^s6dUn0 to
postale — PottnlBs plačana ▼ (otoru
Leto XXm.9 Št« I50,	U' t ifr eL a^v Ljubljana, četrtek 8. julija 1943-
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulici 5.
Telefon št. 51-22, 51-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulici 5 — Telefon fc. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
adaljitji odmevi
Ducejevega govora
MussoHni je še enkrat potrdil voljo italijanskega naroda,
da se bori do zmage
Berlin, 6. jul. s. Vsi l;sti še nadalje razpravljajo o Ducejevem govoru. »Der An-griff« objavlja na prvi strani uvodnik pod dvckolonskim naslovom »Duce je govoril«, v katerem piše: Veliki Ducejev govor je naletel na odobravanje in soglasno pritrjevanje. italijanskega naroda. Mussolinijeve besede so bile naslovljene na srce, razum in čast Italijanov. Italija nima danes nobene izb re. temveč samo eno pot: borbo do zadnjega. pa naj bodo sovražni napadi še tako trdi in surovi. Sam sovražnik je Italijanom nakazal pot, po kateri morajo iti, ko je kot edini pogoj ustavitve sovražnosti postavil zahtevo po kapitulaciji. Kapitula-c'ja bi pomenila revščino in izgubo časti, česar bi ne mogel sprejeti noben narod na svetu, niti sedaj niti kdajkoli v bodoče. Zato je Italija trdno odločena da se bori do končne zmage. Usoda Italije ;n fašizma je tesno povezana z usodo te vojne. Ducejev govor ima zato dvojno vrednost: na eni strani je Italijanom prikazal položaj, kakršen je. brez vsakih prikrivanj, na drugi strani pa je potrdil neporušen sklep Italije, da se ne pusti uničiti v viharju. V igri so sedaj vse najvišje vrednote italijanskega naroda kot državnega naroda in rase ter vse zgodovinske in miselne tradicije, italijanski narod pa sprejema ta dramatični trenutek borbe s trdnim srcem in hladno krvjo, trdno odločen, da premosti tudi največje težave z neupogljivo silo svoje volje, s svojimi neizčrpnim; odpornimi viri in z vrednostjo svo;ega orožja ter neomejenim doprinosom slehernega državljana za skupno stvar.
Bukarešte, 6. jul. s. Vsi listi objavljajo Ducejev govor pod velikim; naslovi kakor »Mir pomeni kapitulacijo, kapitulacija pa izgubo čast; in katastrofo, je izjavil Mus-sclini«, »Ko je sovražnik pred vrati domovine, veruje 45 milijonov italijanskih borcev v večno moč Italije.« List »Viatza« piše v svoji vojaški kroniki dobesedno: Položaj v Sredozemlju je Mussolin; v svojem govoru prav dobro označil. Dejal je med drugim, da se s sovražnimi narodi ne polemizira drugače kakor s topovskimi streli, češ da je najboljša polemika polemika orožja. Ducejev govor je v svoji celoti dejanje poguma in iskrenosti.
Bera, 6. julija, s. Ducejev govor je šč nadalje predmet komentarjev vsoh listov. Tako piše list »La Suisse«, da je italijanski narod, izpostavljen že več tednov stra-hotnemu letalskemu bombardiranju, dokazal vse vrline moralnega odpora; primer Neaplja je v tem pogledu značilon. List »Journal de Geneve« piše, da ima Duce prav, ko poudarja, da kaže prebivalstvo, izpostavljeno bombardiranju čudovit pogum, kakor je to naravno pri nj.ro-dih stare civilizacije. Dejstvo je, da ita-
lijanski narod, M ga je 20 let koval fašistični režim, ni več tisti, ki bi se m^gel zadovoljiti z oznako domovine leposlovja in umetnosti, v katero je bil toliko čak:a vklenjen. Italija se danes zaveda sama sebe. Politično in gospodarsko se je dvignila na stopnjo, ki ji dovoljuje, da zahteva eno izmed prvih mest v Evropi. Ako so zares ljudje med zavezniki, ki bi hoteli Italijo pahniti nazaj, mirno lahko rečemo, če smo povsem nepristranski, da se zelo motijo.
Oslo, 6. julija, s. Vsi listi objavljajo z vidnimi poudarki Ducejev govor pod naslovi, ki opozarjajo na odločen sklep italijanskega naroda, da se neomajno upre sleherni sovražni akciji proti ozemlju domovine. Listi nadalje naglašajo, da anglosaški letalski terorizem ni omajal morale italijanskega naroda, temveč jo je še bolj okrepil v sklepu, da se ne uda.
Buenos Aires, 6. julija, s. Vsi argentinski listi obširno objavljajo Ducejev govor pod značilnimi naslovi, ki poudarjajo bistvene odlomke. V komentarjih poudarjajo zlasti izjave, v katerih je Duce potrdil neomajno zaupanje v zmago in dejal, da je vseh 46 milijonov Italijanov pripravljenih za obrambo domovine. Ducejeve besede, poudarjajo tukaj, vedno zrcalijo misel in voljo Italijanov, ki so pripravljeni na sleherno preizkušnjo. Anglosasi bi se morali prepričati, da 20 let fašizma ni poteklo zaman v življenju italijanskega naroda.
Madrid, 6. jul. s. Vsi listi objavljajo Ducejev govor pod velikimi naslovi čez več kolon, poudarjajoč pri tem neomajni sklep Italije da si pribori zmago. List »Arriba« p*še: Ducejev govor je točna označba zgodovinskega in odločilnega trenutka v življenju Italije. Govor je jasen ;n točen ter poln nezadržnega optimizma. Ducejeve beseda simbolizirajo duhovni položaj italijanskega naroda. Mussolini je zopet enkrat potrdil voljo italijanskega naroda, da. zmaga.
Lizbona, 6. jul. s. Ducejev govor so vsi tukajšnji listi objavili v celoti in ic zbudil povsod veliko zanimanje. Iz Ducejevih besed navaja zlasti poudarek, da je Italija bolj kakor kdajkoli trdna v odporu proti .kakršnikoli grožnji od zunaj. Listi opozarjajo na namere odločne reakcije proti vsakemu poizkusu izkrcanja, kakor tudi na spremembo vseh državljanov v borce, na italijansko zvestobo do tovarišev Osi, na zaupanje Italijanov v zmago in na trdno vero v večno silo domovine. Pri tem poudarjajo listi v podnaslovih tudi posamezne odlomke Ducejevega govora, zlasti pa njegove izjave o odločnosti, veri in trdni volji italijanskega naroda po odporu do končne zmage.
S ^CM S
Pred dnevi se jo mudil na uradnem obisku v Italiji podpredsednik rumunske vlade in zunanji minister Rumunije prof. Mihail Antonescu, brat rumunskega »coi-du.catorja« maršala Antonesca. Dne 1. t. m. ga je sprejel v kraju Rocca della Ca-minate Duce, s katerim je imel dolge in prisrčne razgovore, v katerih sta oba državnika proučila »splcšni položaj in vprašanja, ki bolj neposredno zadevajo obe državi in njune skupne interese«. Razgovori, kakor ugotavlja uradno poročilo o njih, so potekli »v ozračju prisrčnega prijateljstva, ki veže obe državi« in je bila ob tej priliki ponovno ugotovljena »popol. na skladnost naziranj Italije in Rumunije glede vojaškega in političnega vodstva vojne«, pri čemer je bila znova poudarjena tudi namera obeh držav, »da svoje sodelovanje čim dalje bolj povežeta za dosego ciljev, ki ustrezajo interesom obeh držav in načelom, na katerih temelji za-vezništvo in borba, ki jo vodijo sile Trojnega pakta, da bi na osnovi pravice in poštenja zagotovile bodočnost mirnega sodelovanja narodom Evrope«.
Uradno poročilo torej dovolj jasno obeležuje duha Antonescovih razgovorov v Italiji in funkcijo, ki jo Rumunija prostovoljno prevzema v evropski službi. Obisk podpredsednika rumunske vlade je bil tem bolj dobrodošel, ker je bil prof. Antonescu doslej edini državnik držav Trojnega pakta, ki še ni prišel v Italijo in se z Du-cejem še ni osebno sestal. Brzojavka, ki jo je prof. Antonescu poslal Mussoliniju v trenutku, ko je zapustil italijansko czemlje, zgovorno obeležuje to dejstvo, ki samo potrjuje, da js bil sestanek med obema državnikoma tudi v osebnem pogledu nadvse posrečen.
Obisk rumunskega državnika pa je bil za Italijo dobrodošel tudi še v nekem drugem pogledu, na katerega je treba v tej zvezi opozoriti. Delež Rumunije v skupni borbi držav Trojnega pakta je nad vse pomemben, velik in plemenit, saj je Rumunija mobilizirala skoro vse svoje rezerve ljudi in sredstev, da bi sodelovala v vojni na strani svojih zaveznikov, ki tega njenega doprinosa ne morejo pozabiti. Njene divizije na vzhodnem bojišču so se borile hrabro, vztrajno in samozavestno; njihove izgube so najboljše potrdilo teh njihovih velikih vojaških vrlin. Vse žrtve pa je Rumunija doprinesla prostovoljno, ker se je zavedala velikega pomena, ki ji ga v službi Evrope in njene civilizacije daje njen zemljepisni položrj.
V borbi proti zaMetemu sovražniku vseh civiliziranih evropskih narodov je predstavljala in predstavlja Rumunija
predstražo južnovzhodne Evrope. Rumunija se je te svoje velike zgodovinske vloge prav tako zavedala kakor je čutila grozečo nevarnost boljševizma, ki je bila zanjo nedvomno bolj neposredna kakor za katerokoli drugo evropsko državo. Pomisliti moramo samo na razvoj sovjetsko -rumunskih odnosov v zadnjem času t;k pred izbruhom vojne na vzhodu! L. 1940 je sovjetska Rusija, ki se je med cem že razširila na škodo Poljske, baltiških držav in Finske, zahtevala od Rumunije dve veliki rumunski ozemlji, Besarabijo in Bukovino, in je to svojo zahtevo podprla takoj s silo. S tem je dejansko razkrila svoje razširjevalne načrte na balkanskem področju, ki so bih državnikom Osi v ostalem že znani po obisku ljudskega komisarja za zunanje zadeve Molotova v Berlinu.
Zato se ne smemo čuditi, ako sta velesili Osi, ki sta natančno poznali načrte Sovjetske zveze, sklenili že avgusta leta 1940, da branita Rumunijo. Tako je prišlo na Dunaju do skupne izjave obeh držav Osi o jamstvu za meje Rumunije rs njenega ozemlja, kajti od tega trenutka dalje je bila Rumunija tudi dejansko m neposredno že v funkciji evropskih interesov, ko je zastopala in branila svo;'e interese. Kot obrambni zid Evrope proti boljševizmu Rumunija ne varuje namreč samo svojih nacionalnih interesov, ki so za vsakogar jasni, temveč tudi širše interese evropske skupnosti. V tem je r.jena sorodnost z Madžarsko, katere funkcija se v bistvu ne razlikuje od funkcije Rumunije; obe sta namreč najtrdnejši branik evropske skupnosti in njene civilizacije proti vzhocfu, proti boljševizmu, pri čemer tvorita še posebej obrambn "> verigo proti isti nevarnosti v smeri proti evropskemu jugovzhodu, M ga s svojo neposredno udeležbo v vojni na vzhod, nem bojišču krijeta proti sleherni neva^ nosti od te strani.
Ako upoštevamo vse te naloge Rumunije kot prednje straže Evrope, zares lahko zaključimo, da je Rumunija eden izmed temeljnih stebrov v evropski sluittt in da so njene zasluge v tem pogledu tem večje, čim večji je od dne do dne njen doprinos k skupni vojni proti skupnem i sovražniku. Te zasluge ji njeni zavezniia odkrito priznavajo in se vesele, da je obuk prof. Antonesca v Italiji potrdil, da hoča Rumunija tudi v bodoče ostati zvesta svojim zaveznikom in svoji veliki evropski nalogi, ki jo izpolnjuje ne le v svojem interesu, temveč v interesu vse Evrop°. V tem smislu so potekli Antonescovi razgovori v Italiji, kakor je zgovorno doku-
Potopitev sovražne podmornice v Sredozemlju
Zo sovražnih letal sestrd|enih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 7. julija, naslednje 1138. vojno poročilo:
Italijanske in nemške pomorske enote, sodelujoče na Sredozemskem morju, so potopile eno sovražno podmornico.
Palermo, Trapani, Porto Empedocle, Ca-tania, Maršala in nekaj manjših krajev na Siciliji in v Calabriji so bombardirali sovražni oddelki, ki jim je točni ogenj italijanskega in nemškega protiletalskega topništva prizadel izgubo 18 letal. Dva štiri-motornika so razen tega sestrelili naši lovci.
«
Pomorske enote, Id so potopile sovražno podmornico, kakor je bilo javljeno v današnjem vojnem poročilu, so pod poveljstvom korvetnih kapetiainov Carla Thorela in Ni-cola Nicolinija, ter pomorskega nadporoč-nika Heinza Obenhaupta.
Letala, ki jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, so se zrušila v naslednjih krajih: v Palermu 2, ki sta zgoreli blizu Monservi-nija, eno v mestu v ulici Greto, drugo sredi zailiva, 5 v Trapaniju, 6 v Porto Empedocle, 1 v Catandji in 1 v Maršali.
Doslej ugotovljene žrtve med prebivalstvom zaradi poletov, omenjenih v vojnih poročilih SL 1137 ln 1138, znašajo: v Maršali 5 mrtvih, v Sciacci 2 mrtva, 1 ranjen, v Ramacci (Catanija) 40 mrtvih, 6 ranjenih, v Caateldi Judici (Catanija) 4 mrtvi, 6 tramjemh, v Locriju (Regio Galabria) 1 mrtev in 5 ranjenih.
Visoka odlikovanja
Rim, 6. jul. s. Vel. Kralj in Cesar je na Ducejev predlog podelil naslednja odlikovanja Sa-vojskcga vojaškega reda: pehotnemu polkovniku Giovanniju Gatti, rojenemu v kraju Rocca di Papa (Rim); pehotnemu polkovnika Ugu de LcTcnzisu, rojenemu v Arcoleju Veroni, in konjeniškemu polkovniku Karlu Paglianu, rojenemu v Portu Mauriziu.
Odlikovani italijanski planinci
Rim, 6. jul. s. Italijansko planinsko središče objavlja podatke o doprinosu svojih članov k žrtvam domovine pod orožjem. Navzočih pod zastavami je 191. odlikovanih z zlato kolajno 5, ssrebrno kolajno 24, z bronasto kolajno 20, z železnim križem 3, z vojnim križem 6 in odlikovana na bojišču 2.
300 sovjetskih tankov
in 637 letal uničenih
Izjalovljeni sovjetski napadi na bojišču pri Bjelgorodu
in Orlu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. juL Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo:
Na področju BjelTforoda. in južno od Orla so se tudi včeraj izjalovili hudi sovjetski nspadi, ki so bili pričeti z zelo močnimi in že tedne prej pripravljenimi oddelki. Temu nasproti pa so naše čete z učinkovito podporo letalstva same prešle v napad. Posrečilo se je vdreti globoko v sovražne postojanke in sovražniku prizadeti najhujše izgube. Samo oddelki kopne vojske so uničili ali onesposobili za kretanje nad 3<)0 sovražnih oklopnih voz, deloma najnovejše gradnje. Tudi v zraku je prišlo nad tem bojnim področjem do ogorčenih borb z močnimi sovjetskimi letalskimi oddelki. V dneh 5. in 6. julija je bilo v letalskih borbah in po zaslugi protiletalske obrambe sestreljenih 6S7 sovjetskih letal, med njimi veliko število bojnih leital, pri 41 lastnih £zgubali. Močni oddelki bojnih letal so bombardirali razen tega z dobrim učinkom dovozne zveze, letališča in kolodvorske naprave v sovražnikovem zaledju.
Z ostale vzhodne fronte poročajo slamo o obojestranskem živahnem delovanju iz-vidniških in napadalnih oddelkov.
Nemške lahke pomorske oborožene sile so potopile ob kavkaški obal; v zavarovanem konvoju za sovjetski dovoz tri ladje s skupno 1700 br. reg. tonami.
V	Sredozemlju so sovražne letalske sile nadaljevale svoje napade na obalno področje Sicilije. Nemške in Italijanske obrambne sile so uničile 17 angleških in ameriških letal.
Preteklo noč so maloštevilna sovražna vznemirjevalna letala odvrgla nekaj rušilnih bomib iz velike višine brez načrta na zapadli o Nemčijo. Nastala je samo neznatna škoda na poslopjih.
Nemške podmornice so potopile na Atlantiku in na Sredozemskem morju v borbah proti močno zaščitenim konvojem in posameznim ladjam 9 ladij s skupno 53 00) br. reg. tonami ter eno tovorno jadrnico.
S finskega bojišča
Helsinki, 6. jul. s. Finsko vojno poiočilo se
glasi:
V	zadnjih 48 urah je bilo vojno delovanje na vseh bojiščih obeleženo z živahnimi obojestranskimi akcijami majhnih oddelkov. Na bojišču ob ožini Aunus, ob reki Sivaerviju so Finci prestregli sovjetski poskus prekoračenja reke na motornih čolnih. Južnovzhodno od otoka Suursaarija v Finskem zalivu so finski lovci sestrelili ruski bombnik tipa »Boston«.
Nervoznsst v sovražni propagandi
Berlin, 6. julija, s. 2e nekaj časa je mogoče pri sovražni propagandi presojati nekatere vojaške ukrepe, Id jih sproti izdajajo vojaška poveljništva zaradi čim dalje težje prikrivane nervoze. To razpoloženje, kakor zatrjujejo v tukajšnjih krogih, je treba nedvomno spraviti v zvezo z važnimi uspehi krajevnega značaja, ki so jih dosegle nemške čete v zadnjih mesecih. Ti uspehi so sicer omejeni na nekatere odseke bojišča, vendar so se izkazali za taktično zelo pomembne, ker so naposled omogočili znatno zboljšanje nemških postojank skoro vzdolž vsega bojišča. To dokazujejo tudi hude izgube sovjetskih čet povsod, kjer so skušale preiti v napad. Te izgube so bile sovražniku prizadete precej zaradi odličnih postojank nemških čet, nasproti katerim je bila učinkovitost sovražne razvrstitve znatno oslabljena. Med najpomembnejšimi so boji
mentiralo uradno poročilo, ki smo ga v bistvenih točkah prav zato posneli, da 31-tatelje opozorimo na njegov smisel in pomen v sedanjem položaju.
v odseku kubanskega mostišča in oni. ki so sedaj v teku pri Bjelgorodu. Zlasti ti poslednji nudijo sovražniku priliko, da razširja najbolj fantastične vesti, ki po
Nevel
Rievl
"Klin3
Litrov
\Gorkij T ®Jelnja
... . OLDemienšktv,
.rs.
.Bahr,
Dešf
iKonolot
C^ Priluki
\VonHbtvk ,Ro™J> Lebedig
iPirjalirf"
^ - ^ Romodan
AhTir Hirgorod
Fatež J Ačigrlj ^Kurskjgfe^—' #V/r "^Tim
[Sudia jan
ikilnoje /'
Grajvorpn ^jaBjeli
Hfll
KramaTors.i , w ^'Hjrlovlf
Krivoj ročf\ f Apostolovo"
Cena cent. 80
Ishtj« ritk dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, za tr—"«»Tif vključno • »Ponedeljskim J» tromc Lit 36.50.
Uredništvo i Ljubljana, Puccinijeva ulica št. 5. — Tekfoa štev. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONAKIA ESCLUSIVA pet U pub-
blidti di provenienza italiana ad estera: Dnione Pubblicita Italiana S. A. MILANO.
umen ju tufcajSnjih vojaških krogov odkrivajo samo nervoznost sovražnih krogov. Na vse te neumnosti bodo tudi to pot odgovorili ob pravem času 2 dejanj L Ker pa med tem hudi boji še trajajo, ni mogoče reči ničesar drugega in je -reba počakati.
letalskem barbarstvu
Berlin, 6. julija, s. V dokaz, da so Angleži prvi začeli letalske napade proti cL vilnemu prebivalstvu, objavlja najnovejša nemška »Bela knjiga« več dokumentov in navaja med drugim napad biltanskih letal v noči 12. januarja 1940 na mestece Sylt. V zvezi s tem pripominjajo na pristojnem mestu, da so Angleži že septembra 1. 1939 napadli dansko mesto Esbierg, na katero so odvrgli 4 rušilne bombe, ki so ubile neko žensko, več oseb pa ranile. Ta napad je povzročil zgražanje vseh danskih listov in prisilil angleško vlado, da je poslala uradno noto z opravičili danski vladi. Vse to je dokumentirana stvarnost, ki je dialektični napori Londona ne morejo zabrisati ali piikr.ti.
»Sičevkai Voloko'ar J -^Derrndov-
/itebsif Ja^saL-^J^^ ? "
5molen$k^T/"Vjazma-MJaroiJavec ,
(Dorogobuž p^ji^ A/f •Ser_
„ -Sr^cfSf 3
^oo^Suhtnio^ Tulag. pVenev 1
tričev^^ T^N^oStalinoi i - - « >Klimovif i\/- IrJ udi novo \L Bogo»odickig-?J
»Dmitr,}* ( /Kolp^
». "K. Sjeveriigj yt 3?vsk\ r,t?4 ^ A-.,A 1 J V
ptOskol y' fstrogožsM
rt
kJejsir
MasUpna avdijenca poslanika Mamellija v Sofiji
** Sofija, 6. jul. s Po običajnem ceremonialu je novi ital. poslanik v Sofiji Fr. GioTgio Mameili izročil svoja poverilna pisma kralju Borisu ob navzočnosti predsednika vlade in zunanjega ministra Filova. Šef kabineta ;n pomočnik kralja Borisa sta odvedla italijanske-skega ministra iz poslaništva v kraljevo palačo v dvornem avtomobilu v spremstvu eskadre konjenikov. Ob predaji poverilnih pisem je minister Italije naslovil na kralja Borisa nagovor, na katerega je vladar odgovoril. Kralj Boris je nato zadržal ministra Mamellija v dolgem in prisrčnem razgovoru, nakar je minister predstavil ministru funkcionarje poslaništva. Na poti je velika množica prisrčno pozdravljala novega predstavnika Italije.
Saradzoglu na oddihu
Carigrad, 7. ju', s. Te dni pričakujejo tu predsednika turške vlade Saradzogla. ki bo nekaj dni odšel na dopust v bližnje toplice Jalovo ob azijski obali Marmorskega morja.
Zapletljaji na ameriški notranji fronti
Lizbona, 6. julija, s. Ameriški list »Christian Sciense - Monitor« objavlja j članek o položaju v Severni Ameriki in j ugotavlja, da prete notranji fronti razne nevarnosti, med katerimi sta najhujši p>-manjkanje organizacije in inflacija. Tj nekaterih nadaljnjih trpkih ugotovitvah o ameriški politiki zaključuje list s trditvijo, da je nekoč Ameriki grozila samo neka domnevna in zelo oddaljena nevarnost, dočim sedaj prete mnogo bolj stvarne nevarnosti, ki izhajajo iz njenega notranjega položaja.
Odpor proti Roesevettu stalno narašča
Buenos Aires, 6. jul. s. Več političnih osebnosti v državi Illinois je na nekem zborovanju sklenilo, da ne odobri pri prihodnjih predsedniških volitvah kandidature internacionalista Willkia, Te osebnosti so se izrekle za kandidaturo Mac Cor-nicka, izdajatelja lista »Chicago Tribune«, ki je zagrizen tekmec Roosevelta, če tudi bi se ta pojavil samo z namenom, da hi odvzel določeno število glasov Rooseveltu ali Willkiu.
Stavke v Ameriki
Buenos Aires, 6. jul. s. Po dospelih vesteh se je odpor proti vrnitvi na delo v rudnikih razširil na vso srednjo Alabamo. Dva nadaljnja rudnika so zaprli v srednji Pensilvaniji, kjer so se rudarji prav tako uprli Lewisovemu ukazu za vrnitev stavkujočih na delo. V Pensilvaniji še vedno stavka 25.000 rudarjev.
Zagonetna smrt generala Sikorskega
Zločinsko udejstvovanje Intelligence Servicea
Varšava, 6. jul. s. Vest o tragični smrti Sikorskega je napravila globok vtis na poljsko prebivalstvo. Tajinstveno letalsko nesrečo tolmačijo tu kot zaslugo angleške tajne službe.
La Linea, 6. jul. s. Tajinstvena letalska "nesreča, ki je zahtevala življenje generala Sikorskega in njegovega spremstva in ki so jo poljski emigranti od vsega začetka pripisovali angleški tajni službi in o kateri je sedaj uvedena preiskava, je še nadalje predmet utemeljenih sumov o premišljenem incidentu, česar se britanska propaganda ne more otresti niti z opozarjanjem, da sta med žrtvami tudi dva člana angleškega parlamenta. Znano je, da so osebe iz neposredne bližine poljskega generala Sikorskemu odločno odsvetovale potovanje na Bližnji vzhod, kakor, da bi slutile, kakšna usoda ga čaka, ker je to usoda, ki jo angleški funt in boljševi-ške bombe določajo vsakemu nezaželenemu človeku. Truplo generala so potegnili iz morja in so bile pogrebne svečanosti izvršene v katoliški cerkvi v Gibraltarju.
Katinski jarek čaka na njegove ostanke. ★
Vest iz Gibraltarja, da se je tam smrtno ponesrečil predsednik poljske begunske vlade general Sikorski, vsebuje kljub svoji kratkobesednosti celo kopo sumljivih znakov, iz katerih se da sklepati, da je ta »nesreča« čin spretne režije zloglasnega britanskega Inteligence Servicea. »Liberator«, tip letala, o katerem je anglosaški svet vedel toliko slave in hvale glede njegove tehnične dovršenosti, se je neposredno po dvigu zrušil na zemljo in I pokopal pod seboj generala Sikorskega, njegovo hčer ter celotno sprejpetvo. šesto- '
ječe iz šestih častnikov, članov poljskega glavnega stana Edini Britanec, ki je bil na krovu usodnega letala, pilot, ki ga je vodil, je pravočasno s padalom odskočil in pristal na zemlji težko ranjen. Ta okoliščina se mora smatrati za majhno režijsko napako vešče prirejene in do podrobnosti premišljene »nesreče«, koje žrtve so postali odlični predstavniki begunske poljske vlade in njene vojske.
Kdor je količkaj posvečen v tehniko letalstva, mora vedeti, da se letalo, ki so mu poverjena dragocena življenja odličnih političnih in vojaških osebnosti, ne dvigne brez r,ojpodroLnejšega pregleda vse aparature. Ob pregledu se mora pre-iskusiti vsak najmanjši vijak in cela vrsta odgovornih moz mora podpisati zapisnik, da je vse v redu. sicer letalo ne odleti. Morda so v Gibraltarju sestavili tak zapisnik, toda bil je nedvomno napravljen v slabi veri, kajti dejstvo, da se je »Liberator« zrušil na tla takoj v prvih minutah poleta in sicer ob odličnih letalskih prilikah, govori dsvolj razločno, da je bila »ngsreča« namenoma povzročena in skrbno pripravljena.
V ostalem je to že znan način, kako se Anglija po potrebi otrese ljudi, ki so ji v kakršnemkoli pogledu postali neprijetni. Na isti način se je svojčas »ponesrečil« francoski admiral Darlan, sedaj pa je britansko temno politično zakulisje spravilo s sveta generala Sikorskega, ki je postal neljuba motnja britansko-sovjetski h odnosov in so se v Angliji bali. da bi znal na Bližnjem vzhodu pri tamošnjih poljskih četah povzročiti nemire in izkoristiti nevoljo Poljakov zaradi Katina proti Moskvi,
Ob!dc Taja v Bangkoku
Spfarjai o sodelovanji! Japonske ln Taja
Bangkong, 6. jul. s. O ob:sku predsednika japcnske vlade Toja v Taju je japonsko vele-p-oslsn štvo objavilo naslednje poročilo:
General Hideki Tojo in maršal Phibun Son-gra, ki sta se sestala v Bangkoku, sta skupno preučila vojaški položaj m japonsko-tajske odnose ter izmenjala naziranja o trdni zvezi Velike Azije in o ukrepih, ki bi bili primerni za nadaljevanje vojne. Oba državnika sta znova potrdila, da se je zgradba večje Vzhodne Az je utrdila v interesu zmage navzlic an-glcrko-ameriškim poizkusom, da bi omajali sedanji položaj. Potrdila sta tudi. da bo področje skupnega blagostanja večje Azije trdno navezano, da bi se z uspehom nadaljevala azijska vojna ob sodelovanju vseh elementov na tem področju, in sicer na temelju medsebojnega spoštovanja suverenosti in trdnega zaupanja v zmago. Med razgovori je predsednik vlade Tojo jasno ponovil načelo, da Japonska spoštuje suverenost in neodvisnost Taja in da izraža svoje želje za njen napredek. Nato sta oba ministra v zelo prsrčnem ozračju razpravljala o novih mejah Taja, katerih revizijo si je Taj že dolgo želel, kakor tudi o sodelovanju obeh držav. Oba predsednika vlade sia ugotovila popolno istovetnost pogledov glede priključitve štirih pokrajin v severni Malaji. Per-lis Kedak, Kclandan in Trengganu, in dveh pokrajin v državah Šej, Čongtung in Monopan, k Taju.
fUngkok, 6. jul. s. Vrnitev štirih držav severnega dela Malaje ;n nekaterih pokrajin Birme Taju uresničuje težnje tajske države, ki je že 337 let hrepenela po priključitvi teh ozemelj, ki so bila Tajcem odvzeta s pogodbo iz leta 1909, ki jo je vsilila Anglija. Priključitev nekaterih birmanskih ozemelj Taju pa je tudi v rasnem, političnem in zemljepisnem pogledu pravilna, saj so pripadala ta ozemlja državam šan. ki jih je Birma vedno smatrala ket nesestavn; del svoje zemeljske edinosti. To dejanje Japonske, ki je vzbudilo največje zadovoljstvo, je znova potrdilo konstruktivnega in ravnovesnega duha, ki obvladuje da/" ca Veliko Azijo.
Tokio, 6. jul. s. Veleposlanik Taja je v spremstvu vojaških in pomorskih atašejev obiskal zunanjega ministra Šigemica :n ministra za Veliko vzhodno Azijo Aohiju ter jima izrazil svojo zahvalo za sporazum Tojo—Phibun.
Tojo v šestama
Šonan, 6. jul. s. Drugi dan svojega obiska v Šonanu je predsednik jiaponske vlade Tojo uporabil za obisk japonskih in malajskih čet v mestu. Nato se je poda! na hrib Buzan nad ožino Johcre. na čigar vrhu je bil postavljen spomenik padlim Japoncem, in si je tam ogledal bojišče predlanskih bojev, nakar je obiskal še kraj, kjer so se predali Britanci. Tojo je kasneje cbiskal tudi vojaško bolnišnico in dom za okrevanje oficirjev.
Izrošffsv mednarodnih koncesij naitkinški vladi
Šanghaj, 6. jul. s. Na povratku iz Nankinga je včeraj prispel semkaj Masajuki Tani, ki bo
ostal v Š&nghaju več tednov in bo svoje bivanje izkoristil za razgovore z japonskimi in kitajskimi oblastmi o prenosu mednarodnih koncesij na kitajsko nacionalno vlado, kar se bo formalno izvršilo 1. avgusta.
Začasna vlada svobodne Indije
Rangun, 6. jul. s. Predsedniško lige za neodvisnost'indije je sestavilo predlog za ustanovitev začasne svobodne indijske vlade pod vodstvom Candre Boseja. Indijci v Birmi so pozdravili to vest z največjim veseljem in krajevni odsek lige je objavil izjavo, v kateri potrjuje odločni sklep, da brezpogojno podpre križarsko vojno Čandrc Boseja za neodvisnost Indije in osvoboditev izpod britanskega jarma. Tudi Indijci na Filipinih, kakor poročajo z Manille, so takoj, čim so zvedeli za predlog o ustanovitvi svobodne indijske vlade, v posebnem proglasu takoj pristali nanj, poudarjajoč, da zavzema sedaj gibanje praktično obliko in da so vsi Indijci odločeni boriti se do zmage.
Bitka pri Novi Gvineji
Tokio, 7. jul. s. Japonski glavni stan poroča, da so sovražne vojne ladje, ki so se udejstvovale v vodah okoli Salomonovih otokov, skušale dne 30. junija zavzeti Novo Georgijo, potem ko so izkrcale čete na otoku Rendovi. Sedaj so v teku boji na raznih okrajih tega otoka. Boji v zalivu Kula, severovzhodno Nove Gvineje, pa so se dosedaj tako razvijali:
Posadka na Novi Gvineji, ki jo tvorita mornarica in armada, je skupno z japonskim brodovjem zjutraj 5. julija potopila tri sovražne ladje neznane vrste, dne 5. julija pa so edinice japonske mornarice sestrelile 10 sovražnih letal nad zalivom Kula. Ponoči dne 6. julija je skupina japonskih rušilcev napadla močno sovražno skupino, ki je štela 10 križark in več rušilcev. Med boji so Japonci potopili eno križarko, eno pa poškodovali.
čangkajškov general prešel k nankinškl vladi
Tajuan, 6. jul. a. Doznava se, da je general Malun. član generalnega štaba glavnega stana čungkinške vlade, prešel k nacionalni kitajski vladi in je prisegel zvestobo. General Malun je 62 let star in je bil vzgojen v Angliji. Zavzemal je mnoga pomembna mesta, vštevši mesto generalnega direktorja protikomunističnega pokreta v pokrajini Šansi. Bil je tudi predsednik muslimanskega združenja v Šansiju.
Cinan, 6. jul. s. V zadnjih 6 mesecih od januarja dalje, odkar je nacionalna vlada Kitajske objavila vojno Angliji in Ameriki, so nacionalne kitajske čete, ki operirajo na področju pri Šantungu. dosegle pomembne vojna uspehe: 7924 sovražnikov ubitih in 4285 ujetih. V istem razdobju se je 13.240 Kitajcev prostovoljno javilo v kitajsko nacionalno vojsko.
Nemška notranja fronta neomajna
Nemški narod |e trdno strnjen ©krog svojih voditeljev
Berlin, 6. jul. Tukajšnji uradni krogi ugotavljajo, da se sovražni propagandi ni posrečilo v nikakem pogledu omajati nemške notranje fronte, zato se sedaj sovražnik zadovoljuje s tem, da izpušča na naslov nemškega naroda razna zasmehovanja. češ. da je nemški narod samo velikanska čreda drobnice, ki z veseljem drvi v pogubo. V ponedeljek je »Volkischer Beobachter« poročal o neki surovi karikaturi, objavljeni v ameriški reviji »Life«. Tu je Nemec predstavljen kot nekako primitivno bitje, neke vrste ogromna opica, ki posveča vso svojo pažnjo v mirnem času paradnemu koraku ter služi v vojni le za topovsko meso. Nemec je po mišljenju ameriškega obzornika nesposoben za vsako pametno presojanje ter zna samo marširati in ubijati, izvršujoč mehanično vse. kar mu naroča njegov brutalni gospodar. Glasilo nemškega narodnega socializma ■pripominja k temu, da se Nemci v desetih letih narodno-socialističnega režima niso spremenili iz naroda mislecev in pesnikov, ki je svetu dal Kanta in Schopenhauerja, v čredo predstavnikov ameriške omike, predstavnikov tiste omike. ki jim je bila poverjena naloga, da izravnajo z zemljo naj odličnejše spomenike Nemčije in Italije.
Odpor, ki ga očituje nemški narod proti letalskemu ustrahovanju ter proti vsem grozodejstvom, ni sad dresure, marveč posledica dobre vzgoje. Odnosi med voditeljem in narodom niso odnosi med gospodarjem in podanikom. Razmerje med poglavarjem in navadnim vojakom je pozitivno in plodonosno. Ne gre za slepo pokorščino, za živalsko udanost usodi, marveč za spontano disciplino, ki izvira iz moškega čuta dolžnosti, iz jasnega spoznanja in zavesti, kaj nalaga nemškemu narodu sedanji čas. Voditelji svojim podrejenim ne taje resnice, tudi takrat ne, kadar ie trda in huda. podrejeni pa s svoje strani lahko svobodno očitujejo čustvovanje, ki jih preveva. Nemški narod tedaj ni čreda lutk in avtomatov kakor bi rada prikazala sovražna propaganda tolpa nesposobnih idiotov. Njesovi voditelji so samo tolmači in vršilci volje nemških množic. Zato pa prvaki odkrito in svobodno govore, kakor so pred kratkim govorili Sneer. Goebels, Funk in Lev.
Iz istega razloga se ne zatira javno razpravljanje niti o tišini na vzhodu, niti o začasni nedelavnosti nemških podmornic, niti o vedno težjih posled:cah letalskega ustrahovanja. Odgovorni prvaki skrbe za to, da bi se med mno-ž:cami ne razširile napačne utvare. Nemški narod je vedno poučen o dejanskem stanju 'n prav zato lahko gleda v obraz dogodkom ter presoja njihove posled:ce. Seveda je samo po sebi umevno, da so tudi v tem pogledu postavljene gotove meje. Sovražnik ne sme zvedeti vseh podrobnosti teh razprav. Zato razprave in kritike o vprašanjih, ki sc tičejo vodstva vojne, niso dopustne.
S tem pa ni rečeno- da bi narod želel, da ga smatrajo za topovsko krma V vojni in v miru je vsak Nemec gospod in ne suženj. On posluša predvsem svojo državljansko zavest. Pri vseh seveda ta zavest ni enako razvita in se nekateri gotovo ne zavedajo, v kako strašno nevarnost bi prišla država, ako bi se v nemških množicah razširile misli enih ljudi, ki kelebajo. ki preveč ljubijo mirno življenje, ki so apatični aH jih je pokvarilo intelektualstvo. Na vso »reče tvorijo ti ljudje zelo majhno manj-
šino in so odrinjeni v stran, da ne morejo povzročiti nikakršne škode.
Izvestnemu sloju teh odrinjencev in izkore-ninjencev posveča »Volkischer Beobachter« posebno ostre opazke. To so ljudje, ki nalašč ne vedo ali pa se delajo, da ne vedo o nikakršnem dogodku, ter se zanimajo le za stvari, ki nimajo z vojno nikakršne zveze. To so ljudje, ki so zvedeli za porušenje kolnske stolnice ter niso pokazali takega ogorčenja, ki sicer preveva ves narod. To je, pravi list, nevarni sloj zabušantov, ki nimajo poguma za opozicijo, ker so preveč sebični, pa je njihovo zadržanje vredno še večje obsodbe kakor dejanje odkritih defetistov. V vsakem primeru gre za osebe brez značaja, ki so nevredne, da pripadajo oni veličastni delovni skupnosti, ki jo tvori pretežna večina nemškega naroda. Pretežna večina nemškega naroda pa je tako zdrava v svoji osnovi, da je ta malovTedni sloj ne more okužiti. (II Piccolo.)
Sodelovanje hrvatske ln bolgarske pravoslavne cerkve
Safij i, 6. jul. s V tpm mesecu pričakujejo v Sofiji prihod predstavnika hrvatske pravoslavne cerkve, ki bo začel pogajanja z bolgarsko pravoslavno cerkvijo za ureditev uradnih odnosov med obema cerkvama in njuno bodoče sodelovanje. Eden izmed ra;pomebnejših predmetov teh pogajanj bo priprava semurščnikov za prihodnje leto v bolgarskih cerkvenih semeniščih.
Upori proti Angležem v Iranu
Ankara, 6. julija, s. Navzlic ukrepom oblasta na pritisk Anglosasov je položaj v Iranu še nadalje zelo resen, kajti manifestacijam, do katerih prihaja brez pre-stanka v mestih in glavnih središčih v državi, se pridružuje še akcija oborožeaih tolp v raznih pokrajinah. Te t >ipe so se spopadle s policijskimi silami in vladnLni četami in jih pognale v beg ler začele ogražati cesto, ki veže sovjetsko mejo s petrolejskimi vrelci. Razen tega so te tolpe napadle tudi mnogo konvojev in potolkle in razpršile čete, ki .so te konvoje spremljale. Iz Teherana poročajo, da so Angleži, ki se sedaj boje za p3trolej.sk? vrelce, poslali nad upornike tui< letala, zlasti proti plemenu Taškaj, ki /odi ves upor. Britansko letalstvo je brezobzirno bombardiralo glavne kraje tega plemena in povzročilo nad 2000 žrtev.
Ženske v ameriški letalski Službi
Buenos Aires, 6. jul. s. Iz Washingtona poročajo, da je vojni minister Stimson objavil imenovanje Jakeline Cochran za voditeljico pilotk ameriškega letalstva, obenem pa za glavno pomočnico pri pomočniku šefa glavnega stana. M n is ter je nadalje sporočil, da je bila Nacy Lovve, organizatorka in voditeljica ženske pomožne eskadre prevoznih letal, že meseca septembra 1. 1942 imenovana za članico glavnega stana v ginu divizijskega poveljnika prevoznih letal. Miss Cochran bo v sodelovanju z oficirji glavnega stana in letalskimi oficirji proučila metode in možnosti za uporabo žensk pilotk, kaker tudi vsa vprašanja, ki se tičejo novačenja teh pilotk.
Velikodušen dar
Knez Amadei WindischgrStz je poslal po svojem bratu Eksc. Lombrassi 20.000 lir kot osebni prispevek za podporne namene Fašistične federacije v Ljubljani. Knezu Windischgratzu, ki je oče treh hrabrih borcev, od katerih je eden junaško padel v izpolnjevanju svoje vojaške dolžnosti, je poslal Eksc. Lombrassa toplo zahvalo Stranke za velikodušno manifestacijo fašistične solidarnosti.
Zamenjava osebnih izkaznic za »©obveznike
Od četrtka 8. julija dalje se bodo sprejemale prošnje za zamenjavo osebne izkaznice tudi za moške v starosti nad 50 let in za ženske, ki imajo stalno bivališče v Ljubljani.
Prošnje bodo sprejemale iste poslovalnice kakor doslej in sicer:
I.)	Poslovalnica v Puccinijevi ulici št. 2, pritličje za mestne okoliše, ki leže severno od Rožnika in Tivolija ter proge Rakek— Zalog do Šmartinske ceste (Šiška. Drav-Ije, Bežigrad, Svetokriški okraj, Koseze, Dolnice, Zapuže, Podutik, Glince).
II.)	Poslovalnica v š°Ii na Grabnu. Coj-zova cesta, za mestne okoliše, ki leže med Rožnikom, Tivolijem in Ljubljanico do Šubičeve ulice in njenega podaljška do Ljubljanice (Rožna dolina, Vič. Glince, Brdo. Trnovo—Krakovo. Mestni log, Mir-je. Gradišče).
III.)	Poslovalnica na magistratu. Mestni tre 2/n za mestne okoliše med Subičevo ulico in njenim podaljškom do Ljubljanice ter ob Ljubljanici navzgor na eni strani ter Resljevo cesto—Kopitarjevo in Streliško ulico in Golovcem na drugi strani (Novo mestno središče, Staro mesto, Prule, Galjevica. Dolenjska in Ižanska cesta Barje. Črna vas).
IV.)	Poslovalnica na Ambroževem trgu 7, za mestne okoliše vzhodno od črte Golovec, Streliška in Kopitarjeva ulica. Res-ljeva cesta, kolodvor. Šmartinska cesta (Sv. Petra. Vodmat. Zelena jama, Moste, Kodelievo. Štepanja vas).
V.)	Poslovalnica na magistratu. Mestni trg 2/1 soba 37 za vse nu.ine slučaje.
Nujnost je treba dokazati.
Za zamenjavo osebne izkaznice je potrebno:
1.)	izpolniti prošnjo, katere formular dobite v vseh poslovalnicah (kakor tudi navodila, kako se prošnja izpolni). Priložiti je tri enake slike (brez pokrivala) v velikosti 4X5 cm, na hrbtu_ katerih je razločno napisati priimek in ime.
2.)	Predložiti sledeče listine:
a)	Matične listine o rojstvu, poroki, itd.;
b)	listine o poklicu n. pr. uradniška legitimacija, poslovna knjižica,
c)	inozemci, dokaz o tujem državljanstvu.
3.)	Staro osebno izkaznico mora prinesti vrak s seboj.
Poslovalnice bodo noslovale od 8.30 do 12. in od 15. do 17.30.
Porast nemške proizvodnje lokomotiv
Berlin, 5. jul. s. Kakor se doznava s pristojne strani, je proizvodnja lokomotiv v mesecu juniju dosegla doslej najvišjo stopnjo. število izdelanih lokomotiv je bilo za 25 odstotkov večje kakor v mesecu maju. Hitler in maršal Goring sta ministru Speeru ln njegovim sodelavcem izreaila pohvalo ln hvaležnost.
Gospodarstvo
Maksi j
riT^iii
Smrtna obsodba zaradi ponarejanja živilskih nakaznic
Berlin, 6. jul. s. Posebno sodišče v Berlinu je obsodilo na smrt 371etnega Kolgerja Adolfa in 421etno Frido Ilpzuber. ki sta bila obtoežna, da sta spravila v promet ponarejene živilske nakaznice za nabavo mesa.
Trgovinski sporazum med Španijo in Švico
Madrid, 5. jul. s. švicarska in španska trgovinska delegacija sta izmenjali in podpisali protokole, ki urejajo gospodarsko izmenjavo med obema državama v tekočem polletju. Po tem novem dogovoru ne bo velikih sprememb v izmenjavi blaga, kajti Španija bo še nadalje izvažala svoje tradi-cijonalne proizvode, Švica pa svoje industrijske, farmacevtske in kemične proizvode. V korist Švice so bili določeni tudi omejeni kontingenti boljših tekstilij, čipk, ur, računskih strojev in električnih števcev. Podpisani so bili tudi dogovori o pomorskih prevozih in o kompenzacijah.
Turško - madžarski trgovinski sporazum
Budimpešta, 2. jul. s. Tu so se zaključila trgovska pogajanja med Turčijo in Madžarsko. šefi obeh odposlanstev so podpisali sporazum, po katerem bo Madžarska dobavila Turčiji poljedelske stroje in druge industrijske proizvode, Turčija Madžarski pa bombaž, baker in druge surovine,
ta cena
za olivno olje
Visoki kemisarijat za Ljubljansko pokrajino je na temelju člena 1. naredbe z dne 9. V. 1941-XEX. štev. 17. (»Službeni Ust« štev 38-41), v zvezi z določbo člena 2. naredbe o cenah (»Službeni list« štev. 236-26-41.) ter na temelju določil čl. 2. naredbe o kontroli cen (»Službeni list« štev 68-15-41.) upošteval predlog Prevoda ter določil naslednje maksimalne cene za prodajo olivnega olja:
pri prodajah na debelo za 100 kg 1500 Ur izpostavno skladišče vključno troša-riiia.*
pri prodajah na drobno za 1 liter 15 lir, postavno trgovino, vključno vse dajatve.
Cene morajo biti v smislu določil čl. 4. naredbe z dne 9. V. 1941-XIX. nabite v
prodajnem prostoru.
Kdor bi kršil te maksimalne cene bo . kaznovan po naredbi z dne 26. I. 1942-XX., štev. 8. (»Službeni list« štev. 8-42).
Hidriranje premoga
tudi v Ameriki
Še tik pred sedanjo vojno so v Zedinjenih državah trdili, da hidriranje premoga za pridobivanje umetnega bencina m drugih mineralnih olj za Zedinjene države ne pride v po-štev. ne samo zaradi višjih produkr-k,h stroškov, temveč tudi zaradi znatnir	/p zerv mineralnega olja. Zato m D01J presenetiti vesti, po katerih bo v - ameriški petrolejski diktator in kontrolor za uporabo kuriva Harold Ickes predložil kongresu zakonski načrt s pooblastilom za gradnjo velike industrijske naprave za pridobivanje sintetičnega mineralnega olja iz premoga, in sicer na račun države, ker trenutno zasebni kapital za to panogo proizvodnje nima interesa, kot razlog navaiajo nevarnost izčr^nja rezerv mineralnega olja in okolnost, da se pri hidnranju premoga, po mnenju Ickesa pa mere le ustanovi-surovine, potrebne za proizvodnjo umetnega gumija in plastičnih mas. _
V Zedinjenih državah obstoja od leta 193/ le majhna poizkusna naprava za hidriranje premoga po mnenju Ickesa pa more le ustanovitev" velikopoteznih naprav dati izkušnje za nadaljnja prizadevanja na tem področju. Zato naj država sama zgradi tako veliko napravo
in jo vzdržuje.	,
Kar se tiče izčrpanja rezerv mineralnega olja navajajo ameriški listi, da so Zedinjene države sicer največji producent mineralnega olja na svetu, vendar so rezerve mineralnega olja spričo ogromne potrošnje sorazmerno zelo majhne Doslej odkrita ležišča nafte se cenijo le na 13 do Hkratno količino letne potrošnje. To sicer ne pomeni, da bodo Zedinjene države ta ležišča izčrpala v 13 do 14 letih, ker st, sproti odkrivajo nova ležišča. Vendar odkrivanje novih ležišč postaja vedno redkejše. Tako predstavljajo n. pr. lani odkrita nova ležišča le še eno tretjino letne potrošnje. Prehitro izčrpanje teh ležišč se mora vsekakor preprečiti. Zato je treba poseči nazaj k premogu. Spričo znatne proizvodnje cenenega mineralnega olja in zaradi enostavnejše manipulacije uporablja ameriška industrija za pogonsko kurivo po večini nafto. Ta industrija bo morala zopet preurediti svoje pogonske naprave na pogon s premogom. Druga možnost pa je dana s hidriranjem premoga. Proizvajalni stroški se bodo z napredujočo tehniko še nekoliko znižali, upoštevati pa je na drugi strani velike koristi, ki jih nudi hidriranje premoga. Te koristi so v tem, da se v eni sami napravi lahko pridobivajo'poleg bencina tudi ostale vrste olja vrhu tega pa še osnovni proizvodi za pridobivanje umetnega gumija, plastičnega materiala, raznesil, barv. farmacevtskih predmetov m organskih" kemičnih proizvodov. V tej zvezi priporoča Ickes nadaljnje prizadevanje za ureditev proizvodnje umetnega gumija. Industrija umetnega gumija bo verjetno po vojni ena največjih ameriških industrijskih panog, ker Zedinjene države ne morejo biti odvisne od dovoza naravnega kavčuka iz oddaljenih dežel, zlasti če obstoja nevarnost, da se ta dovoz onemogoči.
Glede na gornje stališče, ki ga zavzemajo odločilni činitelji v Zedinjenih državah, smatrajo tudi v Angliji, da na področju hidrira-nja premoga ne smejo zaostajati za Zedinje-nimi državami. Če se Amerika, ki proizvaja največ mineralnega olja resno bavi z •vprašanjem hidriranja premoga, potem naj bi bil zadnji čas, da se tudi odločilni činitelji v Angliji odločijo za velikopoteznejše ukrepe na tem področju. Kakor se vidi. spoznavajo v Ameriki in Angliji pomen pridobivanja sintetičnih pogonskih olj iz premoga, o katerem so doslej smatrali, da prihaja v po štev samo za države, ki nimajo dovoljnih rezerv naravnega mineralnega olja.	___
Gospodarske vesti
= Povečan obseg poslov zavarovalnice Riunione Adriatica. Znana triestinska zavarovalnica Riunione Adriatica di Sicur-ta, ki se bavi z zavarovanjem proti škodi in z življenskim zavarovanjem, je lani zabeležila čisti dobiček 12.25 milijona lir. Premijski dohodki so se povišali na 932 milijonov lir (prejšnje leto 767), zavarovana glavnica pa se je povzpela na 6.93 milijar-
Ruski živinoreji primanjkuje krme
Stockholm, 6. jul. s. Listi objavljajo, da je moskovska »Pravda« prinesla članek o nujni potrebi, da se pospravi seno še pred žetvijo žita. Približuje se težka doba, piše sovjetski l'st, doba žitne žetve. Ta doba bo zahtevala največje napore od vseh naših bolhoznjh delavcev, ki se zavedajo svoje dolžnosti do domovine v orožju. Na to dobo, ki j« tako pomembna v poljedelskem življenju, se moramo pripraviti in pripraviti moramo tudi vse orodje, vse poljedelske stroje. Vsakemu delavcu moramo sedaj določiti svoje mesto. Predvsem pa moramo pravočasno pospraviti seno, kar je zelo pomembna naloga naših kolhoznikov in voditeljev krajevnih organizacij stranke. Nekatera področja, kakor n. pr. repu-bUke Turkmenija in druge, so že pospravile vse seno. V nekaterih predelih so organizacije Koms^mole in mladinske organizacije uvedle delovni sistem, po katerem bo sleherni kravi zagotovljenih 4 do 5 ton sena. Stvar je povsem jasna: Cim hitreje in s čim večjim uspehom bo pospravljeno seno, tem več bo krme pozimi za našo živino. To resnico, ki je na dlani, bi vendarle že morali vsi razumeti, toda mnogi naši delavci in voditelji tega le še nočejo al« ne morejo razumeti. To se mora nehati; delavec" kot voditelj krajevnih organizacij se
morata potruditi in doumeti, da je uspeh naše živinoreie odvisen neposredno od količine krme s" katero lahko razpolaga. Preteklo leto je bilo v tem pogledu zagrešemh mnogo napak in pridelek sena ni b i zadosten v pokrajinah Ornsk, Penza m drugih. Letos so te pokrajine popravile zmote lanskega leta toda so še druge pokrajine, kakor na. pr. ona pri Novosibirsku m Sara-tovu, ki so šele sedaj začele pospravljati seno. Tudi pokrajina Ivanovo, ki je lam dosegla precejšen uspeh, je letos v zaostanku. Takšne brezbrižnosti ne smemo dopuščati. Dokazujejo nam, da se nekateri kol-hozniki prav nič ne zmenijo za jutri. Nekateri tajniki krajevnih organizacij se niti od daleč ne zanimajo za potek poljedelskih del v svojih pokrajinah. To je sramota za kolhoznike in za voditelje v teh predelih. To stanje moramo čim prej radikalno odpraviti. Istcčasno pa moramo pohvaliti one kolhoze, katerih delo je bilo smotrno organizirano. Ne smemo pozab':ti, da je pridelek sena samo enkraten. Ko mine njegov letni čas, ga ne moramo več pospraviti. Tudj zato moramo seno pospraviti brez odlašanja ln še p»ed začetkom poljedelskih del za žetev. To je, zaključuje sovjetski list. domovinska dolžnost vsakega kolhoznika m vsakega voditelja krajevnih organizacij.
de lir (5.93). Družbena glavnica s premoženjskimi in tehničnimi rezervami družbe je dosegla 2.15 milijarde lir, to je za 230 milijonov lir več kakor v prejšnjem letu.
— italijansko-turški plačilni promet. Kakor poročajo iz Milana se bodo po dogovoru s Turčijo lahko uporabila italijanska dobroimetja, blokirana v Turčiji, in sicer za nakup nekaterih turških proizvodov. Zneski ki bodo na tej osnovi uporabljeni, se bodo obračunali po tečaju 15.29 lire za
en turški funt.
= Obnova zasebne lastnine v baltskih državah. Poročali srno že o naredDah, ki jih je izdal nemški državni komisar za Vzhodno deželo s katerimi je bila obnovljena zasebna lastnina pri kmetijskih posestvih in pri mestnih nepremičninah. Po izvršeni obnovi zasebne trgovine je sedaj izšla še nadaljnja izvršilna naredba, s katero se obnovi zasebna lastnina tudi pn industrijskih podjetjih.
= Hrvaftska trgovinska pogajanja z Nemčijo in Rumunijo. v času od 16. junija do 1. juUja je zasedal v Zagrebu stalni nemškc-hrvatski gospodarski odbor, ki je razpravljal o tekoč h vprašanj-h blagovne izmenjave. Nemško delegacijo je vodil ministrski dirigent dr. Reinhardt, hrvatsko delegacijo pa glavni ravnatelj za obrt, industrijo in trgovino dr. Cabas. Pr, pogajanjih je bil dosežen popoln sporazum o vseh važnih vprašanjih medsebojnega blagovnega in plačilnega prometa. Tudi o vprašanju cen za blagovni promet je bla dosežena ustrezajoča rešitev, pri čemer so upoštevane potrebe obeh držav. — V Bukarešti se mudi hrvatska gospodarska delegacija zaradi sklenitve novega trgovinskega sporazuma. Leta 1941 sklenjeni sporazum jc bil podaljšan do konca junija-Novi sporazum obsega poleg določb za plačilni premet predvsem kontingente za medsebojno blagovno izmenjavo. Rumunija bo dobavljala Hrvatski v prvi vrsti nafto in mineralno olje, r izme kmetijske proizvode jn klavno živino, Hrvatska pa bo dobavljala železno rado in druge rude ter strojila.
= Gospodarske vesti iz Hrvatske. Zagrebška borza je imela nedavno svoj 23-redn; letni občni zbor. Čeprav so tudi lam obstojale ovire, ki jih narekuje vojna, se je celotni promet na zagrebški borzi dvignil na 4722 milijonov kun nasproti 2595 milijonom v prejšnjem letu. pri čemer pa je upoštnvati, da zagrebška borza ol 5. aprila do 10 junija 1941 ni poslovala. Za predsedn:ka je bil ponovno izvoljen dr. Stanko Šviijuga, podpredsednika sta dr. Dragutin Cekuš in Leonsrdo Grivičič. medtem to so v borznem svetu Rudolf Erber, dr. Nikcla Kostrenčič, dr. Branko Krnič, Mlan Milič, dr. Branko PUverič in Stevan Tub'c. V zagrebškem trgovinskem registra je bilo pri Hrvatski katoliški banki d. d. vpisano povišanje delniške glavnice na 20 miUjonov kun. — Poglavnik je imenoval za glavnega ravnatelja Poštne hranilnice dr Pera Erzna, dosedanjega komisarja pri Poštni hrnilnici. — Združeni rudniki in topilnice d. d. v Zagrebu izkazujejo za preteklo leto le še izgubo 0.15 milijona kun (prejšnje leto 9.31) pri glavnici 10 miUjonov kun in bilančni vsoti 28.2 milijona kun. Sklican je občni zbor, ki bo sklepal o izdaji novih delnic. — Dosedanja italijan-sko.hrvatslca obmejna postaja Plase— Crikvenjca je bila preložena na 6 km oddaljeno postajo Meja.
= Ribogojstvo v ribnikih na Hrvatskem.
Na Hrvatskem je v znatnem obsegu razvito ribogojstvo v velikih umetnih ribnikih. Najmodernejše ribogojske naprave pripadajo delniški družbi »Ribogojstvo d. d.« v Zagrebu. Gojitev rib v teh umetnih ribnikih predstavlja danes veliko oporo v hrvatski prehrani, saj debe iz teh ribnikov na leto okrog 4 milijone kilogramov rib, predvsem krapov in somov. Ptpd vojno so te ribe šle pretežno, in sicer v 92 %, v inozemstvo, zlasti v Budimpešto, na Dunaj, v Pariz, Berlin, Rim. Varšavo, Bukarešto itd. Medtem ko je pred vojno domača potrošnja dosegla komaj 8 % rib, se je danes demači konzum tako dvignil, da absorbira 80 odstotkov in da gre le 20 °/o v inozemstvo. Ribogojstvo v umetnih rudnikih je najbolj razvito na področju Slavonije med Daruvarom in Našicami pri Vircvitici, pa tudi vzhodni Slavoniji, kjer obsega 11 velikih ribniških naprav površino 10.000 oralov. Sodobno ribogojstvo v umetnih ribnikih se je pričelo v Slavoniji okrog leta 1900. Največji so ribniki v Kcnčanici pri Daruvaru in Pakrački poljani, ki obsegajo 3739 oralov in pripadajo družbi »Ribogojstvo d. d.« Ta družba je zgradila posebno ozkotirno železnico v dolžini 40 km za oskrbovanje ribnikov. Preko zime spuste vodo iz ribnikov in prenesejo vse ribe v manjše zimske ribnike, poleti pa jih krmijo v velikih ribnikih, in sicer predvsem s koruznim zdro-bom, ki ga dovažajo do ribnikov po ozkotirni železnici. Na Hrvatskem pa je tudi mnogo manjših ribnikov, ki jih vzdržujejo zasebniki in tudi kmetje, ki znaten del prireje sami potrošijo.
— Nov statut Nizozemske banke. Z naredbo nemškega državnega komisarja za zasedeno nizozemsko področje je bil te dni razveljavljen nizozemski zakon o novča-nični banki iz leta 1937. in je bil nadomeščen z novim statutom. Po tem statutu je Nizozemska banka neposredno podrejena nemškemu državnemu komisarju, kot javnopravni zavod, ki lahko v okviru dodeljenih mu nalog izdaja naredbe. Nizozemsko banko vodi predsednik po navodilih nemškega državnega komisarja. Direkciji stoji ob strani odbor, ki ga imenuje sam predsednik in nadomešča dosedanji upravni odbor. Glede na to novo ureditev je odpadel dosedanji komisar pri Nizozemski banla. Spremenjene so tudi določbe o razdelitvi čistega dobička in je za bodoče dividenda maksimirana s 59'c- Od čistega dobička se najprej izloči 20% za rezervni sklad, dokler ta ne doseže višine družbene glavnice (20 milijonov goldinarjev). Rezervni sklad se sme uporabiti samo za kritje izgub. Kar ostane po izplačilu 5% dividende pripade držiavi. Po dosedanjih določbah so najprej od doseženega dobička odbili 3.5% dd-videndo, 15% ostanka je pripadlo rezervnemu skladu, od presežka pa je ena četrtina pripadla delničarjem, tri četrtine pa so pripadle državi.
nserati v »Jutru«
imajo

no po volji takšna, včasih y resnici pretirana vnema štiftarjev. Tako nam je znano, da je preprečil sam papežev apostolski vizitator za časa škofa Hrena namero nekega štiftarja, ki je nabral že precej denarja za novo cerkev. Trdil je, kako se mu je v sanjah prikazal svetnik in zahteval, naj sezida na določenem kraju njemu v čast novo cerkev. Ljudje so včasih takšnemu zmešancu verjeli in radi dajali.
Šafar (Šafer, Šafarič) So dobili svoje ime, ker so b li šafarji = veliki hlapci pri večjih gospodarstvih ali tudi nekaki oskrbniki na posestvu. Pa prvi hlapec pri voznikih je bil tudi šafar.
Veliko imamo sedaj različnih šefov po phor- t
nah, po zasebnih in javnih, po obrtnih dfclav- J nicah, trgovinah, že vsaka zakotna krčma, kjer streže pivcem ena ali 4ye strežajki, ima svojega šefa. Le. naši pastirji, kravarji še rekajo svojim šefom lepo po naše gospodar, kar pomeni tako lastnika kakor tudi toliko kot go> spod. In lepšega naziva si pač ne moremo želeti.
Pa imamo naše Šefe, ki pa so najbrže dobili svoje ime po šefu = vinski nategi, s katero jemljemo vino iz sodov. Izraz je nastal po tuji CBnovi. Najbrže se je ime prijelo kakšnega to-čilca vina, pretakalca pri kakšni večji viničariji.
hramba na jugovzhodu
Nemški admiral Adolf Pfeifer objavlja v nemških listih naslednji zanimiv članek:
Ne da se tajiti, da nudi posest južnega nabrežja Sredozemskega morja Angloame-ričanom gotove prednosti za obrambo lastnega ter za nadzorovanje nasprotnikovega pomorskega prometa. Položaj je posebr.o v primeri a časom, ko so Rommelove vojske stale globcko na egiptskem ozemlju, popolnoma drugačen. Pred letom dni se je morala držati angleška mornarica prav tako kakor angleško letalstvo v spoštljivi razdalji. Danes mogoče Angleže mami skušnjava, da si nekoliko pobliže ogledajo cilje v prostoru Sredozemskega morja.
če primerjamo današnji položaj na teh odsekih s položajem v svetovni vojni, pridemo do zaključka, da je razlika povsod zelo velika. V svetovni vojni je bilo samo nabrežje Dalmacije in Dardanel ter majčken košček bolgarskega južnega nabrežja v oblasti Nemčije in njenih zaveznikov. Letalskih krdel, ki bi lahko dosegla daljne cilje, tedaj še ni bilo. Samo nemške in avstroogrske podmornice so motile pomorski premet zaveznikov v Sredozemskem morju in avstrijska mornarica je tičala, izvzemšj nekatere sunke, v severnem Jadranu, v domačih pristaniščih. Nemško-turška mornarica se je morala omejevati zgolj na pomorsko vojevanje v črnem morju proti Rusiji. Izkrcanju zaveznikov na Grškem se ni nihče ustavljal. Zavezniki so torej imeit najlepšo priliko, da svojo izkrcevalno akcijo popolnoma v miru pripravijo in to so v Solunu tudi storili brez znatnih izgub.
Kakšen položaj pa bi nastal, če bi se danes Angloameničanov polotila misel, da bi se skušali izkrcati na grškem obrežju ali pa bi hoteli stvoriti invazijsko mostišče nekje na Balkanu? Največji pomen pri takšnem poskusu bi danes imelo moderno letalstvo. Letalstvo ima kot predstraža vseh vrst orožja na takšnih sektorjih zelo velik pomen. V svetovni vojni so se centralne. s'le borile proti zaveznikom samo s podmornicami in mlinskimi zaporami, katere so polagale na morskih potih, po katerih so vozile sovražne ladje. Danes pa je, prak-
tično vzeto, celokupen prostor vzhodnega Sredozemskega morja vključen v predstra-žo Osnih sil. Temu se ima Os zahvaliti predvsem zaradi položaja Italije, ki je zvezan z Grčijo in torej pomaga obvladati balkansko ozemlje. Tudi Albanija in Dode-kanez s Kreto igrata tukaj veliko vlogo. Celotno vzhodno Sredozemsko morje je v dosegi letalskih oporišč in sjle Osi ga s polnočjo letalstva popolnoma lahko nadzorujejo. Najdaljša letalska proga na tem področju znaša tja in nazaj komaj 666 km.
Vsako izkrcanje v Grčiji ali na Balkanu zahteva v prvi vrsti prevoznih ladij, katere bi lahko poslal; Angloameričani z zapa-da skozi Sicilski preliv ali pa z jugovzhoda, t. j. iz Egipta, odnosno iz Port Saida. Ta pas leži pa med Sardinijo, Sicilijo in Severno Afriko, odnosno med Kreto in Ro-dosom ter je slej ko prej pod letalskim nadzorstvom' Osnih sil. V vsakem primeru bi bile torej prevozne ladje izpostavljene napadom podmornic, ki so v imenovanih pasovih stalno na preži. Toda to še ni vse. številni otoki in otočiči v Egejskem morju ter bogato razčlenjena obala Grške nudita podmornicam izborna zaklonišča, kjer se lahko zasidrajo tudi brzi čolni, čolni za polaganje min, lovci na podmornice itd.
Vse to ojačuje v nemali meri učinek utrjenega nabrežja v Grčiji in na Balkanu. Tako Grčija kakor Balkan sta močno pripravljena na defenzivno obrambo. In če bi se naposled izkrcanje številčno močnega sovražnika na kakšnem mestu tudi posrečilo, bi se mu Osne sile lahko takoj postavile' po robu z notranjo strateško črto, ki je izvrstno pripravljena, poleg tega pa M nudile za takšno obrambo vso potrebno pomoč tudi prometne žile, zlasti ceste, ta slednjič, česar ne gre podcenjevati terenske razmere vobče. Branilec te obale M torej imel celo vrsto taktičnih pripomočkov pri rokah. Medtem ko bj Osne sile skrbele za to, da sovražnik ne more razviti svojih moči na ozemlju, kjer se je izkrcal, tt. po drugi strani sodelovanje podmornic ln letalstva gotovo učinkovito rešilo svojo nalogo in pokazalo, da se s takšnimi invazij-skimi poizkusi ne izplača igrati.
igleitska pravila
za poletne dni
Z nastopom poletnih dni se je približala doba novih nevarnosti za človeško zdravje. Znano je. da vročina pospešuje mnoge bolezni, ki se v hladnejšem letnem času ne morejo razviti. Posebno nevarno lahko postane poletje zaradi prehrane, ki je ljudem v tej dobi na razpolago.
Živila, ki jih uporabljamo za poletno prehrano, moramo hraniti vedno na hladnem. Za= pomnimo si to pravilo! Tudi pri pripravljanju pijač moramo biti oprezni. Z vsemi živili smejo imeti opravek le zdrave osebe, ki morajo posebno paziti na snagec. Zlasti pri otrokih velja paziti, da se pridno umivajo. Njih roke naj bodo vedno čiste, kajti o otrokih je znano, da ne pazijo posebno na čistočo svojih rok. Pred vsako iedjo si je treba roke dobro umiti Če naj velja to pravilo za odrasle, je pozornost v tem pogledu pri otrokih dvakrat potrebna.
Poletje je doba sadja. Treba pa je paziti, da se s sadjem ne natrpavamo preko neke mere. Vsak sadež moramc, preden ga nesemo v usta, dobro umiti, kajti sadje se obira z rokami, ki morebiti niso vselej čiste, poleg tega pa se sadje preklada iz koša v koš in preden pride na trg menja neštetokrat prostor.
Tudi pri zelenjavi moramo biti oprezni. Nihče, ki kupi zelenjavo na trgu, ne ve, na kakšnem vrtu je rasla. Tudi če je zelenjava na videz sveža, s tem še ni rečeno, da je čista in popolnoma higienična. Vrtnarji zalivajo zele« njavo z nečisto vodo, kar samo na sebi še ni škodljivo. Vsako zelenjavo moramo zaradi tega pred začetkom uporabe temeljito oprati. Ze-<
lenjava postane za človeško zdravje prav tako nevarna kakor sadje, če ne prihaja iz čistih košar in čistih rok. Na površju sadežev in ze-lenjadnih listov se naberejo vsakovrstne glivice, ki lahko povzroče nevarne želodčne in prebavne motnje.
Mleko je seveda v prvi vrsti otroška hrana. Vendarle moramo tudi v ravnanju z njim biti previdni. Mleko, če ni pasterizirano, je treba v vsakem primeru zavreti. Mleko, ki pride s kmetov v mesto, je sicer lahko čisto in dobro, toda poleti postane za uživanje v sirovem stanju lahko zelo nevarno. V shrambi hranimo mleko na hladnem in mračnem prostoru. Za= vreto mleko ne mere nikoli škoditi, seveda pa ne smemo mleka nikoli piti na sadje. Zauživa-nje sirovega mleka ni brez opasnosti.
Vsa živila so v poletju izpostavljena nesnagi muh in drugih živalic. Treba je torej skrbeti za to, da je mušje nadlege v shrambah in kuhinjah čim manj. Za borbo proti muham so na razpolago najrazličnejša sredstva, toda najboljše sredstvo, ki obenem nič ne stane, je snažnost. Zatirajmo muhe ne le doma, v kuhinji, shrambi in drugih prostorih, temveč tudi v skladiščih in drugod. Z mušjo nadlego 'w gine največja nevarnost okuženja, ki je posebno velika od poletja do jeseni.
Poravnaj čim prej
zaostalo naročnino!
Ant, Adamič:
Spornim na leta pred potresom
šola v predmestju
Veličanstvo Kralj in Cesar na obisku v nekem letalskem oporišča na matičnem ozemlju, kjer pregleduje nova letala
Gospe Trevnovi v slovo
»Dotrpela je dobra mati!« tako je roka usode zapisala v torkovi noči na zadnjem listu v knjigi življenja gospe Frančiške T revno-v e, po domače Pirhove. Rojenice so ji ob rojstvu povedale, da bo delala od porajajoče se zore do umirajoče noči, ljudem pomagala, jih z vedro in prijazno besedo tolažila in se odpočila šele tem j, ko jo bo mati zemlja sprejela v svoj objem.
Kdo je od Idrfj£ancnr, kjer je bila doma, in Tmovčanov, kjer jo imeia svojo malo trgovino, ni poznal? Življenjepis gospe Trevnove ne bo zabeležen v zgodovini, pa bo v hvaležnih srcih velikega števila revnih ljudi, ki jhn življenje skopo daruje svoje dobrine. Tem je ona velikodušno pomagala. »Meni se tako smilijo rev* ni ljudje,« so bile večkrat njene besede in tedaj se je v njenih očeh marsikdaj utrnila solza.
Prav njej, ki je je bila sama dobrota, je življenje postalo zadnja leta trdo. Na starost, ko človek hrepeni po miru in počitku, ji je kruta usoda naložila breme zahrbtne m mučne bolezni. Vede1; pa so to samo tisti, ki so živeli v njeni bližini, kajti kljub bolezni je imela veselo in vedro besedo za vsakega. Tudi pela je rada in tedaj se je dvignila iz njenih od bo» lezni izmučenih prs pesem mladosti in vedrine Telo je pešalo, srce in pogum pa sta ostala do zadnjega zdihljaja mladostna.
Ko smo se poslavljali od nje, je bila med velikim številom rdečih nageljnov, ki jih je imela v življenju tako rada. Pesem trnovskih fantov je preglasila zvok na njeno krsto padajočih grud zemlje, oči vseh so se zasolzile. K njenemu grobu bodo prihajali mnogi, ki jim je ona za življenja brisala solze, in se ji s cvetkami ali pobožno mislijo oddolžili za njeno dobroto.	S. L.
Hišna protiletalska zaščita
Vsi hišni posestniki v ožjem nevarnostnem okolišu mesta Ljubljane so dobili pozive za gradnjo ali prireditev hišnih zaklonišč in zsa predložitev tozadevnih poročil in načrtov. Določeni roki so že potekli. Večina hišnih posestnikov je tudi že ugodila predpisom, ki so predvsem v njihovem interesu in v interesu stanovalcev. Zamudnike pa spet opozarjamo na naslednje:
»Glavna navodila za obraimbo hiše pred sovražnimi napadi« je treba nabiti v veži vsake hiše na vidnem prostoru.
Zaklonišča je treba dokončno urediti in sbatoo vzdrževati v uporabnem stanju. Hišni gospodar ali upravitelj mora sam ali pa po za to določeni osebi skrbeti, da se zaklonišče pri vsakem letalskem aJarmu takoj odpre, razsvetli ter pripravi voda in orodje za prvo pomoč, kolikor še ni pripravljeno.
Kjer so zaklonišča že pripravljena, je treba takoj namestiti predpisane napisne table in naslikati predpisane puščice (splošna navodila odstavek D).
Zaščitnemu oddelku mestnega poglavarstva v U. nadstropju kresi je v Lingarjevi ulici št, 1, soba št. 43. je treba nemudoma predložiti izpolnjene obrazce B in načrte zaklonišč v treh izvodih. Tamkaj se dobe tudi vsa podrobnejša navodila in pojaijrrla.
y kratkem bodo tehnični organi pričeli s kontrolnimi pregledi na licu mesta ter bo proti onim, ki predpisov niso -zpcV.nili, postopano po zakonu.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 8. julija: Zaprto (Generalka). Petek, 9. julija, ob 19.: Nevesta s krono.
Premiera. Red Premierski. Sobota, 10. julija, ob 19.30: V Ljubljano jo dajmo! Zadnjikrat v sezoni. Izven. Cene od 12 lir na/vzdol.
Nedelja, IL julija, ob 19.: Nevesta s krono. *
A. StHjjdberg: »Nevesta s krono«. Ta drama spada med pozna Strindbergova dela. V zgodbi o sovraštvu dveh daJamskih kmečkih hiš je pokazala boj dobrega z zlim, ki se borita v človeku in njegovo ozko povezanost z naravo in njenimi dobrimi in slabimi prirodnimi močmi, pod katerih vplivom živi človek. V glavnih vlogah: Ša_ ričeva, Danilova in Jan, Rakarjeva in Debevec. Igro je zrežiral in prevedel C. Debevec, scenska glasba: A. Balatka, scenograf V. Skružny starejši, načrti za kostume: J. Vilfanova. Opozarjamo, da bo	te
predstave že ob 19.
OPERA
četrtek, 8. julija: zaprto. Petek, 9. julija: zaprto. Sobota, 10. julija, ob 19.: Mrtve oči. Premiera. Red Premierski.
*
Sprememba opernega repertoarja. Zaradi obolelosti gospe Vid'ali je ve in Draga Čudna je onemogočena izvedba »Prodane neveste«, napovedane za danes za red četrtek. Operno gledališče ostane danes zaprto.
Eugen D'Albert: »Mrtve oči«. Opera v enem dejanju s prologom. Liberto: H. H. Ewers in M. Henry. Prevod: Niko štritof. Libreto obravnava zgodbo o dobrem pastirju in izgubljeni ovci. Dejanje se godi za časa Krista v bližini Jeruzalema na vrtu palače rimskega poslanca Arcesia. Osebe: pastir-Banovec, kosec.Dolničar, pastirček-Stritarjeva, Arcezij - Primožič, Myrtecle-Heybalova, Galba-Anžlovar, Arsinoa-Polaj-narjeva, Marija Magdalena.-Golohova, Kte-siphar-M. Ssncin, Rebeka_Po'ičeva, Rut-Karlovčeva, Ester-Ramšakova, Sara-Š tur-mova, hroma žena_škrjančeva, Žid je: Rus, Jelnikar, Hum?r, Gregorin, Perko. Dirigent; Samo Hubad, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, načrti za kostume: J. Vilfanova.
Ing. France Urbas:
Naša rodbinska in hišna imena
šeškar je. ime za prežavce (guglarje) pri pojedinah, gostijah, zlasti še pri ženitovanjskih 6lavncstih; pa je šeškar tudi. kdor se rad pretepa, šeška.
Šaplja je lepo naše ime m pomeni dar, ki ga dobe šapavci (koledniki) kadar hodijo na šapanje, koledovat in voščit cb novem letu dobro srečo hiši in družini. Prelepi stari običaj je pri nas skoraj povsem izumrl; zdaj si voščimo srečo kar na dopisnici. Pa še pri tem nam ne služi kaj prida besed in stavkov, že nekaj črk in okrajšav zadošča v naši modemi, begotni dobi.
Svojčas se je zbrala mladina iz vasi :n hodila od hiše do hiše voščit srečo. 2e Trubar nam je zabeležil začetek takšne obredne pesmi:
Mi smo prišli pred vrata, de bile bi božje, zlata!
Gospodar pač ni mogel na tako lep in kr= ščanski pozdrav biti toliko skoporit, da bi ne odrinil kaj šaplje, daru, saj so ga koledniki lepo izpodbujali k temu:
Zad za hišo rasejo prekelce. v hiši so liepe dekelce — Zad za hišo rasejo hrastiči, v hiši so liepi fantiči.
Pa je hišni oče posegel v žep za drobižem, koledniki pa so mu šegavo mečili dobro voljo:
Oče po hiši skačejo, Mošnjo za rep vlačijo; Mati po hiši kišejo, Za nas klobase išejo.
Vendar pa se ni povsod in vedno dobro zaključilo šapanje in koledovanje; včasih so jo morali cdkuriti z dolgim nosom in praznih rok. Takim gazdom pa so se koledniki po na: vadi prav šegavo in po koledniško zahvalili ter zapeli:
Bog vam daj toliko dobrote, ko je na peči mokrote; Bog vam daj toliko sreče, ko je v peči zelene leče! Bog vam daj toliko otrok, ko "je ajdovskih kop; Da bi imela kobila piščeta. krave žrebeta in kokle teleta!
V Belih Kranjcih so se še najbolje ohranili lepi koledniški običaji. Pred dolgimi leti sem še naletel na trop dečadi, ki je voščila:
Dober dan. gospodar, Bog vam dobre goste daj! Na dvoru vam zelen bor, zanj' privezan konjič vran. Na konjiču sedelce, Na sedelcu sinek vaš. Sinek ima srebrn pas. Več vam velja dober glas, kakor tisti srebrn pas. Rodila vam šenica in ta vinska mladica!
Ni izključeno, da je ime Šaplja nastalo iz imena Švaplja, ki je tudi pogosto naše ime ter pcmeni star, slab čevelj ali pa človeka s šrvap-ljasto hojo. Takim švapljohodcem pravimo lepo po naše ravnodilec (Plattfuss).
Ime Štepih najbrže prihaja od štepiha, tudi štempiha. ki pomeni vodnjak z leseno črpalno cevjo, kakršnih je po deželi še mnogo,
Štempihar nam po narodovem mišljenju označuje brdavsa, močnega in korenjaškega človeka. Mislim pa, da je bil štempihar tisti, ki je vrtal dolga borova ali macesnova debla za štempihe (štepihe) in gradil takšne vodnja* ke. Nič čudnega pač ni bilo. da so bili taki štempiharji tudi močni, korenjaški ljudje. Samo delo in opravek sta zahtevala krepkih rok.
Škrnjak in Škrnjavec sta v resnici imeni za moža. ki je včasih malo preveč varčen in rad priškrne kakšno drobtino. Oba izraza pa nam služita z.a označevanje zapirčne kljuke (Reiber). s katero (škmjakom) zaškrnemo, zapremo okna, vrata itd.
Švigelj pravimo dolgi, tanki palici ali tudi ozki, dolgi in tanki deški. Pa tankemu dolginu je od tod ime Švigelj, ker pravijo: glej kakšen švigelj, da bi lahko zvezde klatil
Štiftar je naše ime po nemški osnovi. Kaj so bili predniki naših Štiftarjev. prav dobro vemo. Bili so ustanovniki novih cerkva, novih božjih potov (Nova Štifta na Dolenjskem ali tudi na Štajerskem), podružnic, oltarjev, kapel, večn h ali štiftanih maš m drugih pobožnih ustanov v prid in blagor ustanovniki in drugih po njegovem namenu in želji Štiftar je založil neko vsoto ali podaril hišo, svet v tak namen. Prav tekmovali so z ustanavljanjem takšnih pobožnih in bogoljubnih ustanov. Skoraj vsaka fara. vas, vsaka večja graščinska kapela je imela kakšno tako »š-tiftengo«. Iz te dobe je pri nas velika množica cerkvic kapel, božjih potov, oltarjev itd. Nekatera umetnina na naših tleh ima cd tod svoj izvor in nastanek.
Samim cerkvenim oblastvom pa ni bila ved-
V prtličju so opravljali službo Verhov-nikovi. (Glej sp.minsko ploščo na hiši). Na levo so bile naše stopnice, na desno njihova in naša klet. Dalje po veži si prišel skozi kuhinjo v dve obsežni sobi, na desno pa je bila nekakšna učilnica, nedeljska pcnavljalna šola, kjer je cerkovnik prezimoval cerkveno grmičevje. Stara mežnarica, kakor smo jo klicali, je bila majhna, hudo energična ženica. Sin je pastir jeval v Trnovem, njegovo sestro Francko je poročil Benedek, cerkovnik, drugo, Ančko pa nadtučitelj Letnar v Mengšu.
Naše stanovanje v prvem nadstropju Je sličilo spodnjemu po vsem, le da smo imeli eno sobo nad kletjo več, in da je bila na desno res prava, še trivialna šola, kjer so se učili brati, pisati in računati pa mnogo molitvic. Vrh naših stopnic so bila vrata iz letev, hudo visoka. Ključavnice niso imele, pač pa fiksirni zapah. Na moč si se ukvarjal z odpiranjem, tujec pa je moral ali klicati ali pa oditi. Ta vrata smo otročad na materino jezo preradi puščali odprta. Na levo od vrat ali za vrati na levo smo imeli prav zajetno, več ko meter visoko kašto, kamor so preko poletja ali pa za zimo skrbno spravljali v štiri predale obleko, čevlje, klobuke, sploh vso za tisti čas nepotrebno robo. To gromozansko kašto so starši priviekli s seboj od nekod s kmetov, kjer so spravljali vanjo zrnje in kar so še prejemali za bero. Najbolj izdatna je bila bojda v Sv. Križu pri Leskovcu. Ženske da so znosile
polne ierbase jajc, ki sta jih spečavala v mesto. Za vino sta imela visok sod, ki je bila nanj prislonjena lestev. Vrhan sod so ga jima nanosili po trgatvi. Mati je zvalila veliko krivdo na ta sod. »Preveč dobro je bilo, zato se ga je oče tako navadil. Veliko preveč se je nabralo te žlahtne bere!«
V mestu sicer ni bilo nobene bere, zato pa je v vsaki ulici najmanj po ena božja roka ustavljala slabotneže. Tudi oče se je tja zatekel, toda samo vsakega četrt ali pol leta, da si je malo privezal dušo ter se trenutno iznebil skrbi, kajti tudi pevci in pevke so mu delali skrbi: ali jih ni bilo k vajam, ali pa so se mu izneverili in se udinjali drugam. Kolikokrat se je jadil nad orglavcem učiteljem Bela r jem pri Sv. Jakobu, ali pa nad regentom chori A. Forsterjem v šenklavžu, češ da mu otimata pevce in pevke. Da pa je bila mera pclna, je poleg vsega hudega še prav zgodaj domala oglušil in leto za letom se je globlje pogrezal vase. Kazal se je nebrižnega, ravnodušnega, kakor bi se bil že pobotal z usodo. Toda se ni! Zaradi izgube sluha je pa še svoje srce zaklepal. Prav nerad se je razgovarjal z ljudmi. V Skrajni potrebi je nastavil roko na uho, potem pa le bolj kimal. Toda kadar mu je plemeniti sok pognal po žilah kri, se je ves izpremenil.
Kakor bi bil zamaknjen v nadzem-ski svet, se je smehljal in te sploh nI videl. Sumljivi ogenj v njegovih očeh je bil
za mater nevarljivo znamenje; proti njemu se je takoj oborožila z najhujšim odporom ter z voljo, da ga pravočasno pogasi ali vsaj omeji ter prepreči vsaktero nesrečo glede dušnega pa tudi telesnega blagra. Pred vsem jo je naganjala skrb zu denar, ki ga je vsak dan manjkalo pet soldov do groša. Premnogokrat je še pravočasno segla v njegov žep. Hm, toda ta ukrep kajkrat ni dosti zalegel, ker si je mož umel kaj preprosto pomagati. Kot gospodu mu zaupanja ni bilo moči omajati, pa če se je tudi varuhinja prizadevala, da bi mu ga. Zdihovala je in tarnala, mi otroci pa nismo videli prav nič spotikljivega ali kaj žalostnega v poglavarjevem obnašanju. Prav zares, večkrat smo se ga razveselili kot ne, kajti rad se mu je razvezal jezik, da je vedrega čela pripovedoval pisane dogodivščine iz vsega sveta, ker je mnogo bral. Pozorno smo sledili premišljeno izgovorjenim besedam, polnim živih prispodob in oblik. Kadar pa je opazil materino, od slabe volje nagubano čelo in hude oči, ki so sršele vanj z očitki in s srdom, je prenehal sredi besede, se dvignil ter šel, če že ne kar Iz hiše, pa vsaj v šolsko sobo.
Ko pa je nekoč zopet taval po oblakih in ne po drsni cesti ter si je zlomil nogo, ga je tako presunilo, da se je zdržal več ko leto dni. Nas otrok ta s.rditl boj med enolično sivino vsakdanjosti na eni strani ter rožnatim obokom neba in srečnimi trenutki na drugI strani, ni nič prizadel. Mislili smo, da že mora tako biti in da je pri nas najlepše. Preveč se res nismo motili, saj smo dan na dan videli po cestah opotekajoče se duhove in razgrajače. Ljudje so se križali. Pri nas ni bilo niti sence tega. Poglavar je po nedolžnem svojem izletu delal pokoro kakor največji grešnik. Tedne je molčal, mesece
se postil, s prstom je kazal na druge, češ, glejte jih grdobe...
Ne vem, ali ga je samo izkušala ali pa se jI je res že smilil; nekoč me je poslala k Jernejčku po četrt. »Za očeta«, ga je pomenljivo pogledala. Nejevoljen in s silno dvomečim pogledom na mater pa je porinil četrt daleč od sebe stran. Ni hotel. Svojski in trdoglav je bil; kadar se je njemu samemu zahotelo, a ne, kadar se je drugim... In tudi zapisano je, da je pot v pekel kar nastlana z vedno in vedno pregaženimi trdnimi sklepi, da se boš poboljšal! Po prestani pokori in postu je že naneslo, da je znova zagazil na to pot. Nekaj novih maš, praznik sv. Petra, župnikov god, ko so ga povabili, dovolj zapeljivih prilik za preizkušnjo trd-re volje. Res, volja je dobra, a meso ^e slabo, žalibog.
Morala je biti ostra zLma,«da sta se za božič tudi oče in mati preselila v našo veliko sobo. Spali smo vsi vprek, jaz v spodnjem predalu visoke otroške postelje, nad menoj brat. Neke noči me sredi spanja zbudi obupen bratov krik: »Ne, ne, ne!« Mencal sem si oči, in kakor bi trenil, smo zatulili in zavekali za njim vsi na en glas. Planil sem pokonci in gledal, da bi videl, kaj je. Nočna lučka v jaslicah je motno plapolala, sence pastircev in pastiric so se na steni pošastno zibale, gibale, kakor bi hotele pobegniti, se skriti za hlevčkom, za cedrami in palmami. Glej ga — in tudi oče se je neslišno ko senca odločil od stene. »Mir!« je zagrmel nad nami, da smo se hitro potuhnili. Vendar pa sem Slišal, da je mati plakala. Potem nas je pomirila, da smo spet zaspali. Brat Mile, ki je dan in noč živel v bujnih domišljijah, je drugi dan pripovedoval, da je videl, kako je oče s puško pomeril na mater. Menda pa se mu je samo sanjalo. Pa če bi puško tudi
v roke prijel, bi z njo ničesar ne opravil, saj smo vsi vedeli, da nikoli ni bila nabasana, da je bila prazna kakor je bil votel tudi bratov strah.
Mater je še najbolj skrbelo orglanje. Kaj šola; — otroke je kar lepo poslala domov in jim naročila, naj pridejo drugi dan, češ, da je gospod učitelj bolan. Toda cerkev je nam dala velik del življenja, prostoren dom in še marsikatero drugo dobroto. Kcliko je oče dobival za orglanje in petje, še mati nikdar ni zvedela in tudi ne, koliko mu je kanilo ob različnih svečanih prilikah. Mnogo ali kaj prida ni bilo, saj je pomanjkanje zevalo v družini vsak čas. Po tem smo tudi živeli: zjutraj kava, zvečer spet kava, opcldne pa kesilo, ki se ga mnogokrat tudi dotaknil nisem. Najpotrebnejše oblečeni, z zakrpanimi čevlji, vedno gologlavi in vse poletje bosi smo bili pravi pravcati predmestni, proletarski otroci. Očetu je bilo vseeno, kako smo bili opravljeni. Materi je odrinil ob mesecu večji del mesečne plače, pa prav vso skrb za družino. Medtem ko je bila šola dva, tri dni zaprta, pa je šolmašter svoje org-larske dolžnosti vedno tečno in vestno opravljal. Le predobro je vedel, da zanj ni nobenega nadomestila. Ker je moral na pedale samo ob nedeljah in praznikih, je bila zanj samo ena nedelja opasna; preden je prišla druga, se je že davno vse pomirilo in uravnovesilo. Najbolj kočljivi, skrbi polni so bili mrzli advent, velika noč in potem večeri, ko so jmeli pevske vaje.
Pevske vaje! Tudi črhniti nismo smeli, kadar so se urili; v kuhinji smo čepeli in pobožno poslušali, čut za ubrano in lepo petje nam je bil v krvi; zato smo že tedaj opredelili vse pevce po njihovi sposobnosti ter po vrednosti glasu. Mala gr-basta Selanova Liza je zgrešila le redkokdaj pravi glas, toda njen sopran je bil
*	Novi nemški poslan k pri pipežu. V ponedeljek 5. jul ja je sveti oče Pij XII. sprejel novega nemškega poslanika pri Vatikanu barona VVeizsackerja, ki - je izročil papežu poverilnice. Novi poslanik je ob tej priložnosti nagovoril sv. očeta v nemškem jež ku in tudi papež mu je cdgov-ril v nemščini. Nato je papež povabil barona Weizsackerja v svojo knjižnico, kjer sta se nekaj časa razgovarjala.
*	Milijon lir za dobrodelne namene. Duce je sprejel te dni senatorja Montefinaleja, predsednika »DD Ogne«, k: mu je poročil o uspešnem razvoju podjetja je ob tej priliki izročil Duceju mil jon lir, s priponi. bo, naj razdeli denar po lastnem preudarku. Duce je razdelil vsoto takole: bolnišnica »Maria di Piemonte« dobi 200.000 l-r, delavske družine pohabljencev in padli n podjetja »Ogne« prejmejo 100.000 lir, prav toliko prejmejo družine padlih v Aosti ter Imuli. Po 25.000 lir prejmeta zavoua Principe di Piemonte« ter Združenje padlih letalcev. 200.000 lir dobi oolrJšnica Aosta, 100.000 lir porodnišr..r a in otroš.c-i boin ca v A os ti, 100.000 'ir GIL v Aosti, športna društva v Aosti pa prejmejo 50.000 lir
*	Letina svile v Italiji. v prvi polovici junija so v Italiji pobrali prve kokone. ki so jih spredle sviloprejke. Po vesteh iz krajev, kjer je svilogojstvo najbolj razvito, bo letošnja letina kokonov prav dobra. Vlada pospešuje vsa prizadevanja sv-logojcev s tem, da propagira čim intenzivnejše nasa-jamje murv, ki dajejo listje sviloprejkaim za hrano.
*	Industrija, žetev in mlatev. Rimska vlada je izdala odredbo, da se za. vojno proizvodnjo nevažna industrijska podjetja lahko zapro za 2 do 3 tedne, če so delavci voljni pomagati pri nujnih poljskih delih, to je pri žetvi in mlačvi. Po 2 do 3 tednih bodo industrije lahko obnovile svoje delo-vaaije.
*	Kaj je prepovedano imeti v zakloniščih? Prefekt pokrajine Trieste objavlja, da je v zakloniščih proti letalskim napadom prepovedano imeti kakršnekoli količine olja, petroleja in sveč. Kdor bi se ne držal teh predpisov, bo kaznovan z denarno globo.
*	Pošten natakar. Natakar Giuseppe Merkel, ki je uslužben v restavraciji Bar-vini v Abbazzii, je našel pod mizo 21.000 Er poleg dokumentov nekega gosta, ki je živel v hotelu Patlme. Merkel je takoj poiskal osebo, ki je izgubila dokumente in denar ter ji izročil najdbo v celoti.
*	Pri kopanju je izgubil prstan za 60.000 lir. Posestnik Carlo Zanardi iz Castelmasse pri Rovigu se je šel kopat. Stopil je v vodo, ko pa se je vrnil na kopno, je opazil, da je med kopanjem izgubil dragocen prstan, vreden najmanj 60.000 lir. Za najdbo prstana je obljubil precejšnjo nagrado in našlo se je več mladeničev, ki so začeli iskati izgubljeni predmet na peščini in v morju, vendar brez uspeha.
*	Srečen padec. Iz San Rema poročajo o naravnost čudežnem padcu, ki se je primeril 3 letnemu dečku Tulliu Da Cremi. Deček se je nagnil preko balkona na dvoriščno stran, izgubil ravnotežje ter padel iz višine sedem metrov na tla. Domači so bili prepričani, da se je fantek ubil. Ko so ga pobrali, so videli, da ie pri padcu dobil samo rahle praske.
*	Pri snemanju gnezda ga je ubil električni tok. V Milanu se je povzpel 141etni učenec Andrea Mazzoni na električni drog,
četrtek, 8. julija i943-xxi 7.30 Pesmi in napevi — 8.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 1300 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Prenos za Nemčijo — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent d. M. Šijanec: Lahka glasba — 15.00 Poročila v slovenščini — 17.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Venček pesmi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.40 Lirična prireditev družbe EIAR: Cilea, Gloria; v odmoru: predavanje v slovenščini — 22.30 Pisana glasba — 22.45 Poročila v italijanščini.
da bi snel gnezdo, ki ga je opazil v krošnji bližnjega drevesa. Pri plezanju pa še je po nesreči dotaknil električne žice visoke napetosti in tok ga je ubil, da je padel mrtev na zemljo.
*	Profesorje je hotel podkupiti. V Ferrari sta prejela profesorica Angolina Piva in profesor Mario Pedrina, ki poučujeta na tehničnem zavodu »Vincenzo Monti«, pismo, ki ga je pisala ena in ista roka. V obeh p sinih so bili podatki glede nekega učenca, poleg podatkov pa je bil vsakemu pismu priložen še bankovec za 500 lir. Dijak, zaradi katerega je bil izvršen poskus podkupljen ja, pohaja v tečaj za geometre. Profesorica in profesor sta izročila pismi :n denar pristojni oblasti, ki je izsledila pisca v osebi 671etr.ega Pietra Maranija. Mož je pri zaslišanju izje vil, da je hotel profesorje prositi, naj njegovega sina ocenijo kolikor mogoče milo, da bo lahko napredoval v veji razred.
*	Obsojen ljudski škodljivec. V Rimu so pristojni organi prijeli zelenjadarja Alfonsa di Štefana, ki si je nedavno nabavil 90 kg prvovrstnega medu, katerega pa ni predal v celoti. 65 kg medu je skril, da bi ga vnovčil po višji ceni. Zaradi tega je prišel pred sodšče, ki ga je obsodilo na tri leta ječe in 5000 lir globe.
u— Sp«t močni nalivi. Komaj smo se z vremenom malo pohvalili, se je spet spridilo. Ves junij nismo imeli pravega sončnega vremena. Minila pa je tudi že skoro prva tretjina julija, vreme pa se še vedno ne more ustaliti. V torek proti večeru je začelo znova rahlo deževati, včeraj dopoldne pa smo imeli pravi naliv. Barometer še ne napoveduje izboljšanja. Zračni tlak je v torek začel naglo popuščati. tako da smo v sredo zabeležili po do!r,em času najnižje -stanje barometra 725.5 mm. Kljub dežju se ozračje ni preveč ohladilo. Najnižja topota včeraj zjutraj je znašala 17.8° C. v torek čez dan pa je živo srebro v termometru zabeležilo najvišje stanje 28.7° C.
u— Ne žvečite trave in listov. Mnogi ljudje imajo grdo navado da na sprehodih trgajo travo in liste, ki jih devljeio v usta in žvečijo. Ta stvar pa ni brez nevarnosti. V listih čitamo. da so na travah neke vrste glive, ki se med zobmi, na Jeziku, ali v vratu hitro množi-o in povzročajo hude otek'ine. Na obolelih mest5h postane koža modro-rdeča Pi kratkem času koža Dcči in Se naredijo čiri. Zdravljenih je težavno, zlasti če bolezen napada tudi pljuča. Ljudie naj zato bodo previdni in nai ne žvečiio trav in listov.
u— Sprejemni izpit na III. moški realni gimnaziji v Ljubljani bo v ponedeljek 26. julija in v torek 27. ju ija ob 8. zjutraj. Učenci naj se zbero v pritlični avli in pri-neso s seboj vse pisarske potrebščine razen papirja, ki ga bodo dobili v šili. — Ravnatelj.
u— Počitniški tečaji za tuje jezike v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično ta teden čas pouka po želji v začetnih in naprednejših oddelkih. Najuspešnejša učna metoda. Istočasno otvarjamo nove tečaje knjigovodstva »n stenOgraf.je za začetnike in sposobnejše. — Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure.
u— O vrtovih in vrtni umetnosti. Nova ing. Jegličeva knjiga je vzbudila mnogo zanimanja. Vsebina je tehtna in bogata, tekst se odlikuje z močno, jedrnato besedo, učinkovite so tudi mnoge lepe slike. Cena 36 lir. Dobiva se v vseh knjigarnah. Zalogo ima knjigarna žužek v prehodu nebotičnika.
u— islandski ribič je najboljši ronnn znanega francoskega romanopisca P-erre Loti-ja. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pestrosti eksotičnega življenja in mojstrsko obravnava problem ljubezni n ženske zvestobe Znameniti roman je prevedel v s'o_ venščino g. Vladimir Levstik in je delo pravkar izšlo v založbi knjigarne Tiskovne zadruge, šelenburgova 3.
u— Učite se strojepsja! Novi str»jei»ir. ni dnevni in večerni tečaji — eno-, d^o-in trimesečni se prično v ponedeljek "2. julija. Desetprstna učna metoda. Speč :»i-strojep:sna šola: Največja moderna strojepisnica, raznevrstni stroji. — Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Posebni tečaj tudi za ste-
■ nograftjo. — Učntaa zmerna. — Informacije in prijave: Trgovsko učfflšče »Chrt-stofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Važno za vsakogar sedaj ln ▼ bodoče je znanje stenografije ln strojepisja, ki sta najvažnejša praktična predmeta, potrebna v vsakem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji se prično v ponedeljek 12. julija. — Učnina je zmerna. — Informacije daje in sprejema prijave ta teden: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Pouk modernih jeaakov. — Turja«tl (Novi) trg 5. V 3 mesecih se lahko hitro in praktično naučite raznih jezikov (itaL, nem. itd.). Dopoldanske, popoldanske ln večerne ure. Priporočljivo za dijake ln ostale, ki hočejo pametno izrabiti letošnje počitnice. Poučujemo tudi stenografijo, knjigovodstvo, trg. računstvo in korespondenco. Prijave še do 15. julija od 8. do 10. in 14. do 16. ure: Turjaški (Novi) trg 5.
u— Licitacija zapadlih predmetov bo ▼
ponedeljek dne 12. julija t. 1. ob 15. uri v Mestni zastavljalnici na Poljanski cesti št. 15.
u_ Nesreče, v torek so sprejeli v ljubljansko bolnišnico spet več ponesrečencev. Razen ene starke je iskala zdravniško pomoč zaradi nezgod sama mladina. 8-letna hčerka posestnika Ana Smrekarjeva z Javorja si je pri padcu zlomila desnico. Isto poškodbo ima 3-1etna hčerka kurjača iz Logatca Jožefa Mihevčeva, ki je padla po stopnicah. Pri obiranju lipovega cvetja IJe padel z drevesa 12-letni sin delavca Edvard Ileršič z Unca. 4-letni sin trgovskega poslovodje Milan Radelj iz Ljubljane se je pri padcu ootolkel na glavi. Pod voz je padel in dobil notranje poškodbe 4-Ietni sin delavca Janez Kavčič iz Tomačevega. 80-letna žena čevljarja Neža Bizianova iz Ljubljane pa si je pri padcu zlomila levico.
Spodnje štajersko
Zborovanje županov. V slavnostni dvorani okrožnega doma v Celju je bil dne 2. in 3. t. m. vsakomesečni službeni apel celjskega okrožnega vodstva, obenem pa zborovanje županov. Navzoči so bili vsi okrožni uradni vodje, krajevni skupinski vodje, župani in referenti deželnega urada in orož-ništva. Govoril je najprej okrožni vodja, ki je pohvalil prebivalstvo za lep uspeh pri cestni zbirki, potem pa je oprtal zunanjepolitični in vojaški položaj. Nato so uradni vodje razpravljali o aktualnih vprašanjih.
šolanje v Gornji Radgoni. Delovno politični urad štajerske domovinske zveze je te dni sklical krajevne uradne voditelje in obratne zaupnike okrožja Ljutomer k dvodnevnemu tečaju v Gornji Radgoni. Udeleženci so se v številnih referatih imeli priložnost seznaniti z delovno-političnlmi vprašanji, poklicno vzgojo, mladinsko zaščito in drugimi aktuanmi stvaimi. Za zaključek je govoril okrožni vodja inž. Ne-metz o spodnješta jerskih političnih vprašanjih.
Sestanki obrtnikov. Junija so bili v št. Jurju, v Vojniku, v Šmarju pri Jelšah in Laškem sestanki obrtniških mojstrov, pomočnikov in učencev. Govoril je vodja de-lovno-političnega urada Lenz. .
Novi grobovi. Po kratkem hudem trp'je-nju je na Pobrežju umrla 79-letna zaseb-nica Ivana Majerjeva. V Ljutomeru je v 52. letu starosti umrl veleposestnik in lastnik žage, mMr.a in opekirne. Franc Sohitek, na Koroški cesti v Mariboru pa je preminila 52-letna zasebnioa Marija Markova..
Ljudsko gibanje v Slovenski Birtrici. Na stanovskem uradu v Slovenski Bistrici so v prvi polovici letošnjega leta zabeležili: 99 rojstev, med njimi 50 dečkov in 49 deklic. 23 porok in 37 smrtnih primerov, izmed katerih je bilo 13 moških in 24 žensk.
Iz žalca poročajo, d? je bil korec junija v kinodvorani velik apel, ki go je vodil krajevni skupinski vedjia Steinbock. Dajal ja smernice za življenje. Nato jo imel p.eda-vanje o programu n redno s:c alis.ičn2 stranke Karel Geissler. Potem je bi o zborovanje žen, ki so razpravljale o vkuhav -nju in o tekočih zadevah. U.adra ved te-ljica se je zahvalila vsem za povabilo ranjencev iz vojaške bolnice v Novem Celju.
Hrbtenico si je zlomil. V Sv. Marku niže Ptuja stanujoči 42-letni tovarniški delavec Franc Štumberger je bil zaposlen pri spravilu mrve. Po nesreči je padel z voza, naJo-ženega s senom, in si zlomil hrbtenico. Hudo ranjenega so reševalci iz Ptuja prepeljali na vseučiliško kliniko v Gradcu.
Nesreče. 55- etna Ida Goričanova s Tezna pri Mariboru je padla tako nesrečno s ko-
V neki italijanski tovarni za izdelovanje letal: montažne dvorane
lesa, da si je pretresla možgane. 10-letni učenec Stanislav Mustar iz Lajteršperka si je po neprevidnosti zabodel nož v oko. Na cirkularki si je poškodoval levo nogo 47-letni mizar Anton Zamuda. 8-letna učenka Greta šilčeva iz Spodnje Nove vasi se je ponesrečila pri mlatilnem stroju, ki jo je pograbil za desno roko in ji jo odtrgal. Ponesrečence so pripeljali v mariborsko bolnišnico.
Iz Hrvatsk
s
Promocije na zagrebški univerzi. Zadnjega junija so bili promovirani med drugimi za doktorje prava Milan Hrovst in Magda Frankova, za doktorje medicine Ljudmila Broiihova, Janez Vrtnik in Alojzij Briški, za doktorje ž vinozdravnlštva pa Rudolf Rede, Rudolf Brnčič in Albert Frank.
žetev pšenice na Primorju. Iz Metkoviča poročajo, da je žetev pšenice ob Neretvi končana. Po izjavi kmetov je bi.1 ponekod pridelek dober, drugod pa spet slabši. Zlasti na njivah, ki jih je prizadela jugovbia z dežjem, ko je pšenica cvetela, so pridelali manj pšenice. V splošnem se lahko reče, da je pridelek pšenice zadovoljiv, le površna rodovitne zemlje je premajhna, da bi mogla prehranjevati prebivalstvo.
Dober pridelek kro:r.p'rja. Hrvatski 11-"ti pcrcCsjo, da so izgledi za dober pridelek krompirja povsod najboljši. Na mnogih kraj h že kopljejo novi krompir.
Ustaško odposlanstvo r.a Slovaškem. Ze nekaj dni se mudi na Slovaškem odposlanstvo ustašev pod vodstvom Božidarja Ka_ vrana. Goste je sprejel tudi notranji minister Mach.
Smrt starega častnika. Na Mrogoju v Zagrebu so pokopali upokojenega polkov-n k a Ivana Čačiča-Dringojskega. Po do gi in težki bolezni ga je smrt pobrala v 83. letu življenja. Pokojnik je bil pokopan z vo_ jaiSliimi častmi.
škofa Langa nameravajo proglasiti za Svetnika. Na zadnji skupščini uprave Doma škofa Langa v Zagrebu je bilo iz poročil odbora razv dno, da ie bilo delo usmerjeno v tri smeri: skib in briga za dekleta, h šne pcmoč ice in delavke, društveno delo ;n prizadevanje za proglasitev škofa Langa za svetnika.
Srednješolci o komunizmu. Pred dnevi je izšla v Zagrebu i?. tiska knjiga, v kateri je zbranih 14 najboljžh dijošk h nalog o komunizmu, ki so bile nagrajene. Odziv učencev za nagradno tekmovanje je bil. kakor p~ro?a »Nova Hrvatska«, ze'o velik. Knjiga ima naslev >Novo pokolenje in komunizem«.
R^zsjava »Dnevi hrvatske knjige« podaljšani!. Zaradi velikega uspeha razstave »Dnevi hrvatoke knj ge«, je glavno ravnateljstvo za prosveto sklenilo podaljšat: prireditev do 11. julija. Letošnja razstava »D ev; hrvatske kn. ge« je dr segla ne samo velik materialni, ampek tudi moraln' uspeh.
Prvi zdravstveni podčastniki so končali šolo. K-nec junija so absolventi zdravstvene podčastniške šole v dvorani Delavske zbornice v Zagrebu priredili akademijo. Pri-
piskav, rezek, razklan. Prav ugodno pa sta se ujemali s stasito, visoko Beličevo Marijo, ki je imela poln, mehko doneč glas. Ta lepa dona s srčastim, tizianskim obrazom je bila pravo nasprotje svoji ble-dolični sestri Ani, bolehnemu, hudo pobožnemu bitju. Ce ni šepetala v molitvi, je pela, to se pravi, odpirala je sama usta, iz katerih pa nikdar nisi slišal glasu. »Tiho poje«, bi dejal rajni profesor Svetina, ki si je umišljal, da se »tiho« sploh ne da peti. Ana je pela drugi glas ali alt, kakor njena sopevka, gospa Zalarjeva, žc starejša, vedno vesela ženska in mati več otrok. Medtem ko so se o povzdigovanju Liza, Beličeva ter njena prosojna sestrica kar krušile na tla ter se skesano trkale na prsi, se je Zalarica kar enkrat pokri-žala za dvakrat, in že tiščala note pred svoj nos, kajti bila je hudo kratkovidna. Močan, vreščeč njen glas je mnogokrat preglasil vse druge. Dama je delala odeje za denar Z dobrodušno, vedro Seno se je naša mati kajkrat zaupno posvetovala; druga drugi sta potožili svoje skrbi in tegobe. Zalarjeva gospa je vedno trdila, da brez petja ne bi mogla živeti, tako ga je ljubila...
O adventu, v ledenih jutrih pred božičem so se pevci včasih oglasili pri nas v kuhinji, da so se malo odtajali. Naletelo je, da jim je mati zamogla zavreti malo čaja. Jo j, kako je čaj ugajal Zala-rici! Ob vsaki taki priliki je poudarjala: »Ob čaju se dobi fine misli«.
Od moških pevcev se spominjam nekega Grailanda, pritlikavega, suhljatega možica z mogočno, barbirsko grivo in s ščipalnikom, ki si ga je vedno popravljal na grebenastem nosu. Dobri basisti z nizkimi glasovi so bili vitki žužek, večni študent iz Velikih Lašč, učitelj Mežan z gromkim, a bolj telečjim hasom, in naposled Cesarec.ftršat, krepak možak s kozjo brado. Ta je bil stalen in zvest in ki Je res umel dajati svojemu glasu moč ino
veljavo; tako je hreščal in pritiskal, da je pregrčal vse, celo orgle. Ali se še spominjaš, kako krepko je zadonelo, ko je ubral solo v božični: »že počiva vsa narava ...«? Pevci so prihajali, odhajali, nove zvezde so se pojavljale in spet utrinja-le. (Tako je oče odkril neko srpranistko. Verhunčevo, pozneje češčeno pevko dunajske dvorne opere. Tudi stari operni pevec Rus je poroma! po njegovem priporočilu v Djakovo za solista v nadškofijsko katedralo, kjer je živel veliki mecen Jos. Jura j Strossmayer).
Kaj je privabljalo pevce na naš kor? Ne toliko čast ko mesečna nagrada treh do petih goldinarjev. Cesarec se je vedno branil denarja, a ga je tudi vedno spravil v žep. Z leti je nastal lep cerkveni zbor, v katerem je še prav mlada pela ena mojih sester in pozneje še brat Dore, ki se je poskušal tudi že na pedalih, kajpak samo ob delavnikih v prazni cerkvi. Prav tako je kot fantek žgolel na koru tudi črnko Viktor iz žirovčeve h;še, kasneje mnogokrat slavljeni tenorist, ki mu pevska žilica še dandanes ne da miru.
župnik Malenšek ni skoparil, in rad. srčno rad je dal, da je bilo, kakor praznovanje župnega patrona sv. Petra kar moči sijajno in veličastno. Potrkavali so, streljali z možnarji; v cerkvi pa je tedaj pobožni župnik med bučanjem orgel, tromb in tub ter mogočnega zbora molil in klical svojega ljubljenega Boga, ki se mu je poln vere ter otroške vdanosti globoko klanjal v pas. Za čast in slavo božjo ni štedil, temveč je žrtvoval denarce tudi za vojaško godbo, kar je bilo za vse mesto velik dogodek. Joj, takrat so očeta obdajale skrbi, kajti pogoditi se je moral z godbo, najeti še nekaj dobrih pevcev, tudi pevk, preskrbeti orkestralno mašo z glasovi, tudi za godce, naučiti pevce in voditi izkušnje. Generalka je bila v eerkvi, dan pred praznikom. Ker je bil sam za
vse, m mogel biti vsemu kos. Za začetek je že lahko dal znamenje z roko, potem po se je z vsem životom samo zibal in migal, da bi vsaj pobliže izrabil to. *ar ka. pelnik s taktirko in z miniko svojega ch-raza. Po vsakem končanem delu maše si je z robcem etil znojno Tce. preti zboru pa se je nasmehnil samo s polovico obraza, druga stran mu je bi'a k"ker otrpla. Le čemu sc je tolikanj muč 1, ko posebno prav vsi muz!kantje nnnj niti gledali niso, a tudi n'so mogli, saj jih j" bila zarodi ve' ke^a števca večina skritih za desnim vogalom crgel. Res pa je spet. da so se najrajši zmedli pevci, gedbemki nrk-dar. I'o pa jc organ st bclj in bclj izgubljal sluh. so napravili tsko. da je vod 1 petje in godbo ali boljši pevec ali godb3-nik.
Nekrč je najel znane mestne, zelo stavljene pevce, kakor Paterncstra, štamcar-ja, Dražila, Medena in ne vem koga še. Vsa imena so bila prav zelo v čislih, zato so š"a od ust do ust. Zgodilo pa se je. da vojaška godba ni utegnila, ker je morala z vojsko na vaje. Velika zadrega! Oče je stikal za muzikanti po vsem mestu. Le-tl so bili tiste čase redko posejane božje cvetke. Naposled se mu je vendar posrečilo, da jih je dobil, združ i in povezal med seboj. Bilo je nekaj že odsluženih mož ter nekaj mladih, upa polnih dijakov. Med poslednjimi je bil tudi neki Muhle'sen sve-tlomodrih oči in lic, rdečih ko iz terakote. Njegovemu sluhu ni godilo, zato se je vedno ustavljal ter kazal sosedu z lokom preko svojih gesli na note. Kadar je svi-ral, je vlekel lok z zanosom in sukal glavo, da so se mu vsipali ognjeni lasje kar tako po čelu. Stoječ pri vhodu na kor — bila je ravno glavna skušnja — som občudoval Nemca in kar oči nisem mogel okreniti od njega. Zahotelo se mi je in kar šinilo je vame; popadla me je želja po očetu, ki je sedel za orglami. Premeril sem got, ne mimo, ampak pod pulti, se
pr.klcnii, zagnal, a že sem spodnesel pult, in ravno temu rdečelascu! U, kako me je popadel z cbema rokama za lase, m? dvignil. zasukal na levo, na desno, brcnil ter me napodil s kora! Oče se je na polovico obraba namrdn 1 ter me prav grdo zatajil.
Kljub vsem oviram in težavam je prišlo drugi član k veliki maši toliko meščanov, da je bila ccrkev do zadnjega kotička natrpana.
Zdo.jci se spet spomnim zime in božiča Po navadi jc že prav zgadaj nab/kalo snega, ga nasulo toliko, da smo ga gazili do pasu. Mnogo je bilo dela s kidanjem in posipanjem potov. Ves ta posel je moral opravljati cerkovnik Janez, ki je bil pcrcčil lepo hčer cerkovnikove, Vrhovni-kove vdave. Mladi pri mežnarjevih jo bil tih, skromen, uslužen človek, ki ni nikdar imel klobuka na glavi. E, obilo dela je imel in še več potov pri tako razsežni župniji, kakor je bila tiste čase šempe-terska. Ali naj naštejem vse njegove naloge? čistil je cerkev, zvonil s štirimi zvonovi v desnem stolpu, spremljal poslednjo popotnico, največkrat peš, in vsako jutro je ministriral, tudi po večkrat. Bil je zelo močan človek. Naši so dejali, da je zavoljo tega tak korenjak, ker vedno mlati kruh, kajti kruh da moč Zaradi večnega ministriranja in klečanja na mrzlem kamnu pa si je navzlic obilnemu uživanju kruha nakopal hudo bolezen v kosti, ki ga je vrgla in obdržala po vec tednov na postelji. Skrbeti je moral tudi za hestije, ki so jih napekle ženske, največ stara mati. Skrbno je hranila ostriž-ke od velikih hostij za darovanje pri maši in malih za obhajilo. Bili so prav posebno zaželena, hrustava testenica, s katero nas je nagradila, kadar smo pomagali zvenita, pometati cerkev ali pa stepati težke preproge izpred oltarja. Ko jagnje beli, mlečni ostrižki so se kar sami stopili v ustah. Take dobrote se ne preobješ nikoli!
reditve so se udeležili številni častniki in podčastniki, pa tudi mnogo meščanstva. Absolventom je dejaJ v nagovoru prof. šafar med drugim: »Hrvatski borci vas pričakujejo in njihova hrabrost se bo še podvojila, ker vedo, da so z njimi neustrašni in vedno pripravljeni sanitejci. Kar je materi otrok in duhovniku oltar, naj bo vam ranjeni vojak.«
Gutenbergc*a proslav®. Hrvatska zveza grafičnega delavstva je v spomin na izumitelja Jch-ma Gutenberga jmela v nedeljo v malem gledališču v Zagrebu svečano proslavo. Na sporedu so bile pesmi in glasbene točke, ki so jih izvajali pevska zbora in godalni orkester grafikov.
Naraščanje povodnega prometa. Zunanja trgovina se je začela vedno bolj usmerjati na vadno pot po Dcnavi. Dravi in Sav . i^a-ni so v Zcmunu natovorjli 409.000 ton, v S sku pa 87.000 ton.
Novo kopaiigče v Potrinji. Na Kolpi v Petrnji so v teku zsključaa dela v novem kopališču. Kopališče je moderno in ima tudi prostor za športne igre. Za gradnjo je mnogo prispevala tudi država.
O varaždinski vojaški godbi je poslal uredništvu »Nove Hrvatske« stotnik Stje-pan P- psmo, v katerem omenja dogodek iz njenega udejstvovanja, ki je vreden za-be^žbe. V p'smu pravi častnik, da je po zavzetju Harkova. oktobra leta 1941., kjer je sodeloval tudi hrvatski polk var-.>ženska vojaška godba takoj priredila preme-nadn; koncert pred štabom polka v Moskovski ulici. Stota:k zaključuje svoje osmo: »Popolnoma naravno je, da je to izzvalo pri prebivalstvu veliko zanimanje, kajti ljudje niso mogli razumeti, da v: v=ka takoj po borb; prehaja v mimodobsko ž valjenje. To je bil zgodovinski dogodek, ker je prvič v ukrajinskem mestu nastopila hrvatska godba in sj napevi hrvatskih koračnic in pesmi veselo odmevali po ulicah Harkova na to lepo jesensko sorčno nedeljo.«
Zagreb ima 14 avtobusnih prog. Te
proge so: Zagreb—Samobor—Brega na, Zagreb—Pisarovma—Pokupsko. Zag :b velika gorica—Orle, Zagreb—Bistra—Veliko trgovište—Pregrada, Zagreb- Marija Bistrica. Zagreb—Oborovo, Zagreb— Sv. Ivan Zelina. Zagreb—Klanjec, Zagreb—Sljeme. Zagreb—Vina gora. Zagreb—Drr ja Stub4-ca, Zagreb—čazma, Zagreb- v črrje m Zagreb—Varaždinske toplice. Razen teh prog so še trj mestne avtobusne prege. ki prevažajo potnike na področju Z reba.
Velika ljudska veselica ie Via pre^klo nedeljo na zagrebškem Mak^miru. Sodelovali so znani hrvatski umetniki in vojaški pevski zbor ter godba. Vstopnina, k: so jo pobirali je bila namenjena v p id siromašnim družinam borcev.
Odpremni delavci dobe službene čepice. Z dogovorom med delavsko zvezo !n združenjem carinskih prsrednikov je bil dosežen sporazum, da dobe vsi odpremni delavci svoie službe-e čepice. Stalni delavci bodo imeli na čep;ci črke OR (odpremnički radnik). začasni delavci pa črke OPR (odpremnički prigodni radnik).
;simalnf cenik
Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg: enotna pšenična moka 2.70 lire: enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 tire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	K»s, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4 Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5- Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje). približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil°, kj vsebuje 23—27% kisline, | 4.10 lire za kg
■RMHIBBnitllMnHRS9RBMBinn9I!IRiHiIRIflniB!nii6HI8Kt!W!!III]1?fin
Kupujte svoja
=3
potrebščine pri naših oglaševalcih!
V gorski verigi Tangla, na vzhodneti-betfki visoki planoti, izvira največja kitajska reka, v višini 4992 m. Šest oto kilometrov daleč jo imenujejo potujoči pastirji in lovci »Murusu«. »Vodovje z vijuga-mi«. V gorskem svetu pokrajine Sečuan doseže staro kitajsko ozemlje, skozi divje soteske in kamenite doline si krči pet in odlaga v tihe tolmune lesketajoče se kepe in z zlatom pomešan pesek. Ribiči in pustolovci ga tukaj ne imenujejo zaman »Kinšakiang«, »Reko zlatega peska«.
Pri Ičangu pridere veletok v pokrajino široko oblastih gričev, da se potem v obalni ravnini razširi v 40 km široko delto. Pred tem izlivom je njegov glavni tok 7 kile metrov širok, a pri Vusungu izliva vsako sekundo 22 000 kubičnih metrov vode v Vzhodnokitajsko morje. Tucati pritokov povečujejo njegove vedne mase, tako Jalung, Min, Vu in Siang, da imenujemo samo najvažnejše. V celoti odvaja Jangcekiang vodovje s površine 2 milijonov kvadratnih kilometrov in se dotika ali prečka vse važnejše kitajske pokrajine, skalnata gorovja kitajskega severozapada, gorovja Sečuana, rodovitno Rdečo kotlino, ki leži ob njenem rebu mesto Čungking, dalje s prhlico bogate predele Hunana in Hopeja, neizmerne prostranosti na severu Kiang-sija in končno naplavinsko ozemlje ob ustju.
Neskončno daleč se širi Dežela sredine in njene daljave so videti zavoljo pomanjkanja jezdnih in tovornih živali, ki je za Kitajsko značilno, nepremostljive. Toda veliki rečni sostavi ji pomenijo pot in cesto, zlasti pa Jangcekiang, ki se pretaka skozi deželo cd zapada proti vzhodu in veže vse važnejše predele, že od pamtive-ka predstavlja zato ključ do Kitajske in kdor obvladuje dolino Jangcekianga, dolino Velike reke, obvladuje kratkomalo Kitajsko sploh.
Zato se v tej deželi že od sive davnine vedno znova vnemajo boji za rečne doline, zlasti pa za to dolino. Tu so jezdeci mongolskih kanov napajali svoje zmršene konje, mandžujski vojščaki s kitami na glavah so taborili ob njegovih bregovih, a tudi vse državljanske vojne na Kitajskem so se odločale s posestjo doline Jangcekianga.
že v legendarno davnem času dinastije Cav se je ob bregovih Jangceja ustvarilo kitajsko vodno pravo, ki je dajalo vsaki družini v obrečnih občinah po številu njenih članov pravico do izkoriščanja vode. Pod dinastijo čin je doživelo vse kitajsko življenje globoko spremembo v zvezi z reko. Vaške občine so izgubile odločilno oblast glede vode, cesar sajn si je pridržal moč, da je vodne pravice oddajal »vodnim vitezom« in »rečnim baronom« kot svojim pooblaščencem in fevdnikom. Odtlej so imeli plemenitaši vaščane kot tlačane v svojih rokah. Kitajska je postala fevdalna država, jedro plemenitaškega sloja pa so bili vodni barcni Jangcekianga. Cesarji iz dinastije Sung so mogli naraščajoča poželenja te visoke kaste paralizirati le na ta način, da so pozvali kitajsko vas na svojo stran in ji v plačilo za njeno pomoč mora podelili vodne pravice, seveda z omejitvijo, da je ostala fevdalnim gospodom neka pravica nadzorstva.. Za mongolske cesarje dinastije Ju.au je bil Jangcekiang črta veliki prodor na kitajski
tfovo četrti®t
jug. Ob njem so gradili Mongoli svoje ceste in jezdne postaje, ob njem so se umikali cesarji dinastije Ming, pod katerimi je Kitajska doživela svoj najvišji kulturni razmah, čedalje bolj proti zapa-du. Mandžujci so z osvojitvijo velikih pristan šč v d:lini Jangcekianga zapečatili njihovo in kitajsko usodo sploh.
Velemesta so nastajala ob reki že v prastarih časih, tako Hankav, Ičang, Van, čungking in druga, ki so danes le šibak odsev svoje nekdanje krasote. Ko so začeli tujci, predvsem Angleži, vdirati na Kitajsko, je postala dolina veletoka predmet za spore med Kitajsko in zapadnim imperializmom. V 19. stoletju se je ta borba odločila v prilog Angležev. Sečuan-ski kmetje so vstali zoper tujo vladavino Mandžujev in njihove dvorne klike, pod Hungom so korakali ob reki navzdol in so v'dvanajstletni vojni pregnali mandžuj-ske guvernerje ter njihove vojake na vzhod. Odločilna mesta v dolini Jangcekianga so padla »taipingom«, možem »velikega miru«, kakor so se imenovali ti uporniki, v roke, in šele »ognjene buče« angleških topničark so sestrelile njihove sanje o deželi večnega miru v kose.
Ko so angleški trgovci odprli dolino Jangcekianga svojim poslom, se je začelo izkoriščanje Kitajske, šlo je tako daleč,
da Je postalo kitajsko žito, ki so ga prevažali n. pr. samo 500 km daleč iz ene kitajske pokrajine v drugo, dosti dražje nego kanadsko žito, ki so ga angleške ladje tovorile iz Vancouvra preko vsega Pacifika v Hankav. Dvojne tovorne tarife so skrbele za ta angleški prevozni monopol. Ko so kitajski republikanci strmoglavili Mandžujce in ustanovili svojo ljudovlado, je bila ta še slabotnejša pred tujim imperializmom. Po prvi svetovni vojni so se pojavili ob Jangcekiangu Američani, odtlej so se nasprotja med belimi trgovci odločala s spopadi med — kitajskimi vojaki.
Potem pa je zrasel z boljševizmom tudi Anglo-Američanom nasprotnik, ki se je okoristil z velikimi delavskimi masami v industrijskem ozemlju Vuhana in je ustvaril levo krilo v kuomintangu ter komunistično vlado, s katero se je postavljal tako zapadnim generalom po robu, kakor tudi čangkajšku. šlo je pač za to, kdo bo lastnik nič manj nego 217 do 218 milijard ton premoga, vštevši najboljši antracit, 10 milijard ton petroleja, železa, antimona, volframa in vseh drugih zemeljskih zakladov, ki do posebno važni za izdelovanje jekla za oborožitev. 22 milijonov Kitajcev je zahtevalo teh 30 let državljanske vojne za tuje koristi, a pohabljenci in ranjenci tu niso všteti.
Danes je Jangcekiang do Ičanga v japonskih rokah, a kot simbol novega časa so Japonci angleško koncesijo v Hankavu vrnili kitajski narodni vladi.
Medicinska šola na Dunaju je dne 1. julija obhaja.'a 1251etnico rojstva enega svojih najzaslužnejših zdravnikov. Ta mož je bil Ignac Filip Semmelvveis, rešitelj mater, mož, ki je utemeljil način antiseptičnega postopka pri porodnicah in je s tem začel pisati novo stran zdravniških uspehov v bolnišnicah za otročnice.
Semmelvveis je postal z 28. leti asistent porodnišnice v splošni bolnišnici na Dunaju. Tam so ob tistem času porodnice oskrbovali samo zdravniki, navzlic temu pa je bilo nenavadno visoko število smrtnih primerov. Semmelvveisu se je zdelo čudno zlasti to, da je število umrljivosti pri porodnicah mnogo večje v zavodu, ki ga vodijo izključno zdravniki, kakor v zavodih, kjer je bila oskrba mladih mater poverjena babicam. Kmalu je odkril, da so prav zdravniki tisti, ki prenašajo bolezen, povzročajoče smrt mladih maiter. Ker se je pokazalo, da, se prenašajo bolezni z rokami, je Semmelvveis postavil načelo, da je treba umivati in čistiti ne samo roke, temveč po vsaki uporaibi prekuhati zdravn ške instrumente, perilo in druge pripomočke. Uspeh tega postopka se je kmalu pokazal. Po treh mesecih so imeli na kliniki samo še tri smrtne primere, medtem ko so zabeležili kratko prej v razmeroma kratki dobi 57 smrtnih primerov.
Ko je Semmelvveis odkril tn pojasnil vzroke velike umrljivosti med porodnicami zaradi vročice, je naletel pri svojih poklicnih tovariših na velik odpor. Nekateri so ga celo mrzili in odklanjeii, ker jim je povedal resnico v obraz. Toda to ga ni odvrnilo od prave poti. Posegal je v debate in polemike, ki so nastale zarodi tega ter je z zmernostjo pojasnjeval, kaj je potrebno. Mnogi so ga zaradi tega gledali postrani. Prošnja za profesuro na kliniki je
Roman »Nazaj ni poti«, delo sodobne italijanske pisateljice Albe de Cespe-des, je naletel tudi med našim občinstvom na nedeljeno priznanje. Z njim je zaključeno spet eno četrtletje »Dobre knjige«, ki si pridobiva od meseca do meseca več prijateljev. Prihodnje tri knjige te odlične zbirke, ki res zasluži ime dobre knjige bodo: v juliju: »Vzhod in zapad«, v avgustu: »Borci proti smrti« in v septembru »Pokojni Matija Pascal«. Prav na kratko lahko povemo o teh knjigah tole:
v svojem delu »Vzhod in zapad« Kitajsko na prelomu. Tudi v tej knjigi eksotizem pisateljici ni namen, niti samo dekoracija. V intimno izpoved mlade, a v starem duhu vzgojene Kitajke, je strnila Pearl Buck svetlobo in sence te skrivnostne dežele Ljubezen čistega srca, ki premaga predsodke preteklosti in prezir novotarjev, Je vodilni motiv te plemenite zgodbe. Roman je prevedla Olga Grahorjeva.
Luigi Pirandello:
,,,Pcke|sti Matija Pascal"
Pisatelj velja za prvaka sodobne italijanske dramatike in literature sploh ter je bil odlikovan z Nobelovo nagrado. Roman »Pokojni Matija Pascal« je njegovo najboljše pripovedno delo in je v številnih prevodih dosegel svetovni sloves. Duhovito spisana zgodba, polna svojevrstnega finega humorja in prave Pirandellove ironije, pripoveduje o nesrečnem človeku, ki je po raznih naključjih in zmotah dvakrat umrl in je bil za ljudi že zlavnaj v grobu, ko je v resnici hodil v sredi med njimi ter doživljal mnoge prečudne zapleUjaje svojega življenja. Roman je eno izmed Piran-dellovih zgodnjih del, venilar spoznavamo že v njem obrise pisateljeve svojevrstne življenjske zasnove, ki je dobila v njegovih slovečih dramah toliko presunljivih izrazov. Po splošni sodbi je ta roman eno izmed reprezentativnih del sodobnega italijanskega pripovedništva. Prevod je oskrbel Pržidar Borko.
Pearl S. Buck:
.^Vzhod In zapad"
Nobelova nagrajenka, ki se je s svojimi romani z Daljnega vzhoda tako zelo pri-
Paul de Kruif:
,,Borci proti smrti"
Slavni zdravnik, nizozemski rojak, nam v devetih poglavjih pripoveduje življenjske usode mojstrov medicinske vede, borcev proti smrti, tistih mnogokrat pozabljenih junakov zgodovine, ki so z neusmiljenim žrtvovanjem samega sebe tako pomembno in nesebično služili človeštvu. Kakor fantastičen roman se berejo opisi epohalnih odkritij, ki dandanes tolikim ohranjajo življenje in ki jih označujejo večini neznana imena Banting, Minot, Schaudinn, Wagner-Jauregg itd. Knjiga, ki bo po svoji snovi za našo zbirko in za našo javnost velika novost, je napisana ^brez strokovne prenatrpanosti, s prožnim peresom poznavalca in človekoljuba. Knji-ljubila tudi našemu občinstvu, prikazuje j ga bo izšla v prevodu dr. Mirka černiča.
NAROČITE SE NA „DOBRO KNJIGO"!
V	zbirki »Dobri knjigi« izide vsak mesec en roman in tudi naročnina se lahko plačuje mesečno. Knjige se dobe broširane ali vezane v polplatno in tiskane na boljšem papirju. Naročnina znaša:
a)	za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, mesečno 10 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo;
b)	za ostale naročnike mesečno 11 lir za broširano in 22 lir za vezano izdajo.
V	podrobni prodaji velja vsaka knjiga 13 lir broširana in_ 28 lir vezana. Naročniki DK dobe torej knjige po znatno nižji ceni in imajo še to ugodnost, da se jim dostavljajo knjige na dom, ako pri naročbi izrecno ne sporoče, da bodo sami prihajali po nje. Novi naročniki lahko dobe po znižani ceni tudi dosedanje romane DK, kolikor so še na zalogi.
Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti; v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica »Jutra« in »Slovenskega naroda«. Iz drugih krajev se lahko naroči »Dobra knjiga« po pošti na naslov: Uprava »Jutra«, Puceinijeva 5.
j bila odklonjena, naslednjo prošnjo so sicer sprejeli, toda opremili z žaljivo opazko naj že vendar zapusti Dunaj ter odide v Budimpešto. Tako je Semmelvveis odšel v Budimpešto, kjer je otvoril privatno praikso, začel pisati knjige, dokazovati, da ima prav in slednjič se je zgodil čudež, da mu je bila profesura, katero so prej odbijali, poiuu-dena.
Semmelvveis je zastopal svoje stališče še vedno s fanatizmom. Zahteval je, da se na porodniških klinikah uporablja klorova voda, tako da ne ostane na rokah nobena bolezenska klica. Bil je namreč prepričan, da postane zdravnik, ki ne razpolaga z zadostno energijo in noče drugih naučiti potrebnih stvari, morilec, kar se je v neštetih primerih izkazalo za pravilno.
Svoje poglede na to vprašanje je razložil v knjigi o etiologiji, ki obravnava pojem in profilakso porodniške vročice. To je klasičen dokument ne samo Semmelvveisovega peresa, ampak moderne zdraivn"ške vede sploh.
Mož, ki si je stekel neprecenljive zasluge za znanost in zdravje človeštva, pa je postal še v razmeroma mladi dobi tako zagrenjen, da. se mu je naposled omračil um ter so ga morali oddati v umobolnico, kjer je umrl v 47. letu starosti. Umrl je na posledicah zastrupljenja, ki ga je povzročila operacija na neki porodnici.
Dramatična operacija
V Neu Chatelu v Švici je profesor dr. Guy de Montmollin operiral nekega bolnika. Asistirala je negova žena, ki je po poklicu tudi strokovnjaikinja za kirurgijo. Sredi operacije je profesor Montmollin omedlel, ker ga je zadela, srčna kap. Njegova žena je brez pomisleka stopila na moževo mesto ter izvedla operacijo srečno do kraja. Na ta način je rešila bolnika, medtem ko je mož, ki mu ni mogel nihče pomagati, zaradi srčne kapi umrl.
Krava v baru
141etni Roberto Croce iz Ferrare je moral odpeljati v mestno klavnico kravo, ki je bila določena za zakoL Kravo je vodil po ulicL Nenadoma se je žival splatšila, začela je begati sem ter tja in končno vdrla v neki bar, v katerem je bilo polno gostov. Krava je vsa prestrašena obstala pred biljardom, kjer so se ji postavili v bran biljardisti s palicami. V baru je povzročila krava precejšnje razdejanje preden so jo ukrotili ter izročili gonjaču.
Kritem sveta
Mestna trošarina v Parizu ukinjena.
Nemški listi poročajo, da bo s 1. avgustom ukinjena mestna trošarina v Parizu, ki se je doslej pobirala od vsega uvoženega blaga Dohodke bo pariška občina nadoknadila z neposrednimi davki.
Porušene in poškodovane cerkve v Nemčiji. »Neues Wiener Tagblatt« z dne 1. julija v poročilu o poškodbah kolnske katedrale navaja tudi podroben seznam o pa-rušenih cerkvah v posameznih mestih, ki imajo veliko zgodovinsko vrednost. Nemški poročevalski urad navaja v seznamu do 23. maja letos 133 popolnoma porušenih cerkva in 494 hudo poškodovanih.
Tretja hišna zbirka. Po podatkih iz Berlina je tretja hišna zbirka za vojno v priredbi Rdečega križa dne 6. Junija vrgla v vsej Nemčiji nekaj nad 57 milijonov mark. Zbirka je nasproti enaki zbirki v lanskem letu porasla za 28.6 odstotka.
Zamenjava ruskega poveljnika na Daljnem vzhodu. Agencija Domej poroča iz Moskve, da je bil vrhovni poveljnik ruske daljnovzhodne vojske general Apanasenko premeščen. List »Tokio Asaki šimbun« pripominja k temu poročilu, da je bil za naslednika Apanasenka imenovan bivši sovjetski vojaški ataše v Berlinu, general Maksim Burukev.
Angleško - kanadske poroke. Iz Stock-holma poroča nemška poročevalska agencija, da se je v Angliji poročilo najmanj že 10.000 kanadskih vojakov, ki se zdaj mudijo tam. Pričakujejo, da se bo število porok do konca vojne še znatno dvignilo. Kljub temu, da je v Kanadi premalo žensk, so kanadska oblastva v skrbeh, kako se bodo Angležinje vživele v kanadske razmere. V ta namen so v Londonu odprli posebne tečaje, kjer seznanjajo Angležinje z življenjem in razmerami v Kanadi.
šolarji bodo pomagali pri poljskih delih v Turčiji. Iz Ankare poročajo, da bodo na pobudo turške vlade v letošnjem poletju skupine učencev pomagale pri žetvi in drugih poljskih delih, ki morajo biti opravljena v določenem času. Učenci bodo kmetom za delo na razpolago pod vodstvom svojih učiteljev.

Ana je sedela za Jankovo mizo, pogled ji je počival na fotografiji,, stoječi na drugem koncu mize. Pred fotografijo Jankovih staršev stoji v okvirju njuna skupna fotografija, tista stara podoba, ona in Janko na vrtu, v ozadju Agičina silhueta. Prva in edina njuna skupna slika. Toda kaj bi se bilo zgodilo, ako bi se bilo med tem njuno življenje drugače razvilo? V spominu ji je zazvenel na ušesa materin glas: »Pomisli, dragica, velika novica! Teta Marija je telefonirala, da se je Marika zaročila!« In po kratkem premolku, z nehotnim vzdihom: »Ona torej tudi...« Zdaj je Ana spoznala, kaj je tedaj pomenil nenavadni prizvok v materinem glasu. Zdaj že ve, kaj vse je bilo v tistem globokem materinem molku, o tem, da se ona in Agica morata nekega dne omožiti. Zdaj je omožena in Janko je njen. Morala bi se radovati, morala bi se zahvaljevati usodi za tako naklonjenost, morala bi se veseliti, da je imela tako krasno življenje in da ji je zdaj še krasnejše. Kajti srečna je in ve, zakaj je srečna. Janko. Naj je sama, naj sta skupaj: njeno življenje izpopolnjuje Janko. Zgodaj zjutraj odhaja z doma, v tovarno; tako je prav, mnogo dela ima in marsičesa se mora naučiti, da bo vedel vse, tako kakor Andrej in še bolje od njega, kajti od mora vedeti vse in najbolje. Oče mu je zaupal. Videti mora, da mu je smel zaupati! Rada bi vedela, kaj počne .Janko v svoji pisarni, na široko ga sprašuje kaj vse se je danes zgodilo, kakšno delo je imel. Janko odgovarja točno na vsa vprašanja, a ne le, da odgovarja na vprašanja: pripoveduje o vsem, kar se dogaja z njim, o tovarni, o ljudeh, ki z njimi prihaja v stik.
Mnogo si pripovedujeta, toda Ani se zdi, da se nikoli ne moreta dovolj nagovoriti. Čuti, da mu mora pripovedovati o vsem, še več kakor o vsem: da se mu moia predati tudi v svoji najzaanji misli, v svojih najoddaljenjših spominih, v rajmotnejših čustvih. Povedala, mu je že, da ga je vedno ljubila, le da tega ni vedela. »Razumeš, tako, kakor lahko ljubi človek le enkrat v življenju, tako ljubim samo tebe, veš ?« Povedala mu je, da je bila vedno srečna, a šele zdaj ve, kaj je prava sreča: on, Janko.
To so bile tiste krasne in važne stvari, ki sta si jih morala pripovedovati. Pa tudi mnoge malenkosti, ki se zgode v navadnih dnevih, niso bile nič manj važne: da je bila dopoldne tu mati z Agico, pomudili sta se le eno uro; da je bila danes v notranjem mestu In da si je kupila blago za zimsko obleko; tu ima vzorec blaga, ali mu ugaja?
Tudi ona mora izvedeti vse od Janka: kaj je bilo pred tem? Tudi Janko pripoveduje, iskreno pripoveduje. Živel je čisto in priprosto, živel je skromno in dovolj je garal. Nekaj časa je mislil, da je določen za važno, vodilno vlogo v javnem življenju, pozneje je spoznal, da zanjo rima ne volje ne moči. Biti hoče srečen, in to je vse.
V Jankovem življenju je bilo pred tem nekaj majhnih pustolovščin, v katerih pa je bilo le malo ali nič čustva. Imel je ljubice, a v resnici ni doslej nikoli ljubii. Kadar je Janko pripovedoval o teh ženskah, je jeio Anino srce močneje utripati in v grlu je začutila nekako vročino. Ali ji vendarle nečesa ne prikrivr ? Ali vendarle ni med njima nekdo, kogar se spominja z ljubeznijo in hrepenenjem? Gledala je Janka in čutila je, da ni ničesar, česar bi se morala bati. Ta čisti pogled, to gladko čelo, ta pošteni glas ne more ničesar skrivati.
Imela bosta otroke, Da, a ne takoj, nekaj časa še ne. Zdaj še noče deliti Janka z otrokom. Malce še hoče biti sama z njim, doma in med ljudmi, v Budimpešti
in v tujini, ako pojdeta kam skupaj.
Kasneje bosta seveda imela otroke, imeia bosta več otrok. Imela bo sina, ki bo podoben Janku, in hčerko, ki bo podobna njej. Oba ju bo ljubila, Jankova otroka, ta dragi spomin na njuno srečo, na njuno srečno usodo.
Hodila je med poh štvom. Kako krasno jc vse to in kako prijazno. Vsak kos pohištva, vsak zastor, vsaka knjiga v knjižnici, vsak drobni predmet na mizah. Vse imam rada! je razmišljala, motreč predmete okoli sebe; njen pogled jim je govoril: »Tudi vi nas imejte radi!«
Kako krasno je živeti!
Gospa VValtrova je prišla proti poldnevu z neko svojo prijateljico, kateri je hotela pokazati Anino vilo. Ta dom je bil njeno delo, njen ponos.
»Kaj je novega, dragica?« je vprašala gospa VValtrova, ko so sedle v sa. Ionu. »Zakaj pa mi v"eraj zvečer nisi telefonirala?«
»Joj ... draga mama, ne jezi se ... pozabila sem. Rekla sem, da te bom poklicala, ako mi prinesejo vzorec za tapete, pa mi niso ničesar prinesli.«
Beseda nanese na gospodinjstvo, potrebovala bo dvanajst predpasnikov za sobarico in tri zelene predpasnike za slugo. Prijateljica ji seže v besedo: take stvari je najbolj dati sešiti doma, pravi, naj bi Ana kupila blago in dala sešiti dema šivilji. Da, *e smeje Ana, ko pa nima svoje šivilje.
»Toda, dekle, ne pravim ti tfega za šalo. Poslušaj. Zdaj takoj lahko to napraviš. Imam neko žensko, neko gospo Derekovo, čista, dostojna ženska, krasno dela, nesrečna ženska je, ubožica, same rodbinske nezgode ime.«
»Hvala teta Klara. Pa jo pokličem. Ali mi lahko daš naslov te gospe?«
»Naslov ? Povem ti ga po telefonu. Zapisanega imam v kuhinjski knjigi. Ako se navadiš na njeno "elo, si nikoli ne boš vzela nobene druge.«
Ana se ji je zahvalila, v duhu je sklenila, da bo kupila že narejene predpasnike. Zazvonila je in služabnik je prinesel sadje in vino.
»Veš, dragica,« je dejala gospa VValtrova in se v zadregi nasmehljala, govorim tu pred teto Klaro, kakor da sva sami. Zelo bi me veselilo, ako bi povabila jutri na večerjo tudi Pavla Gabrijela ... Ne, nikar ne sprašuj ... ne bova več govorila o tem. Obljubi mi, da ga povabiš, dovolj časa imaš še. Toda to, da sem ti jaz predlagala, ostane med nama, razumeš?«
. »Razumem, mama. razumem.« Z zvitim nasmehom se je ozrla na mater. »Toda Agici lahko že vnaprej povem, da pride tudi Pavlek Gabrijel ?«
»Seveda ji lahko poveš! Samo... ne povej ji ničesar drugega, saj veš, kako razvajena je Agica.«
Ženski sta odšli. »Povabim za Agico Pavla Gabrijela,« je razmišljala Ana. »Moj Bog, da bi se le posrečilo. Ko bi bila že tudi Agica tam, kjer sem danes jaz. Ali Agici Pavle res ugaja? Ali pa si to le mati želi in misli? No, bomo videli.«
5.
Bela Szlavik, šef osebnega oddelka • Waltrovih tovarni ni razumel te zadeve, toda za vsak primer se je potrudil. Dovolite, saj to je smešno in ... in ... kratko malo, kaj takega se mi še ni primerilo, kakor zdaj s tem Borbelyjem! Dvajset let je ta stari nepridiprav v tem skladišču, dvajset let je VValtrov kruh, in kaj počenja pri tem? Seže sem, seže tje, nagrmadi si v svoji skrinji celo skladišče, potem odnese vse iz tovarne, no da, zaman pripoveduje človek odgovornim ljudem, naj zapirajo zadnja vrata, iz skladišča, kajti na delavce se prav nič ne moreš zanesti...
KAJ VEM? KAJ ZNAM?
309.	Kaj je derviš?
310.	Kaj je amalgam?
311.	Kaj so bacili in kaj so koki?
312.	S števili 1 do 9:
S števili 1 do 9 sestavite dve števili, ki
imata vrednost 14. oziroma 20!
•
Rešitev nalog 6. t m.:
305.	Čuvar zlatega jabolka Hesperid je bil zmaj, ki ga je ubil Heraklej.
306.	Najznamenitejši lažnivec je bil baron Miinchhausen, junak romana, ki ga je napisal Rudolf Erich Haspe. V slovenski obdelavi ga poznamo pod imenom »Lažnivega Kljukca«.
307.	Opero »Viljem Teli« je napisal Rossini.
308. Poznate tega moža?
Slika predstavlja Voltaira-
Civilna mobilizacija lekarnarjev v Bolgariji. Po sklepu bolgarskega ministrskega sveta je odrejena civilna mobilizacija za lekarnarje in lekarne na celokupnem ozemlju bolgarske države.
Papež na grobu sv. Petra. V ponedeljek 28. junija je papež obiskal grobnico sv. Petra, ob kateri se je pamudil v daljši molitvi. Nato se je podal na prostor, kjer bodo sezidali cerkev sv. Evgena, ter blagoslovil njen temeljni kamen.
Dobra žitna letina na Krimu. Iz Melito-pola prihaja preko Berlina vest, da je letošnja žitna letina na Krimu zelo dobra. Po kvaliteti in kvantiteti je letošnji pridelek večji od lanskega.
Potresni sunek v Tokiu. Iz japonske prestolnice poročajo, da so tamkaj na dan, ko je bil Tokio proglašen za največje mesto na svetu, imeli enominuten potres, ki je povzročil nekaj škode. Posebno velika po-
slopja so se močno zamajala, vendar pa niso bila resno poškodovana. V nekaterih ulicah so popokali zidovi starejših zidanih hiš. Po poročilih potresom erne opazovalnice v Tokiu je bilo ognjišče potresa v ši-mocumi.
Previdni Turki. Nemški listi poročajo, da odslej noben Turek, ki je poročen z inozemko, ne bo smel opravljati javne službe.
Churchill častni meščan T/*n«lona. Grafiki
dnevnik poroča, da je bil > n strski predsednik Churchill imenovan /a č-jr neg*! meščana Londona.
[ -> I tAOM

Kadar fcrsigfoš-»Jutr^ve« oglase!
ŠPORT
Vse v znamenju »kralfice sprta"
r^cva prireditev na tekalisču — prvenstvo juniorjev
Spored, ki si ga je določila Lahkoatletska zveza pred otvoritvijo sezone, se razvija v najlepšem redu. Prireditve se vrstijo druga za drugo po jasno začrtanih smernicah, da bi se atleti naših klubov kolikor le mogoče dobro pripravili za največjo prireditev sezone, domače prvenstvo v 6 dnevih, ki bo za moške že v nedeljo 1- avgusta. Za dekleta bo enaka prireditev nekoliko pozneje, in sicer 22. avgusta, tako da bodo imele atletinje še malo več možnosti za priprave, ki so jim gotovo tudi bolj potrebne, saj so med njimi nekatere z vsemi začetniškimi težavami.
V takem stremljenju je zveza pred glavnimi prireditvami uvrstila za dve nedelji julija še dve juniorski prvenstvi, in sicer to nedeljo za moške, v nedeljo 24. t. m. pa za že-rske. Ker je od atletov, ki so tekmovali do leta 1941, ostala le še peščica na športnih terenih, so se morali naši klubi ogledat; po novih močeh med mladino, ki pa seveda še ni prekoračila začetnih težav in ji tudi še manjka izkustev. Za vse to je treba predvsem vežbati in vežbati in spet vežbati, toda prav tako tudi tekmovati. Za vežbanje je ta čas za ljubljanske klube preskrbljeno nadvse zadovoljivo, ker biva v Ljubljani trener FIDALa, čigar sodelovanje bo gotovo mnogo koristilo nastopajočem Seveda je prva dolžnost atletov in tudi želja zveze, da bodo pokazali voljo in smisel za delo, bodisi člani kakor tudi klubi. Med slednjimi sta se zadnji čas lepo uveljavila Vič in SK Tobačna tovarna, K' bosta prej ali slej dal; domači atletiki nov naraščaj.
Prvi atletski spored, to je pokrajinsko prvenstvo juniorjev, bo zdaj prihodnjo nedeljo na stadionu Hermesa po naslednjem
sporedu:
ob 9. zbor tekmovalcev in razdelitev številk, ob 9.30 tek na 100 m, predteki in skok v višino, ob 10. met krogle in tek na 300 m predteki', ob 1G.30 tek na 100 m finale in met kopja, ob 11. tek na 300 m finale in skok v daljino ter ob 11.30 tek na 1000 m finale in met diska.
SLUŽBENE OBJAVE is urada CONI-a
Lahkoatletska zveza v Ljubljani Objava št. 17.	Ljubljana, 6. julija.
Verifikacije. — Verificirajo se izidi izbirnega tekmovanja na »100 metrov« in damskega klubskega prvenstva.
Razdelitev nagrad. — Prvih šest ocenjenih na 100 m in atleti Hermesa: Bezlaj Mare, Poljšak Rafael in Krapež Janez naj se javijo v tajništvu v uradnih urah. da dvignejo nagrade.
Potrditev sporedov. — Odobren je spored damskega prvenstva v Ljubljani, ki bo 24. t. m. ob 17. na Hennesu.
Pokrajinsko prvenstvo juniorjev. — K juniorjem se prištevajo atleti, ki so se rodili po 31. XII. 1924 (tako je treba popraviti prejšnjo objavo). Oznaka »junipr« mora biti razvidna iz športne izkaznice. V vsaki disciplini prejme prvi polnilno pero ali svinčnik.
Klubska prvenstva. — Dne 1. avgusta bo prvo tekmovanje (tekmovanje A oddelka) klubskih pokrajinskih prvenstev, katerih razpis bo še objavljen, prav tako tudi igrišče in čas.
Vpisani klubi. — Vpisal se je Športni klub Vič.
Med vrstami
No, prav gotovo je najbolj vroči mesec v letu tudi v športu kolikor le mogoče prilagojen vremenskim prilikam in posvečen tudi med športniki odmoru na prostem in v vodi, toda kljub temu zadnja nedelja, ki je bila' obenem prva julijska, tudi po italijanskih terenih ni bila premalo živahna.
Nogometne tekme so zdaj omejene na nekatera prijateljska srečanja, med katerimi so posebno privlačni nastopi močnih vojaških moštev, sicer pa je bilo največ vrvenja
na tekatfščiii,
kjer so v Bclogni končali drugi del prvenstvenega tekmovanja za atlete druge skupine in v Milanu odpravili žensko atletsko tekmovanje za prvenstvo posameznic. Udeležba sama, nad 400 atletov in skoraj 100 atletinj, kaže najbolj zgovorno, ne glede na to, da vsi doseženi izidi niti niso bili nov; rekordi, koliko športnega duha je v tej mladini, ki ne zamudi nobene priložnosti, da bi vedno znova ne pokazala svoje neugnane pripadnosti k tej najlepši in tudi najkoristnejši vseh športnih panog.
Mesto zase — in tega smo mu že posvetili včeraj — zasluži izmed 9 disciplin žen-
skega mitinga nov državni rekord v teku na 800 m (z 2:21.3), ki je upoštevanja vreden tudi po mednarodnem merilu. Najbolj ogorčene so bile v Milanu borbe za zmage v tekih na 100 m in na 80 m z zaprekami, v katerih je v prvem za las zmagala Bres-sanello iz Benetk s časom 12.4, medtem ko s; je v poslednjem zas'gurala prvo mesto Franco iz Torina pred olimpijsko zmagovalko Ondi.ro Vallo s časom 12.5.
Ostali izidi, ki pa jih seveda ne smemo primerjati z nedeljskimi, kakršne so postavljala naša nadebudna dekleta na ljubljanskem stadionu kot popolne začetnice, so bili naslednji: v teku na 200 m Cattaneo 26.1, v skoku v višino Gallo 1.45, v skoku v daljtao in v krogli Piccin^ni 5.20 odnosno 12.06, v disku Cordiale 39.49, v kopju Tur-ci 37.92. '
Na moškem mitingu v Bologni, kjer so startali atleti drugega razreda in torej niti niso bili navzoči vsi najboljši, so bili doseženi nekateri prav dobri uspehi. Nas posebej zanima nastop našega ožjega rojaka Zmaga Koširja, ki si je v teku na 1500 metrov z odličnim časom 4:03.8 priboril prvo mesto v dresu društva Giglio Rosso iz Firenze. Poročila vedo povedati, da se je Košir najbolj izkazal v zadnjem delu proge, kjer je gladko pustil za seboj vse tekmece in rezal cilj za 4 sekunde pred drugim tekačem. Da bomo imeli nekoliko vpogleda, na kakšni stopnji so italijanski atleti druge kategorije, naj v naslednjem navedemo še zmagovalce v ostalih discipli-
nah, ki eo bHe to nedeljo na sporedu, ta sicer takole:
v teku na 100 m Montanari 10.7, v teku na 400 m Zitelli 50.6, v teku ma 10.000 m Milli 33:58.6, v teku na 110 m z zaprekami Balestra 15.9, v tkou v višino Cavaller 1.85, v treskoku Zappolla 13.55, v metu krogle Conversano 13.17 in v kladivu Feruglio 13.94.
*
Ko smo že pri lahki atletiki, zabeležimo obenem še najboljše izide, ki so bil} zadnjo nedeljo doseženi na atletskem prvenstvu Spodnje štajerske v Celju. Zmagovalci posameznih disciplin so bili:
med moškimi: na 100 m Kokot iz Celja 11.8, na 200 m žoher iz Celja 24.9, v teku na 400 m isti 3 časom 55.1, v teku na 800 metrov Agrež iz Celja 2:11.8, na 1500 m Hlebce iz Maribora 4:22, na 5000 m Pere iz Trbovelj 17:04.4, v skoku v višino in ob palici Oroszy iz Maribora z 1.65 odnosno 3.40, v kopju, disku in krogli Hopf (vojak) z znamkami 50.39, 33.46 in 11.34, v kladivu Gujznik iz Maribora s 40.32 in v štafeti 4X100 m Celjani s 47.8 ter
med ženskami: na 100 m Dobnik iz Celja 14.4, v skoku v daljino Stiindl iz Celja 4.25, v skoku v višino Pfnier iz Celja 1.25, v kopju Bajde iz Maribora 25.80, v disku Sterle iz Maribora 27.73, v krogli Stundl iz Celja 9.59 in v štafeti 4+100 Celjanke 3 časom 58.2.
s— Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). Pri pokrajinskem juniorskem prvenstvu opravlja službo sodniška skupina A. Tekmovanje bo na stadionu Hermesa 00 9. Prosimo vse gg. sodnike iz te skupine, da se tekmovanja sigurno udeleže. Prav takrat naj se javijo tudi vsi gg. kandidati
Društvo 59M&I1 gospodar" v Trebnjem
Tudi trebanjski rejci malih živali so se organiziran
Trebnje, 5. julija
Včeraj popoldne smo imeli v Trebnjem ustanovni občni zbor društva »Mali gospodar«. Z veliko ljubeznijo je pripravljalni odbor že nekaj dni pred občnim zborom pripravljal tla, kjer bo položen temelj novi gospodarski organizaciji, ki je v današnjih časih zelo važna in koristna. Zato je bil obisk zelo velik in smo prepričani, da bo društvo temu primerno tudi uspešno delovalo.
Uvodoma je predsednik pripravljalnega odbora učitelj g. Kobal Branko pozdravil navzoče, zlasti toplo pa je pozdravil komisarja občine Trebnje g. Ivo Bana, ki je ne samo kot predstavnik občine, temveč tudi sam naldonjen malemu človeku, storil vse in je omogočil, da se je koristna zamisel članov pripravljalnega odbora v razmeroma tako kratkem času tudi uresničila. Toplo je nadalje pozdravil delegata zveze g. Inkreta Alfonza in matičarja g. Mejača Franca.
Po opravljenih formalnostih je bil na predlog komisarja občine izvoljen odbor in sicer: predsednik Kobal Branko, tajnik Ostrovršnik Jože, blagajnik Vidmar Ludvik in odborniki: gg. Golob, Hofbek, zastopnica pokrajinske gospodinjske šole Mala Loka Smolikova, Uršič, Mrgole, Tomšič, Ban in Strozak. Sledilo je zanimivo in poučno predavanje delegata zveze g. A. Inkreta. Mali človek bo našel pomoč le v reji malih živali, ki poleg koristne zabave nudi tudi skromne dohodke. Reja malih živali je danes precej razširjena, vojna pa je dodala še svoje. Posebno vidimo to pri malem človeku v Ljubljani, kjer menda že ni več dvorišča, ali hodnika, da celo v vežah in predsobah naletiš na zaboje in hlevčke, kjer se redi in goji poleg perutnine še naš domači zajec. Vsak po svoje si skuša pomagati, da ob pomanjkanju govejega mesa nadomesti potrebni obrok mesa z našo malo živaljo in je reja malih živali v Ljubljani tako razširjena kakor še nikoli. Seveda je večina rejcev neorganizirana in je predavatelj označil to rejo kot nekako divjo rejo. Mi rejci v društvu »Mali gospodar« pa gledamo malo naprej in ne računamo samo s časom stiske in gledamo, da z umno rejo zboljšu-jemo naše male živali in tako izbrane skušamo ohraniti še za kasneje. V drugem delu svojega predavanja nam je predavatelj z njemu lastno živahnostjo opisal razne pasme naših malih živali in so navzoči tako_ rekoč šele po tem predavanju našega uglednega in izkušenega strokovnjaka, spoznali velik pomen reje malih živali za malega človeka in za narodno gospodarstvo sploh. Predavatelj je žel za svoja izvajanja toplo priznanje navzočih.
Novo ustanovljeno društvo »Mali gospodar« v Trebnjem je na Dolenjskem četrto
in so bila pred tem ustanovljena že društva v Novem mestu, Logatcu in v Ribnici.
želimo dolenjskim rejcem čim več uspehov!
o&L&Ri eua
»Zagledal sem čisto, čisto majcenega, rdeče oblečenega možička, z rdečo čepico na glavi. Plesal je okoli ognja, poskakoval zdaj po eni, zdaj po drugi nogi, ploskal z rokama in prepeval:
Juhe, juhe,
Ančka še danes ne ve!
Da meni je Škratelj ime!
Jutri pa z mano bo šla,
Za večno v gozda teme,
Juhe, juhe!
Previdno sem se umaknil, potem pa zdirjal, kolikor so mi dale noge in sapa. Sedaj pa hitro h kraljeviču! Niti minute ne smemo zgubiti!«
INSE
V JUTRU
Steklo
se
a vedsso fe©IJ
Iz njega izdelujejo celo volno m barcfeaž, ki igrata važno vlogo v industriji
Steklo je nastopilo v sodobni proizvodnji svojo zmagovito pot in vse bolj izpodriva druge surovine. Nemalo je sirovin, ki so se morale umakniti steklu. Velika prednost stekla je namreč v tem, da sloni na predelavi sirovin, ki jih imamo v Evropi v ma-lodane neizčrpnih množinah. Zanimiva je zgodovina uporabe stekla. Vleče se skozi vso kulturno in civilizacijsko zgodovino ne le Evrope, temveč tudi Prednje Azije. Znano je, da so poznali narodi steklo že najmanj pred 7.000 leti. V pozorni obliki pa so ga uporabljali že v Kristusovem času. V rimski in rani germanski dobi so igrale steklene posode precejšnjo vlogo. Zanimivo je, da so uporabljali v srednjem veku steklo samo za cerkvena okna, ki so bila okrašena s prelepimi slikarijami, še v Lutro-vem času je bilo le malo zasebnih hiš, katerih okna bi imela prozorno setklo. Ljudje so si pač pomagali kakor so vedeli in znali.
Uporaba in predelava stekla pa je napredovala v naslednjih stoletjih tako zelo, da lahko govorimo zdaj o »stekleni dobi«. Danes se nam zdi povsem naravno in samo ob sebi umevno, če se vozimo z vlakom, pa si skozi steklena okna ogledujemo lepoto pokrajine, mimo katere drvimo. Stopamo v hišo in se vzpenjamo po stopnicah, pa se ne oprijemljemo samo lesene ograje, temveč tudi ograje iz takozvanega varnostnega stekla To steklo ima posebno svojstvo, da se ne lomi in da ne more postati zaradi tega nevarno. V moderni stanovanjski hiši so pa tudi mnogi drugi predmeti iz stekla. Stene med sobami so ponekot steklene, prav tako tudi vrata, plošča na stolih, omarah itd. Velike površine so sestavljene iz steklenega železo-betona, ki daje prostoru neko pritajeno mirno ter enakomerno svetlobo. Pa tudi vse zunanje vodovodne naprave so lahko iz stekla; po sodobnih kleteh pa najdemo tudi velike steklene sode.
Steklo stopa na mesto številnih drugih sirovin, zlasti lesa, kovine, jekla ter litega in kovanega železa. Tehnika pa je danes tudi že toliko napredovala, da lahko zamenjuje steklo za snovi iz vlakenc. Tako poznamo stekleno volno, ki igra zelo važno vlogo. Pod splošnim pojmom »steklenih vlakenc« razumemo danes vse vrste niti iz stekla. Po načinu pridobivanja razlikujemo stekleno tkivo, stekleno volno in stekleni bombaž. Najpreje so izumili stekleno tkivo, obstoječe iz zelo tankih svili podobnih steklenih nitk v premeru 0,0.1 do 0,0.2 mm. Prava steklena volna se pridobiva prav za
prav že v ssmih tvornicah stekla tako, da se na tekoče steklo pušča para pod zelo visokim pritiskom, ki lahko ob zračni primesi tekoče steklo tako stanjša, da dobimo steklene niti v premeru 0.007 do 0.002 mm. Tako izdelani stekleni bombaž se lahko uporablja za naslanjače in drugo pohištvo. Stekleni bombaž se zdaj mnogo uporablja zlasti za izolacije, ker je slab prevodnik toplote. Lahko pa uporabljamo stekleni bombaž tudi za tapeciranje vrat, da se skozi nje ne slišijo glasovi. Steklena nit ne gori, pač pa se naglo topi. Zaradi tega se ne morejo steklene niti uporabljati v dotiki z vročimi predmeti. Nadalje ima steklena nit še to prednost, da ne reagira na vlago. Zato ji vlaga ne škoduje. Ce se pa le prime nekaj vlage, je treba steklene niti pred njo zaščititi. Steklene niti so brez vsakega vonja, lahko jih režemo z navadnimi škarjami ali nožem.
Naj omenimo še tako zvane ruberoidne proizvode, kot izvrstno izolacijo za stene, žice itd. V zadnjem času se je zelo povečala možnost izdelovanja steklenih mozaikov v nasprotju s kamenitimi, saj nudi stekleni mozaik neomejeno možnost uporabe najrazličnejših barv. Toda slika silno napredujoče tehnike stekla, bi ne bila popolna, če ne bi omenili možnosti izdelave cele vrste glasbil iz stekla ter optičnih stekel. Schot in Zeis so najzaslužnejši možje za razvoj tehnike stekla. Svoj sloves so si pridobili z znamenitimi deli v mestu Jeni. Z raznimi primesmi setkla se je namreč po dolgoletnem napornem delu posrečilo zboljšati vse vrste stekla za očala, mikroskope in teleskope. In če je raziskovanje s pomočjo takozvanega elektronskega mikroskopa tako zelo napredovalo, se je treba za to zahvaliti v prvi vrsti steklu. Steklo pa ustvarja tudi vedno nove kemične probleme. Posebne vrste stekla, ki ne propu-ščaja samo navadne svetlobe, temveč tudi ultravijoličaste žarke, nam pričajo o važnosti setklarske tehnike za ljudsko zdravje. Ultravijoličasto steklo omogoča namreč zbrati ultravijoličaste žarke iz zraka tako, da se v steklu ne lomijo. Steklo pa igra važno vlogo tudi v zdravstvu. Za jetične in rahitične otroke grade najlepše bolnice z velikimi steklenimi terasami, kjer leže otroci ipostavljeni ultravijoličastim žarkom. Z izumom takozvanega ultravijoliča-stega stekla pa je končno silno napredovala tudi metoda zdravljenja jetike in rahitisa.
Z vetrom prst! vetru
Jadranje po vodi j s umetno st, ki zahteva mnsgo znanja in spretnosti
Kdo je prvi prišel na misel praktično uporabiti jadra si v veliko zadovoljstvo vseh nasprotnikov dolgoveznih zgodovinskih opisov ne da več ugotoviti. Nekateri sicer trdijo, da je bil to Prometej ali celo Noe, ki je prvi prestrezal veter v jadra. To so pa samo prazne domneve. Jadranje je prava umetnost. Kakor je ideal v človeškem življenju neprestano naprej strmeči tok, ki se skušamo njegovim strmcem in tolmunom bolj ali manj spretno izogniti, tako je tudi jadranje ob ugodnem vetru idealno stanje, prekinjeno samo tu pa tam z iskanjem zasilnega pristanišča med nevihto ali izogibanjem neugodnim vetrovom. Kakor tudi v življenju tako je tudi torej pri jadranju važno vprašanje, kako naj obračamo jadra.
Praktična pravila jadranja so pač znana vsakomur. Vsi vemo, da se ne da jadrati samo z vetrom ali bolje rečeno v smeri vetra, temveč v ostrem kotu proti njemu. Veščakom tega lepega športa so v pravo veselje finese jadralne umetnosti. Vedno z vetrom v njegovi smeri jadrati ni nobena umetnost in pravi jadralec jadra tako z zaničljivo opazko, da bi lahko dosegel svoj cilj tudi v čolnu za prevažanje kamenja in opeke. Ptičji let je bil nekoč vzor letalcev in jadralcev. Tudi jadrnica »leti« po vodi in njena jadra so v načelu enaka krilom letala. Manjše sprednje jadro preprečuje jadranje ovirajoče vrtince. Veliko jadro pa skrbi zato, da pride veter do prave veljave kot gonilna sila. Jadralci si pomagajo še s stranskimi jadri, da dosežejo večjo hitrost. če je pa treba spremeniti smer, mora igralec stranska jadra sneti. Ce naj vozi čoln proti vetru, se da doseči to s križarjenjem. Jadralec križari bodisi na dolgih progah ali pa v mnogih kratkih sunkih. To je odvisno vedno od vetra.
Svojo spretnost mora jadralec preizku-
siti z regato. Tu, kjer je taktika odločilnega pomena, vzame jadralec dejansko svojemu nasprotniku veter iz jader. Ta preizkušena metoda odkrižati se tekmeca, najde podporo v »vetrni senci«. Za vsakim jadrom nastaja namreč prostor brez vetra v obliki stošca. To je tako zvana veterna senca. Čim pokrijeta senca nasprotnikov čoln, se zmanjša njegova hitrost, tako da zaostane. Nasprotnik si pa lahko pomaga s spretnim manevriranjem in tu se pričenja velika umetnost križarjenja. Nasprotnika je treba dokončno postaviti v senco in ga pustiti zadaj. Vodilna jadrnica mora torej budno paziti na vsako nasprotnikovo kretnjo in manevrirati tako kakor on. Jadranje nudi človeku poseben užitek in je ena najlepših športnih panog, samo da je precej težko obvladati jo. To je umetnost, ki zahteva mnogo znanja in spretnosti.
Trije ct?oci releji Iz plamenov
Giuseppe Mantovali iz Corbole pri Rovigu je šel te dni zvečer s svojo ženo na obisk k sosedu. Starša sta pustila doma tri o.tro-ke, ki sta jih pred svojim odhodom spravila s.pat. Toda otroci, ki so bili sami doma, niso strpeli v postelji in najstarejšemu med njimi, ki je star 7 let, je šinila v glavo misel, da bi prižgal vžigalico. Plamen, ki je švignil iz vžigalice, je otroka opekel po prstih, da je gorečo vžigalico spustil na posteljo. Ležišče se je takoj vnelo in vsi trije otroci, ki jih je prevzel strah zaradi ognja, so se stisnili v kot sobe ter začeli vpiti na pomoč. Medtem se je ogenj z veliko naglico širil. Bila je že velika nevarnost, da se trojica zaduši, ko sta prišla na pomoč oče in mati, ki se jima je posrečilo tudi pogasiti ogenj.
FMILIO SALGARI
LISCA ^ KARIB0V
PUSTOLOVSKI ROMAN
Carmaux in Jara sta mu pripravila zložen sedež pri okencu stolpa.
Boj med »Folgorom« in posadko čolnov, ki so jih bili poslali iz trdnjave, je že divjal. Živahno streljanje s topovi je spet in spet prekinjalo nenehno pokanje pušk.
Ladja, ki brez kapitana ni hotela zapustiti luke, je bila trdno zasidrana kakih 300 metrov od obale. Njeno moštvo je bilo poleglo na tla in jelo s svojimi dolgimi puškami streljati po sovražnikih. Topa na palubi nista grmela zaman. En čoln, zadet v polno, se je bil že potopil. Videti je bilo, kako je njegova posadka plavala proti bregu.
Gusar je na prvi pogled presodil položaj.
»,Folgore' bo pripravila napadalcem prebito posla!« je rekel z zadovoljnim glasom. »Večina čolnov bo kmalu imela, kar ji gre!«
Carmaux je nekam zaskrbljeno skremžil obraz. »Ne gre mi v glavo in mi ne gre, da so ti čolni
sami tako drzni! Kaj pa, če se za onimile skalami v zalivu skrivajo še druge ladje?«
»Misliš, da bi Španci utegnili dobiti z morja pomoč ? Nu, Morgan je fant, ki se nobenega sovražnika ne ustraši!«
Med tem, ko je Carmaux znova odhitel Hambur-žanu in črncu na pomoč, je postajal boj v malem zalivu čedalje srditejši. Čolni so nenehoma napadali »Folgore«, dasi jim je bil zadejal nasprotnikov topovski ogenj že hude izgube. 2e tri šalupe so se bile pogreznile na dno morja, zadete od gusarskih krogel. To pa Špancev ni oplašilo. Na vse kriplje so veslali proti bokom »Folgora«, da bi bili tam varni pred topoma na palubi in bi lahko spet napadli. V polkrogu so obdajali sovražnika.
Pa tudi trdnjavica, ki je obvladovala skoraj vso južno stran zaliva, ni počivala. Čeprav je imela njena posadka le lahke topove, je vendar nenehoma streljala ter obsipala sovražnikovo palubo s kroglami.
Vkljub dvojnemu napadu ni bilo videti, da bi imeli gusarji Špance za resne nasprotnike. »Folgore«, še vedno čvrsto zasidrana, je nalikovala ognjeniku, ki je bruhal plamen in dim. Njeni top-ničarji so natančno merili na posadke čolnov in na trdnjavico.
Gusar, ki je slonel pri oknu, je z napetostjo spremljal bitko. Zdelo se je, da ne čuti več nobenih bolečin. Da, v razburjenosti je mislil, da je pri svojih ljudeh. Klical jim je ter jih hrabril, svaril in jim ukazoval, kakor bi stal sredi njih na poveljniškem mostiču. Ob tem je pozabljal tudi zveste
spremljevalce, ki so se spodaj z naporom vseh moči upirali naskakujočim Špancem. Tedajci pa se mu je iztrgal vzkrik.
Izza dolgega polotoka pred pristaniščem so se bili pokazali visoki jambori dveh ladij. Tudi Jara, ki je stala zraven gusarja, je prestrašeno zavpila.
Tisti mah so planili v sobo Carmaux, Stiller in Moko. Vsi trije so bili črni smodnikovega dima in zasopli od boja. Stiller je bil dobil sunek v sredo čela; kri mu je kapljala iz rane.
»Kapitan,« je zaklical Carmaux, med tem ko^ je Moko hitro potegnil lestvico kvišku, Hamburžan pa zaprl loputnico, »barikada nas več ne varuje! Še nekaj minut, pa bodo Španci tu!«
Vsi trije so planili k oknu. Novi dve ladji sta bili med tem pripluli v zaliv in zaprli »Folgoru« pot. To nista bili navadni jadrnici, ampak močno oboroženi fregati z visokim zaslonom in mnogoštevilno posadko, pravi bojni ladji, zmožni, da se spoprimeta s celim majhnim brodovjem. Toda »Folgore« se ni dala presenetiti. Za čudo naglo je dvignila sidra in se takoj obrnila po vetru. Ko se je tako odtegnila napadu šalup, ki so jo obdajale, je s hitrim okretom šinila za otoček, ki je tvoril nekakšno pregrado med polotokom in obalo.
»Vrlo, Morgan!« je vzkliknil Ventimiljski, videč, kam meri »Folgore« s tem drznim, manevrom. »Rešil bo našo ladjo!«
»Oni dve ga poiščeta tudi za otokom!« je suho menil Carmaux.
»Ne, za ladje tolikšne nosilnosti je voda tamkaj preplitva J«
»Tedaj mu pozneje zapreta izhod!«
»Videli bomo!«
Zdaj se je vrgel Carmaux na tla in pazljivo prisluhnil.
»Zdi se mi, da so vojaki že prodrli barikado in prišli v spodnji prostor!«
»Za vsako ceno jim moramo ubraniti, da ne pridejo gor,« je rekel Ventimiljski, »dokler ne damo Morganu znamenja! Zagraaite loputnico in izrežite strelnice v pod!«
Ta čas, ko so se tu gori pripravljali za obrambo, sta se bili fregati zasidrali pred pristaniščem.
Čeprav je imel Morgan drzne, v smodnikovem dimu osivgle ljudi, ga vendar ni bilo volja, da bi ponudil velikima nasprotnicama bitko. Ni se čutil tako močnega, da bi kar slepo zaplul prvi fregati na domet njenih štirinajstih topov.
Sovražni ladji sta po jalovem obstreljevanju spustili v morje nekaj čolnov, ki so odveslali proti trdnjavici. Najbrže sta se hotela kapitana sporazumeti s trdnjavsko posadko zastran napada na »Folgore«.
»Stvar postaja resna!« je zamrmral gusar, ki je vse videl. »Ko bi se mogel rešiti iz tega ujetništva, bi pripravil fregatama imenitno presenečenje. A tamkajle pri otoku vidim veliko barko. Ta bi mi bila v pomoč pri mojem načrtu!«
»Kaj niste trudni, gospod?« je vprašala Indijanka.
»Da, dete! A bolj od ran me je izmučilo razburjenje!«
Ureiuie: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — .Vsi v Ljubljani