitlil lil i iiii ili ii iiii i ii tiiit iii iiii iii ■ iii i iii iiiiii tiiiiiii iiii itiii iti iiii tli tiii ii • iiiiiiiiiiiiiii*a(tttikiitiiiitiikititkiitiiajiiiikiiiniitiiiiikiiii i ilit um 1111 • uti i ti*t(»« ILUSTRIRANI GLASNIK 16. ŠTEVILKA ................................................. Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega obuvala za dame, gospode in otroke na edino moderno domače podjetje te stroke tovarno Peter Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrdka ima v Ljubljani , Breg št. 20, veliko zalogo samolastnih pri znano najbolj ših in za vsako nogo prilež-nih izdelkov. Cene so vsled tega, ker se prodaja iz tovarne neposredno, brez konkurence. „> H JU H lIHTj Prodajalna Katol. tiskovnega društva (0. Oličman) priporoča slavnim krajnim Šolskim svetom in šolskim vodstvom svojo veliko in bogato zalogo šolskih potrebščin, kakor: zvezke, ovijalni, pisalni in risalni papir, svinčnike, šestila, ravnila, peresa, črnila, radirke, gobe, kredo, šolske knjige itd. Cenjena naročila se hitro » in točno izvršujejo .. V vojnem času je potrebnazanes-ljiva ura ali žepna budilka, kakoršne Vam nudi resnično domača svetovno-znana tvrdka, ki je največja zaloga zlatnine inbriljan-tov, sedaj po znižanih cenah. Naj nihče ne zamudi prilike I F. ČUDEN, LJUBLJANA samo Prešernova nlica štev. 1 Lastna tovarna ur v Švici .. Naročajte veliki cenik zastonj, tudi po pošti iraako. Mladeničem, ki odhajajo k vojakom naj kupijo starši, sorodniki ali znanci prekoristen molitvenik Slovenskim fantom za slovo na pot v cesarsko službo spisal, kaplan Jernej Hafner. Molitvenik ima priročno obliko, da ga lahko vedno nosi vojak seboj v naprsnem žepu, ne da bi ga količkaj oviral. Iz molitvenika bo črpal vojak pogum in tolažbo tudi v najtežjih dneh vojaškega življenja, vsak čas mu bo poklical v spomin zlate nauke staršev in ga varoval, da ne zaide na pota časne in večne pogube. Tudi če ga smrt doleti na bojnem polju, jo bo iz božje roke vdano sprejel. Molitvenik velja trpežno vezan z rdečo obrezo K 1'20, šagrin, zlata obreza K 2'20, najfinejša vezava K 3'20. Vojska na Balkanu 1912/13. Sestavila profesorja dr. Vinko Sarabon in Anton Sušnik. Elegantno broširano. K 6'50. Kdor naroči to knjigo dobi povrh zemljevid Srbije, Črne gore in drugih balkanskih držav brezplačno priložen. Knjiga „Vojska na Balkanu" je ena najlepše opremljenih slov nskih knjig; obsega vse polno raznih vojnih slik med besedilom, mnogo fino izvršenih tabel, ki predočujejo razne prizore na bojiščih med bitko in po končanih bitkah, dalje razne skice, načrte in dva zemljevida. Knjiga je v zemljepisnem, zgodovinskem in narodopisnem oziru nad vse poučna; med resne in krvave vojne dogodke sta znala pisatelja vplesti tudi toliko zanimivih in zabavnih dogodbic, da ima knjiga prijetno zabavno lice, in jo bo vsakdo z veseljem in katoliška