1 2 3 4 5 6 7 LOBIRANJE, KRIMINALKA S SRECNIM KONCEM PRIJAVI SE NA NOVICE na naši spletni strani: https://www.kpk-rs.si/sl/prijava-na-novice-in-KPK-Vestnik Ob omembi besed lobiranje in lobist se v domišljiji mnogih zacne, milo receno, živahno dogajanje, ki spomin-ja vsaj na dobro kriminalko, ce ne že na politicni triler. »Vsi vemo, kako deluje. Kosila, gostoljubnost, tiha pomenjkovanja, bivši ministri in bivši svetovalci v najem, ki pomagajo veli-kemu podjetju poiskati pravi nacin, da doseže svoje ... Verjamem, da tajno korporativno lobiranje zadane v srciko razloga, zakaj so ljudje tako navelicani politike. To vzbuja najhujše strahove in sumnicenja glede tega, kako deluje naš politicni sistem, ko denar kupuje moc, moc išce denar in udobna skupi-na na vrhu odloca v svojem interesu.« Besede, s katerimi je leta 2010 David Cameron opisal lobiranje, lepo povze-majo splošno predstavo o omenje-nem institutu. Poklic lobista gre po priljubljenosti takoj ob bok akviziterju in politiku. Pa ne zaradi tega, ker bi s slovesom inte-gritetnosti in eticnosti trdno ohranjal položaj na piedestalu zaupanja vred-nih, pac pa v zatohlih slepih ulicah prezira in zaupanja nevrednih. V 19. stoletju, ko si je beseda lobiranje zacela utirati pot v besednjak ameriš-ke politicne srenje, je resda oznaceva-la placance, ki so po takšnih skrivnih ulicah oziroma hodnikih zakonodajal-cev poklicno lovili koristi. Lobistov se še danes drži nalepka krivcev za veci-no tega, kar je narobe z našo državo. To so tisti nizkotneži, nakladaci, lacni velikih zaslužkov, malodane rogati stvori na kopitih, ki med politike širijo nalezljivo zlobo. Roko na srce, resnica je precej manj vznemirljiva. Pogosto so lobisti pomemben mostic med politiko in stroko, saj odloceval-cem oziroma zakonodajalcem omogo-cajo dobrodošel vpogled v tematike, o katerih odlocajo. Lobiranje tako na nek nacin lahko odlocevalcem poma-ga pri navigaciji skozi ne prevec doma-cne vode. Ljudje pac nismo vsevedni. Edini žanr, kjer je lahko vso znanje sveta implementirano v enem samem možganu, je znanstvena fantastika. Lobiranje je tako pomembno orodje demokraticne družbe. Seveda, ce svo-je poslanstvo opravlja v pravih rokah. To orodje omogoca boljše odlocanje in zagotavlja, da hripav glas razlicnih interesov postane mocan in slišan. S tem zagotavlja širši vidik demokracije, deluje v interesu javnosti. Ce je dobro pravno reguliran! In tran-sparenten! Kot tak zmanjšuje korup-cijska tveganja in omogoca, da so odlocitve sprejete v javnem interesu. Kot vsak produkt cloveškosti pa je zlahka podvržen zlorabam. Pri nas je lobiranje prvic postalo zakonsko regulirano šele leta 2010, ko so v veljavo stopile zakonske dolocbe Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije. Že dejstvo, da je njegova regulacija v rokah Komisije za prepre-cevanje korupcije, kaže na to, da se lahko hitro spari s korupcijo. Tiste zatohle stranske poti, ali lepše, tisto sivo polje, ki ga zarisuje nenadzorova-no lobiranje, je še vedno preveliko, saj dolocbe o lobiranju še do danes v pra-ksi niso zaživele v zadostni meri, nad-zor nad tem podrocjem pa je še ved-no omejen. Nezaupljivost javnosti je tako povsem razumljiva. Lobiranje je sila mocna in hudo vplivna dejavnost, ki pa se v dir-ki za cim vecjo ucinkovitostjo obicajno odvija za zaprtimi vrati. Najmanj, kar javnost potrebuje, so odstrte žaluzije, da lahko vidi, kdo je v sobi s kom in o cem se pogovarjata. Komisija od letos še odlocneje odstira žaluzije tudi s tem, saj v spletnem orodju Erar objav-lja vse prejete zapise lobirancev ob stiku z lobisti. Ker pa pri nas ne velja, da cesar ne vidimo, ne boli, se komisi-ja še bolj odlocno podaja v eliminacijo bolecih ran nevidenega lobiranja. Ta zgodba na prvi pogled sodi v fantazij-ski film. Prestop iz fikcije v realnost pa se zgodi, ko za borišca izberemo uspo-sabljanja, osvešcanja in izobraževanja, za svoje sparing partnerje pa staro, mlado in predvsem najmlajše obcins-tvo. Nina Wabra Jakic, Višja svetovalka za odnose z javnostmi, Komisija za preprecevanje korupcije Lobiranje ni nujno nezakonito ravnanje ……..…………………….…….……………………………...stran 2 Komisija predlaga ustanovitev protikorupcij-skega organa na ravni EU……………………stran 4 Slovenija na 8. mestu na lestvici zašcite prija-viteljev v EU……………………………………..…stran 4 Obravnava pred komisijo še ne pomeni potrje-nih kršitev ZIntPK…………..…………………...stran 5 Inovacije proti korupciji: nagrada Prihodnost brez korupcije 2018……….……………………stran 6 Komisija v številkah…………………….……...stran 7 IZ VSEBINE www.kpk-rs.si | anti.korupcija@kpk-rs.si | Dunajska 56, 1000 Ljubljana K P K V E S T N I K VLADAVINA PRAVA| INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST ISSN 2232-4909 Številka 48, oktober 2018 VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Lobiranje ni nujno nezakonito ravnanje Ureditev Temeljni namen ureditve lobiranja po Zakonu o integriteti in prepre-cevanju korupcije (ZIntPK) je ucinkovit nadzor lobiranja in drugih nejavnih vplivov na odlocanje v zadevah javnega pomena ter s tem krepitev transparentnosti dela formalnih centrov moci in odlocanja na državni in lokalni ravni, spodbujanje strokovnosti in uspešnosti pri uresnicevanju javnega interesa ter spoštovanje nacela demokratic-nosti in enakopravnega dostopa posameznikov in interesnih skupin do postopkov odlocanja o zadevah javnega pomena. Glavne aktivnosti komisije na podrocju izvajanja nadzora nad lobira-njem zajemajo neposredno izvajanje, koordiniranje, nacrtovanje, organiziranje, usmerjanje in nadzorovanje nalog na podrocju lobiran-ja, izobraževanje, ozavešcanje in publiciranje s podrocja lobiranja, opravljanje nalog v zvezi z evidencami s podrocja lobiranja, vkljucno z vodenjem in ažuriranjem registra lobistov v Republiki Sloveniji, vodenje upravnih postopkov do izdaje odlocb o vpisu oziroma izbrisu iz registra lobistov, vodenje prekrškovnih postopkov in izrekanje sankcij zaradi kršitev dolocb ZIntPK, ki se nanašajo na podrocje lobi-ranja. Lobiranje je v ZIntPK urejeno v uvodnih dolocbah in posebnem, VIII. poglavju, od 56. do 74. clena ZIntPK, kršitve z znaki prekrška pa ure-jajo kazenske dolocbe od 77. do 79. clena ZIntPK. V uvodnih doloc-bah (14. tocka 4. clena ZIntPK) je lobiranje opredeljeno kot delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odlocanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosil-cev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in dru-gih splošnih aktov, pa tudi na odlocanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil v drugih zadevah, razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ter postop-kov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna narocila, in drugih pos-topkov, pri katerih se odloca o pravicah ali obveznostih posamezni-kov. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobirancem (funkcionarji in javni uslužbenci, ki sodelujejo ali odlocajo pri obrav-navi in sprejemanju odlocitev, navedenih v 14. tocki 4. clena ZIntPK), ki je vzpostavljen z namenom vplivati na vsebino ali postopek spreje-manja odlocitev, navedenih v 14. tocki 4. clena ZIntPK. Lobiranje in javna narocila/razpisi Potrebno je opozoriti, da je pri postopkih javnih narocil lobiranje dovoljeno (mora pa biti transparentno) pred formalnim zacetkom katerekoli vrste javnega narocila (vkljucno s splošnimi in posebnimi izjemami, za katere se Zakon o javnih narocilih ne uporablja, vendar je tudi pri njih potrebno slediti duhu zakona, vkljucno z nacelom transparentnosti in poštene konkurence). Nejavno vplivanje na izve-dbo javnega narocila po oblikovanju kriterijev in meril pa ni dovolje-no, ker je to v nasprotju s temeljnimi cilji in naceli predpisov o jav-nem narocanju in upravljanju s sredstvi javnega proracuna. Pri javnih narocilih in javnih razpisih lahko torej lobist vpliva na vrsto in obseg storitve ter merila oziroma lahko izvaja dejanja lobiranja z namenom ustvarjanja novih potreb v javnem sektorju. Obveznosti ZIntPK doloca obveznosti tako lobistom kot tudi lobirancem. Lobi-ranci, med katere sodijo funkcionarji in javni uslužbenci, morajo porocati komisiji o vsakem lobisticnem stiku in o poskusu lobisticne-ga stika, ki so ga odklonili, v roku treh dni. V primeru zaznanih prepo-vedanih ravnanjih lobistov morajo porocati v desetih dneh. Registri-ranim lobistom ZIntPK doloca obveznost letnega porocanja za prete-klo leto. Komisija zaznava, da javni uslužbenci in funkcionarji dolocenih sti-kov, ki imajo sicer vse znake lobisticnega stika, ne dojemajo kot lobi-ranje in zato o njih ne porocajo. Na drugi strani pa lobiranci komisiji porocajo o stikih, ko ne gre za lobiranje, na primer o stikih z drugimi funkcionarji ali javnimi uslužbenci (stiki v razmerju javni sektor – javni sektor). Navedenemu pritrjuje veliko število prejetih porocanj v lanskem letu, ki pa nimajo elementov zakonitega lobiranja skladno z dolocbami ZIntPK. Pri lobisticnem stiku je bistvenega pomena ravno dejstvo, da stik kot lobisticni prepozna lobiranec in primerno ukrepa, ceprav bi oseba, ki izvaja nejavno vplivanje morda menila, da ne gre za lobiranje. Navedeni pogoji so tisti, ki jih mora vsak lobiranec pri posameznem stiku zaznati in prepoznati ter na tej podlagi oblikovati zapis o lobisti-cnem stiku, ki ga je v zakonskem roku dolžan posredovati komisiji. Register lobistov Trenutno register beleži 73 vpisanih lobistov, vpis vanj pa pocasi narašca in vanj so vpisane tudi tri tuje fizicne osebe, kar nakazuje na dejstvo, da je lobiranje na podrocju Republike Slovenije še vedno v razvoju. Komisija si aktivno prizadeva, da bi register zaživel, a po njeni oceni je poklic lobista v Republiki Sloveniji še vedno nerazvit, saj registrirani lobisti opravijo le pešcico vseh lobisticnih stikov. Tako je komisija med drugim leta 2016 sprejela sistemsko nacelno mnen-je, ki doloca obvezno registracijo za clane v društvih, sindikatih, zbor-nicah in podobnih organih združevanja ter odvetnike in zunanje svetovalce. Gre za primere, ko posameznik ne izpolnjuje zakonskih pogojev (ni ne registriran lobist niti ne spada med izjeme), izkazuje pa namero lobirati za doloceno interesno organizacijo. Identifikacija lobistov in pooblastilo interesne organizacije Komisija ugotavlja, da se registrirani lobisti zakonske dolžnosti iden-tificiranja ob lobisticnem stiku zavedajo in jo tudi izvajajo. V prime-rih, ko stopijo v stik z lobirancem po pošti, seveda ni mogoce v celoti upoštevati zakonske obveznosti identifikacije. V nasprotju z registri-ranimi lobisti, ki se zavedajo dolžnosti identifikacije, pa se osebe, ki lobirajo kot predstavniki interesnih organizacij, v katerih so zaposle-ni, in kot taki sodijo med zakonske izjeme, po ugotovitvah iz zapisov lobirancev ocitno ne identificirajo. Komisija na podlagi prejetih zapi-sov o lobisticnih stikih zaznava, da narašca število lobistov, ki ne upoštevajo dolocbe 69. clena ZIntPK, saj se pri izvajanju lobiranja ustrezno ne identificirajo in ne pokažejo pooblastila interesne orga-nizacije za lobiranje v doloceni zadevi. V zvezi z navedenim komisija vodi postopke zaradi suma nezakonitega lobiranja. Na drugi strani tudi lobiranci v zadostni meri ne upoštevajo dolocb o lobiranju, saj pred privolitvijo v lobisticni stik ne zahtevajo pooblasti-la interesne organizacije in ne identificirajo lobista. Ob tem komisija poudarja, da ima vsak funkcionar, uradnik na položaju ali drug javni uslužbenec sicer pravico sprejeti lobisticni stik, vendar mora pred tem preveriti dvoje: Komisija pojasnjuje, da ima lobiranec vedno pravico zavrniti stik z lobistom, ZIntPK pa tudi eksplicitno doloca, da ima lobiranec dolž-nost zavrniti stik z osebo, ce poskuša lobirati posameznik, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev oziroma ni lobist, izkazuje pa namero lobirati za interesno organizacijo. Prav tako ZIntPK od lobiranca izre-cno zahteva, da zavrne stik z lobistom in o poskusu vplivanja poroca komisiji, ce oceni, da so stiki nezakoniti ali v nasprotju z namenom ZIntPK. Primeri vplivanja Za lažje razumevanje tega, kdaj lahko govorimo o lobisticnem stiku v smislu dolocb ZIntPK, izpostavljamo: . primer lobisticnega stika in ravnanja v skladu z ZIntPK: Zakoniti zastopnik dolocene interesne organizacije vzpostavi pisni ali osebni stik s funkcionarjem in/ali javnim uslužbencem z namenom, da neposredno, nejavno vpliva na odlocanje o pripravi, obravnavi in sprejemanju predloga zakona ali kakega drugega splošnega predpisa oziroma akta. Zakoniti zastopnik v takšni situaciji nastopa v vlogi lobista (ker je zakoniti zastopnik interesne organizacije spada med izjeme, za katere vpis v register lobistov ni potreben), saj gre za neja-ven stik z namenom vplivanja na odlocanje v zadevah javnega pome-na v korist interesne organizacije. Na drugi strani je funkcionar in/ali javni uslužbenec, s katerim je vzpostavil stik, dolžan v obliki zapisa o tem porocati svojemu nadrejenemu in komisiji v roku treh dni. . primer stika, ko ne gre za lobiranje v smislu dolocb ZIntPK: Predstavnik neke interesne organizacije, ki sicer lahko nastopa kot lobist (je registriran lobist ali zakonska izjema), se udeleži informativ-nega sestanka, se zanima za nek postopek, ki tece, ali zaprosi za pojasnila na posameznem ministrstvu. V navedenem primeru niso izpolnjeni vsi elementi zakonitega lobiranja, saj ne gre za vplivanje na odlocanje v zadevah javnega pomena. Župan obišce ministra z namenom pridobitve financnih sredstev za izvedbo protipoplavnih ukrepov. Kadar funkcionarji ali javni usluž-benci vplivajo eden na drugega v okviru opravljanja svoje funkcije ali službe, to ni lobiranje. Izrecno pa pri tem opozarjamo, da vsakršni pogovori in dogovori med subjekti znotraj javnega sektorja niso pri-merni in dovoljeni (lahko bi šlo na primer za izvajanje neeticnega vplivanja ali postavljanja nezakonitih zahtev). Lokalna raven Posebej zaskrbljujoce je (ne)zaznavanje in (ne)prepoznavanje lobira-nja na lokalni ravni. V letu 2017 je o stiku porocala le ena obcina (v evidenci lobisticnih stikov je zapis zaveden kot nelobisticni stik, saj je bil namen vplivanja prenos lastništva zemljišca), kar ob upoštevanju dejstva, da organi lokalne samouprave odlocajo o vrsti zadev, ki so še kako izpostavljene razlicnim vplivom in poskusom uveljavljanja posameznih socialnih, ekonomskih, financnih in drugih interesov na nejaven nacin, prej kaže na nepoznavanje ali celo ignoranco zakon-skih obveznosti, kot na odsotnost lobisticnih stikov na lokalni ravni. Zakljucek Komisija na podlagi dejavnosti opravljanja nadzora nad izvajanjem dolocb glede lobiranja v praksi ter v okviru izvajanja usposabljanj na podrocju lobiranja ugotavlja, da je razumevanje dejavnosti lobiranja v javnosti še vedno pod vplivom zmotnega prepricanja, da je ta deja-vnost nesporno povezana s korupcijo. Lobiranje ima v javnosti še vedno negativen prizvok. Poleg tega komisija po osmih letih veljave zakonskih dolocb ZIntPK o lobiranju ocenjuje in zakljucuje, da zakon-ske dolocbe o lobiranju v praksi še niso zaživele v zadostni meri. Iz navedenega razloga so možnosti nadzora nad tem podrocjem kljub zakonski ureditvi omejene, »sivo« polje nenadzorovanega lobiranja pa izrazito veliko. Ob tem se komisija zaveda, da trenutne zakonske rešitve niso optimalne in da prihaja do razlicnih vprašanj v zvezi z razumevanjem prakse in zakonskih obveznosti. Zagotovo pa lahko k vecji transparentnosti lobiranja prispevajo javni uslužbenci in funkci-onarji, z lastno zadostno stopnjo integritete, ki so in bodo porocali o lobisticnih stikih ter zavracali nedovoljeno lobiranje. Glede na vse navedeno si bo komisija v prihodnje prizadevala osre-dotociti se na izmenjavo informacij z lobiranci v zvezi z izvajanjem njihovih zakonskih obveznosti in razumevanjem zakona, na izmenja-vo informacij z lobisti in zagotavljanje razumevanja zakona ter ozave-šcanje širše javnosti o cilju zakona. Nacrti in cilji za prihodnost na podrocju lobiranja so tako krepitev transparentnosti lobiranja, visoka raven ozavešcenosti na podrocju lobiranja ter ucinkovito uveljavljanje in spremljanje izvajanja dolocb ZIntPK, ki se nanašajo na lobiranje. Anja Perc, Višja nadzornica za omejevanje korupcije in po pooblastilu Višja nadzornica za lobiranje , Komisija za preprecevanje korupcije TEMA MESECA Da lahko govorimo o zakonitem lobiranju, ki je v skladu z dolocbami ZIntPK, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: . nejaven stik med lobirancem in lobistom, . namen vplivanja na odlocanje znotraj javnega sektorja v zade-vah javnega pomena, . vplivanje oz. lobiranje se izvaja v interesu, imenu ali na racun dolocene interesne organizacije. VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST TEMA MESECA . Ali gre za registriranega lobista (register je dostopen na tej povezavi), pri cemer morajo zahtevati, naj mu predloži pooblas-tilo interesne organizacije, za katero lobira. Ce lobist tega poob-lastila nima, mora lobiranec stik zavrniti. . Ali gre za neregistriranega lobista, pri cemer morajo zahtevati, naj mu predloži pooblastilo interesne organizacije, za katero lobira (razen, ce je to pooblastilo samoumevno, ker gre za zako-nitega zastopnika ali izvoljenega predstavnika te interesne orga-nizacije). Neregistrirani lobist namrec lahko lobira zgolj za inte-resno organizacijo, v kateri je zaposlen, je njen zakoniti zastop-nik ali izvoljeni predstavnik, kar mora lobirancu na ustrezen nacin izkazati. Ce lobiranec ugotovi, da neregistrirani lobist poskuša lobirati za »tretjo« interesno organizacijo, je takšen stik dolžan zavrniti in o tem porocati komisiji. Komisija predlaga ustanovitev proti-korupcijskega organa na ravni EU Ljubljana, 2. oktobra 2018 – Komisija za preprecevanje korupcije predlaga ustano-vitev neodvisnega protikorupcijskega organa na ravni EU, ki bi omogocal kon-stanten, neprekinjen in celovit nadzor nad transparentnostjo ter krepitev inte-gritete znotraj EU. Podporo pozivu in pripravljenost aktivno pristopiti k razvoju ideje komisije, da bi ustanovili strokoven in neodvisen organ za boj proti korupciji na ravni EU je izkazal evropski poslanec Igor Šoltes. Komisija za preprecevanje korupcije (komisija) poziva k ustanovitvi neodvisne-ga, krovnega protikorupcijskega organa, ki bi preuceval sume kršitev integritete in korupcije v institucijah in organih Evropske Unije (EU), vkljucno z Evropskim parla-mentom in Evropsko komisijo, ter spodbu-jal transparentnost in integriteto njihove-ga delovanja. Ker gre za institucije in orga-ne z veliko koncentracijo odlocevalske moci, iz tega izhajajo tudi vecja tveganja za korupcijo in kršitve integritete ter s tem potreba po ucinkovitem in neodvisnem nadzoru nad morebitnimi tovrstnimi kršit-vami. Komisija pripoznava in pozdravlja prizade-vanja EU na tem podrocju, ki jih je zaznati v vzpostavitvijo Posvetovalnega odbora o ravnanju poslancev Evropskega parlamen-ta in Neodvisnega odbora za etiko Evrop-ske komisije, a meni, da v obstojeci obliki ne omogocata ucinkovitega naslavljanja omenjenih kršitev, saj do presojanja more-bitnih kršitev ne pride samodejno, ob nji-hovi zaznavi, temvec so nadaljnji koraki odvisni od diskrecije odgovornih, pri cemer transparentnost postopkov ni zago-tovljena v zadostni meri. Glede na to, da sta integriteta in transpa-rentnost temelja delovanja EU in s tem tudi vseh njenih institucij in organov, je smotrna vzpostavitev samostojnega neod-visnega organa, ki bdi nad njunim uresni-cevanjem. Po posameznih institucijah oziroma organih loceno delujoci nadzorni organi v tem smislu ne predstavljajo celos-tne rešitve, saj se lahko pojavi dvom v motiviranost za obravnavo takšnih ravnanj ter neodvisnost in objektivnost presoje domnevnih kršitev. Njihova prizadevanja bi tako bilo smotrno dopolniti s central-nim, neodvisnim telesom. Predlagani protikorupcijski organ EU bi opravljal dopolnilno vlogo tisti, ki jo ima Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). OLAF se osredotoca na boj proti goljufijam, korupciji in drugemu nezakoni-temu ravnanju, ki škoduje financnim inte-resom EU, ter na preiskovanje težjih krši-tev obveznosti znotraj institucij in organov EU. Protikorupcijski organ EU bi torej imel tako preventivno vlogo kot tudi pristojnost za preiskovanje kršitev, ki ne pomenijo nujno kaznivega dejanja, je pa njihovo naslavljanje nujno za ohranjanje integrite-te in ugleda institucij in organov EU. S tem bi krepil integriteto in ugled EU kot organi-zacije. Potrebo po vpeljavi nadzora nad ucinkovi-tostjo integritetnega okvirja EU je prepoz-nal tudi GRECO (Skupina držav proti koru-pciji) pri Svetu Evrope. V razpravah z EU o njenem morebitnem clanstvu v GRECU, je slednji poudaril tudi nujnost, da se EU tako kot ostale clanice GRECA podvrže periodic-nemu nadzoru, ki omogoca presojanje skladnosti ravnanj predstavnikov EU z eticnimi normami EU. Vzpostavitev proti-korupcijskega organa na ravni EU bi bil torej nedvomno korak v isti smeri, a bi poleg morebitnega periodicnega nadzora posameznih podrocij delovanja EU v okvi-ru GRECA omogocal konstanten, neprekin-jen in celovit nadzor nad transparentnos-tjo ter krepitev integritete znotraj EU. Slovenija na 8. mestu na lestvici zašcite prijaviteljev v EU Ljubljana, 19. septembra 2018 – Ne glede na to, da žvižgaštvo pri odvracanju od kriminala in njegovem odpravljanju nes-porno igra nepogrešljivo vlogo, ima le približno ena petina držav EU ucinkovite zakone, ki šcitijo žvižgace pred povracilni-mi ukrepi in pregonom. Strokovnjaki za korupcijo se strinjajo, da je žvižgaštvo eden najbolj ucinkovitih naci-nov izpostavljanja goljufij. Kljub formalnim zavezam in številnim sporazumom, ki naj bi okrepili uradne zakonske pravice prijavi-teljev, države EU ne dosegajo tako dobre ocene kot bi jo morale, ko gre za zašcito prijaviteljev pred povracilnimi ukrepi in pregonom. Študija, ki jo je izvedla nevladna organiza-cija Blueprint for Free Speech, je proucila zakone in politiko držav EU v odnosu do devetih kljucnih evropskih in mednarodnih standardov, ki se nanašajo na zašcito prija-viteljev in so podrobneje opredeljeni v nadaljevanju. Od 756 tock, kar je najvišje možno skupno število tock, so države EU skupaj dosegle 173 tock oziroma 22,9 odstotka. Le štiri od 28 držav EU – Irska, Malta, Francija in Združeno kraljestvo – so dosegle vec kot 50 odstotkov najvišje mož-ne ocene za izpolnjevanje standardov. Najvišje se je s 66,7 odstotki uvrstila Irska, Malta je na drugem mestu s 59,3 odstotki, Združeno kraljestvo in Francija pa sta tret-ja z 51,9 odstotki. Študija je pokazala, da je le 13 od 28 držav doseglo vec kot 25 odstotkov najvišje ocene, medtem ko sedem držav v celoti ali delno ni izpolnje-valo standardov in so dosegle 0 odstotkov v vseh kategorijah. To so Ceška, Danska, Estonija, Finska, Litva, Poljska in v Španija. Slovenija se je s koncnim seštevkom 11 tock oziroma 40,7 odstotki uvrstila na osmo mesto in si ga deli z Nizozemsko. Snovalci raziskave obžalujejo, da, ceprav je 19 držav clanic EU do zdaj sprejelo vsaj delno pravno zašcito za prijavitelje, nobe-den od teh zakonov v celoti ne izpolnjuje evropskih in mednarodnih konvencij in standardov. »Ceprav EU šteje za svetovno vodilno silo na podrocju odprtega vladan-ja, sodelovanja državljanov in clovekovih pravic, skoraj nobeni državi ne uspe zago-tavljati pravic in zašcite prijaviteljem. Rezultat je karierni, financni in osebni propad za mnoge delavce, ki govorijo, medtem ko drugi molcijo.« Rezultati raziskave kažejo, da je parcialni pristop k zašciti prijaviteljev v veliki meri neucinkovit in da samostojen zakon daje boljše rezultate. Od devetih držav z najviš-jim številom tock jih ima osem samostojen zakon, ki zajema zaposlene v javnem in zasebnem sektorju. Prijavitelje pred povracilnimi ukrepi šcitijo Konvencija Združenih narodov proti koru-pciji, Konvencija OECD o boju proti podku-povanju tujih javnih uslužbencev in Evrop-ska kazenskopravna konvencija o korupci-ji. Slovenija nad povprecjem Slovenija se s skupnim seštevkom doseže-nih tock uvršca precej nad evropsko pov-precje. Ko je govora o sklopu mehanizmov za zaš-cito prijaviteljev pred povracilnimi ukrepi (standard 4), se Slovenija z 2 tockama uvršca visoko, omenjeni standard pa v celoti izpolnjuje zgolj 1 država od 28 držav EU, in sicer Slovaška, ki s 3 tockami dosega vse možne tocke. Porocilo za Slovenijo navaja, da Zakon o integriteti in preprece-vanju korupcije sicer Komisiji za preprece-vanje korupcije daje pristojnost, da od delodajalcev zahteva takojšen umik povra-cilnih ukrepov zoper prijavitelja, vendar pa zakon ne predvideva nikakršnih specificnih pravnih sredstev (Slovenija za izpolnjevan-je standarda 8 ni prejela nobene tocke). Standard, ki se nanaša na pooblašceno agencijo za prijavljanje nepravilnosti (standard 8), izpolnjuje le Nizozemska. Slovenija je ena od 8 preostalih držav, ki so svojim obstojecim agencijam za boj proti korupciji naložile odgovornost spre-jemanja prijav žvižgacev ter nadzora nad izpolnjevanjem pravil in zakonov v zvezi z zašcito prijaviteljev. Komisija javnim zavodom lekarn posredovala ugotovitve, priporocila ter navodila Ljubljana, 21. septembra 2018 - Komisija za preprecevanje korupcije je v okviru javnih zavodov lekarn izvedla analize nacrta integritete, tveganj in uporabe preventivnih mehanizmov. Ob zakljucku je posredovala ugotovitve, priporocila ter navodila glede izvajanja nacrtov integri-tete, obvladovanja korupcijskih tveganj in tveganj za neintegritetna ravnanja ter uporabe protikorupcijske klavzule. Komisija je pri tem preverila, katera tvega-nja so lekarne najpogosteje prepoznale v nacrtih integritete, preverila, ali lekarne izpolnjujejo zakonsko dolžnost oblikovanja in posodabljanja nacrta integritete (komisija je torej preverila, ali imajo lekar-ne dosledno izpolnjene elektronske regis-tre tveganj, ali oddajajo porocila o izvajan-ju nacrtov integritete ter ali izvršujejo ukrepe za obvladovanje korupcijskih tve-ganj in tveganj za neintegritetna ravnan-ja). Komisija je prav tako pregledala pogo-dbe, ki so jih v preteklosti sklenile lekarne ter lekarnam priporocila, da preucijo in v nacrte integritete po potrebi vkljucijo dodatna tveganja, ki jih je ob tem identifi-cirala komisija sama in ki izhajajo iz poslo-vanja z dobavitelji oziroma proizvajalci zdravil in drugih farmacevtskih sredstev. Na podrocju protikorupcijske klavzule je komisija opozorila na nekatere najpogos-tejše nepravilnosti in podala navodila za njihovo odpravo. Komisija izvaja analize registra tveganj za posamezne skupine zavezancev kot obcas-no redno aktivnost s primarnim namenom omogociti zavezancem pregled, katera so najpogostejša in najbolj pereca tveganja za ta tip zavezancev, da jih lahko (ce jih še niso) upoštevajo pri lastnem upravljanju s tveganji in vkljucijo v svoj nacrt integrite-te. Celoten dokument lahko preberete tukaj. Obravnava pred komisijo še ne pomeni potrjenih kršitev ZIntPK Ljubljana, 31. avgusta 2018 – Komisija opaža, da se v javnosti veckrat zmotno interpretira narava postopkov, ki jih vodi zoper posameznike, zato želi v nadaljeva-nju na kratko povzeti bistvo obravnave posameznega primera. Postopek pred komisijo se lahko uvede na podlagi prijave, na lastno pobudo, ali na zahtevo privilegiranih vlagateljev zahteve. Najvec postopkov komisija uvede na pod-lagi prejetih prijav. Teh je bilo v lanskem letu 725, od tega jih je komisija 163 zavr-gla, 562 prijav pa je bilo obravnavanih v predhodnem preizkusu, v katerem komisi-ja ugotovi, ali iz navedb v prijavi sploh izhaja sum korupcije ali druge kršitve iz pristojnosti komisije. Nekatere v predhod-nem preizkusu obravnavane prijave je komisija – v skladu z dolocbami Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije (ZIntPK) – bodisi odstopila v reševanje pristojnim organom bodisi je uvedla pos-topke preiskave, ki jih je zakljucila s spreje-tjem zakljucnih ugotovitev ali nacelnega mnenja (nekatera od njih komisija objavlja na svojih spletnih straneh), v najvec pri-merih pa je prijave v predhodnem preiz-kusu zavrnila kot neutemeljene. V neka-terih primerih komisija ob prejetju prija-ve, v fazi, ko preverja dobrovernost prija-vitelja, ugotovi, da je bila prijava podana zlonamerno, to pomeni, da je prijavitelj navajal neresnicne trditve z namenom škodovanja doloceni osebi. Komisija tako poudarja, da v okviru dolocb ZIntPK pregleda vse prijave, torej tudi tiste, kjer se tekom izvedbe postopka obravnave pozneje izkaže, da so bile trdit-ve v njej neutemeljene. To pomeni, da samo dejstvo, da komisija pregleduje oziroma obravnava prijavo glede ravnan-ja dolocene osebe, nikakor še ne pomeni, da so pri njenem ravnanju že ugotovljene kakršnekoli kršitve dolocb ZIntPK. Ugotovitve o konkretnem primeru »Nakup in dobava smetarskega vozila« Ljubljana, 30. avgusta 2018—Senat Komi-sije za preprecevanje korupcije (komisija) je na 24. seji 19. julija 2018 na podlagi prvega odstavka 11. clena in petega ter sedmega odstavka 13. clena Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije ZIntPK) sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi javnega narocila »Nakup in dobava smetarskega vozila«, vodeni zoper obravnavano osebo mag. Janeza Resmana, direktorja javnega pod-jetja Infrastruktura Bled d.o.o. Komisija je v navedenih ugotovitvah zavze-la stališce, da ravnanje direktorja javnega podjetja Infrastruktura Bled d.o.o. – mag. Janeza Resmana: (1.) ki v fazi preverjanja trga, tj. pred zace-tkom postopka javnega narocanja smetar-skega vozila, ki je bilo na portalu javnih narocil objavljeno dne 2. 12. 2016, z obja-vo št. JN007641/2016, ni zagotovil dosled-nega dokumentiranja pogovorov s poten-cialnimi ponudniki in druga opravila, pove-zana z iskanjem ustreznih rešitev za naba-vo novega tovornega vozila, s cimer je kršil nacelo transparentnosti javnega narocan-ja, doloceno v 6. clenu Zakona o javnem narocanju (ZJN-3) in tretji odstavek 105. clena ZJN-3, (2.) ki je v fazi pred objavo razpisne doku-mentacije oblikoval in sprejel nesorazmer-ne in diskriminatorne tehnicne zahteve oziroma tehnicne zahteve, ki so v nasprot-ju z dejanskimi potrebami narocnika omo-gocile, da se je konkurenca izkrivljala, saj je v okviru postopka oddaje javnega naro-cila bila lahko izbrana samo šasija tocno dolocenega proizvajalca, s cimer je kršil nacelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, doloceno v 5. clenu ZJN-3, (3.) ki kot odgovorna oseba pri narocniku ni poskrbel za proaktivno transparentnost oziroma ni poskrbel, da bi v roku 48 dni od oddaje javnega narocila nabave smetar-skega vozila na portalu javnih narocil obja- vil elektronsko kopijo pogodbe, dne 22. 2. 2017, sklenjene z dobaviteljem JUST KOM d.o.o., s cimer je kršil peti odstavek 10. a clena Zakona o dostopu do informacij javnega znacaja (v nadaljevanju: ZDIJZ), predstavlja kršitev integritete, kot jo opre-deljuje 3. tocka 4. clena ZIntPK. Na podlagi prvega odstavka 50. clena Zakona o prekrških je komisija pri Inšpek-toratu za javni sektor vložila Predlog za uvedbo postopka o prekršku zoper odgo-vorno osebo javnega podjetja Infrastruk-tura Bled d.o.o. zaradi suma storitve pre-krška po cetrtem odstavku 39. clena ZDIJZ v povezavi s 5. alinejo tretjega odstavka 39. clena ZDIJZ. Na podlagi 281. clena Zakona o gospodar-skih družbah je komisija pridobljeno doku-mentacijo v delu, iz katerega izhaja sum, da je javno podjetje Infrastruktura Bled d.o.o. pri vodenju javnega narocila »Nakup in dobava smetarskega vozila« ravnalo negospodarno, posredovala v pristojno obravnavo nadzornemu svetu omenjenega javnega podjetja. Hkrati je komisija na podlagi sprejetih ugotovitev nadzorni svet pozvala, da v roku 30 dni oceni škodljive posledice za ugled položaja direktorja ter ugled javnega podjetja Infrastruktura Bled d.o.o., v kate-rem obravnavana oseba deluje, da uvede nadzorne in disciplinske postopke in sprej-me ustrezne ukrepe skladno z zakonom, kodeksi in nacrtom integritete. O izvede-nih ukrepih je nadzorni svet dolžan obves-titi komisijo. Predstavnika komisije na konferenci v Šibeniku Ljubljana, 17. oktober 2018 - Namestnik predsednika Komisije za preprecevanje korupcije mag. Uroš Novak in vodja Cen-tra za integriteto in preventivo pri komisi-ji mag. Vita Habjan Barboric sta se 15. in 16. oktobra 2018 udeležila konference z naslovom »Krepitev transparentnosti in odgovornosti, da se zagotovi integriteta: združeni proti korupciji«. Dogodek sta v Šibeniku organizirala Minis-trstvo za pravosodje Republike Hrvaške v okviru hrvaškega predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope ter Skupina držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope, uvodne nagovore pa so imeli hrvaški mini-ster za pravosodje Dražen Bodnjakovic, generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjřrn Jagland ter predsednik GRECA Marin Mrcela. Na dogodku so najvišji predstavniki držav clanic GRECA pa tudi Kazahstana, Kanade, Hong Konga ter predstavniki njihovih pro-tikorupcijskih organov razpravljali o krepit-vi integritete nosilcev najvišjih izvršilnih funkcij ter organov preiskave in pregona, o pomembnosti svobode medijev pri boju s korupcijo ter o krepitvi sodelovanja proti-korupcijskih organov na mednarodni rav-ni. Komisija je v uvodnem nagovoru poudarila potrebo, da GRECO kot mehanizem Sveta Evrope, ki nadzira uveljavitev mednarod-nih protikorupcijskih standardov v državah clanicah, prevzame vlogo povezovanja organov, ki preprecujejo in odkrivajo pran-je denarja ter davcno kriminaliteto. Korup-cijska kazniva dejanja so namrec pogosto predhodna kazniva dejanja omenjenim dejanjem. Konferenca se je zakljucila s podpisom Deklaracije za mrežo protikorupcijskih preventivnih organov, ki jo je poleg tri-najstih predstavnikov protikorupcijskih preventivnih organov v imenu komisije podpisal mag. Uroš Novak. Komisija na dogodkih Urada ZN za droge in preprecevanje kriminala Ljubljana, 17. septembra 2018 – Predsta-vnika komisije sta se v zacetku septembra na Dunaju udeležila usposabljanja za ocenjevalce v drugem krogu pregleda implementacije Konvencije ZN proti koru-pciji (UNCAC) in sestanka delovne skupi-ne na temo preprecevanja korupcije. Predstavnica komisije se je udeležila tri-dnevnega sestanka delovne skupine ZN za preprecevanje korupcije, ki deluje v okvi-ru Urada ZN za droge in preprecevanje kriminala. V ospredju je bila tematika nas-protja interesov in nadzora nad premo-ženjskim stanjem. Medtem je na Dunaju potekalo tudi dvod-nevno usposabljanje za ocenjevalce druge-ga kroga pregleda implementacije Konven-cije ZN proti korupciji, ki se ga je udeležil predstavnik komisije. Slovenijo bo namrec predstavljal pri pregledu implementacije UNCAC v Boliviji, ki jo Slovenija ocenjuje skupaj z Dominikansko republiko. Sloveniji so bili v drugem krogu pregleda imple-mentacije UNCAC v pregled dodeljeni tudi Bahami, ki jih bo ocenjevala skupaj s Kos-tariko. Drugi krog pregleda implementaci-je UNCAC je osredotocen na drugo in peto poglavje konvencije oziroma na tematiko preventive v boju proti korupciji in odvze-ma nezakonito pridobljenega premoženja. Obisk mladih diplomatov v okviru Vzhodnega partnerstva Ljubljana, 17. septembra 2018 – V sredo, 12. septembra 2018, je bila na komisiji v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve izvedena predstavitev dela komi-sije za mlade diplomate, ki so Republiko Slovenijo obiskali v okviru Vzhodnega partnerstva. Delegacijo iz Ukrajine, Armenije, Gruzije in Moldavije je pozdravil predsednik komisije Boris Štefanec, za tem pa sta predstavnika komisije predstavila delo komisije na pod-rocju boja proti korupciji in spodbujanja integritete. Predavanje je naletelo na dober odziv diplomatov, ki so se v predsta-vitev aktivno vkljucevali s številnimi vpra-šanji. VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE Devet standardov, na katere se porocilo nanaša: . Posebne dolocbe o zašciti prijaviteljev v javnem in zasebnem sektorju . Celoten razpon kanalov za razkritje: notranji, regulativni, javni . Zašcita pred vsemi vrstami povracilnih ukrepov . Celoten sklop mehanizmov za zašcito pred povracilnimi ukrepi . Celoten sklop vrst in mehanizmov pomoci . Imuniteta pred pregonom zaradi razkri-vanja obcutljivih podatkov . Kazni za povracilne ukrepe in druge zlorabe . Imenovanje pooblašcene agencije za prijavljanje nepravilnosti . Transparentna uprava in statistika VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE Možne tocke EU Slovenija Standard 4 1,71 2 1 3 1,18 2 2 3 0,86 1 3 3 0,61 2 4 3 0,50 1 5 3 0,39 1 6 3 0,25 0 7 2 0,36 1 8 3 0,362 1 9 27 6,22 11 Skupno tock 100 23,03 40,7 % VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE Inovacije proti korupciji: nagrada Prihodnost brez korupcije 2018 Transparency International (TI) vabi ljudi stare med 18 in 35 let k oddaji kratkih video posnetkov, ki predstavljajo ideje o novih nacinih boja proti korupciji. Med vsemi prijavljenimi prispevki bosta širša javnost in odbor za nagrado izbrala tri finaliste za nagrado Prihodnost brez korupcije. Natecaj bo sestavljen iz dveh skupin, in sicer Globalne in Afriške, pri cemer bosta v prvi izbrana dva nagrajenca, v drugi pa eden. Trije finalisti natecaja bodo ob praznovan-ju mednarodnega dneva boja proti korup-ciji povabljeni v Berlin, kjer bodo prejeli nagrado Prihodnost brez korupcije in sodelovali na javni slovesnosti, ki jo bosta gostila Zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj in TI. Finalisti bodo imeli priložnost predstaviti svoje zamisli in o njih razpravljati s strokovnjaki nemške vlade za boj proti korupciji, predstavniki TI ter predstavniki protikorupcijskih organi-zacij in medijev. Zmagovalec natecaja bo imel ob tem tudi priložnost, da se s pristoj-no nacionalno organizacijo in z lokalnim nemškim Uradom za sodelovanje pogovori o nacinih za uresnicevanje idej, ki bodo prikazane v nagrajenem videoposnetku. Rok za oddajo video posnetkov se iztece 30. oktobra 2018. Vec o kriterijih in terminskem poteku natecaja si lahko preberete na straneh TI. Vir: Transparency International KPK Vestnik Komisije za preprecevanje korupcije je licenciran pod licenco Creative Commons priznanje avtorstva 2.5 Slovenija. Ustvarjen je na podlagi dela, dostopnega na www.kpk-rs.si. Dodatna dovoljenja, ki jih ne obsega ta licenca, so dostopna na anti.korupcija@kpk-rs.si. Izvedena izobraževanja in usposabljanja za javni sektor Podrocje protikorupcijske klavzule Prekrškovni postopki zoper fizicne osebe, pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb KOMISIJA V ŠTEVILKAH Podatki predstavljajo aktivnosti komisije v letu 2018 Prijave Pravna mnenja, pojasnila in odgovori Podrocje nezdružljivosti funkcij Podrocje premoženjskega stanja (št. prejetih in pregledanih obrazcev) Zahteve za dostop do informacij javnega znacaja Število prejetih prijav 409 Število prijav, ki so prestale predhodni preizkus 331 Podrocje nasprotja interesov 72 Podrocje nezdružljivosti funkcij 23 Podrocje omejitev poslovanja 19 Podrocje premoženjskega stanja 50 Podrocje daril 4 Podrocje lobiranja 55 Podrocje preventive in nacrtov integritete 109 Št. ocenjenih predlogov zakonov in drugih prav-nih aktov z vidika korupcijskih tveganj in tve-ganj za kršitev integritete 3 Št. ocen korupcijskih tveganj in tveganj za krši-tev integritete 0 Št. opozoril funkcionarjem glede nezdružljivosti funkcij 2 Št. odlocb poklicnim funkcionarjem za opravlja-nje dodatne pridobitne dejavnosti 0 Odjava premoženjskega stanja 212 Odjava iz registra zavezancev 325 Prijava spremembe premoženjskega stanja 649 Prijava v register zavezancev 1.308 Prijava premoženjskega stanja 3.210 Št. vseh prejetih vlog 35 Št. zavrnjenih zahtev iz posamezne vloge 8 Št. delno ugodenih zahtev iz posamezne vloge 22 Št. ugodenih zahtev iz posamezne vloge 11 Št. vlog v postopku reševanja 0 Št. zadev v pritožbenem postopku 0 Število izvedenih usposabljanj 16 Število udeležencev usposabljanj 992 VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Število izdanih dovoljenj za izvzetje iz dolžnosti vkljucitve protikorupcijske klavzule v pogodbe 1 Odgovori na vprašanja 9 Število uvedenih prekrškovnih postopkov/ukrepov 50 Število pravnomocno zakljucenih postopkov/ukrepov 19 KOLEDAR OBVEZNOSTI . Seznam oseb odgovornih za javna narocila: Organ oz. organizacija najkasneje do 31.12. komisiji sporoci podatke o osebah, ki so v tem letu pridobile status oseb, odgovornih za javna narocila, kot jih doloca ZIntPK. Podatke lahko sporoci tudi sproti v 30 dneh od dne, ko je posa-meznik pridobil status osebe odgovorne za javno narocilo. . Premoženjsko stanje: Zavezanci porocajo najpozneje v 1 mesecu po nastopu in prenehanju funkcije ali dela. Dolžnost velja še leto dni po prenehanju funkcije ali dela. . Omejitve poslovanja: Funkcionarji porocajo organu, v katerem oprav-ljajo funkcijo, v 1 mesecu po nastopu in nato najkasneje v 8 dneh po vsaki spremembi. Organ komisiji posreduje podatke najkasneje v 15 dneh. . Nezdružljivost funkcij: Funkcionar najpozneje v 30 dneh po izvolitvi ali imenovanju preneha opravljati dejavnost oz. funkcijo, ki je nezdružljiva z njegovo novo funkcijo. »Preprosto je ohranjati integriteto, ko ti nihce ne ponuja, da bi jo kupil.« Marc Maron, stand-up komik