ŠEST KONGRESOV.OSVOBODILNE FRONTE
Enotnost in - pozor pred birokracijo
Osvobodilna fronta slovenskega naroda Je imela v meatu svoje ustanovttve — v Ljubljani, svoj prvl kongres. Bll je v Tivoliju od 15. do 16. julija 1945.
Pred tem je bil zbor Sokolstva. Tone Fajfar, predstavnik krščan-skih socialistov pa je v Slovenski poročevalec napisal dlanek o te-meljnih točkah OF, te magne charte razkosanega slovenskega naroda. Sprejete so bile leta 1941 in so velja-le ves čas vojne, do osvoboditve. Tudi zaradi aktualnosti jih navajam v celoti:
1.  Proti okupatorju je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo.
2.  Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev.
3.  Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti južnoslovanskih narodov, OF ne priznava razkosane Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti sloven-skih narodov pod vodstvom velike-ga ruskega naroda na temelju pravi-ce slehemega naroda do samood-ločbe.
4.  Ea osvobodilno akcjjo in akti-vizacijo slovenskih množic preobli-kuje OF slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivne-ga slovenstva.
5.  Vse   skupine,   ki   sodelujejo v OF, so se obvezale, da bodo lojal-ne v medsebojnih odnosih.
6.  Po narodni osvoboditvi prev-zame na slovenskem ozemjju oblast OF kot celota.
7.  Po narodni osvoboditvi uvede OF dosledne ljudske demokracije. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reše-vala na dosledni ljudski demokrati-čen način.
8.  V skladu s slovesnimi izjavami Churchila, Roosevelta in Stalina bo po svoji narodni osvoboditvi o no-traivji ureditvi združene Slovenije in o svojih zunaivjih odnosih odločal slovenski narod sam. OF bo te ele-mentarne previce slovenskega na-
roda uveljavila in branila z vsemi sredstvi.
9. Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz slovenskih narod-nih osvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi Slovenci.
Drugi dan kongresa so sprejeli razširjene točke. Bilo jih je trinajst. Poudaijale so združitev vseh Slo-vencev v federalni enoti Sloveniji, v okviru Demokratične federativne Jugoslavije, utrjevanje državnih ko-risti, ljudsko demokracijo, bratstvo in enotnost, ne samo z jugoslovan-skimi, temveč tudi z ruskim naro-dom, boj proti imperialističnim so-delavcem in šovinizmu. Nadalje so zahtevale utrjevarvje narodnoosvo-bodilnih odborov, da se da zemljo tistemu, ki jo obdeluje, združitev sil za obnovo, enotnost OF, socialno zaščito in brezplačno izobraževanje.
Kongres je otvoril Josip Vidmar, ki je ugotovil, da so temeljne točke izpolryene, da je OF prevzela oblast kot celota in da je to zasluga komu-nistične partije Slovenije. Edvard Kocbek je poudaril vodilno vlogo partije in obdolžil vrhryo plast kato-ličanov, da se je vdala sebičnosti. Po tvjegovem mneryu je bil narodnoo-svobodilni boj očiščenje, ki se bo nadajjevalo, dokler ne bo katolici-zem izgubil vse družbene in politič-ne privilegije.
Na drugem kongresu od 26. do 27. aprila 1948 je sekretar Miha Marin-ko govoril o hudih gospodarskih problemih in pozival k mobilizaciji za drugo plansko leto, za ustanavlja-nje delovnih brigad in kmetjjskih zadrug. Nastopil je proti Marshalo-vemu planu, ki je bil po njegovem mnenju zvyača, ki naj bi ohromila konkurenco socialistične proizvod-rye in udejanila ponovni monopol kapitalističnega gospodarstva.
Tretji kongres je bil leta 1951 - ob desetletnici ustanovitve OF. Boris Kidrič je napadel staliSča sov-jetske komunistične partije, pred-vsem iyen nacionalni program. Ed-vard Kardelj je odobraval vse skle-
pe drugega kongresa, razen podpo-re, ki so jo takrat dali politiki Sov-jetske zveze. Opravičeval je delega-te, ker niso vedeli, kako »globoko izdajstvo je nastalo v prvi deželi so-cializma« in se zavzemal za zadruge socialističnega tipa. Marinko je zah-teval zmanjšanje upravnega aparata in s tem samostojno opravljanje ozi-roma samoupravljaivje gospodar-stva.
Na četrtera kongresu, od 25. do 27. aprila 1953 se je OF preimenova-la v Socialistično zvezo delovnega Ijudstva Sloven^je.
Glavna referata sta imela Marijan Brecelj in Miha Marinko. Prvi se je zavzel za boj proti birokratizmu in za poglabljanje socialistične demo-kracye. Poudaril je pomen delav-skih svetov, za OF pa je rekel, naj postane resnično politična organi-zac;ja, ne pa podaljšana roka držav-ne uprave. V organizaciji so se kaza-le tudi nekakšne težiye po koaliciji, kot med NOB, a Brecejj je menil, naj pri preprečevamju le tega ne uporabjjajo predpisov o organizi-ranju.
Marinko je govoril o napakah v gospodarskem življeoju, o trgov-cih, ki so bili na »slabši moralni stopryi kot pred vojno«, in o težr\jah delovnih kolektivov, da bi si delili še višje plače, ne glede na produk-tivnost. S tem se je zvišala kupna moč, a blaga je bilo mai\j, ker ni bilo povečane proizvodivie. Vrstni red investicij naj določa ekonomska po-membnost, a višek dohodka naj bi šel za splošne potrebe. Na trgu se je začela pojavJjati konkurenca. Z ryo so lahko nastopili predvsem tisti kolektivi, ki so bili manj obremenje-ni z dajatvami. Na koncu je dejal, da je ekonomska rentabilnost državni interes ter opozoril na nesorazmeija med našimi proizvodnimi stroški in svetovnimi cenami.
Stane Kavčič je govoril o velikih špekuiacijah v podjetjih, kjerjih po-nekod podpira tudi SZDL ter o di-rektorjih, ki morajo biti enakoprav-ni z delavskimi sveti ter samoinici-ativni, ne pa mevže. Boris Kraigher je govoril o kmetijskih zadrugah, ki so le ena izmed poti v socializem ter o glavnem vzroku, ki je odvračal kmete od boja za socializem - o prezgodnji kolektivizaciji. Ed-vard Kardelj je zagovaijal sociali-stično preobrazbo kmetijstva, ki je bilo po ryegovih besedah bo^jže od individualnega in poudaril, da more biti rentabilno samo tisto, kar je obenem socialistično. Zavzel se je za nižje cene kmetijskih proizvo-dov, ker bi visoke cene povzročile stagnacijo na vasi.
Na petem kongresu SZDL, od 5.
do 7. marca 1961 so tako kot na prejšnjem razpravljali v sekcijah, ki so postale enakopravna oblika dela in odločanja v SZDIi. Zavzeli so se za ekonomsko enotnost, ob kateri morajo slabeti upravne komandne funkc^e v podjetjih. Kavčič je govo-ril o popolni afirmaciji samouprav-Ijanja in o plačilu po delu.
Na šestem kongrresu SZDL, od 5.
do 7. aprila 1966 so bile novosti v razpravah o tisku, ki naj samostoj-no oblikuje svoja stališča, zavzeli so se za enotno socialno zavarovanje delavcev in kmetov, za zbore volil-cev pa so menili, da »po starem ne gre več, po novem pa ne znamo«.
Od leta 1966 naprej SZDL ni več sklicevala kongresov.
Lojz Tršan