Izgubljene milijarde Verjetno je le še malo delovnih kolektivov, ki ne bi že pred meseci sprejeli svojih stabilizacijskih načrtov. Tako je večina od nas sredi največjih prizadevanj, da bi zastavljene naloge tudi uresničili, da bi bilo naše vsakdanje delo kar najbolj smotrno in učinkovito, letošnje poslovno leto pa čim bolj uspešno. Domenili smo se, da bomo gledali na vsak dinar, da bomo skušali na vsakem koraku, kjer bi bilo smotrno, prihraniti dragocena sredstva in jih usmeriti v prepotrebne naložbe. Med drugim smo tudi dejali, da bomo v prihodnje svoj delovni čas bolje izkoristili in da bomo na svojih delovnih mestih vsi, tja od nekvalificiranih delavcev pa do vodilnih strokovnjakov, bolj učinkoviti. S tem smo	V	TEDEN SOL Prihodnji teden — od 15. do 21. decembra — bo v nas zapisan kot TEDEN SOLIDARNOSTI z žrtvami imperialistične agresije in narodi, ki se bore za neodvisnost. Prav Jugoslovani dobro vemo, kakšna je cena žrtev in kaj pomeni boj za svobodo. Zato tudi vemo, kakšno vrednost ima pomoč, ki prihaja iz srca. Ko smo jo potrebovali mi in — ko potrebujejo drugi narodi našo ... Radi bi opozorili na pismo, ki sta ga te dni poslala vsem delavskim svetom in sindikalnim organizacijam Franc Leskošek-Luka za republiški koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije in Ivanka Vrhovčak za RS ZSS. Pismo opozarja na to, da v Jugoslaviji že lep čas teče široko zasnovana solidarnostna akcija z narodi Indokitajske, in to kot odraz odločne podpore vseh naših delovnih ljudi narodom, ki se bore za neodvisnost. Akcija, ki jo je zasnovala SZDL Jugoslavije skupaj z vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, bo dosegla svoj vrh prav v TEDNU SOLIDARNOSTI. Predvsem mladini in pionirjem so namenjena predavanja pod geslom „prvi koraki v svobodi", ki naj povedo kaj več o življenju in težavah vietnamskega ljudstva v prvih mesecih svobode. Ta čas je v prodaji tudi posebna „vietnamska značka", kar bo navrglo sredstva	JDAENOSTI za nakup najnujnejših predmetov za Vietnam. Jugoslovansko obeležje ima tudi pionirska akcija „10.000 torbic za vietnamske vrstnike". Torbice bo odpeljala v Vietnam posebna ladja. In ne samo torbice ... Kaj, bo pa odvisno od prispevkov posameznih organizacij združenega dela, ki bodo z vsem razumevanjem stopile v solidarnostne vrste. V pismu je posebna prošnja, da je treba organizatorje solidarnostne akcije kar najhitreje seznaniti s količino in približno vrednostjo proizvodov, ki jih organizacije združenega dela nameravajo prispevati za pomoč žrtvam imperialistične agresije. Seveda se je treba v polni meri zavedati; da ne gre samo za Vietnam, za narode Indokitajske ... Prav ta čas se vse bolj soočamo s trpljenjem, ki ga preživlja angolsko ljudstvo pod vodstvom MPLA v boju za svobodo proti silam imperializma, rasizma in neokolonializma. Tudi v sindikatih se moramo dogovoriti za organizacijo najbolj koristne in učinkovite oblike pomoči ogroženim ljudstvom! Imejmo pred očmi aktualno geslo: Proti imperializmu, fašizmu in agresiji — za svobodo in neodvisnost narodov!
			

I ' ■ '
13. XII. 1975 -ŠT. 49-L. XXXII
želeli povedati le to, da bomo v enakem
V	želji, da bi poglobili neposredno samoupravljanje in tudi dmgače povečali učinkovitost dela in gospodarjenja, v Železarni Jesenice zdaj snujejo ustanovitev novih temeljnih organizacij združenega dela. Tako naj bi iz sedanjih štirih temeljnih organizacij združenega dela ustanovili skupaj 19 TOZD. Samoupravno razvejanost tega kolektiva pa dopolnjujejo pred kratkim integrirani TOZD Kovinar Jesenice in TOZD Monter iz Dravograda ter delovna skupnost skupnih služb.
V	primerjavi s sedanjim stanjem se torej razmere močno spreminjajo, posebej še, ker ob snovanju nove organiziranosti velja upoštevati tudi izhodišča zakona o združenem delu, katerega osnutek zdaj vendarle prihaja v javno razpravo. Zato si tudi v Železarni Jesenice zastavljajo številna vprašanja, se soočajo z dilemami in iščejo rešitve za probleme, ki niti načelno doslej še niso bili dovolj jasno opredeljeni. V ta okvir razčiščevanja pogledov, mnenj in stališč je sodil tudi obisk predsednika RS ZSS inž. Janeza Barboriča in njegovih sodelavcev v Železarni Jesenice.
V	razgovoru, ki ga je minulo sredo dopoldne pripravila tovarniška konferenca sindikata in v
katerem je sodeloval tudi Peter Toš, predsednik komisije predsedstva CK ZKS za družbenopolitični sistem in samoupravljanje v združenem delu, so zbrani izmenjali mnenja o praktičnih
problemih uveljavljanje delegatskega sistema, organiziranosti delovne skupnosti skupnih služb ter o nekaterih vprašanjih s področja dohodkovnih odnosov. F0T0. FranCE PERDAN
Prav je tako!
V prenekaterih primerih pa smo pri sestavljanju svojih stabilizacijskih programov povsem pozabili na to, koliko dragocenih delovnih ur izgubimo na najrazličnejših sestankih, potrebnih in nepotrebnih, pogosto veliko predolgih, ker so ,pač slabo pripravljeni. Pozabili smo na to, da moramo v prihodnje ne le bolje, temveč tudi več delati in da so naša velika napaka maratonski sestanki, na katerih presedimo mnogi po več ur na teden, v številnih primerih pa tudi dlje kot delovni dan.
Zato ni niti najmanj presenetljivo, da si nekatere družbenopolitične organizacije prizadevajo racionalizirati sestankovanje. Med prvimi, ki so to postavili na dnevni red, je bila tudi zvezna konferenca SZDL. Znano je namreč, da smo lani presedeli v Jugoslaviji na najrazličnejših sestankih blizu dve milijardi ur!
Sestanki so trajali v poprečju kar štiri ure, čeprav strokovnjaki ugotavljajo, da je optimalni čas za uspešen sestanek le poldruga ura.
Dve milijardi ur na sestankih v letu dni?! Veste koliko denarja je to, če ovrednotimo delovno uro s skromnimi 20 • dinarji? Natanko 40 milijard. Seveda -novih milijard! .
Razumljivo, brez sestankov ne gre, saj predstavljajo eno od temeljnih oblik našega družbenopolitičnega dela. Zanesljivo pa bi lahko naše sestanke malce racionalizirali! Ge bi v prihodnje sestankovali v poprečju polni dve uri, kar je še vedno dlje, kot pa je priporočljivo, bi prihranili milijardo delovnih ur oziroma 20 novih milijard. S tem denarjem bi lahko, de nimo, zgradili v letu drii 800 šol, 40.000 sodobnih stanovanj, 100 takih letališč, kakršnega gradimo v Mariboru itd., itd.
Žal na vse to premalo mislimo. Pogovarjamo se o stabilizaciji, stiskamo na najrazličnejših koncih in krajih, včasih tudi tam, kjer nima pravega smisla, obenem pa še vse prerodi sedimo in debatiramo in zgubljamo dragocene delovne ure. Marsikje in marsikdaj se torej še ne vedemo tako, kot terja od nas stabilizacija, za katero pa smo se vsi izrekli.
A. UL.
V lakirnici tovarne JELOVICA v Škofji Loki se tekoči trak ne ustavlja.
PREDSEDNIK RS ZSS INŽ. JANEZ BARBORIČ NA OBISKU V ŽELEZARNI JESENICE
FotofA. Agnič
T "■“CITT’ A TkT "ITT	TVT V Tfc 'W7IC1 S TU V	7
/	iVI (\Iv)\/Ir"l IH I I IH.
r	¥ JLn. Jri/JCiOJL J. JLJ
OD ŽELEZNIŠKEGA GOSPODARSTVA LJUBLJANA SMO PREJELI NASLEDNJO ZAHTEVO
V vašem časopisu je bilo objavljeno več člankov v zvezi s situacijo v TOZD Prometni sekciji Pragersko. V zadnjem članku, kije bil objavljen dne 18. 10. 1975 z naslovom „Kompozicija vozi na slepi ali na pravi tir“, je bila izražena misel, da bi bilo umestno, da o zadevi zavzamejo stališče tudi družbenopolitične organizacije Železni&ega gospodarstva Ljubljana (zadnji odstavek navedenega članka). Te so to storile na skupnem sestanku dne 27. 10. 1975. Sprejeta stališča in ocene družbenopolitičnih organizacij Železniškega gospodarstva Ljubljana vam pošiljamo s prošnjo, da jih objavite v skladu z določili zakona o tisku.
STALIŠČE
DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
I
Delavski svet TOZD Prometne sekcije Pragersko je dne 10. 9. 1975 razrešil štiri odgovorne delavce te sekcije, in sicer šefa sekcije, šefa železniške postaje Pragersko, šefa kadrovske splošne službe Prometne sekcije in referenta za sti-mulacijo kadrov v sekciji ter jih po posredovanju kadrovskega sektorja ŽG Ljubljana stavil na razpolago Prometni sekciji Maribor, kjer so bili razporejeni na njihovi usposobljenosti ustrezna delovna mesta.
Delavski svet Prometne sekcije Pragersko je te delavce razrešil z namenom, da na podlagi korenite kadrovske spremembe v vrstah odgovornega osebja v sekciji napravi konec nezdravim medsebojnim delovnim razmeram v vodstvu sekcije, ki so se tako zaostrile, da bi lahko začele ogrožati že varnost in rednost prometa, hkrati pa izpodkopavati temeljna načela medsebojnih odnosov v ŽG kot enovitem sistemu in ki se odražajo nredvsem v vzajemnosti, solidarnosti in tovarištvu, temelječih na socialističnem samoupravljanju. Ker so bile zaradi takega stanja ogrožene temeljne vrednote sedanje ustavne ureditve v obliki, kot so uveljavljene v ŽG, je delavski svet sekcije smatral, da je tak ukrep najbolj ustrezen in sprejemljiv glede na ugotovljeno stanje. Svoj ukrep je utemeljil na podlagi poročila in predloga posebne komisije, ki jo je imenoval že dne 18. 7. 1975 in vanjo imenoval predstavnike družbenopolitičnih organizacij PS Pragersko, šefa Prometne sekcije Pragersko in predstavnika kadrovskega sektorja ZG Ljubljana.
Neposredno po svojem sklepu o razrešitvi navedenih delavcev je dal delavski svet svoj sklep v odobritev vsej delovni skupnosti sekcije. Delavci sekcije so sklep delavskega sveta potrdili z veliko večino (samo 5 proti ob 203 za).
Med razrešenimi odgovornimi delavci je bil referent za stimulacijo kadrov obenem tudi v funkciji podpredsednika samoupravne delavske kontrole. Te funkcije lahko posameznega delavca razrešijo le delavci, ki so ga imenovali. Ker so se delavci strinjali z razrešitvijo vseh štirih navedenih delavcev, so s tem glasovali tudi za razrešitev podpredsednika samoupravne delavske kontrole. Delavcem je bilo namreč povsem jasno, da razrešeni referent za stimulacijo kadrov opravlja funkcijo v samoupravni delavski kontroli.
II.
Celotni opisani potek pa je v delu javnosti in deloma v lokalnem (Večer — Maribor) oziroma sindikalnem časopisu (Delavska enotnost) sprožil določene pomisleke in bojazen, ali niso bile s
takim postopkom prizadete pravice delavcev, ki jim jih daje ustava, zlasti pravice iz samoupravljanja; nekateri članki, zlasti članek v Delavski enotnosti z dne 18, 10. 1975, pa je v tem pogledu prestopil celo mejo dovoljenega in sprejemljivega tona v obravnavanju stališč in pogledov, kadar morda različno ocenjujemo določeno dejansko stanje ter se spustil celo v žalitve vseh slovenskih železničarjev.
III.
Da tako sprožena polemika ne bi vodila do napačnih razlag in do zavajanja javnosti glede temeljnega vpraša nja, ki po svojem pomenu zadeva celotno združeno delo ŽG Ljubljana in ne samo posamezne sekcije kot v navedenem primeru, ali se delavci ŽG in njihovi organi samoupravljanja aktivno vključujejo v boj za izvedbo ustavnih načel in ali jih uveljavljajo v svojem praktičnem delu in organizaciji samoupravljanja, so se delavci — železničarji, delegati in predstavniki Sv eta ZK ŽG, konference sindikatov ŽG in ŽTP, Sveta ZSMS ŽG, iniciativnega odbora za ustanovitev aktiva borcev in aktivistov ŽG, železničarji - člani plenuma republiškega odbora Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, samoupravnih in poslovodnih organov večjih železniških organizacij oziroma enot iz vse Slovenije (v nadaljnjem družbenopolitične organizacije) sestali dne 27. 10. 1975, da bi politično ocenili zgoraj obravnavani primer razrešitev in ocenili, ali so ti ukrepi v skladu z izhodišči, ki jih je ŽG sprejelo za uveljavljanje načel ustave v svoji organizaciji in poslovanju. Na podlagi razprave, ki je osvetlila vse faze obravnavanega postopka, so družbenopolitične organizacije ZG Ljubljana sprejele
stališča in oceno postopka pri urejanju medsebojnih razmerij v prometni sekciji Pragersko, zlasti glede na sklep delavskega sveta Prometne sekcije Pragersko z dne 10. 9. 1975.
1.	Ukrep delavskega sveta Prometne sekcije Pragersko z dne 10. 9. 1975 o razrešitvi odgovornih delavcev v sekciji, da se urede medsebojna razmerja delavcev v sekciji, je v skladu z načeli in politiko, ki jo sprejemajo delavci vsega ŽG kot osnovo svojih medsebojnih razmerij. Med ta načela spada predvsem prizadevanje za uveljavljanje ustavnih načel v organizaciji in poslovanju ZG, vzajemnost, tovarištvo in nesebičnost ter prednost skupnih koristi pred lastnimi osebnimi koristmi.
Družbenopolitične organizacije podpirajo ukrep delavskega sveta PS Pragersko.
2.	Ukrepi delavskega sveta Prometne sekcije Pragersko so v skladu z odločitvijo celotnega delovnega kolektiva te sekcije. Družbenopolitične organizacije se ne spuščajo v oceno formalnih pomanjkljivosti, če so se morda primerile v postopku. Bistveno pa je, da so ti ukrepi vsebinsko pravilni in v skladu z voljo celotnega kolektiva.
3.	V razreševanju nezdravih razmer, do katerih je prišlo v Prometni sekciji Pragersko, je sodeloval tudi sekretariat sveta ZK ZG Ljubljana in predsedstvo sindikata ŽTP Ljubljana. Družbenopolitične organizacije ugotavljajo, da s tem niso bile kršene ustavne pravice TOZD glede njenih samoupravnih pravic. Nasprotno, funkcija ŽG kot sistema je med drugim ravno v uveljavljanju splošnih načel medsebojne povezanosti in sodelovanja ter enotne politike v razreševanju skupnih zadev. ŽG ne bi zadovoljivo opravilo svoje funkcije, če v tem primeru ne bi aktivno sodelovalo.
Vprašanje enotnosti, usmerjenosti k skupno in samoupravno sprejetim ciljem in načelom medsebojnih odnosov, je eno od osnovnih kriterijev, na katerih so železničarji Slovenije in Istre vedno presojali vrednost tako posameznika kakor tudi posamezne organizacije v okviru ŽG.
S tega stališča družbenopolitične organizacije pozitivno ocenjujejo tudi prizadevanja ZG pri razreševanju medsebojnih odnosov v Prometni sekciji Pragersko.
4. Družbenopolitične organizacije so razmeram v PS Pragersko posvečale dosti pozornosti, ker smatrajo, da posegajo medsebojna razmerja delavcev v združenem delu med temeljne vrednote našega samoupravnega sistema. Razreševanje teh vprašanj pa seveda ne bi smelo povzročati, da bi zanemarjali tudi pomembna vsebinska vprašanja v delovanju železnic v jugoslovanskem gospodarstvu in naporih za njegovo stabilizacijo. S tega stališča smatrajo, daje primeru v Pragerskem treba dati seveda le tiste razsežnosti, ki mu po svojem pomenu za sistem ŽG gredo. Če bi te razsežnosti presegli, bi povzročili, da bi to razreševanje prešlo v svoje protislovje, ob njem pa bi skušali uresničevati svoje osebne interese prav tisti, ki so se že doslej in ki bi se zlasti v bodoče hoteli z napihovanjem tega primera posebej okoristiti. Družbenopolitične organizacije zato odločno obsojajo sumničenja in žalitve, ki so se ob tem primeru pojavljale zlasti na straneh mariborskega Večera in v Delavski enotnosti, prav tako odločno pa obsojajo tudi grožnje proti tistim posameznikom, ki so s svojim strokovnim delom prispevali k razreševanju tega primera. Vse železničarje pozivajo, naj se še dosledneje zavzemajo za uveljavljanje ustave in ciljev naše gospodarske politike ter se ob tem ne pustijo zavestfna stranski tir razprav o, stvareh, ki z bistvom sedanje problematike nimajo nikakršne zveze.
Udeleženci sestanka zavračajo ravnanje novinarja Večera tov. Švajncerja, ki je, ne da bi bil vabljen na sestanek, imel vse možnosti, da se udeleži razprave, kar je tudi storil. Ne da bi se na tem mestu spuščali v oceno njegovega nastopa na sestanku, protestirajo proti njegovemu ravnanju, ko je v nadaljevanju sestanka upadal v besedo diskutantu, čeprav ga v njegovem nastopu ni nihče oviral in je demonstrativno sestanek zapustil. Pričakujejo, da bo uredništvo mariborskega Večera, ki je tov. Švajncerja po njegovi izjavi poslalo na sestanek, obravnavalo ravnanje svojega člana uredništva.
— Predsedstvo sindikalne konference ŽTP Ljubljana
— Predsedstvo sindikalne konference ŽG Ljubljana
- Sekretariat sveta ZKS ŽG Ljubljana
— Predsedstvo sveta ZSMS ŽG Ljubljana
— Iniciativni odbor za ustanovitev aktiva borcev ŽG Ljubljana
Uredništvo DE se ne namerava spuščati v polemiko o tem, ali smo pri obravnavanju „pri-mera Pragersko" prestopili mejo dovoljenega ali ne — to sodbo prepuščamo prizadetim in bralcem. Povedati želimo le to, da od naših sodb, kolikor smo jih doslej napisali v zvezi s primerom Pragerskega", v ničemer ne odstopamo. Da smo imeli prav, nam potrjuje sklep družbenega pravobranilca samoupravljanja v Mariboru, da začasno zadrži izvršitev sklepa delavskega sveta TOZD Prometna sekcija Pragersko in to potrjuje tudi nedavni sklep sodišča združenega dela v Mariboru, ki ga v nadaljevanju povzemamo v nekaterih najpomembnejših ugotovitvah.
SKLEP SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V MARIBORU
„Sklep družbenega pravobranilca samoupravljanja v Mariboru opr. št. 6/75 z dne 24. 9. 1975, s katerim je začasno zadržal izvršitev sklepa delavskega sveta TOZD prometna sekcija Pragersko, sprejetega na 2. jedni seji dne 10. 9. 1975 o razrešitvi Jožeta Štunfa na delovnem mestu referenta za stimulacijo kadrov Prometne sekcije Pragersko, se vzdrži v veljavi do konca tega postopka.
OBRAZLOŽITEV:
Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Mariboru je s svojim sklepom opr. št. 6/75 z dne 24. 9. 1975 v skladu z določili čl. 8 Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja začasno zadržal izvršitev sklepa 2. seje delavskega sveta TOZD Prometna sekcija Pragersko opr. št. DS 40/75 z dne 11. 9. 1975, s katerim je bil delavec Jože Štunf takoj „razrešen dela" na delovnem mestu referenta za stimulacijo kadrov v TOZD Prometna sekcija Pragersko in ga dne 26. 9. 1975 predložil sodišču skupaj s predlogom za uvedbo postopka zaradi ugotovitve nezakonitosti citiranega sklepa delavskega sveta TOZD Prometna sekcija Pragersko. Poudarja, da se v zadržanem sklepu očita Jožetu Štunfu, da je kot voljeni organ samoupravne delavske kontrole zlorabil svojo funkcijo. Jožeta Štunfa so delavci na zborih delovnih ljudi neposredno izvolili v komisijo samoupravne delavske kontrole in je v zadnji mandatni dobi opravljal .funkcijo podpredsednika komisije samoupravne delavske kontrole. Po čl. 64 statuta TOZD Prometne sekcije Pragersko je komisija samoupravne delavske kontrole pri svojem delu neodvisna in za svoje delo odgovarja delavcem, ki so jo izvolili. Po čl. 23 in čl. 24. Pravilnika o samoupravni delavski kontroli TOZD Prometna sekcija Pragersko pa noben član komisije ne more biti
klican na odgovornost zaradi mnenja in stališča, ki ga je dal kot član komisije in je vsak član komisije in komisija kot celota odgovorna za svoje delo delavcem, ki so jo izvolili. Po njegovem stališču je sklep delavskega sveta TOZD Prom etne sekcije Pragersko v nasprotju s citiranimi določili in zato protiustaven ter nezakonit."
V nadaljnji obrazložitvi sklepa Sodišča združenega dela so podatki, ki smo jih v našem časopisu že objavili, in sicer, da je delavska kontrola Prometne sekcije Pragersko ugotovila določene nepravilnosti pri poslovanju, da je zaradi tega prišlo do spora med predsednikom delavske kontrole in šefom sekcije, da se je v razmere na Pragerskem vmešala ŽTP Ljubljana in da je delavski svet Prometne sekcije Pragersko na izrecno željo predsednika delavskega sveta dana zagotovitev pravnika ŽTP, da je tak sklep pravilen in zakonit in na podlagi tega zagotovila delavski svet izglasoval odstranitev štirih delavcev Prometne sekcije Pragersko. Utemeljitev sklepa o odstranitvi iz TOZD Prometne sekcije Pragersko je bila vsaj za nekdanjega predsednika oziroma dotedanjega predsednika samoupravne delavske kontrole Jožeta Štunfa v tem, da ;e le-ta zlorabljal svojo funkcijo v osebne namene. Pri tem pa je delavski svet in tudi pravnik ŽTP pozabil, da je Jože Štunf izvoljen v organ samoupravne delavske kontrole od vseh delavcev Prometne sekcije Pragersko in ga te dolžnosti lahko razrešijo le tisti, ki so ga izvolili.
„Vse te ugotovitve v sedanjem stadiju postopka utemeljujejo zadostno verjetnost, da je bil delavec Jože Štunf razrešen z dela" tudi v zvezi z izvrševanjem funkcije v samoupravni delavski kontroli. Statut TOZD Prometne sekcije Pragersko, sprejet na zborih delovnih ljudi z dne 24. 12. 1973 (prečiščeno besedilo statuta, sprejeto na zborih delovnih ljudi med 18. in 23. 9. 1975 v času odločanja delavskega sveta še ni bilo veljavno!) določa v čl. 38., da spada izvolitev organov samoupravne delavske kontrole med posebno pomembna vprašanja, ki neposredno zadevajo pravice in položaj delavcev, zaradi česar po tem vprašanju odločajo neposredno na zborih delovnih ljudi. Čl. 64. določa, da je komisija samoupravne delavske kontrole pri svojem delu neodvisna in da je za svoje delo odgovorna delavcem, ki so jo izvolili. Iz čl. 61. pa izhaja, da komisijo izvolijo delavci sekcije neposredno na zborih delovnih ljudi, člani komisije pa izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika. Pravilnik o samoupravni delavski kontroli TOZD Prometne sekcije Pragersko pa v 23. členu poroča, da noben član komisije ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja in stališča, ki gaje dal kot član komisije.
Iz 108. člena statuta Železniškega gospodarstva Ljubljana (leto 1973) izhaja, da so skupni splošni akti Železniškega gospodarstva, ki so skupnega pomena za vse organizacije, med drugim tudi poslovnik o delu zborov delovnih ljudi in pravilnik o volitvah in odpoklicu delavskega sveta itd. Sodišče s poizvedbami ni uspelo ugotoviti, ali taki splošni akti obstajajo, vendar ne more biti nobenega dvoma, izhajajoč iz splošnih načel socialističnega samoupravnega prava, da delavci v temeljni organizaciji združenega dela neposredno odločajo tudi o kolektivni in osebni odgovornosti samoupravne delavske kontrole in njihovem odpoklicu na predlog in po postopku, kot je določen za odpoklic delegatov v delavskem svetu ..'.
Sodišče tudi posebej ugotavlja, da obstaja utemeljen dvom, da so bili delavci na zborih dejansko informirani, da gre za , .razrešitev z dela" pri delavcu Jožetu Štunfu tudi iz razlogov, ki zadevajo na njegov status v komisiji samoupravne delavske kontrole... k temu dodaja:
„Ob vseh teh ugotovitvah je treba poudariti, da ne gre za vprašanje imunitete člana komisije samoupravne delavske kontrole, kar bi na primer pomenilo, da mu v času trajanja mandata ni možno izreči ukrepa zaradi kršitve delovnih dolžnosti oziroma, da mu ne more prenehati status delavca v združenem deluu, temveč zato, da iz razlogov, ki jih je sprejel delavski svet TOZD Prometna sekcija Pragersko in se nanašajo na delavčev status v komisiji v samoupravni delavski kontroli, takega delavca ne more odpoklicati nihče drug kot neposredno delavci v temeljni organizaciji združenega dela s funkcije v samoupravni delavski kontroli na način in po postopku, določenem v splošnem samoupravnem aktu ...
Na podlagi navedenih razlogov sklepa sodišče, daje delavski svet TOZD Prometne sekcije Pragersko s tem, ko je razrešil z dela delavca Jožeta Štunfa tudi iz razlogov, ki se nanašajo na njegov status v komisiji samoupravne delavske kontrole, ustvaril stanje, ki ne zagotavlja delavcem pravice uresničevanja samoupravne delavske kontrole, kar nedvomno pomeni hujšo kršitev samoupravnih pravic delovnih ljudi...“
Zadeva „Eragersko“ pa še vedno ni končana. Odvetniki ŽG so namreč zahtevali izločitev predsednika sodišča združenega dela v Mariboru zaradi dvoma v njegovo nepristranost. Zato so obravnavo preložili za nedoločen čas. Sodišče združenega dela SRS v Ljubljani je to zahtevo zavrnilo in bo o v naslednjih dneh razpisana ponovna razprava. O končnem sklepu sodišča, ki bo odločilo o pravilnem oziroma ustavnem postopku v zadevi delavske kontrole v TOZD Prometna sekcija Pragersko, bomo poročali tudi v našem časopisu.
UREDNIŠTVO DE
ZAPIKNA RAZMERE V KMETIJSKI ZADRUGI LUCIJA
BALADA
O TREH DIREKTORJIH NA ENEM STOLČKU
delegati občinske skupščine v Piranu so presekali gordijski vozel razprtij in samovolje v Kmetijski zadrugi Lucija • Konec romance o TOZD za osebne potrebe in po osebni meri, da o neuklonljivih breskvah >	in gmotni škodi ne govorimo
Po reli letih dokazovanj, prepričevanj, kreganja, n :prtij, samovolje, tožaijenj in modrovanj v manjšem delu kolektiva Kmetijske zadruge Lucija so delegati vseh zborov občinske skupščine v Piranu naredili zapik ter izglasovali odločbo o razpustitvi vseh samoupravnih in drugih organov upravljanja, o odstavitvi vseh poslovnih in izvršilnih organov ter odstranitvi vseh delavcev na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih ter tistih delavcev, ki so s svojo samovdjo ovirali urejanje' odnosov v Kmetijski zadrugi Lucija.
To bi naj bil začetek konca žalostne balade o sečoveljskih breskvah. Točneje, balade o peščici trdovratnih mož nekdanjega obrata „vrtnarstvo“ in breskvah, ki niso in niso hotele brsteti, čeprav so jih posiljevali z milijoni. Gre za konec neke zgodbe, o kateri na obali danes upravičeno gor vore z ogorčenjem in z željo, da bi zadeva čim-prej utonila v pozabo kot žalosten primer naše, na srečo ne pogoste prakse. To tembolj, ker gre za primer, katerega moralne in gmotne škode tudi zdaj, po treh letih, še ni mogoče natančno preceniti.
KDO BO KOGA IN ZAKAJ
O razmerah v Kmetijski zadrugi Lucija in o spornih nasadih breskev v zamočvirjeni sečoveljski dolini smo v Delavski enotnosti že pisali. Resnici na ljubo moramo povedati, da se od takrat razmere v omenjeni kmetijski zadrugi niso spremenile. Nasprotno, še bolj so se zapletle, tako da so vmes posegja sodišča, politični vrhovi in posamezniki.
Ni treba biti bogzna kako pameten, da ugotoviš, za kaj v bistvu gre. Sicer pa pojdimo po vrsti. Zadružni svet Kmetijske zadruge Lucija je jeseni 1972. leta delovni enoti „vrtnarstvo“ odobril načrt o zasaditvi 15 hektarov plantažnih nasadov breskev v sečoveljski dolini. Toda že pri prvih pripravljalnih delih na zemljišču - ne smemo pozabiti, da gre za močvirno dolino z mnogo talne vode — izvajalci del dožive kritiko. Na račun tehnologije in poznejšega vodenja del v nasadih je bilo izrečeno še več kritik, ki pa jih je direktor enote po vrsti zavrgel z zagotovilom, da kot agronom jamči za strokovnost del v tem nasadu.
Kljub vsem tem zagotovilom pa so tudi nestrokovnjaki na licu mesta ugotavljali, da je nekaj narobe, saj je skoraj polovica breskev — odmrla. A ne $ede na to je v delovni enoti „vrtnarstvo že vznikla ideja, da bi plantažne nasade razširili še za nekaj hektarov. Vodstvo enote „vrtnarstvo“ je tudi poskrbelo za dodatnih 5.000 sadik breskev. Zakoličili in pripravili so novo zemljišče in proti odločitvi poslovnega odbora zadruge nadaljevali z investicija Poslovni odbor je namreč sprejel sklep, da zadruga ne gre v novo investicijo z breskvami, dokler ne bodo sanirali že zasajenih nasadov.
Ker vodstvo delovne enote „vrtnarstvo“ ni upoštevalo sklepa poslovnega odbora zadruge, je vodstvo zadruge sklicalo izredno sejo poslovnega odbora Ni šlo samo za kršenje odločitve vodstvenega organa, temveč tudi za dejstvo, da nova investicija ni bila uveljavljena in zakonsko urejena, pa tudi denarja zanjo niso imeli. Zato je poslovni odbor sklenil, da kupljene sadike uporabijo za posaditev v obstoječih nasadih. Presežek pa razprodajo.
In tako se je začelo — kdo bo koga. Delovna enota „vrtnarstvo“ je namreč čez tri dni začela s saditvijo novega nasada ...
Sredi novembra 1973. leta je zadružni svet zadruge podpri sklep poslovnega odbora zadruge ter imenoval komisijo, ki naj ugotovi vzroke za nastale probleme v novih nasadih in ovrednoti morebitno škodo. Komisijaso sestavljali strokovnjaki, ki niso bili zaposleni v zadrugi. Ti so ugotovili nestrokovnost pri zasajevanju in ocenili škodo, v katero pa ni bila zajeta vrednost dd pri rekonstrukciji nasadov.
TOZD PO OSEBNI MERI
V skoraj istem času so vse ddovne enote lucijske kmetijske zadruge na osnovi ustavnih sprememb analizirale svoje samoupravne in ekonomske odnose ter ugotavljale, ali imajo pogoje za formiranje TOZD. Skupaj z ddovno enoto „vrtnarstvo" so ugotovile, da teh pogojev nimajo in se odločile, naj bi bila zadruga enovita organizacija združenega dela. To je bilo 18. oktobra 1973. leta.
Čez poldrugi mesec, 3. decembra, je za-družni svet na svoji seji obravnaval predlog o uvedbi disciplinskega postopka proti direktorju in vodilnim delavcem v enoti ..vrtnarstvo", je
vodja te enote Jože Hočevar prisotnim prebral sklep svoje enote, da je enota ..vrtnarstvo" od tega dne, točneje, že od šeste ure zjutraj — TOZD Kmetijska proizvodnja Sečovlje s sedežem v Sečovljah št. 135 .. .
Članom sveta in vodstvu zadruge je zdaj ostal še samo tisti pregovor „drži ga Čez štirinajst dni, ko so bile vse seznanjene z odločitvijo enote „vrtnarstvo“, daje zdaj TOZD, so poskušale maloštevilni kolektiv enote ..vrtnarstvo" nekdiko otrezniti ssldepom,
-lovi ga“.
delovne enote
Vodstvo zadruge je aprila in maja razpisalo prosto delovno mesto direktorja, vendar se inž. Ceglar ni prijavil na razpis. Prijavila sta se dva kandidata, zbor delovnega kolektiva pa je na osnovi predloga komisije izvolil za direktoija Alda Škrka. Po razsodbi sodišča, da so bile inž. Celarju kot direktorju pri odstavitvi kršene samoupravne in ustavne pravice, je inž. Cegjar 5. oktobra lani ob šestih zjutraj nastopil službo kot direktor.. . Pojavil se je v pisarni z zahtevo, da zasede delovno mesto direktorja...
Zato danes turizem v Poreču živi s kmetijstvom in kmetijstvo s turizmom kot malo kje! Rezultati pa so znani marsikomu, tudi nekaterim v kmetijski zadrugi Lucija, prenekateremu Pirančanu in Koprčanu. Opazovalec s strani pa ne more mimo dejstva, ki tako očitno bode v oči, da so nekateri poskušali zadevo s KZ Lucija rešiti po domače, z enako silo ah prisilo, kot so toprej očitali kritiziranim. Z ihto, kot da ne bi v kmetijski zadrugi nikoli slišali za samoupravljanje, za katerega pase da, kot je iz vsega razvidno, marsikaj skriti, podtakniti in zaviti.
KAKO ZDAJ NAPREJ?
Med neštetimi sogovorniki, s katerimi smo se o tej zadevi'pogovaijali, naj omenimo mnenje Bogomila Lisjaka, sekretarja občinskega sveta zveze sindikatov v piranski občini. Takde je pripovedoval: ..Kmetijska zadruga Lucija brez integracije in poslovnih povezav nima perspektive, saj je premajhna, da bi se lahko v slovenskem in jugoslovanskem prostoru enakovredno vključevala na tržišča in samostojno gradila svojo bodočnost 117-članski kolektiv zadruge, od tega jih šteje TOZD kmetijske proizvodnje, torej nekdanja enota vrtnarstvo, le sedem, je naletni skupščini osnovne sindikalne organizacije sprejel posebne ukrepe, ki jih je izvršni svet občine predlagal skupščini občine in jih je ta sprejela. To pa predvsem zaradi tega, da bi nevzdržne razmere v tem kolektivu končno razčistili in odpravih. Ta predlog je podpri tudi občinski sindikalni svet ter
log je poupn mor odcuiski sinurKairu svet rer predlagal svojim delegatom v zboru družbenopolitičnih organizacij občine, naj ^asujejo zanj.
da v tem primeru ne bodo več kreditirale, oziro- čez dva dni'je bil zbor kolektiva, ki so se ga na Stodesetčlanski kolektiv zadruge seje zavedaj da ma sofinancirale obratovanja in investicijske de- pobudo izvršnega odbora sindikata udeležili vsi je ta ukrep nujen sedemčlanski kolektiv TOZD :-------------*.•	F	^ /-..j----: ...1 -i—a kmetijske proizvodnje oziroma prejšnje enote
javnosti v enoti ..vrtnarstvo .
Ni potrebno posebej poudarjati, da so bile razmere v zadrugi zdaj že tako zapletene, da jih niti sami niti z zunanjo pomočjo niso več mogi hitro
Vodstvo zadruge je poskušalo samovoljno odločitev kolektiva delovne enote
zaposleni. Zbora se inž. Cegjar ni udeležil, med delavce ni prišel niti po posredovanju posebne delegacije, kije šla ponj. Zaposleni so po nekjumi razpravi sklenili, da inž. Celarja nočejo več za direktorja niti ga ne marajo v kolektivu. Za ta
vrtnarstvo pa je te ukrepe zavrnil kot neustrezne.
V primeru, da ti ukrepi ne bodo izvedeni, bodo moralno prizadeli vse tiste zaposlene v zadrugi, ki so se borili za pozitivno rešitev nastalih
predlog je ^asovdo 96. zapos.cnih od pribl ižno	g
BOGOMIL LESJAK: „KZ Lucija ima pomembno poslanstvo s svojo kmetijsko dejavnostjo na obali. Zato ni nikomur vseeno, kaj se v tem kolektivu dogaja."
razčistiti.
.vrtnarstvo" zavreti, sodiščem, ki pa je bilo mnenja, daje odločitev o formiranju v TOZD stvar kolektiva delovne enote, jjjede drugih problemov pa je predlagalo postopek pred gospodarskim sodiščem.
21. decembra 1973. leta je zadružni svet na osnovi zbranih podatkov in predloga komisije za razrešitev direktorja razrešil inž. Staneta Celarja, ker je dovolil zasaditev novih nasadov breskev mimo investicijskega elaborata, da je sokriv za nastalo škodo, daje izpostavil kdektiv obsodbi, ker je dovoljeval nezakonitost. Čez teden dni pa je občni zbor ob konstituiranju zadruge kot enovite OZD imenoval za vršilca dolžnosti direktorja Alda Škrka, ki bi naj to odgovorno funkcijo opravljal do aprila, ko je na osnovi ustave in statuta zadruge inž. Cegjarju potekel mandat za direktorja.
' PO DVA DIREKTORJA ZA EN STOLČEK
Razumljivo je, da so nevsakdanji dogodki v lucijski kmetijski zadrugi že dokaj zavozlane razmere še bdj zapletli. Vrh v zapletu pa pomeni molk kolektiva na zboru delovnih ljudi, ko je poslušal poročilo disciplinske komisije, ki je zaradi hujših kršitev delovne discipline kolektivu predi a-
115. Inž. Ce^ar se je pritožil in na drugostopenj skem sodišču v Kop m uspel. ..
RAZPRTIJAM NI VIDETI KONCA
To je del dogodkov, ki so se v zadnjih treh letih vrstili v omenjeni zadrug. Ob tem naj povemo, da nismo navajali še mnenj in ugotovitev različnih komisij, delegacij in drugih soudeležencev pri-razčiščevanju tega, v bistvu enostavnega problema, ki je upravičeno razburil in razburjal t^Jco kdektiv zadruge kot druge prebivalce obale.
Ne smemo namreč pozabiti, da naša obala ni raztegljiva niti nima mnogo obdelovalne zemlje. Če k temu dodamo še srednje in dolgoročne razvojne programe, ki načrtujejo velik razmah industrije in turizma, in če nismo pozabil i, da na obali že sredi leta „uvažajo“ vrtnine, potem nam postane mnogo jasneje, da tiso malo obdelovalne zemlje v sečoveljski ddini ne more nihče razmetavati. Če pa ob tem vemo še to, da se sosednja delovna enota lucijske kmetijske zadruge, tu mislimo na enoto ..sadjarstvo", že ukvarja z gojenjem breskev, na mah postane očitno, da nekdo nekomu nagaja. Da se nekdo, milo rečeno, požvižga na napore kdektiva, da nekdo po vsej sili hoče vsem in vsakemu sditi pamet.
Sicer pa o tem, kako in kaj bi se dalo narediti v lucijski kmetijski zadrugi, kaj s kmetijstvom, ki bi naj tvorilo zaledje turistični industriji Portoroža in naše obale ter industriji v Kopru, ni treba iti gj e dat daleč. Velja pokukati le okoli prvega rta. V Poreč. Tam so to uredili, tam so to znali urediti ne glede na stolčke in ljudi, ki so takrat v njih seddi. Zato pa danes Poreč nekaj pomeni.
moralno škodo cdotnemu kdektivu. Prepričan sem, da ima Kmetijska zadruga v Luciji oziroma njen kdektiv perspektivo. Po mojem mnenju in mnenju drugih poznavalcev razmer, bi v zadrugi morali ustanoviti dve TOZD in skupne službe. V eni od temeljnih organizacij bi bilo sadjarstvo, vrtnarstvo in ribištvo, v drugi pa storitvene dejavnosti in trgovina. Tako organizirana in kadrovsko okrepljena zadruga bi se pozneje lahko enakovredno pojavljala v združenju Hrana — Pivo v obalnem proštom in v širšem jugoslovanskem proštom. Bila bi dobro organizirana in investicijsko sposobna pokrivati večji del potreb obale, razvijajočega se turizma in industrije ter potreb občanov. To pa je tudi njen cilj.. .“ je med drugim povedal tov. Lisjak, ki se je kot predstavnik sindikatov vsa ta leta ukvarjal s problemom lucijske kmetijske zadruge.
Občinska skupščina je zdaj, kot smo že rekli, naredila zapik. Toda samo to je, tako poudarjajo tako v Luciji, Sečovljah, Portorožu kot Piranu, premalo, če bo ostalo samo pri mrtvi črki na papfrju. V kdektivu zadruge menija da so zdaj najpotrebnejši dobri kadri in pomoč vseh družbe-nopditičnih in gospodarskih dejavnikov, da bi čimprej prebrodili krizo in se takoj vključili v trenutne tržne razmere. Vse drugo, tožbe in sodbe, očitki in zamere pa bodo ostali kot spomin, da samoupravljanje res ni samo teorija, da se ga je v praksi treba še kako zavedati. To je bila sicer draga šda, vendar so se tako eni kot drugi le nekaj naučili.
JANEZ SEVER
a izključitev iz kdektiva za vodjo ddovne enote oziroma „TOZD" kmetijske proizvodnje Jožeta Hočevarja. Prvi zbor je bil 27. marca, drugi, ki so ga sklicali na pobudo vršilca ddžnosti direktorja zadruge, pa čez pet dni. Na tem zboru pa so preklicali prvotni sklep in ponovno gl^o-vali, podprti tudi z odločitvijo A. Škrka, da v primem negativnega izida glasovanja odstopa s položaja, ker ob tem lahko smatra, da kdektiv podpira anarhijo in nezakonitosti. Končno je za izključitev Jožeta Hočevarja glasovalo n članov, sedem pa jih je bilo proti. Na njegovo mesto so postavili za vršilca ddžnosti Franca Medjo. Toda samo do junija, ko je občinsko sodišče v Piranu razsodilo, da sta bila razveljavitev prvega sklepa zbora in sklep dmgega zbora nezakonita. Hočevar je še pred pravnomočnostjo razsodbe pohitel nazaj - na svoje delovno mesto. Seveda je nadaljeval s staro prakso in kršitvami.
Podobno se je zgodilo v Cerarjevem primeru.
pfgjf
Sklenili smo, da bomo izvozili za 100 % več kot lani!
— Upam, da bomo lahko ta sklep tudi uresničili, saj lani nismo izvolili ničesar.. .
KARIKATURA: A. NOVAK
13. december 1975
PRIROČNIK ZA ORGANIZATORJE KULTURNEGA ŽIVLJENJA
V Široki akciji razvijanja kulturnega življenja kot ene sestavin boja za celovito osebnost delavca -samoupravljavca je nadvse pomembna vloga osnovnih sindikalnih organizacij. Te so namreč nosilci prizadevanj za vzbujanje in negovanje kulturnih potreb zaposlenih.
PRIROČNIK ZA ORGANIZATORJE KULTURNEGA ŽIVLJENJA, ki bo v januarju prihodnjega leta izSel med izdajami Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, s sodelovanjem komisije za izobraževanje, znanost in kulturo pri RS ZSS, založila pa ga je CZP Delavska enotnost, želi pomagati tako imenovanim organizatorjem kulturnega življenja v delovnih kolektivih, ki so si v razvitejših delovnih organizacijah že nabrali izkušnje, pa tudi začetnikom, ki morebiti še ne vedo prav, kje in kako bi se dela lotili.
Namen sestavljalcev priročnika je bil, da bi s konkretnimi napotki, z opisom možnosti za organizacijo kulturnega življenja delavcev spodbudil k ukrepom, ki bodo omogočili zadovoljevanje obstoječih in razvijanje novih kulturnih potreb. V priročniku so obravnavana poglavja o načinih vzbujanja in negovanja interesa za knjigo, o ureditvi delovnega in domačegn življenjskega okolja, o higiensko zdravstveni kulturi, o možnostih kulturne rekreacije, pa posebej o kulturno-umetni-škem amaterskem delovanju ljudi na različnih področjih. Na poglavje o tem, kako se lahko delovne organizacije Vključujejo prek manilestacij poklicnih kulturnih ustanov v kulturno dogajanje svojega širšega okolja, se navezujejo spiski kulturnih ustanov in organizacij pri nas z naslovi in telefonskimi številkami. Posebno poglavje govori o družbenih, materialnih in kadrovskih osnovah kulturnega življenja v TOZD; konkretno navaja vire in načine gospodarjenja s sredstvi, namenjenimi za kulturo ter pojasnjuje sistem organiziranosti in delovanje SIS za področje kulture. Priročniku je na Koncu dodan vzorec družbenega dogovora o vsakoletni kulturni akciji v občini. V njem so navedeni tudi načini, kako je mogoče osnovnemu, strokovnemu in idejnopolitičnemu izobraževanju dodati komponento kulturne vzgoje. PRIROČNIK ZA ORGANIZATORJE KULTURNEGA ZfV-UENJA je napisan nadvse konkretno; ne omejuje se zgolj na načelna vprašanja, ampak natančno opredeljuje naloge nosilcev te organizacije, navaja načine in oblike, ne da bi hotel biti organiza-torjem vzorec, ki bi jih pri njihovem delu omejeval. Zelo pomembno je tudi to, da je napisan iz naših razmer, upoštevaje naše domače možnosti in pa to, da nakazuje oblike kulturnega delovanja v okviru same TOZD ter v njenem širšem okolju. Priročnik bo obsegal približno 50 strani, cena zanj pa bo predvidoma 15 dinarjev.
Prepričani smo, da mora PRIROČNIK ZA ORGANIZATORJE KULTURNEGA ŽIVLJENJA imeti vsaka sindikalna organizacija v vsakem delovnem kolektivu pa seveda tudi vsi člani Komisij za kulturo pri vseh občinskih svetih in republiških odborih ZSS. Priročnik naročite pri CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, p. p. 313/VI, po možnosti do 20. decembra letos.
NAROČILNICA
Naročamo...	........ izvodov PRIROČNIKA ZA
ORGANIZATORJE KULTURNEGA ŽIVLJENJA. Knjižice pošljite-na naslov:.......................
Kraj in datum:.................... .........
čitljiv podpis naročnika (z žigom}
\y
»DELAVSKA SODIŠČA« SE VLEČEJO IZ ZAMUD
»Sodišče združenega dela ni samo za to, da v sporu reče, to je belo ali črno, temveč da tudi z vso odločnostjo zahteva, da se odpravijo ali popravijo viri sporov med delavci in temeljno organizacijo združenega dela,« nam je povedal predsednik ljubljanskega sodišča DANE RINC
Sodišča združenega dela so otrok letošnjega leta, tako da o „tistih pravih" izkušnjah še ne moremo govoriti, čeprav se jih je nabralo že kar lepo število in jih ne kaže zametovati. Vsekakor je treba povedati, da so sodišča začela delati z zamudo in so nekatere — sicer začetne in torej „normalne“ - težave še toliko bolj opazne,* kot bi bile sicer.
Predvsem imamo v mislih izredno veliko število nerešenih zadev.
Prvo izmed sodišč združenega dela — republiško - je začelo z delom šele februarja, „področna", ali kakor naj jih že imenujemo, pa precej kasneje. Zanimivo sije ogledati, kaj se je letos dogajalo po sodiščih združenega dela. Podatki o številu začetih sporov pred njimi nam posredno tudi odgovore na vprašanje, koliko dela so sodišča imela in kako so ga uspela opraviti. Čeprav je treba k temu tudi takoj dodati, da številke nikakor niso vse, vendar...
sodišče združenega dela	prejeto	rešeno	ostalo nerešeno
Brežice	17	11	6
Celje	40	- 11	29
Koper	53	18	35
Kranj	51	24	27
Ljubljana	269	108	161
Maribor	81	21	60
Murska Sobota	40	28	12
Nova Gorica	37	19	18
Novo mesto	41	34	7
Postojna	11	6	5
SKUPAJ	640	280	360
Poudariti velja, da so podatki iz sredine oktobra in seje po vsej verjetnosti od takrat naprej že tako neugoden delež nerešenih sporov še povečal. Ker podatki za ljubljansko sodišče združenega dela prav „v vseh kolonah" še posebej bodejo v oči (morda neupravičeno? ), smo jih poskušali osvetliti v zanimivem pogovoru z njegovim predsednikom Danetom Rincem.
OBČUTLJIVA KRIVULJA
„Vsekakor je treba povedati, daje šla številčna krivulja navzgor. Do začetka decembra smo dobili v roke že 330 zadev, od tega smo jih pripeljali do konca 135. Če bi sodih po normalni sodni praksi, bi morda bilo vse v redu, vendar je le treba upoštevati, da gre praviloma za zelo občutljive stvari. Delavec ne more čakati ...
Zakaj potem kljub vsemu tako?
Resje, daje naše sodišče začelo delati šele julija in se še doslej ni uspelo otresti startne zamude, vendar... Naše sodišče dela za področje šestnajstih občinskih skupščin, pet ljubljanskih in nekaj bližnjih, predvsem v dolenjski in zasavski smeri. Če primerjamo število prebivalcev, naše sodišče nima več pravd kot druga. Nekaj drugega pa res bode v oči... To, da je velika večina zadev prav iz Ljubljane ... Kasneje bom skušal to pojasniti ...
Še o zamudah! Naše sodišče šteje 60 sodnikov, vendar sva od tega števila samo dva profesionalca. Manjkata nam vsaj še dva ... Vsi drugi so normalno zaposleni „v svojih" organizacijah združenega dela in se prav zdaj praviloma pritožujejo, da imajo izredno veliko dela. Leto se pač izteka .. . Kljub vsemu smo sklenili, naj vsi predsedniki senatov prevzamejo vsaj še po 5 spisov, tako da bi se kar moč hitro izvili iz zamud."
SAMOUPRAVA
„Je težko dobiti sodnika združenega dela? “
,Kar precej! Upoštevati je treba, da mora biti izredno doma v samoupravnem življenju. Živeti mora z njim, saj je zgolj poznavanje predpisov premalo za uspešno delo. Morda je tudi v tem treba iskati lep delež odgovora na vprašanje, da za mlade pravnike vsaj v Ljubljani sodišče združenega dela ni magnet. Čeprav je k temu treba prišteti še marsikaj, na primer stanovanja ... Vendar to že ni samo naš problem ..."
Že v uvodu smo omenili, da so se iz dela sodišč združenega dela že nabrale lepe izkušnje, čeprav še niso prišla iz rojstnega leta. Sodišče združenega dela SRS je že lahko napravilo prve analize. Naj opozorimo na nekatere ugotovitve:
DENAR, ODNOSI...
„Kot je bilo pričakovati, prevladujejo spori iz medsebojnih razmerij v združenem delu, med temi pa spori v zvezi z osebnimi dohodki, nadomestili za osebne dohodke in drugimi materialnimi prejemki, ter spori glede pridobitve ali izgube lastnosti delavca. Drugi spori iz družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov so redkejši, kar še ne pomeni, da jih ni. Se pač še ne rešujejo pred samoupravnimi sodišči.
Struktura sporov bo po vsej verjetnosti spremenjena, ko bodo vse občine imele družbenega pravobranilca samoupravljanja. Pričakujemo, da bodo le-ti dosegli, da bodo temeljne organizacije združenega dela same odprayljale očitne kršitve svojih samoupravnih aktov, zaradi česar se bo zmanjšalo število tistih sporov, ki so posledica šikaniranja delavcev s strani nekaterih vodilnih. Pred sodišča pa bodo prišli tisti spori, ki povzročajo nezadovoljstvo med delavci in jih sedaj rešujejo družbenopoUtične organizacije s svojimi intervencijami."
Vsekakor je zanimivo, da po podatkih iz omenjene analize nastajajo spori predvsem v manjših temeljnih organizacijah združenega dela, ki nimajo izdelane kadrovske politike in kjer zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov nimajo dobrih samoupravnih aktov. Ali pa se jih'ne drže ... Tudi iz neznanja ...
LJUBLJANA VODI
Tudi teritorialno niso spori s področja medsebojnih razmerij v združenem delu enakomerno razporejeni, temveč jih je največ v Ljubljani in drugih večjih središčih. Sodišča delujejo še premalo časa, da bi bilo možno zanesljivo ugotoviti vzrok tega pojava. Ali gre za boljšo informiranost delavcev o njihovih pravicah? Ali so medsebojna razmerja bolje urejena tam, kjer registriramo manj sporov?
Prav v zvezi s temi in podobnimi vprašanji nas je predsednik Dane Rine opozoril na upoštevanja vredno posebnost pravnega življenja v Ljubljani. Kakor vemo, deluje pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije močna pravna služba, ki je vsem članom sindikata brezplačno na razpolago. Zaradi prometnih zadržkov pa v veliki večini le tistim iz Ljubljane . ..
Nekaj značilnih primerov se je tudi že nabralo iz sporov, denimo, ali ima obrat pravico biti TOZD ali ne (Remont v Primskovem, Cimos v Šempetru) in med »kratkimi stiki", ki nastajajo med posameznimi organizacijami (TOZD Elektronika -TGO Gorenje).
RAZPISI!
Iz prakse sodišč združenega delaje videti, da so pogosti primeri, ko statuti TOZD določajo drugačne pogoje za direktorja kot pa družbeni dogovor. Večkrat tudi »pride na dan", da samoupravni splošni akti ali pa kar javni razpisi v časopisih alternativno določajo tri stopnje šolske izobrazbe, čeprav družbeni dogovori ne dopuščajo več kot dveh stopenj. Če pa že, se odgovorni organi v temeljnih organizacijah ne ravnajo po načelu, da ima prednost kandidat z višjo stopnjo šolske izobrazbe, kadar so drugi pogoji enaki. Zastavlja se tudi vprašanje, ali je TOZD dolžna sprejeti edinega kandidata, čeprav izpolnjuje vse pogoje. Sodišča združenega dela se nagibajo k temu, daje najbolje razpis ponoviti.
Neprijetnejši so vsekakor pogoji, ko temeljne organizacije po končanem razpisu ublažijo razpisne pogoje, kar povzroča nepotrebne spore. Redkeje se dogaja, da so v javnem razpisu objavljeni strožji pogoji, kot so v resnici zapisani v samoupravnem splošnem aktu.
Pogosti so tudi spori v zvezi z različnim razlaganjem, kaj je to »moralno-politična kvahfikacija", še posebej zato, ker po navadi sploh niso določena merila za ocenjevanje primernosti ali neprimernosti kandidata.
KRŠITVE
Posebej bi veljalo opozoriti, da je razmeroma veliko primerov, ko delavcu preneha lastnost delavca v združenem delu zaradi »hujše kršitve delovnih dolžnosti" ah česa sorodnega. Kako to, da delavci v večini primerov uspejo s svojo pritožbo?
Največkrat zato, ker ni smel biti navzoč pri obravnavanju njegove zadeve. Ali pa sindikalna organizacija ni povedala svojega mnenja . .. Niso redki primeri, ko samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu ni v skladu z zakonom, ko gre za odgovornost delavcev. Tako je bilo v nekem samoupravnem sporazumu celo določeno, da lahko delavec Jeti ven" že zaradi lažje kršitve delovne dolžnosti.
Pri podrobnejšem pregledu naletimo še na najrazličnejše »cvetke", kot so neveljavno sklenjen samoupravni sporazum ali pa »kopija" nekdanjega pravilnika o delovnih razmerjih, kjer so bile stvari seveda urejene,drugače, kot se spodobi za sedanji čas ...
ODLOČANJE
Videti je, da se kar precejkrat tudi zgodi, da o delavčevi krivdi odloča tudi primer, ko je predsednik odbora, ki je bil pristojen za odločanje o delavčevi kršitvi delovne obveznosti, glasoval za kazen, čeprav je bila »kršitev" samo v tem, da gaje delavec žalil.. .
Redkejši so primeri - zato pa nič manj obsojanja vredni! - ko se delavcu izrekajo ukrepi, ki sploh niso predvideni v samoupravnem aktu. Tako so na primer v ljubljanski drami kaznovali igralca zaradi hujše kršitve delovne obveznosti z odvzemom vloge, čeprav o taki možnosti v samoupravnem aktu ni ne duha ne sluha. Poleg tega je bil nezakonit še ves postopek, saj prizadetega delavca sploh niso povabili na razpravo organa, ki je o njem odločal.
Prav gotovo bi lahko našteli še lepo število primerov, ki bi na svoj način tudi dokazovali, da so sodišča združenega dela dejansko »delavska", kakor jih nekateri imenujejo v šah ali pa tudi zares. Drugo vprašanje seveda je, če so jih delavci tudi v resnici že vzeli za svoja. Navsezadnje je le treba pustiti »času čas", da se malce globlje usede v zavest ljudi.
Dane Rine je prav v zvezi s tem povedal zanimivost, kije prav gotovo daleč od tega, da bi ji pripisoval zgolj obrobni pomen. Ah pa da bi bilo bistvo samo v tem, da bi se izgubo dragocenega delovnega časa spravilo na najmanjšo možno mero. Ljubljansko sodišče združenega dela se namreč vse bolj oprijemlje prakse, da njegovi senati zasedajo kar v prizadeti temeljni organizaciji. Primerilo se je že, da se je zbrala kar vsa dvorana ... Če učinek takega dela prenesemo na področje informiranosti in pa obveščanja, potem je tak »pretok prave informacije" vsekakor najbolj učinkovit.
Dane Rine nas je namreč opozoril na izredno pomembno sestavino dela sodišča združenega dela: ne gre samo zato, da sodišče razsodi v — na primer — sporu med delavcem in temeljno organizacijo. Če je vir spora v neustreznem samoupravnem aktu ali pa v »škripajočih odnosih", mar to ne pomeni, da so bili v svojih pravicah prizadeti tudi drugi delavci in ne samo tisti, ki je zbral toliko poguma in trme, da je prišel do sodišča? In popraviti je treba vire sporov! Gledano iz tega zornega kota, stopa zgolj »golo razsojanje" v ozadje. Za urejanje razmer v samoupravni družbi je to vsekakor prav. In koristno!
IGO TRATNIK
RO SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ
Lepo
samo-
upravni
poti
Osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 s posebnim poudarkom na naloge na področju prometa in zvez je bil v središču pozornosti plenarne seje republiškega odbora Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije. Gospodarske smernice za prihodnje leto posebej poudaijajo pomen pro- * metne politike v republiki, ki mora postati enotna, vse njene dejavnosti pa med seboj usklajene. Te naloge bo mogoče uresničiti le tedaj, če bomo nadaljevali na področju prometa in zvez z izvajanjem začetih programov, pri tem pa ustvarili pogoje za kakovostno in racionalno izpolnjevanje srednjeročnega načrta razvoja panoge.
Med nalogami je v ospredju modernizacija in dograjevanje železniške in luške infrastrukture; na tem področju bo nujno potrebno na samoupraven način združevati delo in sredstva v samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet. Na drugi strani si bo treba prek sistema in politike cen prizadevati, da se železniškemu in luškemu prometu naposled omogoči enostavna reprodukcija. Na področju oblikovanja cen storitev pa bo morala dobiti svoje pristojnosti tudi SIS za železniški in luški promet.
Zavoljo racionalnejše delitve dela in usklajenega tako srednjeročnega kot dolgoročnega razvoja dejavnosti bo treba nadaljevati tudi s samoupravnim združevanjem in povezovanjem organizacij združenega dela cestnega prometa, ki je toliko bolj potrebno ob spoznanju, da imamo v Sloveniji več kot 40 delovnih organizacij, prej manjših kot večjih in sila razdrobljenih, ki se tako ali drugače ukvarjajo s cestnim transportom. Ker se s podobno razdrobljenostjo srečujejo tudi v cestnem gospodarstvu, je na mestu zahteva, da bomo morali v republiki drugo leto čimprej skleniti samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS cestnega gospodarstva; ta bo zadolžen za uresničevanje programa gradnje in modernizacije cestnega omrežja, za zagotavljanje in samoupravno združevanje dela in sredstev ter za izvedbo jav-' nega posojila za ceste. Samoupravno interesno skupnost bo seveda treba ustanoviti tudi za področje PTT prometa. Ko naštevamo naloge, ki nas čakajo prihodnje leto na področju prometa in zvez, ne kaže prezreti tudi tistih, ki so neposredno vezane za letališko dejavnost; tudi organizacije združenega dela te dejavnosti, bo treba samoupravno organizirati in povezovati in to predvsem zavoljo racionalnejše delitve dela in dograjevanja letahške infra-strukture v Sloveniji.
Ko bodo ustanovljene vse te interesne skupnosti na to je razprava na plenarni seji republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah še posebej opozorila — bo treba z ustreznimi dogovori in samoupravnimi akti povezati med seboj vse interesne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela prometnih dejavnosti. Takšno povezovanje bo nujno zavoljo medsebojnega usklajevanja in oblikovanja enotne prometne politike in zagotovitve izenačenih možnosti razvoja in poslovanja na področju prometa in zvez. —iv
FOTO KRONIKA • R0T0 KRONIKA • FOTO KRONIKA
| Od nizke
I produktivnosti
I je daleč do
I stabilizacije
Minuli teden je imel republiški odbor sindikata delavcev kovinske industrije plenarno sejo, ki so jo posvetili predvsem trem pomembnim točkam: ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, kjer so sprejeli sklep, naj se ustanovi komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki naj izdela program dela in akcij za delo komisije in občinskih odborov sindikata delavcev kovinske industrije.
Precej časa so posvetili tudi razpravi o oddihu in rekreaciji delavcev kovinske industrije. V predlogu sklepov so govorili o tem, da naj bi prek interesnih skupnosti za oddih združevali več sredstev za izgradnjo dodatnih zmogljivosti počitniških domov, organizirali naj bi letni do-
pust po možnosti v dveh delih, ob počitniških domovih naj bi pospeševali gradnjo rekreacijskih naprav.
Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o sindikalni listi za leto 1976. S tem v zvezi so imeli nekaj pripomb: nadur naj ne bi šteli v osnovo za davek na osebni dohodek, dnevnice naj bi bile za vse delavce enake, konkretizirali naj bi merila za odškodnine izumiteljem, racio-nalizatorjem in novatorjem, regres za letni dopust naj bi bil enoten, in to 1300 dinarjev, v sindikalno listo pa bi naj vnesli določilo, da so OZD dolžne vsako leto zagotoviti vsaj enega brigadirja in mu omogočiti za ta čas plačan letni dopust.
DESET LET DELA KOMISIJE ZA INVENTIVNO DEJAVNOST PRI OBČINSKEM SVETU ZVEZE SINDIKATOV MARIBOR
I I I I I I
USPEŠNO, A ŠE VEDNO I HUDO SKROMNO |
I I I I I I I I I I I I
I
Ocena sporazumevanja J
I
I
I
■
Morda je občinski svet zveze sindikatov v Maribom edini v Sloveniji, pri katerem že polnih deset let deluje komisija za inventivno dejavnost. Prva leta so se člani komisije še lovili, saj je bilo na tem področju tako zelo malo napravljenega, v delovnih organizacijah pa so se zaposleni le samoiniciativno ukvarjali z racionalizatorstvom in še to v zelo zelo redkih primerih.
,,Res je, prva leta, ki so bila za nas najtežja, so za nami, kar pa seveda še ne pomeni, da zdaj ni več problemov. Pošteno smo zagrabili, vemo za svojo nadaljnjo pot in za naloge, ki so pred nami. Toda kljub vsemu temu še vedno orjemo ledino .. .“, nam pripoveduje Ivan Ažman, sekretar komisije za inventivno dejavnost pri mariborskem občinskem sindikalnem svetu. ,JPrav te dni smo sprejeli nov akcijski program za delo v prihodnjem letu. Doslej smo spremljali delo na področju inventivne dejavnosti v 32 delovnih organizacijah, odslej dalje pa bo to število več kot dvakrat večje. Storili bomo vse, da bodo imele omenjene delovne organizacije svoje animatorje za inventivno dejavnost, za katere bomo organizirali posebne seminarje ...“
Glede na razmeroma skromno število ljudi, ki se v mariborskih delovnih organizacijah ukvarjajo z izumiteljstvom in racionalizatorstvom, bo poskrbel občinski svet ZSS za akcijo, katere cilj bo, da bo sleherni delavec poskrbel v prihodnjem letu za vsaj eno tehnično izboljšavo oziroma koristen predlog. S tem v zvezi so se člani komisije tudi odločili,
SEVNICA
da bodo okrepili propagandno dejavnost, še posebej prek tovarniških glasil, ki so med delavci zelo priljubljena. Sicer pa nekatere delovne organizacije, kot denimo Strojna, Elektro-kovina in Tovarna avtomobilov Maribor že dlje odmerjajo v svojih internih glasilih precej prostora inventivni dejavnosti.
V želji, da bi si zagotovila vse potrebne podatke in da bi zaposlene kar najbolj spodbujali k inventivni dejavnosti, je poskrbela komisija v letošnjem letu že za šesto anketo.
„Če upoštevamo odgovore, dobili smo jih 50, vprašalnik pa smo poslali 78 delovnim organizacijam, smo z anketo zajeli nekaj več kot 43 tisoč delavcev. Osnovna ugotovitev je, da je razmerje med številom zaposlenih in posredovanimi predlogi zelo skromno . . „ razlaga Aleksander Pipan, predsednik komisije za inventivno dejavnost pri občinskem svetu ZSS Maribor. „V ponazoritev: lani je v poprečju 100 zaposlenih posredovalo 0,49 predloge, leto dni poprej pa komaj 0,46 predloga. Iz tega že ta podatek priča, kako zelo nebogljeni smo še pri tem ustvarjalnem delu. Več kot 200 delavcev mora stopiti skupaj, da pridemo do enega samega inventivnega predloga! Za enako delo potrebujejo na primer IBM le dva delavca, pri Fordu 1,2, pri General Motorsu pa 0,45, kar z drugimi besedami pomeni, da posreduje vsak delavec letno po več kot dva predloga ...“
Omenjena anketa pravi, da so v petdesetih delovnih orga-
nizacijah registrirali v minulem letu 9 izumov, 1 inovacijo, 120 tehničnih izboljšav in 84 koristnih predlogov. To je precej več kot v letu 1973 in skoraj enkrat toliko kot dve leti poprej. S tem 'v zvezi je lani tudi precej narasla gospodarska korist delovnih organizacij. Lani je znašala ta že skoraj 6 milijonov dinarjev, kar je dvakrat več kot leto poprej.
„Vsekakor gre za napredek, s katerim pa seveda še zdaleč nismo zadovoljni.. .“, nadaljuje Ivan Ažnian. „Dejstvo je, da glede na druge razvite države krepko zaostajamo na področju inventivne dejavnosti. Lani so kupile anketirane delovne organizacije 4 patente, od tega le dva domača, in kar 16 licenc, ki pa so bile od prve do zadnje tuje! Skratka, zavedamo se, da smo z delom šele dodobra pričeli in da so pred nami še številne odgovorne naloge. Te dni bomo organizirali regijski posvet, katerega osnovni namen bo poživitev inventivne dejavnosti. Na posvetu se bomo skušali tudi dogovoriti za enotne kriterije, ki jih uporabljajo delovne organizacije pri stimulaciji avtorjev. Ne nazadnje bo na dnevnem redu tudi vprašanje, kaj je delovna dolžnost posameznih zaposlenih in kaj je čista inovacija. Ti pojmi še niso dovolj razčiščeni, zato pogosto prihaja do nesoglasij. Seveda pa bodo na dnevnem redu posveta še mnoga druga vprašanja, saj ugotavljamo, da so številne delovne organizacije na tem področju v celoti brez ustreznih samoupravnih aktov ...“, je povzel Ivan Ažman.
A. ULAGA
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na zadnji seji sprejelo pomembne sklepe, v katerih se zavzema za hitrejše uveljavljanje postopkov pri samoupravnem sporazumevanju o menjavi dela. Mnenja so, da se delegatski odnosi pri odločanju v samoupravnih interesnih skupnostih še niso razvili do take stopnje kot v skupščinskem sistemu. V vseh TOZD so izvoljene le splošne delegacije, pretok informacij je zato premalo razvit, nekatere SIS pa še vedno pošiljajo gradiva prepozno in v premajhnem številu. Pri načrto-
vanju programov se še vedno pojavljajo stare napake, nesprejemljivo pa je tudi, da delovni ljudje ne odločajo o vseh programih skupnosti hkrati. Ob pomanjkanju podatkov je tudi težko razpravljati o realizaciji programov. „Letno poročilo mora biti tako konkretno, da bodo delovni ljudje lahko ocenili, ali dejavnost ustreza uporabi planirane količine sredstev," so med drugim zapisali v sklepe.
Nedavne razprave o programih samoupravnih interesnih skupnosti so bile sicer dobro organizirane in
tudi dobro obiskane, vendar njihov nosilec niso bile delegacije v SIS. Delegati SIS še niso bili zajeti v izobraževanje, kar tudi vpliva na vzpostavljanje delegatskih razmerij, zato je nujno, da zavod za kulturo in prosveto takoj pripravi ustrezen izobraževalni program in akcijo tudi izvede.
Sevniški sindikati slednjič opozarjajo, da bo potrebno pospešiti ustanavljanje skupnih služb za vse občinske interesne skupnosti skupne porabe.
V. P.
Ob nizki storilnosti in z nizkim dohodkom ne moremo uspešno razreševati razvojnih problemov družbe in tudi ne odpravljati gospodarske nestabilnosti ter dosegati višje življenjske ravni, so poudarili na seji predsedstva sveta ZSJ, ko so — z nekaterimi pripombami — potrdili osnutek resolucije o gospodarskem in socialnem razvoju Jugoslavije v letu 1976. Ker smo zaradi zaključka redakcije v prejšnji številki DE objavili le kratko informacijo o tej seji, tokrat dodajamo nekaj podrobnosti.
V uvodni besedi je podpredsednik sveta ZSJ Djuro Vekič posebej opozoril, da delegatska baza, ki smo jo izoblikovali, pomeni ustrezno osnovo združenega dela za odločanje o vseh tokovih gospodarskega razvoja. Zato si moramo prizadevati, da nas prehodne težave, skaterimise srečujemo letos, ne bi potegnile na pot, ki bi pomenila krepitev, ne pa odmiranje administrativnega urejanja zadev z vseh področij in tako tudi področja reprodukcije.
Upoštevaje težave imamo Za seboj sorazmerno uspešno leto. Tako ugotavljamo zadovoljivo stopnjo rasti in zaposlenosti, obvarovali smo tudi zunanjo likvidnost. Vendar pa je treba reči, da razreševanje mnogih težkih problemov prenašamo v naslednje leto. Še vedno imamo previsoko inflacijo in nestabilne cene, prepočasi raste produktivnost, tarejo nas nepokrite investicije. Če nas je vse to motilo doslej, tudi v letu, ki prihaja, ne bo dosti drugače, saj ekonomska kriza v svetu še traja, naročila upadajo, soočamo se z uvoznimi omejitvami na trgih malodane vseh držav, cene in inflacija naraščajo. Zato moramo storiti vse, da bi realno ocenili ekonomsko stanje v svetu in izkoristili res vse možnosti za izboljšanje plačilne bilance.
Pripombe na osnutek resolucije, kot so jih izrekli v republikah in pokrajinah, opozarjajo predvsem na nizko stopnjo rasti, ki jo predvidevamo v letu 1976, na investicije, ki presegajo naše možnosti, še zlasti pa na premalo učinkovite ukrepe, ki naj bi vplivali na gospodarsko stabilizacijo. Če naj bi stabilizirali naše gospodarstvo, si morajo sindikati, je poudaril Djuro Vekič, še zlasti prizadevati za večjo produktivnost in dohodek, uskladitev porabe z možnostmi, za varčevanje povsod. Zato tudi terjajo, da bi čimprej sprejeli ukrepe, ki naj omogočijo, da bi resolucijo lahko tudi praktično izvajali.
NEV ŠKODO DELAVCEV
Po besedah Djure Vekiča vsebuje osnutek resolucije precej nedoločnih in celo protislovnih stališč, zlasti še o vprašanjih, za katera so sindikati še posebej zainteresirani zaradi življenjskih interesov svojega članstva. Zato je, potem ko je govoril o ocenjenih in o dejanskih življenjskih stroških, še posebej opozoril na potrebo, da bi ne le osebne dohodke, ampak sploh rast življenjske ravni uskladili z gibanjem produktivnosti in dohodka. Če pa so sindikati za to, se seveda ne morejo strinjati s težnjami, ki bi v bistvu bile v škodo delavcev, denimo z omejevanjem rasti prispevkov za stanovanjsko gradnjo, linearno zamrznitvijo stanovanjskih najemnin, linearno rastjo splošne in skupne porabe, omejevanjem možnosti za uvajanje organizirane družbene prehrane, in razmah organiziranega oddiha in rekreacije, nenamensko porabo vseh vrst in podobno. V vseh teh in drugih primerih bi morali ravnati življenjsko ali, drugače povedano, držati se moramo dogovorjenih globalnih okvirov, sicer pa se vsak na svojem področju razvijati skladno s potrebami in možnostmi. Oboje se močno razlikuje ne le od kraja do kraja, ampak tudi med republikami in pokrajinami. Kakorkoli se že bomo dogovorili, naloga sindikatov je, da čimprej opredelijo svoje akcije in naloge, kako bi na najboljši možni način podprli uresničevanje predvidevanj, zapisanih v resoluciji. Izhodišče njihovega delovanja naj vsekakor bo, da bi delegati združenega dela dejansko lahko prevzeli odgovornost za odločanje na vseh ravneh in torej tudi v samoupravnih interesnih skupnostih.
UVELJAVLJAJMO DOBRE REŠITVE
Udeleženci seje predsedstva so taka stališča in ocene podprli ter poleg konkretnih pripomb k besedilu resolucije v razpravi opozarjali predvsem na naloge sindikatov. V razpravi je sodelovala tudi generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vrhovčak, ki je kot najvažnejšo zahtevo Slovenije omenila dejstvo, da moramo razvoj v naslednjem letu načrtovati kar se da moč realno. Prav tako se v Sloveniji zavzemamo, da bi čimprej sprejeli potrebne sistemske in spremljajoče ukrepe, odgovornost za družbeno reprodukcijo pa prenesli na združeno delo. To še zlasti velja za prednostne panoge ter tako imenovane velike sisteme, ki se z uporabniki že povezujejo v samoupravnih interesnih skupnostih. Predlogov in sklepov SIS pa ne moremo uresničevati, ker so doslej zaživele le v SR Sloveniji, nimajo pa „sobesednikov“ v drugih republikah in pokrajinah. To je vzrok več za počasno ali administrativno reševanje perečih problemov železnice, elektrogospodarstva in še nekaterih drugih dejavnosti.
Predsednik sveta ZSJ Miha Spiljak pa je v zaključni besedi opozoril, da številne pripombe na osnutek resolucije v bistvu odražajo tudi vsestransko aktivnost sindikatov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Zato je dejansko nujno, da čimprej izoblikujemo neposredne naloge sindikatov pri uresničevanju resolucije o družbenoekonomskem in socialnem razvoju Jugoslavije v naslednjem letu ter tako ne le usmerimo, ampak tudi učinkovito uveljavljamo hotenja članstva, zlasti pa rešitve, ki so se kot dobre že pokazale v praksi. Tako problemov kot možnih in znanih rešitev je veliko. Bolj bomo spodbujali dobro delo in dejansko delitev po rezultatih dela, bolje bomo izkoriščali delovni čas in razpoložljive zmogljivosti, več bomo prispevali h krepitvi življenjske ravni.	-m
SOGLASJE K PREDLOGU SINDIKALNE LISTE
Republiška sindikalna konferenca delavcev v individualnem sektorju obrti je z nekaterimi dopolnitvami podprla predlog sindikalne liste 1976
Izkušnje zadnjih let kažejo, da dodatek za omejevanje fluk-tuacije, z njim pa nekateri drugi dodatki, ki jih določa osnutek sindikalne liste za prihodnje leto, največkrat problemov, ki bi jih morali rešiti ne rešuje. Marsikatera še vedno pereča vprašanja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu bi namreč lahko razrešili, če bi pravilno ovrednotili delovna mesta, delovne razmere, v katerih delavci delajo. Tako so opozorili na skupni seji izvršnega odbora, komisije za samoupravljanje, komisije za samoupravno sporazumevanje in republiške sindikalne konference delavcev v individualnem sektorju obrti.
V razpravi o sindikalni listi so se delegati najbolj obregnili ob določila o nadomestilu osebnih dohodkov za pripravnike, ki se jim zdijo toga kljub temu, da sč jim v primerjavi z letošnjo sindikalno listo povečujejo za petino, če imajo organizacije združenega dela izoblikovana merila za ovrednotenje njiho-
vega individualnega delovnega učinka ali če je pripravniška doba daljša od enega leta. Zlasti se je delegatom vsiljevalo vprašanje, kako ravnati s tistimi pripravniki, ki se morajo bodisi zaradi značilnosti delovnega mesta ali potreb delovne organizacije tekoj vključiti v delo s polno odgovornostjo.
Precej kritike je veljalo tudi določilom zakona o učnih razmerjih, ki kljub več kot očitni zastarelosti še vedno velja za učence v gospodarstvu. Med drugim pa so delegati podprli predlog o ukinitvi bonov za družbeno prehrano, s katerimi so zaposleni doslej kupovali izdelke, ki so bili po svoj-uporabnosti daleč od družbene prehrane. Organizacije združenega dela, med njimi tudi tiste s področja obrti, naj v bodoče organizirajo družbeno prehrano na delovnih mestih, pri čemer naj bi bile izjeme redke in resnično utemeljene. Prav tako se republiška sindikalna-konferenca delavcev v individualnem sektorju obrti pridružuje stali-
šču predsedstva slovenskih sindikatov v njegovem odločnem boju za to, da bi delavci za daljše bolezni dobivali nadomestilo v višini 90 % osnove za osebni dohodek, ki bi jo valori-
iz zakladnice
čebeljega panja UURUANA
zirali vsake tri mesece. Bolnemu delavcu je treba zagotoviti čim ustreznejše nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni, vse neupravičene bolniške izostanke, ki so se letos precej povečali v primerjavi z minulim letom, pa naj bi preprečili z učinkovitejšim nadzorstvom tako v zdravstvenih ustanovah kot v organizacijah združenega dela.
-IV
PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV DRAVOGRAD
Predlog je sprejemljiv
Predlog .^Sindikalne liste 1976“, dogovor o ureditvi razmerij v zvezi s poklicnim opravljanjem dolžnosti predsednika medobčinskega sveta zveze sindikatov ter priprave na ustanovitev kluba samoupravljavcev so bila osrednja vprašanja zadnje seje predsedstva dravograjskega občinskega sindikalnega sveta.
Bistvenih pripomb na „Pred-log sindikalne liste11 med javno razpravo ni bilo. Razpravljavci so le znova predlagali, naj bi znašalo nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni 90 % poprečnega osebnega dohodka zadnjih treh mesecev in ne preteklega leta.
Predsedstvo občinskega sveta je brez pripomb soglašalo s predlogom dogovora o ureditvi razmerij v zvezi s poklicnim opravljanjem dolžnosti predsednika medobčinskega sveta zveze sindikatov. Ob tem so razpravljavci soglasno opozorili, da medobčinski svet Zveze sindikatov za Koroško doslej ni odigral tiste vloge, ki bi jo moral. Ugotoviti je namreč
NA LINIJI 323-554
DRAVOGRAD:
Predsedstvo občinskega sin-dlkalnega sveta je obravnavalo predlog Tekstilne industrije Otiški vrh pri Dravogradu, da bi se sestali predstavniki dravograjskih delovnih kolektivov, ki že imajo prikolice za letovanje ali pa jih nameravajo kupiti. Dogovorili naj bi se namreč za skupno akcijo oziroma organizacijo letovanj za delavce.
Tekstilna industrija Otiški vrh, ki trenutno razpolaga s 5 prikolicami za letovanje, predlaga, da bi ji v času kolektivnega dopusta, ta bo v letu 1976 od 20. julija da 10. avgusta, druge delovne organizacije posodile svoje prikolice, sama pa bi v času pred in po kolektivnem dopustu odstopila svoje prikolice delavcem iz drugih kolektivov. S sodelovanjem vseh kolektivov bi tako omogočili večjemu številu delavcev iz dravograjskih delovnih organizacij, da poceni preživijo del svojih .počitnic.
(ek)
mogoče, da se medobčinski svet ni angažiral pri oblikovanju nekaterih pomembnih odločitev v regiji. Tako ni sodeloval v pripravah na povezovanje gradbene operative in na združevanje kmetijskih zadrug.
V občini so že izvolili prve delegate za skupščino kluba
samoupravljavcev. Svojega delegata je na zadnji seji izvolilo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in v razpravi ugotovilo, da potekajo priprave na ustanovitev kluba samoupravljavcev po sprejetem programu in rokovniku.
(EK)
Regres drugače!
Na zadnji seji je RO Sindikata delavcev gostinstva in turizma sloves-neje med drugim obravnaval tudi osnutek sindikalne liste 1976. V razpravi so se, delegati pomudili pri določilih o regresih za letni dopust, ki naj bi za drugo leto ‘znašali najmanj 1100, največ pa 1300 dinarjev na zaposlenega. Podobno kot pred dnevi delegati sindikalne konference organov pravosodja in obče uprave so tudi delegati RO Sindikata delavcev gostinstva in turizma sodili, da bi morali sredstva za letni oddih delavcev gostinstva usmerjali drugače, saj so znani številni primeri, da se sedanje regresiranje . marsikje spreminja v dodatek na osebne dohodke. Še posebej so opozorili, da je zlasti veliko takih delavcev, ki so najbolj potrebni letnega dopusta, regrese pa porabijo za vse drugo, samo za oddih ne.
Zato bi po predlogu RO kazalo regrese za letni dopust čimprej zamenjati z drugo obliko pomoči, ki bi jo lahko delavci izkoristili le namensko, omenjali so bone, čeke ali druge možnosti. Tako bi delavci lahko plačali storitve ob letnem dopustu v počitniških domovih delovnih organizacij in v turističnih objektih, morda pa tudi prevoz do krajev, kjer bi preživeli svoj letni oddih.
-IV
RO SINDIKATA DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE 0 DELOVANJU SINDIKATOV NA PODROČJU SPLOŠNEGA LJUDSKEGA ODPORA IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
STALNA NALOGA
Delegati v republiškem odboru Sindikata delavcev kovinske industrije se pridružujejo prizadevanjem slovenskih sindikatov, naj prizadevanja sindikalnih organizacij veljajo temu, da bodo glavni nosilci družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora delovni ljudje in občani, organizirani v organizacijah združenega dela, krajevnih, interesnih in drugih organizacijah in skupnostih. Te naloge so opredeljene v dokumentih 8. kongresa ZSS, ki posebej poudarjajo potrebo, da se morajo sindikati zavzemati za utrjevanje in uveljavljanje vseljudske obrambe in družbene samozaščite kot učinkovite oblike odpora proti morebitnemu agresorju, kontrarevolucionarnim poskusom razrednega sovražnika in vsem drugim oblikam sovražnega ali razdiralnega delovanja. Zavoljo tega bo treba tudi v sindikalnih organizacijah in občinskih odborih kovinske industrije prizadevanja sindikatov usmeriti ' tako, da bomo zagotavljali podružbljanje ljudske obrambe in množično angažiranje delavcev na tem področju. Seveda ne kaže pri tem prezreti tudi nalog v zvezi z osveščanjem članov sindikata o ciljih vseljudske obrambe in družbene samozaščite, izobraževanjem in vključevanjem delegatov sindikalnih organizacij v odbore za ljudsko obrambo.
RO zadolžuje občinske odbore, da postanejo priprave na SLO in družbena samozaščita sestavni del aktivnosti organov samoupravljanja v orga-
nizacijah združenega dela, najbolj pa delavcev samih. Osnovne organizacije sindikata v združenem delu slovenske kovinske industrije pa si morajo prizadevati, da bodo v samoupravnih aktih delovnih organizacij jasno opredeljene naloge in obveznosti v vseljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Delegati sindikata delavcev kovinske industrije so tudi opozorili, da si sistema družbene samozaščite ni mogoče zamišljati brez učinkovitega delovanja služb samoupravne
delavske kontrole. V številnih organizacijah pa so te službe neorganizirane, kadrovsko nepripravljene, njihov status ni opredeljen ali pa so pri svojem delu premalo samostojne. Taki pojavi nedvomno ustvarjajo „ugodna tla“ za delovanje raz-ličnih tehnokratskih skupin in posameznikov.
Da bi bilo delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite učinkovitejše, kot je bilo doslej, je RO imenoval posebno komisijo za SLO in družbeno samozaščito.
-IV
VPRAŠANJE:
Pred približno 14 dnevi sem prejela odločbo o razporeditvi na drugo delovno mesto; ker sem smatrala, da to delovno mesto ne ustreza moji strokovni izobrazbi - je tudi nižje ovrednoteno - sem vložila zahtevo za varstvo, ki še ni urejena. V tej odločbi je bilo med drugim tudi določeno, da moram takoj nastopiti delo na novem delovnem mestu: Tega nisem storila, ker sem zvedela, da zahteva za varstvo zadrži izvršitev odločbe; po nekaj dneh pa sem prejela odločbo o prenehanju lastnosti delavca v združenem delu, češ da samovoljno nisem nastopila dela. Kljub temu, da po zakonu nisem bila dolžna nastopiti novega dela, sem se znašla na cesti. Zanima me, kakšne pravice imam in ali j vredno sprožiti postopek proti organizaciji združenega dela.
L. L LJUBLJANA
ODGOVOR:
Razen v izjemnih primerih in okoliščinah, kot so elementarne nesreče, višja sila in drugo, ko je delavec dolžan takoj nastopiti delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, čeprav gre za neustrezno delovno mesto, vložena zahteva za varstvo zadrži izvršitev odločbe. V vašem primeru, ko torej ne gre za izjemne okoliščine, ste imeli pravico nadaljevati delo na svojem dosedanjem delovnem mestu oziroma niste bili dolžni oditi na novo, dokler o vaši zahtevi ne bi odločil
ODMEV S PLENARNE SEJE REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE
OPREDELITEV
OSNOVNIH
NALOG
Sindikalne organizacije na vseh ravneh se morajo lotiti tekočih in dolgoročnih nalog pri pospeševanju integracijskih procesov, gradnji stanovanj in uspešnejšem nastopanju naših podjetij na
tujem
Pred dnevi je bfla razširjena seja plenuma republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev Slovenije. O poteku te seje smo že na kratko poročali. Tokrat povzemamo nekatere najvažnejše sklepe, ki so jih sprejeli. Na tej seji so obravnavali tri pomembna področja delovanja sindikatov v gradbeništvu: integracijske procese, stanovanjsko gradnjo in delo slovenskega gradbeništva na tujem.
Prvi sklep plenarne seje je, da sodijo integracijski procesi med osnovne naloge, ki so jih sindikati sprejeli v procesu uresničevanja nove ustave. Zavoljo tega si bodo sindikati v gradbeništvu na vseh ravneh prizadevali, da bodo presegli panožno in teritorialno zaprtost, gradbeništva zlasti z večjo politično in moralno podporo, v primeru odporov pa s širšo družbenopolitično intervencijo. Tako bodo zagotovili dejanski vpliv in interes vseh delavcev, nosilci integracijskih in vseh drugih nalog pa bodo OOS, TOZD, občinske sindikalne organizacije, republiški odbor, zlasti pa gospodarska zbornica.
Pri integracijah je treba nujno doseči vertikalnost povezovanja in teritorialno odprtost, so sklenili na plenarni seji; prva naloga pri tem pa je zagotoviti koristi in interese delavcev. To pa bo možno doseči s pravim povezovanjem dela in sredstev in ne zgolj s povezovanjem poslovnih funkcij, kot se marsikje še vedno dogaja v gradbeništvu; koristi širše družbe bodo morale prevladati nad koristmi posameznih podjetij. Ena najpomembnejših nalog pa je prav gotovo urejanje dohodkovnih odnosov: le-ti so osnova planiranja in uresničevanja planskih nalog v vseh oblikah povezovanja in organiziranja združenega dela v slehernem reprodukcijskem procesu.
Gradnja stanovanj bo še v naslednjem obdobju prioritetna ekonomska in družbenopo-litična dejavnost. Sindikat gradbenih delavcev bo zavoljo tega vztrajno spremljal vsa dogajanja na tem področju in se zavzemal za takšne rešitve, ki bodo omogočile pospešeno gradnjo stanovanj. Ob tem se bodo morali
sindikati lotiti mnogih nalog s tega področja, denimo razreševanja javnosti gradbene cene in vpliva javnosti na ceno stanovanja, vprašanje zemljiške rente, ki jo namesto družbe neupravičeno uživajo podjetja, ki so v preteklosti nakupila zemljišča za gradnjo. Doseči bo treba, da cene stanovanja ne bodo tako kot sedaj v celoti bremenili stroški za komunalno opremljanje zemljišča. Sindikalne organizacije se morajo zavzemati za takšne pravne, organizacijske ekonomske in samoupravne rešitve v stanovanjski gradnji, ki bodo zagotavljale hitre in dolgoročne rešitve že naštetih in še številnih drugih ,.nevralgičnih točk“ stanovanjske gradnje. Med drugim so na seji podprli tudi predlog, da bi bile skupščine samoupravnih stanovanjskih skupnosti dvodomne, da bi tako izvajalci del laže vplivali na politiko skupnosti. Prav tako so se na plenumu zavzeli za to, da bi pospešili podpis družbenega dogovora o cenah stanovanjske gradnje v vseh tistih občinah, kjer tega še niso storili. Pospešiti pa bo treba tudi izdelavo družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje, saj so osnutki že lep čas v javni razpravi. Vsekakor pa se bodo morali sindikati spopasti tudi s problemom, ki tare gradbeništvo: prometni davek na gradbeni material je skorajda tako visok kot na nekatere izdelke trajnejše vrednosti, kijih označujemo kot luksusno blago!
Ker o problemu nastopanja slovenskega gradbeništva na tujem pišem v drugem sestavku, naj tpkrat omenimo samo sklep republiškega odbora, daje treba naglo ukrepati, da bi v slovenskem gradbeništvu zagotovili enovit in celovit nastop na tujih trgih v okviru jugoslovanskega gradbeništva. Skupne priprave za ta nastop je treba organizirati enotno v gospodarski zbornici; pripraviti je treba akcijski program, koncept nastopa in seznam potrebnih ukrepov delovnih organizacij, inštitucij, političnih organizacij in upravnih organov.
R.B.
pristojni organ upravljanja! Do pravnomočnosti odločbe o razporeditvi na drugo delovno mesto ne bi smela delovna organizacija vztrajati v zahtevi, da začnete delati na tem mestu, in ukrepi, ki so sledili, niso zakoniti, pa najsi bo to uvedba postopka zaradi kršitve delovnih dolžnosti ali celo ugotovitev samovoljne zapustitve dela. Seveda pa ste dolžni oziroma bi bili dolžni nastopiti novo delovno mesto, če bi pristojni organ vašo zahtevo za varstvo zavrnil in potrdil prvostopno odločbo. Lahko bi sicer predlagali uvedbo postopka pred sodiščem združenega dela, vendar bi do rešitve tega spora morali delo nastopiti.
Svetujemo vam, da vložite pravočasno še zahtevo za varstvo proti odločbi o prenehanju lastnosti delavca v združenem delu; v primeru, da bi bili obe vaši zahtevi zavrnjeni, pa vložite predlog na že omenjeno sodišče, in sicer tako glede razporeditve na drugo delovno mesto kot glede prenehanja lastnosti delavca v združenem delu.
M. LIPUŽIC
pravna posvetovalnica kupon
DELNO ETAŽNO LASTNIŠTVO
Osnutek resolucije o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v 1976. letu vsebuje tudi pojem „delno etažno lastništvo1*.
Pri tem lastništvu gre za novost, ki bo v praksi uzakonjena kot lastništvo med družbenim in individualnim sektorjem na stanovanjskem področju. S tem delnim etažnim lastništvom naj bi občanom odprli širše možnosti za sodelovanje v stanovanjski gradnji, denimo pri financiranju graditve pregradnih zidov, dodatnih inštalacij in opreme stanovanjskih prostorov, medtem ko bi družbeni sektor vlagal sredstva v konstrukcijo zgradbe, fasade, osnovne inštalacije in podobno.
Predlagatelji delnega etažnega lastništva sodijo, da bomo s tem ukrepom omogočili prehod na višjo fazo industrijske gradnje stanovanj in pritegnili več občanov k sodelovanju v financiranju stanovanjske gradnje.
LETOŠNJA
OPOZORILA
Delež gospodarstva v delitvi se je letos v primerjavi z lanskim znatno poslabšal. Po podatkih SDK je delež družbenega proizvoda za amortizacijo in sklade padel za 2,5 odstotka v primerjavi z letom 1974, medtem ko so se deleži za zakonske in pogodbene obveznosti ter za neto dohodke povečali.
V letošnjem letu je dve tretjini prirasta družbenega proizvoda zamrznjenega v zalogah, tako da le-te zdaj predstavljajo vrednost enomesečne proizvodnje gotovih izdelkov, medtem ko so še lani pomenile vrednost 14-dnevne proizvodnje. Nominalno so zaloge na-rastle za več kot 80 % v primerjavi z letom 1974, pri čemer pa je treba upoštevati, da je založenost s surovinami in polizdelki slabša, kot je bila lani.
Upadla je tudi uspešnost poslovanja v organizacijah združenega dela. Sredstva za razširjeno repro-dukajo, to je za amortizacijo in za ostanek dohodka, so lani znašala 9,5 % celotnega dohodka gospodarstva, letos pa samo 7,5 %.
In končno, poslabšala se je tudi likvidnost, saj so od konca leta 1974 do sedaj neplačane obveznosti narasle za več kot dvainpolkrat.
Vsi ti podatki pričajo, da bo v
KJE TERMINAL?
Predstavniki jadranskih luk so se na Reki pogovarjali o tem da bi v razšhjenem delu reške luke zgradili glavni kontejnerski terminal na naši obali. Vendar pa Koper, ki si prav tako prizadeva zgraditi terminal, temu nasprotuje. Dogovor, kje naj bo kontejnerski terminal, bodo lahko sklenili šele takrat, ko bodo znanstveni inštituti dokončali študijo o razvoju luk. Tudi barska luka namreč namerava graditi terminal in meni, da nobena jadranska luka ne more imeti glavnega terminala. Poleg tega, da si vse srednjedalmatinske luke želijo kontejnerske terminale, pa tudi navajajo, da so sredstva za razvoj reške luke večja kot za vse druge skupaj.
KAKŠNA BO LETOŠNJA GOSPODARSKA BERA
prihodnjem letu nujno treba nadaljevati z zniževanjem stopnje inflacije. Ta naloga je izredno pomembna tako za položaj delavskega razreda kot za nadaljnji gospodarski razvoj, ki mora temeljiti predvsem na večjem obsegu mednarodne trgovinske menjave, česar pa brez znižanja stopnje inflacije ne bo mogoče doseči.
Zavedati se je tudi treba, da razvoj posameznih organizacij združenega dela ne bo mogel več temeljiti na dragih uvoženih surovinah, dragi energiji, ekstenzivnem zaposlovanju ipd. V predelovalni industriji bo ponekod nujno potrebno spremeniti proizvodno usmerjenost predvsem v korist takšnih delovnih organizacij, ki so konkurenčne na svetovnem tržišču. Hkrati bomo morali v naslednjih letih nekoliko zavreti razvoj tistih dejavnosti, ki nesorazmerno veliko uvažajo. Tudi dohodek v primarni delitvi naj bi delili tako, da nekatere gospodarske panoge ne bodo več ustvarjale akumulacije v takšnem obsegu kot doslej in se še naprej stihij no razvijale, sicer se lahko neskladja v strukturi gospodarstva, ki povzročajo sedanjo inflacijo, velik plačilni deficit in druge težave, še poglobijo.
-KO
Podatki kažejo, da je bila industrijska proizvodnja letos nižja, kot smo predvidevali. V Sloveniji je znašala stopnja rasti 5,5 %, v Jugoslaviji pa približno 6 %. Na osnovi teh in drugih podatkov lahko sklepamo, da bomo v Jugoslaviji do konca leta dosegli 6-odstotno povečanje stopnje rasti v primerjavi z lansko, v Sloveniji pa največ med 4 do 5-odstotno.
Tudi kmetijska proizvodnja bo nižja, kot so napovedali gospodarstveniki. Predvidevali so, da bo za 2,5 % večji kot v lanskem letu, vendar bo v državi približno enaka kot lani, v Sloveniji pa verjetno nekoliko višja. Če upoštevamo, da je bila lanska kmetijska proizvodnja rekordna, letošnje ni mogoče oceniti kot neugodno, čeprav smo računali na večje pridelke in s tem na večji delež kmetijstva pri uravnovešenju naše gospodarske rasti.
Močno smo se ušteli tudi pri napovedih o naraščanju zaposlenosti. Zaposlenost je v Sloveniji v prvih osmih mesecih narastla za 5,5 % v primerjavi z lansko v enakem obdobju, v državi pa nekoliko manj. Vemo pa, da smo v Sloveniji in Jugoslaviji predvideli 3-odstotno povečanje števila zaposlenih. Glede na to, da se je zaposlovanje v zadnjih mesecih nekoliko umirilo, je mogoče pričakovati, da se bo do konca leta število zaposlenih povečalo za kakih 4,5 %, kar je vsaj za poldrugi odstotek več, kot smo pričakovali.
Predvidevali smo tudi, da bi morali v letošnjem letu močno okrepiti vpliv, ki ga ima produktivnost dela na rast industrijske proizvodnje in družbenega proizvoda, pri čemer naj bi rast družbenega proizvoda z dvema tretjinama temeljila na večji produktivnosti, samo s tretjino
pa na povečanju zaposlovanja. Vemo pa, da v letošnjem letu tega cilja ne bomo dosegli. V prvih devetih mesecih je produktivnost dela narastla največ za 1 %, medtem ko je bila v posameznih poletnih mesecih celo manjša kot v enakem času lani. Gospodarstveniki predvidevajo, da se bo do konca leta produktivnost povečala največ za l % v primerjavi z lanskim letom. Nekateri celo ocenjujejo, da bi bila lahko celo nekoliko nižja, kot je bila lani
Ob teh ugotovitvah se zastavlja vprašanje, kako da je prišlo do tako velikih razlik med napovedanimi gospodarskimi gibanji in stvarnim stanjem. Govori se, da je problem predvsem v nekontroliranem in najpogosteje neupravičenem naraščanju cen. Področje cen seje namreč povsem izmuznilo zavestnemu usmerjanju združenega dela, predvideno družbeno usmerjanje na področju investicij se ni uresničilo, prav tako pa usmerjanje združenega dela ni pokdzalo zadovoljivih rezultatov pri uravnovešenju plačilne bilance. Proizvodni stroški zato rastejo, produktivnost dela se le počasi povečuje, le malokdo išče boljše poslovne rezultate v zmanjševanju stroškov ob boljšem delu.
V zadnjem času pa je kljub temu mogoče na oblačnem gospodarskem nebu opaziti prve razjasnitve. Primanjkljaj v plačilni bilanci se zmanjšuje, nekatere cene naraščajo počasneje, kot so v prejšnjih mesecih, življenjski stroški ne divjajo več. Tako kratkoročno kot dolgoročno pa ima ključ ~a izhod iz težav v svojih rokah gospodarstvo oziroma združeno delo. Čim bolj v celoti bo združeno delo prevzelo to svojo vlogo in odgovornost, toliko prej se bo gospodarstvo otreslo sedanjih težav.	V. B.
Povsod prekomerna poraba
Po podatkih zvezne SDK so vse republike in obe pokrajini presegle predvideno rast skupne in splošne porabe za letošnje leto, in sicer od 4,5 pa do 17 %. V prvem polletju znaša skupni preseg porabe v Jugoslaviji 8,3 milijarde dinarjev. Zato se je v Jugoslaviji kot celoti znatno
povečal delež zakonskih in samoupravno dogovorjenih obveznosti v delitvi družbenega proizvoda, zmanjšal pa se je tisti del družbenega proizvoda, s katerim razpolaga gospodarstvo, in sicer za približno 2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani.
V Sloveniji je splošna
skupna poraba narastla za 4.5 % - najmanj med vsemi republikami v državi. Gospodarstveniki so izračunali, da bi do konca leta lahko uskladili porabo s predvidevanji v resoluciji — če bi skupno prispevno stopnjo iz bruto osebnih dohodkov znižali od 29,6 na 28,6 %.
MAKEDONIJA
SKRB ZA NARODNOSTI
Organi republiške konference SZDL Makedonije so v razpravi o uresničevanju enakopravnosti narodnosti v Makedoniji ugotovili, da so se v vsem povojnem obdobju pravice narodnosti tako po obsegu kot vsebini stalno povečevale in bogatile. Da ustavna načela uresničujejo tudi v praksi, dokazuje že samo dejstvo, da se je narodni dohodek na prebivalca, kjer živi več narodnosti, povečal od 495 din
leta 1962 din v letu 1973. Tako se je v občinah z mešanim prebivalstvom povečalo število zaposlenih in izboljšala nacionalna struktura zaposlenih. To ni samo rezultat politike enakomernega razvoja in tistih področij, kjer žive različne narodnosti, ampak tudi dejstva, da ima pri zaposlovanju ob enakih pogojih prednost pripadnik narodnostne manjšine. Da bi povsem odpravili podedovano nerazvitost občin, kjer žive različne narodnosti, predlagajo
VOJVODINA
takšno ekonomsko politiko, ki bo zagotavljala hitrejši razvoj teh občin od poprečnega razvoja republike. Hitreje nameravajo odpraviti tudi različne škodljive predsodke in delovanja verskih skupnosti, ki te predsodke razpihujejo.
19
inbl ^osta^0
meibrosia
nld.

NEZADOVOLJNI
ODVETNIKI
Vojvodinski advokati so na izredni skupščini pokrajinske advokatske zbornice zahtevali, da je treba njihov materialni položaj izboljšati. Vzrok za takšno zahtevo je bila ocena, da so materialne in druge obveznosti advokatov prevelike, oziroma da so davčne in druge dajatve advokatov dvakrat večje kot v združenem delu. Advokate Vojvodine moti tudi to, ker se na advokaturo gleda kot na izključno sprivatiziran poklic, kot da bi bili advokati „zunaj tokov interesov in razvoja naše družbe**.
Dušan Ružič, pokrajinski sekretar za pravosodje, ni zanikal, da so advokati v nekaterih občinah preostro obdavčeni. Dejal
je, da je zato IS tudi poslal priporočilo izvršnim svetom občin in pristojnim organom SIS v občinah in v pokrajini, da proučijo obdavčevanje in zagotovijo advokatom enake pogoje glede davčnih dajatev.
HRVAŠKA
Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL Slovenije, na seji republiške konference:
Proces podružbljanja dela sredstev javnega obveščanja teče s procesom podružablja-nja političnega odločanja nasploh, ustavna preobrazba naše družbe pa daje temu procesu nov zamah. Ustava in zakon o javnem obveščanju sta dala pomembno vlogo socialistični zvezi pri zagotavljanju vpliva delovnih ljudi in občanov na vse oblike informiranja. V socialistične zvezi se dogovarjamo o temeljnih vsebinskih usmeritvah vseh javnih občil in o konkretnih oblikah podružbljanja njihove dejavnosti - v izdajateljskih, programskih svetih, skupščinah in v drugih oblikah ter kadrovskih rešitvah.
Pri uresničevanju samoupravnih družbenih odnosov se je pokazalo, kako pomembneje ustrezno informiranje v vseh fazah delegatskega odločanja. V socialistični zvezi smo zaradi tega posvetili temu vprašanju posebno pozornost v celotnih prizadevanjih za uresničevanje namenov nove ustave in pri opredeljevanju nalog pri razvoju družbenega sistema informiranje, kjer čakajo delovne ljudi in občane in vse organizirane subjekte v socialistični zvezi pomembne naloge. Dogovoriti se bomo morali o srednjeročnem in dolgoročnem razvoju informacijskih ustanov, skleniti družbene dogovore vseh družbenih subjektov o materialnem položaju teh institucij, med njimi še posebej politično-informativnih sredstev in ustvariti pogoje za samoupravne interesno povezovanje tudi na tem področju dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Aleksander Grličkov, sekretar v IK predsedstva CK ZK, v pogovoru s člani uredništva lista „Ko-munist**:
Že na varšavskem posvetovalnem sestanku smo opredelili naše poglede na konferenco kot na svobodno izmenjavo političnih mnenj in predlagali, naj se konča brez sprejema kakršnegakoli dokumenta. Mi dajemo namreč primarni pomen dialogu, izmenjavi mnenj, to je pogovorom voditeljev delegacij, partij - udeleženk. Pozneje, ko smo upoštevali prizadevanja drugih partij, ne da bi spremenili naše stališče, smo predlagali, naj na koncu sprejme konferenca - kot smo formulirali — vsebinsko politično sporočilo. Ni namreč realistično pričakovati, da bi konferenca lahko sestavila dokument, ki bi bil podoba Evrope in sveta, kakršno vidimo mi. Tega ne more pričakovati tudi nobena druga partija. Zato smo se tudi zavzeli za sporočilo, ki bi odražalo realno obstoječo soglasnost. Takšno sporočilo mora biti oblikovano po načelu konsensa (kot nasploh vse delo za pripravo konference - kar je vpisano v poslovnik varšavskega posvetovalnega sestanka). V sporočilu bi lahko povedali samo tisto, kar je skupno in sprejemljivo za vse. Nedvomno bi bil takšen dokument pomemben tudi za druge napredne sile.
KAKŠNE ZADRUGE
Zbor združenega dela hrvatskega sabora je pred dnevi sprejel predlog zakona o stanovanjskih zadrugah. Ta novi zakon, o katerem bodo glasovali v saboru čez dva meseca, naj bi spodbujal delovne ljudi in občane, da bi po načelu vzajemnosti in solidarnosti združevali lastna sred-
stva in jih usmerjali v organizirano stanovanjsko gradnjo. Dejstvo namreč je, da na Hrvaškem gradijo skoraj dve tretjini stanovanj privatniki, s pomočjo stanovanjskih zadrug pa zgradijo poprečno 3000 stanovanj na leto.
Mercator
MERCATOR import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3,n. sub. o.
Podjetje Mercator je bilo ustanovljeno
4.	maeca 1949. leta. Vse do leta 1961 je bila njegova dejavnost usmerjena le v trgovino na debelo s prehrambenim blagom. Z razvojem teženj po združevanju manjših podjetij v večja pa so se k Mer-catoiju v naslednjih letih pripojila številna detajlistična trgovska podjetja, proizvodni in gostinski podjetji ter podjetji za ekonomske storitve.
Danes ima Mercator 587 prodajaln, od katerih je 81 samopostrežnic in 13 blagovnic. Njihova prodajna površina znaša 51.322 kv. m, skladiščna pa 40.890 kv. m. Prodajalne so na področju SR Slovenije, največjo med njimi, Veleblagovnico Beograd, pa so zgradili v Novem Beogradu.
Podjetje je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarilo 3,415.308.345 dinarjev prometa in 3,491.694.052 celotnega dohodka. Ti uspehi so plod dela in
prizadevanj celotnega podjetja, ki šteje 5243 redno zaposlenih delavcev in 855 učencev.
V sestavu Mercatorja delujejo naslednje TOZD:
• — TOZD s trgovinsko dejavnostjo: Emona, Ljubljana, o. sub. o.
Grmada, Ljubljana, o. sub. o.
Gradišče, Trebnje, o. sub. o.
Grosist, Ljubljana, o. sub. o.
Hrana, Ljubljana, o. sub. o.
Idrija, Idrija, o. sub. o.
Jelka, Gornji grad, o. sub. o.
Jelka, Ribnica, o. sub. o.
Litija, Litija, o. sub. o.
Logatec, Logatec, o. sub. o.
Metlika, Metlika, o. sub. o.
Panonija, Ptuj, o. sub. o.
Polje, Ljubljana, o. sub. o.
Potrošnik - Izbira, Lenart, o. sub. o. Preskrba, Tržič, o. sub. o.
Rožnik, Ljubljana, o. sub. o.
Sloga, Gornja Radgona, o. sub. o. Standard, Novo mesto, o. sub. o. . Špecerija, Ljubljana, o. sub. o. Trgopromet, Kočevje, o. sub. o. Univerzal, Lendava, o. sub. o. Veleblagovnica, Beograd, o. sub. o. Vrhnika, Vrhnika, o. sub. o.
— TOZD s proizvodno dejavnostjo: Emba, Ljubljana, b. o.
„TMI“ Tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana, o.sub. o.
- TOZD za ekonomske usluge: Hladilnica, Ljubljana, o. sub. o.
Investa, Ljubljana, o. sub. o.
— TOZD z gostinsko dejavnostjo: Kavarna Evropa, Ljubljana, o. sub. o. Kavarna-bar Nebotičnik", Ljubljana, o. sub. o.
BITKA ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE ŠE NI KONČANA
v_______1_ ■	■	___>
AKCIJA ZA STABILIZACIJO STALNA SKRB
Potrebo po ukrepih za stabilizacijo gospodarstva so začutili tudi v Mercatorju. Med prvimi, ki so opozorile nanje, spodbudile najširšo akcijo med delavci in podprle stabilizacijski program, so bile družbenopolitične organizacije.
Osnovni stabilizacijski ukrep v podjetju je zmanjšanje zalog in njihovo hitrejše obračanje. V ta namen so določili minimalne koeficiente obračanja blaga in dovoljeno višino zalog za vsako prodajalno, oddelek v blagovnici in skladišče. Izčistili so zaloge nekurantnega blaga. Pri odpisih, znižanjih in razprodajah so vse TOZD upoštevale enotne kriterije. V nekaterih prodajalnah so ukinili prodajo blaga, ki je preveč bremenilo zaloge. Enako so storili tudi v skladiščih. Tako so na podlagi analiz poslovanja in razprave v eni od TOZD ukinili tehnični oddelek s skladiščem. Maloprodajno mrežo v podjetju bodo odslej oskrbovali s tem blagom na podlagi pogodb z drugimi dobavitelji. Premišljujejo tudi o ukinitvi poslovalnic, če to omogočajo, krajevne razmere, oziroma o spremembi predmeta poslovanja v prodajalnah z zelo nizkim količnikom obračanja^srcdstev. Proučujejo analize za posamezne blagovne skupine, kjer se kaže možnost in ekonomska upravičenost neposredne dobave blaga dobaviteljev v maloprodajno mrežo, da bi tako razbremenili zaloge v grosistični dejavnosti. Pri tem bodo upoštevali ravnovesje med blagom, ki ne krije lastnih stroškov, in blagom, kjer je večja razlika v ceni.
Ob podatkih tretjega tromesečja v Mercatorju ugotavljajo, da se kljub težkim razmeram poslovanja v trgovinski dejavnosti (zamrznjene marže, zakon o trajnih obratnih sredstvih, depozit) že kažejo uspehi akcije za stabilizacijo, saj je veliko večja usklajenost zalog z razpoložljivimi trajnimi obratnimi sredstvi. V obdobju slabih treh mesecev so zmanjšali zaloge za približno 65 milijonov dinarjev, medtem ko so jih v času manjše aktivnosti na tem področju, v času od 31. marca do 30. junija letos, znižali le za 5 milijonov. To dokazuje, da je uspeh odvisen predvsem od lastnih prizadevanj delavcev Mercatorja. Pri tem pa niso pustili ob strani svojih potrošnikov. Pri zmanjševanju zalog pa ši seveda prizadevajo, da ne bi preveč osiromašili izbire blaga v svojih prodajalnah.
Naslednji ukrep v programu stabilizacije je samoupravna in delovna disciplina. Vse TOZD in delovne skupnosti morajo spoštovati sprejete sporazume, dogovore in predpise.
Začrtali so tudi razvoj zunanjetrgovinske dejavnosti. Tako si bodo v Mercatorju prizadevali za naslednje: povezovanje z industrijo, še posebej v bodoči SOZD; sodelovanje z državami v razvoju; nadaljnje širjenje menjave z zahodnimi državami; povečanje izvoza in večja selektivnost pri izbiri blaga za izvoz; pokritje vrednosti uvoženega blaga široke porabe z izvozom blaga v enaki vrednosti.
Za stabilizacijo so pomembni tudi osebni dohodki. Vsako zvišanje osebnih dohodkov, ki presega rast življenjskih stroškov, je neupravičeno. Ob tem v Mercatorju niso prezrli tudi politike zaposlovanja. Kadrovske probleme rešujejo z boljšo organizacijo dela, z racionalizacijo, disciplino. Zavedajo se, da število zaposlenih v veliki meri vpliva na uspešnost dela, ki je eden glavnih elementov stabilizacije. Zato bodo v prihodnje še izboljšali organizacijo dela, uvedli deljen delovni čas, odpravili dvojnost dela, povečali disciplino, preprečevali neupravičene izostanke z dela in drugo.
Nadaljnja elementa Mercatorjevih stabilizacijskih prizadevanj sta združevanje v SOZD kmetijstva, industrije in trgovine, ki predstavlja pomemben korak v bodočem razvoju, in zagotavljanje večje ekonomičnosti s kvalitetnimi organizacijskimi spremembami v nadaljnjih integracijskih procesih.
Za dobro gospodarjenje Mercatorja je pomembna tudi preudarna investicijska poraba, omejitev skupne porabe in splošno varčevanje.
Doseženi uspehi na področju stabilizacije jih niso uspavali. Nasprotno, zaposlene v Mercatorju so spodbudili k še večjim prizadevanjem. Bitka za boljše gospodarjenje torej še ne bo končana. Še bolj se bo zaostrila v prihodnjem letu, ko pričakujejo nove predpise in zakone, predvsem pa zakon o združenem delu.
VKLJUČITEV V SOZD KMETIJSTVA, INDUSTRIJE IN TRGOVINE
Nova ustava in osnutek zakona o združenem delu tudi Mercator usmerja v iskanje novih samoupravnih oblik povezovanja združenega dela v gospodarstvu. Iniciativna skupina predstavnikov sedmih OZD, med njimi je tudi Mercator, je v mesecu maju letos pripravila osnutek dokumenta, ki govori o ciljih združevanja in predvideni organizaciji ter odnosih v bodoči sestavljeni organizaciji združenega dela. O tem elaboratu so še v maju razpravljali na zborih vsi delavci Mercatorja in podprli, vključitev v SOZD.
Nova tovarna TOZD Emba.
Eden od objektov, zgrajenih iz združenih sredstev: blagovnica v Idriji.
Z združevanjem v SOZD bodo doseženi predvsem naslednji cilji: samoupravna organiziranost v skaldu z novo ustavo, ki bo zagotovila na področju živilstva čimvečje obvladovanje procesa družbene reprodukcije v skladu z zastavljenimi cilji in programi vseh delavcev s tega področja in v skladu s potrebami potrošnikov; povezava primarne kmetijske proizvodnje - tako zasebne kot družbene - s predelavo in trgovino; večja povezanost živilske predelovalne industrije; večja racionalnost na področju prodaje prehrambenih proizvodov; racionalizacija maloprodajne dejavnosti tako glede oskrbe, širine izbora, kot« tudi specializacije zlasti tam, kjer se oskrbna področja prekrivajo in je možno razčlenjevanje potrošnikov, bolj organizirano širjenje maloprodajnih lokalov in racionalizacija dostave kakor tudi racionalizacija na področju vodenja oziroma organizacije, pri čemer težijo za teritorialno zaokrožitev TOZD; racionalno oblikovanje in učinkovitejši razvoj dejavnosti, ki so skupnega pomena in lahko bistveno pripomorejo k obvladovanju in razvoju posameznih funkcij v reprodukcijskem procesu (denimo raziskovalna dejavnost na celotnem prehrambenem področju, proučevanje tehnoloških in organizacijskih problemov, skupno projektiranje in inženirska služba, skupno razvijanje avtomatske obdelave podatkov, nastop in razvoj na zunanjetrgovinskem področju, organiziranje interne banke itd.).
V novi SOZD bi se posamezne TOZD povezale po branžnem načelu. Izoblikovale bi se zlasti naslednje branžne organizacije, ki bi jih formirale TOZD in delovne organizacije iz iniciativne skupine kot tudi druge OZD, ki bi se pridružile kasneje:
-	proizvodno sodelovanje s kmeti
-	družbeno kmetijska proizvodnja
-	mlinarska in pekarska industrija
-	konditorstvo
-	predelava mleka
-	predelava mesa
-	predelava alkoholnih in brezalkoholnih pijač in predelava sadja
-	predelava sadja in zelenjave
-	trgovina z ustrezno grosistično dejavnostjo, proizvodnjo in skladišči ter maloprodajo
-	zunanjetrgovinska organizacija
S temi branžami so zajeta skoraj vsa glavna področja živilske proizvodnje. TOZD v posameznih branžah se bodo čimbolj specializirale in skupno razvijale svoje branžno področje. Temu primerno bodo delovne organizacije razvile tudi skupne branžne službe.
Naloga Mercatorja v bodoči SOZD bo grosistična dejavnost s skladišči, priprava blaga za prodajo in maloprodajo. K dosedanjim prodajalnam bi priključili še tiste, ki jih imajo delovne organizacije, ki se združujejo, z izjemo prodajaln kmetijskih zadrug in specializiranih prodajaln posameznih proizvajalcev. Težili bodo k racionalni organiziranosti trgovskih TOZD in k njihovi tesnejši povezanosti š potrošniki, z organi krajevnih skupnosti in občin, in to na ta način, da bi se TOZD maloprodaja oblikovala na področju posameznih občin ali na arših medobčinskih območjih, kar pomeni, da bi se prizadete trgovske TOZD, ki imajo prodajalne splošnega tipa in se sedaj teritorialno prekrivajo, dogovorile o medsebojnem prevzemu oziroma prenosu trgovin, z izjemo specializiranih trgovin.
Za zdaj se v Mercatorju pripravljajo le na integracijsko povezovanje v prehrambenem sektorju. Mercator pa v veliki meri posluje tudi z industrijskim blagom ne-živilskega sektorja, zato ostaja aktualna tudi povezava s proizvajalci tega sektorja. To nameravajo doseči s sklepanjem posebnih samoupravnih sporazumov o trajnem
sodelovanju in o združevanju dela in sredstev s pro izvodnimi organizacijami. Osnutek tega sporazuma so že pripravili in nekatere največje dobavitelje povabili v iniciativni odbor.
SREDNJEROČNI NAČRT DELA IN RAZVOJA
Mercator se je uveljavil v trgovinski dejavnosti na območju SR Slovenije kot grosist. Po številnih integracijah v letih 1962 do 1973 se je njegova dejavnost razširila še na trgovino na drobno, predelovalno industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve. Nova organiziranost je hkrati z uveljavljanjem sporazumevanja pripomogla k čvrstejšim stikom med TOZD. Osnovni razvojni koncept je bilo čutiti v investicijski usmeritvi. V Mercatorju so razširjali predvsem maloprodajno mrbžo, da bi tako grosistični in proizvodni dejavnosti omogočili aroko zaledje.
Organizacijsko se bo podjetje v prihodnosti močneje povezovalo s proizvodnjo. Skupen nastop na tržišču bo zagotovljal prednosti za vse udeležence; za trgovino urejeno preskrbo, za proizvodnjo pa zagotavljeno možnost prodaje izdelkov. Novi odnosi bodo zagotovili tudi pravičnejšo delitev dohodka med vsemi udeleženci v blagovnem prometu.
Razvojni koncept Mercatorja pa se opira predvsem na naslednje temelje: sodelovanje in tesnejše povezovanje s proizvodnjo; izgradnja in modernizacija grosistične mreže; dograjevanje maloprodajne mreže bodisi z integracijami ali z investicijami, razvoj mesne predelovalne industrije: popestritev izbire izdelkov živilske industrije; povečana proizvodnja zaščitnih sredstev.
Pri neposrednem delu v poslovalnicah in skladiščih se bodo v Mercatorju usmerili predvsem na modernizacijo poslovanja, kar bodo dosegli z boljšo opremo lokalov in z boljšo organizacijo dela, z vsestransko kontrolo stro-škov in zalog, ki pa ne bi smela siromaati izbire in bi morala biti usklajena z možnostjo financiranja obratnih sredstev.
Mercator je od leta 1962 do 1974 zgradil 34 novih prodajaln in skladišč v skupni površini 32.582 kv. m. Vse te investicije so realizirali iz združenih sredstev TOZD. S svojimi sredstvi in pridobljenimi krediti so zgradili novo tovarno TOZD Emba. TOZD TMI pa je lastna sredstva uporabila za rekonstrukcijo tovarne. V skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju v podjetje Mercator je bil opravljen tudi prenos objektov na posamezne TOZD. Pretežni del združenih sredstev in kredita so torej vložili v maloprodajno mrežo. Po letu 1971 pa so ukrepi kot denimo zamrznjene marže, depozit, zakon o trajnih obratnih sredstvih trgovini otež-kočili pogoje gospodarjenja in ji omejili možnost ustvarjanja lastne akumulacije za razširjeno reprodukcijo. Zato tudi v Mercatorju niso imeli večjih novogradenj in investicij. Večino razpoložljivih sredstev so vložili v adaptacije 'in v zamenjavo obstoječih kapacitet, nekatere začete investicije pa so ostale nedokončane.
V Mercatorju predvidevajo, da bodo v prihodnjem obdobju ugodnejše sistemske reatve in da se bodo razmere za trgovino izboljšale. V planu investicij so predvideli gradnjo že prej planiranih objektov, ki jih je odobril skupni delavski svet že pred časom, in nujne investicije posameznih TOZD. Upoštevali so tudi predlog strokovnih služb, da se vključijo v izgradnjo na območju mesta Ljubljana in posameznih regij. Upoštevaje seveda načela ekonomičnosti in rentabilnosti. Za leto 1979 načrtujejo tudi gradnjo novega centralnega skladišča.	„ „
13 december 1975
podobe
našega
časa
Odkar Mihi Peroprasku, uredniku „Glasa kolektiva" SOZD „Grandebiks“ ni uspelo izvleči iz svojega uglednega sobesednika Milana Načelnika ničesar uporabnega za vsebino rubrike „Vi nam, mi vam“, se mu zelo slabo piše. Glavni direktor Pepe Ko-molčnik ga vztrajno vika in se gre z njim slepe miši, kolegij pa se ga izogiblje. Po pisarnah so se razbohotile govorice da so mu
rovin ter njihova nadaljnja predelava.
NOSILCI: Združenje TOZD v okviru GZ, republiški komite za varstvo okolja, raziskovalna skupnost Slovenije.
IZVAJANJE: Opravljena je bila anketa o odpadnih materialih v okviru GZ. V pripravi so raziskovalni projekti o uporabi teh materialov. Pripravlja se organizacija informativne borze za odpadle materiale. Pripravlja se posvetovanje o odpadnih surovinah.
2.) Citat s področja zunanjetrgovinske dejavnosti.
NALOGE: Pregled poslovanja tistih OZD, ki se pretežno ukvarjajo z uvozom.
NOSILCI: Združenje TOZD v okviru GZ in pristojni upravni organi.
IZVAJANJE: Akcija se še ni
skupnosti.
IZVAJANJE: Družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SRS je bil podpisan v februarju 1975. Ta dogovor vsebuje le temeljna izhodišča za pripravo družbenih dogovorov o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v občinah. Sklepanje občinskih družbenih dogovorov poteka počasi, saj je bila do konca septembra zavodu za cene predložena le dobra tretjina občinskih družbenih dogovorov.
‘PROBLEMI: Omenjeni družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v SRS pa zavezuje, da se v treh mesecih sklene poseben družbeni dogovor o ukrepih za racionalizacijo stanovanjske graditve, ki pa je šele v fazi priprav.
5.) Citat s področja komunalnih dejavnosti.
začasno odložili večje nove investicije. G Z nove investicije evidentira in daje mnenje o upravičenosti (Zakon o obveznem evidentiranju investicij).
PROBLEMI: Organi delavske kontrole ne reagirajo ali pa zelo počasi. Le v nekaterih občinah so pregledali vrstni red, prioritete ter tudi odstopili od naložb, ki trenutno niso nujne.
7.) Citat s področja razbremenjevanja gospodarstva.
NALOGE: Presežke dohodkov SIS iz družbenega sektorja za leto 1974 nad višino dohodkov valoriziranih samoupravnih sporazumov je treba v celoti usmeriti v občinske sklade skupnih rezerv.
NOSILCI: Občinske in regionalne SIS s področja družbenih dejavnosti, služba družbenega knjigovodstva.
Kakor da ne delata oba za isto stvar! Zato stoji zdaj pred direktorjem zbran in pričakuje pohvalo. Tisti citati navsezadnje kar lepo zvenijo, mar ne?
A kaj je to? - Ali se vam možgani kisajo ali kaj!? zavpije direktor ves razjarjen. - Le od kod ste prepisali to ropotijo Jovana Koseskega!?
- Oprostite, prosim, zajeclja Miha Peroprask, - sem mislil... da so citati tisto, kar nam še manjka... in ker se govori nekaj o Binetu Bistriču - Buciki ... sem bral poročilo o uresničevanju republiške resolucije in sem tam vzel nekaj stvari, da bi ustrezno ogreli ljudi.. . navsezadnje pa naj bi se videlo, da znam tudi jaz kaj citirati, če je treba ...
Pa se je na kraju izkazalo, da
LICITIRANJE S CITIRANJEM
■
*
dnevi šteti, češ da glavni že vabi na njegovo mesto Bineta Bistriča - Buciko, človeka, ki tako hitro siplje uporabne citate iz rokava, da mu pri tem koristnem opravilu nihče ni kos. In tako začne Miho Peropraska po eni strani glodati vprašanje, kdo neki je ta Bine Bistrič - Bucika in kakšna neki je ta naša družba, da jo je treba ogrevati s citati, po drugi strani pa sklene, da si bo tudi sam pomagal s citati na noge in do nekdanje naklonjenosti Pepeta Komolčnika, če citati res tako blagodejno vplivajo na razpoloženje delovnega ljudstva.
O vsem tem je Miha Peroprask razmišljal pred dnevi, danes pa že bere delovni kolektiv njegov sestavek v stalni rubriki „Glasa kolektiva" - „Vi nam - mi vam" z naslovom: AKCIJSKO MOBILIZACIJSKE NALOGE IN NJIHOVA REALIZACIJA. Potem sledi:
1.) Citat s področja varčevanja.
NALOGE: Učinkovitejše zbiranje odpadnih materialov in su-
začela.
3.	) Citat s področja politike cen.
NALOGE: Družbenopolitični organi in organi delavske kontrole morajo zaostriti osebno odgovornost posameznikov, vodstvenih struktur in samoupravnih organov pri sprejemanju odločitev pri povečanju cen.
NOSILCI: Sindikat, SZDL, OZD.
IZVAJANJE: Delovanje organov samoupravne delavske kontrole na tem področju še ni zadovoljivo.
PROBLEMI: Izvajanje naloge je treba nadaljevati z večjim angažiranjem družbenopolitičnih skupnosti.
4.	) Citat s področja cen v stanovanjski gradnji.
NALOGE: Samoupravne stanovanjske skupnosti in drugi dejavniki v občinah so dolžni v najkrajšem času skleniti družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen v stanovanjski izgradnji na ravni občine.
NOSILCI: Občinske skupščine, samoupravne stanovanjske
NALOGE: Družbenopolitične organizacije naj opredelijo vlogo in pospešujejo ustanavljanje organizacij potrošnikov ter oblikovanje SIS za področje komunalnih dejavnosti.
NOSILCI:	Krajevne skup-
nosti, SZDL.
IZVAJANJE: Tako na področju oblikovanja organizacij potrošnikov kot zlasti SIS za komunalne dejavnosti so dela v začetni fazi in ni bilo storjenega nič konkretnega.
6.) Citat s področja investiranja.
NALOGE:	Preveriti korist-
nost, nujnost ter družbenoekonomsko učinkovitost naložb.
NOSILCI: Organi samoupravljanja v TOZD, v poslovnih združenjih, interesnih skupnosti, poslovnih bankah, G Z, DPS.
IZVAJANJE: Nosilci so nalogo izvajali z različno zavzetostjo. Najmanj pripravljenosti je v občinah za odrekanje naložbam v teku ali v pripravi, ki niso neogibne in jih je mogoče v pogojih stabilizacije odložiti. V TOZD in v poslovnih bankah so
IZVAJANJE: SIS so dolžne usmeriti v občinske sklade skupnih rezerv 86,7 milijona din. Do 18. 10. 1975 je bilo preneseno v sklade skupnih rezerv 15,7 milijona din.
Vprašanje presežkov zdravstvene skupnosti Ljubljana v vi-ani 63,7 milijona din še ni definitivno rešeno, o problemu bo ponovno razpravljal koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o skupni porabi na svoji naslednji seji. . .
- Dovolj, dovolj mi je tega! zakriči sredi branja direktor Pepe Komolčnik, steče k umivalniku, da robec pod pipo in si ga pritisne na čelo. - Pokličite, prosim, Peropraska, reče ves razburjen tajnici Francki, ki je odprla vrata, da bi videla, kaj se godi in ali je treba kaj pomagati. - Takoj naj pride!
Miha Peroprask je vedel, da bo poklican k direktorju. Končno je že’ skrajni čas, da se stvari uredijo; le zakaj bi se še naprej gledala po strani in se vikala.
Miha Peroprask ni znal prav citirati, zato ni več urednik „Glasa kolektiva" v SOZD „Grande-biks“. Nihče ne ve, kaj sta imela z direktorjem tistega dne, ko se je direktorja slišalo na hodnike. Nikomur ni segel v roke, ko je odhajal, a po pisarnah se govori, da je bil zadnje čase res nekam čuden.
Novi urednik „Glasa kolektiva" je zdaj Bine Bistrič-Bucika. Svoj prvi uvodnik je začel z besedami:	„Vsako neposredno
družbeno ali skupno delo večjega obsega bolj ali manj terja neko vodstvo, id spravlja v sklad posamezne dejavnosti in izvršuje splošne funkcije, ki izvirajo iz gibanja vsega produkcijskega telesa, razlikujočega se od gibanja njegovih samostojnih organov (Glej K. Marx, Kapital I,. str. 262).“
Direktor Pepe Komolčnik, ki ne ve vedno, kaj vse se lahko za takšnimi stavki'skriva, opazuje novega urednika „Glasa kolektiva" rahlo začudeno pa tudi nekoliko zaskrbljeno.
VINKO BLATNIK
Na tidtovni konferenci, ki za sani
domov za učence in dente in ki deluje pri občin&em svetu ZK Ijana, je kot poseben si izzvenela tudi naslednja informacija:
Pristopanje k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za gradnjo doma šole za medicinske sestre in študentskega doma v Ljubljani poteka kot v vseh drugih ljubljanskih občinah tudi v občini Ljubljaria-Cen-ter izredno počasi. Doriej je k temu ' sporazumu pristopilo komaj 31 % vseh zapo-denfli v tej občini. V Centru je več kot 600 delovnih organizacij, od tega kakih 100 s področja različnih družbenih dejavnosti. Prav med temi pa je še posebej opaziti nekaj, na kar velja opozoriti.
Medtem ko so k samoupravnemu sporazumu pristopili zaposleni domala iz vseh šol na tem območju in varstvenih zavodov pa tudi zaposleni v zdravstvu, vštevši s kliničnim centrom, ki sam zaposluje veliko število ljudi (pristopflo je torej kakih 40 delovnih organizacij s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva), pa dcslg skoraj ni odziva v delovnih skupnostih pravosodja, uprave, pa tudi ne v delovnih skupnostih tistih družbenih dejavnikov, katerih fuflkcio-narji so za akcijo samoupravnega sporazumevanja tako rekoč sami zadolženi.
Pa so res čudna „samo-upravna“ pota tistih, ki se poklicno oziroma službeno ukvarjajo z zakoni, uredbami, odloki - in celo z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi!
S. G.
STAVA
V veseli družbi „Pri sodčku" je nedavno tega Tone Kovač, trikratni delegat, potožil svojim pivskim prijateljem:
„Mojduš, fantje, tole niso mačkine solze. Dobrega pol leta sem delegat v centralnem delavskem svetu, v občinskem zboru združenega dela in v republiškem sindikalnem odboru, pa bom te dni moral kupiti še drugo omaro, da bi lahko spravil vse gradivo, ki mi ga pošiljajo. Toliko tega je, da bi moral pred vsako sejo vzeti nekaj dni dopusta samo za branje njihovih pojasnil, predlogov in osnutkov sklepov."
Ivan Tirni, novinar lokalnega lista „Glas občanov", nadobudni mladenič, ki vedno več ve kot vsi drugi in je tistega dne povsem po naključju zašel v Kovačevo pivsko družbo, je že nekolikanj v rožicah ugovarjal Jožetu:
„Daj no, tako tragično pa res ni. Delegatski sistem pač zahteva dobro informacijo. Jaz bi vso to tvojo „solato“ z levo roko podelal v tednu dni."
Nekaj je bilo v tem razgovoru „važnosti“, nekaj pa vina in beseda je dala besedo, kot temu pravimo. Nekdo je omenil stavo pa sta novinar in delegat sklenila:
„Če v tednu dni prebereš vse moje delegatsko gradivo, dobiš pol starega milijona". „V tem času ga preštudiram tako dobro kot študent na visoki šoli; če tega ne storim, dobiš ti pol milijona."
Vsi navzoči pivski bratje so presekali stisk njunih rok.
Potlej so se še dogovorili, da bodo ustanovili komisijo, ki naj bi ocenila, ali je Ivan Tirnik res prebral in preštudiral vse gradivo, ki ga je kot delegat dobil Tone Kovač. Po tednu dni, so rekli, bo naša komisija zaslišala tovariša Tirnika in če ne bo vedel, kdaj in kaj je bilo zapisano v omenjenem gradivu, izgubi stavo.
Pa se je tovariš Ivan zaprl v svojo sobo, tovariš Tone pa mu je pred tem prinesel vse gradivo, ki jih je dobil kot delegat, in Ivanova žena je posodila svojo gospodinjsko tehtnico, na kateri so ugotovili:
„Osem sej delavskega sveta, kar velja 11 kilogramov, 50 deka-gramot in 6 gramov, dvanajst sestankov občinskega odbora združenega dela, izraženih z 62 kilogrami pisanega materiala, in tri se je republiškega odbora sindikata, kar znese točno 4 kilograme; skupno torej 77 kilogramov, 50 dekagramov in 6 gramov gosto pisanega pisarniškega papirja."
Ivan Tirnik je torej začel vse te kilograme, dekagrame in grame študirati in je bral podnevi in ponoči in žena mu je nosila
KOZERIJA
kavo in hrano v njegovo delovno sobo in ...
Dovolite, da povem zaključke.
Peti dan je Ivanova žena telefonirala Tonetu Kovaču in ga poprosila naj jo takoj obišče, češ da se z njenim možem nekaj „čudnega dogaja". Ko je Tone prišel v Ivanovo stanovanje, mu je žena razburjeno dopovedovala:
„Prve dni je bral vaše gradivo in je bil tak kot poprej. Menda je takrat študiral tistih nekaj kilogramov sindikalnega pisanja. Že tretji dan pa je začel govoriti o nekakšni reorganizaciji. Ko sem mu prinesla večerjo, je dejal, da bomo morali čimprej reorganizirati sistem sedenja ob jedilni mizi. Kajti, je rekel, „seda-nji forumski način ni več sprejemljiv." „Naslednjo noč je prebiral vse tisto, kar je bilo napisano delegatom občinske skupščine in zjutraj, ko sem ga vprašala, kaj bo zajtrkoval, je dejal: „0 tem problemu ne diskutiram. Družbenopolitični trend samoupravnih odnosov je glede tega vprašanja povsem jasen." Ko pa je danes začel brati še materiale, ki jih pošiljajo delegatom centralnega delavskega sveta, je povsem ponorel. Prišel je v kuhinjo in vpil: „Analitična ocena delovnih mest je temelj vseh najinih odnosov, kajti variabilnega dela ne boš dobila in tudi internih cen ti ne bom priznal, dokler ne bova vedela, kako bosta eksport in import vplivala na tržne cene". Tako seje drl, revež ubogi, in bil je čisto zmešan. Nekaj trenutkov pred vašim prihodom pa je pobegnil iz stanovanja."
Toliko so zapisali v testni vprašalnik, ki so ga razdelili študentom visoke politične šole. Hkrati so še vprašali:
„Kje je zdaj Tirnik in kaj se z njim godi? “
Vsi so odgovorili, da se z njim ukvarjajo psihiatri v Polju pri Ljubljani.
Niti eden pa ni uganil resnice.
Pravilni odgovor bi se moral glasiti:
Ivan Tirnik je zdaj stalno zaposlen pri občinski skupščini kot šef njenih informacijskih prizadevanj.
Prav včeraj je delegatom pisal:
„Ko boste dobih to vabilo za sejo, skličite konferenco delegatov in delegate najprej verificirajte; če konference niso sklepčne, jih v statutarnem roku skličite ponovno in jih ponovno verificirajte. To delajte toliko časa, dokler ne boste afirmirali sklepčnosti".
Ne vem pa, če je Ivan Tirnik že plačal izgubljeno stavo.
Janez Voljč
AKCIJA. ZA ENOTNO NOVOLETNO OBDARITEV TRBOVELJSKIH OTROK USPEŠNA!
Obvez-
nosti
vseh
kolek-
tivov
■
Razlike v novoletnem obdarovanju trboveljskih otrok so vedno vzbujale nejevoljo vseh tistih kolektivov, ki nimajo toliko dohodka, da bi lahko za te namene dali več denarja. Zato so posamezni otroci prejemah dražja darila, drugi pa samo simbolična, nekateri pa ničesar. Neenotnost novoletnega obdarovanja otrok je bila tolikšna, daje bilo potrebno nekaj ukreniti.
Najprej so takšno neenotnost in tolikšno raz-Ukovanje obsodili^trboveljski rudarji, ki so prek svojega delavskega sveta in na pobudo osnovne organizacije sindikata že predlani v posebnem pismu občinskim vodstvom družbenopolitičnih organizacij predlagali nekatere ukrepe. Zahvtevali so usklajeno akcijo, akcijo, s pomočjo katere naj bi enkrat za vselej odpravili razlike v novoletnem obdarovanju otrok. Podprli so jih še nekateri drugi kolektivi in letos pomladi je bil sestavljen predlog o enotnem praznovanju novoletne jelke. Sprejele so ga vse delovne organizacije in hkrati tudi sprejele predlog, naj bi vse izločile po 50 din na zaposlenega v poseben sklad pri občinski zvezi prijateljev mladine za novoletno praznovanje otrok. Zato, bodo tokrat vsi trboveljski otroci enotno obdarjeni. Novoletna darila v vrednosti 100 din bodo prejeli tako vsi' predšolski kot šoloobvezni otroci. Takih otrok pa je več kot 4.000.
In čeprav tokrat v Trbovljah ne bodo urejali pravljičnega novoletnega naselja pred delavskim domom, ker — bi bili izdatki preveliki, bodo najmlajši občani vseeno lepo praznovali svoj najlepši praznik v letu. Malčki v otroškovarstvenih ustanovah bodo seveda praznovali najlepše, ker je to predvsem njihov praznik, za vse druge otroke pa se bodo v prostorih delavskega doma zvrstile pravljične igrice, lutkovne predstave, otroški filmi in ostale prireditve. Dedek Mraz s svojim spremstvom bo vsako popoldne obiskal delavski dom, dopoldne pa bo obiskoval malčke v otroških vrtcih. Tako bodo trboveljski otroci letos skupaj praznovali in prejeli enaka sicer skromna darilca, nihče pa pri tem ne bo izvzet in za nikogar ne bo dedek Mraz segel globlje v svoj koš. Socialnih razlik med otroki ne bo več — vsaj kar zadeva praznovanje novoletne jelke!
—m—
13 december 1975 stran 1
IZ PROBLEMOV IZVIRAJO TUDI HOTENJA DOLENJSKIH OBČIN
ZA NAČRTNEJŠE ZAPOSLOVANJE
Razmeoma visoka stopnja zaposlovanja, ki ni. v skladu z načrtovano, precejšnja neskladja med dejansko in potrebno strokovnostjo novo zaposlenih delavcev, pomanjkanje razvojnih programov in dolgoročnejših načrtov potreb po novih delavcih v gospodarstvu so najbolj značilne slabosti v dosedanji politiki zaposlovanja na Dolenjskem. To so ugotovili na medobčinskem posvetovanju o problematiki zaposlovanja na območju novomeške samoupravne skupnosti za zaposlovanje.
Dejstvo je, da zaposlovanje tudi na Dolenjskem ni dovolj vključeno v načrtovanje, programiranje in izvajanje družbe-no-ekonomskega razvoja. Ker izboljševanje tehnologije, organizacije dela in kvalifikacijske strukture zaposlenih zaostaja za potrebami, je tudi rast storilnosti dela nizka. Nove naložbe v gspodarstvo so v minulih letih temeljile predvsem na zaposlovanju novih delavcev, kar je vplivalo na močno zaposlovanje. Tako so na območju novomeške skupnosti poprej zaposlili po dva tisoč novih delavcev na leto, lani pa celo že 2.400, kar pomeni 6,8 odstotno rast zaposlenosti. Najmočneje je zaposlenost naraščala v občini Črnomelj s poprečno letno stopnjo 7,7 odstotka, najpočasneje pa v občini Metlika -4,7 odstotka. Ob visoki stopnji zaposlovanja se je na Dolenjskem v zadnjem času občutno I ovečalo tudi zaposlovanje žansk. Značilno za novomeško s cupnost je, da ima v svojem se-sravu občini z najvišjo in najnižjo udeležbo žensk v skupni zaposlenosti med vsemi občinami v Sloveniji. Najvišjo udeležbo žensk ima občina Metlika (57,5 odstotka), najnižjo pa Krško (28,7 odstotka).
Različni odstotki udeležbe žensk v skupni zaposlenosti so prav gotovo odsev razvitosti posameznih panog in možnosti vključevanja žensk v zaposlitev. Pri odpiranju novih delovnih mest za ženske in pri njihovem usposabljanju za ta delovna mesta je strokovno in materialno sodelovala tudi samoupravna
skupnost za zaposlovanje.
Ugotavljajo tudi, da priliv kadrov na območju novomeške skupnosti ne zadošča več za kritje potreb po novih delavcih. V prihodnje pri tem računajo na delež iz naravnega prirasta prebivalstva in delno še na delež iz aktivnega kmečkega prebivalstva. Z zagotavljanjem ustreznih materialnih razmer pa se bo treba načrtno lotiti tudi problemov vračanja in zaposlovanja delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini. Z ukrepi na področju kadrovske politike bo treba zagotoviti, da bo omenjeni priliv delavcev dejansko našel delovno mesto v domači občini. To velja še posebno za strokovne kadre, ki se v sedanjih razmerah pogosto zaposlijo zunaj domače občine oziroma najpogosteje ostanejo kar v kraju šolanja.
Da bi v delovanju samoupravne skupnosti za zaposlovanje v prihodnje dosegli novo kvaliteto dela, bo vsekakor treba doseči učinkovitejše izvajanje začrtane kadrovske politike, od poklicnega usmerjanja mladine in štipendiranja do zaposlovanja. Teh prizadevanj pa seveda ne bo mogoče uspešno uresničevati, če delovne organizacije ne bodo dolgoročneje in realneje načrtovale svoje potrebe po kadrih. Sedanji načrti so bili namreč bolj seštevek želja, kot pa odsev resničnih potreb.
Predstavniki gospodarstva so se na posvetovanju zavzeli za večje neposredno povezovanje med skupnostjo za zaposlovanje in delovnimi organizacijami, za učinkovitejše poklicno usmerjanje mladine v šolah in za pospešeno reševanje težav v novomeškem srednjem šolstvu, da bi lahko več otrok, ki uspešno končajo osnovno šolo, študij tudi nadaljevalo. Za uspešnejše uresničevanje sklepov in priporočil, ki jih je o zaposlovanju sprejela republiška skupščina, bo tudi na Dolenjskem treba doseči večjo družbeno učinkovitost in bolj usklajeno delovanje vseh dejavnikov, kijih povezuje samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje na območju petih dolenjskih občin.	„ *
-------------------------—'\
STE ŽE
NAROČILI
STENSKE
KOLEDARJE
1976
CZP »DELAVSKA ENOTNOST« je za I. 1976 pripravila dva stenska koledarja z barvnimi turističnimi motivi Slovenije in Jugoslavije.
Format koledarjev je 33 x 49 cm z možnostjo dotiska reklamnih besedil delovnih organizacij.
Cena je izredno ugodna!
Zahtevajte vzorce!
Naročila sprejema: ČZP »DELAVSKA ENOTNOST«, LJUBLJANA, DALMATINOVA 4/11.
V___________________________J
DOLENJSKA
Zdravstvo vrača, ampak.
Vseh pet občinskih zdravstvenih skupnosti, združenih v novomeško regionalno zdravstveno skupnost, je na minulih izrednih sejah ob razpravi o letošnjem poslovanju skupnosti sklenilo znižati prispevno stopnjo iz dohodka delovnih organizacij od prvotno določene 1,47 odstotka na 1,20 odstotka, medtem ko ostane stopnja prispevka iz osebnega dohodka zaposlenih nespremenjena. Znižanje stopnje velja za vse letošnje leto. Tako bodo zdravstvene skupnosti na Dolenjskem vrnile gospodarstvu 6,205.000 dinarjev po družbenem dogovoru o obsegu in strukturi skupne porabe v letošnjem letu preveč vplačanih prispevkov.
Gre namreč za to, da omenjeni družbeni dogovor dovoljuje letos v novomeški regionalni skupnosti zbrati le 195 milijonov dinarjev izvirnih dohodkov. Da bi dosledno spoštovali sprejete družbene dogovore in se vključili v stabilizacijska prizadevanja, so delegati glasovali za znižanje prispevne stopnje, čeprav so na drugi strani zaskrbljeno ugotavljali, da se bo zavoljo tega primanjkljaj skupnosti še povečal. Zaradi hitrejšega naraščanja izdatkov beležijo ob koncu septembra že 8,680.000 dinarjev primanjkljaja, z vrnitvijo presežka zbranih sredstev pa se bo ta primanjkljaj povečal na približno 15 milijonov dinarjev.
Glavni vzrok za tolikšen primanjkljaj je preseganje programa storitev v osnovni zdravstveni službi zaradi povečanega števila zavarovancev, kar je seveda posledica večjega zaposlovanja, pa tudi zaradi višjih cen tako storitev kot oskrbnih dni in zdravil. V primerjavi z lanskim letom so
se v devetih mesecih letos stroški za ambulantno zdravljenje povečali za 35 odstotkov, za specialistično ambulantno zdravljenje za 31, za zdravila in injekcije za 22, za zdravniliško zdravljenje za 94. za zobno nego za 30 in za preventivno dejavnost kar za 110 odstotkov.
Vse to je torej pripeljalo do tolikšnega primanjkljaja, ki se bo do konca leta bržkone še nekoliko povečal. Na vprašanja, kako bo moč ta primanjkljaj kriti, delegati občinskih zdravstvenih skupnosti niso dobili pravega odgovora. Nakazanih je bilo sicer več možnosti, vendar nobena ne daje prave rešitve.
Poraba sredstev iz obvezne rezerve v ta namen po zakonu ni dovoljena. Če primanjkljaj prenesejo v prihodnje leto, bi to najbrž vplivalo na zm anjšanje obsega zdravstvenega varstva. Da bi primanjkljaj krili s sredstvi poslovnih skladov zdravstvenih delovnih organizacij tudi ne bo izvedljivo, ker so ti skladi na Dolenjskem prešibki za tolikšen primanjkljaj. Zadnja možnost torej ostane poseben prispevek iz neto osebnih dohodkov zavarovancev, kar z drugimi besedami pomeni direktno poseganje v zavarovančev žep. Ta način pa je seveda tudi vprašljiv. Vsekakor bo treba dobro premisliti, kako kriti letošnji primanjkljaj, ki ni nikakršna dolenjska posebnost, ampak je to splošen slovenski problem, saj imajo večji ali manjši primanjkljaj vse regionalne zdravstvene skupnosti v Sloveniji. Zato bo nujno treba najti ustrezno rešitev v republiškem merilu, da bi ta problem reševali v vsej Sloveniji na enak način.
R.Š.
PRED TRIDESETIMI LETI SO BILE V SLOVENIJI KONZERVIRANE PRVE KOLIČINE KRVI, DANES PA SMO SLOVENCI MED PRVIMI KRVODAJALCI V SVETU
SOLIDARNOST
NE POZNA MEJA
Prvi začetki organiziranega krvodajalstva v Sloveniji segajo trideset let nazaj, ko se je na prvi poziv prebivalstvu Ljubljane, 4. junija 1945, naj dajo kri za ranjene borce, prijavilo nad 150 oseb. Tako so bile v naši republiki konservirane prve količine krvi v oddelku za transfuzijo Centralne vojne bolnišnice v Ljubljani. Kot danes so tudi v tistih časih krvodajalci darovali kri brezplačno, vojaška bolnišnica pa jim je v zahvalo podarila nekaj živil, največ olja, sladkorja in moko, ki jih je na pragu osvoboditve najbolj primanjkovalo.
Oddelek za transfuzijo pri ljubljanski vojaški bolnišnici je pripravljal razen konservirane krvi tudi tekočo krvno plazmo in serume za potrebe vseh vojaških in civilnih zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Sredi januarja 1946 je oddelek prevzela pod svoje okrilje medicinska fakulteta v Ljubljani in ga preimenovala v Zavod za transfuzijo krvi. Tako se 30-letni jubilej organiziranega krvodajalstva v naši republiki ujema s častitilji-vim jubilejem 30-letnega dela in humanega poslanstva osrednjega slovenskega zavoda za transfuzijo krvi.
VEDNO VEČJE POTREBE PO KRVI
Potrebe po konservirani krvi so naraščale iz leta v leto. Navkljub temu, da se je število krvodajalcev večalo, seje nemalokrat dogojalo, kar je bilo značilno zlasti za prva povojna leta, da so iz ljubljanskega zavoda kar sproti odnašali kri za nujne primere, tako da so morali kirurški oddelki prelagati predvsem večje operacije na dneve, ko je imel zavod na zalogi zadostne količine krvi. Posebno močno nesorazmerje med številom krvodajalcev in potrebami po konservirani krvi je nastajalo v letih od 1946 do 1952, saj delovne in prostorske zmogljivosti zavoda niso mogle zadovoljevati naraščajočih za-' htev zdravstvenih ustanov po konservirani krvi. Posebno večje bolnišnice so pošiljale
vsak dan po kri v Ljubljano, vedno večje potrebe pa so razumljivo terjale svoje: vsaj večje bolnišnice morajo imeti svoje transfuzijske oddelke z organiziranim krvodajalstvom. Tako so bili pred 25 leti, najprej v Celju in Mariboru, pozneje pa še pri ostalih slovenskih bolnišnicah, ustanovljeni posebni oddelki za transfuzijo krvi, ki so v zadnjih letih pri organizaciji prostovoljnega krvodajalstva kot največji vseslovenski solidarnostni akciji odigrali izjemno pomembno vlogo.
POMEMBNA VLOGA ZAVODA
ZA TRANSFUZIJO
Ljubljanski zavod za transfuzijo krvi, kot osrednja tovrstna zdravstvena ustanova, se je v zadnjih letih še posebej zavzeto angažiral v svoji antihemofolni službi. Vsakemu hemofiliku tako izda posebno izkaznico, v kateri so vpisani njegovi osebni podatki, značilnosti njegove krvi za transfuzijo, podatki o morebitnih transfuzijah, ki jih je dobil in ostali potrebni napotki in podatki. Na zavodu imajo danes posebno kartoteko hemofolikov, tako da lahko vsak zdravnik ob vsakem času dobi nasvet zaradi ustreznega zdravljenja oziroma podatke o bolniku. Druga naloga, ki jo je v teh letih prevzel in opravil zavod, je zaščita novorojenčka zaradi neskladnosti Rh krvne skupine med materjo in plodom.
Že nekaj let teče na zavodu tudi študija konserviranja eritrocitov z globokim zmrzovanjem. Prednost tega načina je v tem, da se ohranijo eritrociti več let (v krvih konservah le do treh tednov) in da s transfuzijo tako konserviranih eritrocitov ni nevarnosti za prenašanje hepatitisa (vnetja jeter). Ge za prvi tovrstni postopek v Jugoslaviji.
Sicer pa je v organizaciji prostovoljnega krvodajalstva sodelovanje zavoda z Rdečim križem Slovenije odločilnega pomena pri opravljanju te dolgoletne, najbolj ustaljene in množične solidarnostne akcije vseh Slovencev. Koncept' organizi-
ranega krvodajalstva pri nas je bolj ali manj znan vsem občanom: dolžnost slehernega zdravega človeka je, da da kri za „skupno rezervo", iz katere mu je zagotovljeno, da bo, ko bo potrebno, tudi sam dobil zadostno količino ustrezne krvi, zlasti še, če se zavedamo dejstva, da mora biti konservirane krvi vedno dovolj na zalogi.
Organizacija prostovoljnega krvodajalstva potemtakem ne more prenehati niti za en dan, tako velikansko nalogo pa lahko pri nas opravi le Rdeči križ s svojimi območnimi organizacijami in sekcijami. In ravno slovenski RK opravlja to nalogo že od 1953. leta tako uspešno, da smo Slovenci po odstotkih krvodajalcev na število prebivalcev med prvimi ne samo na evropski celini, pač pa že tudi na svetu! Zlasti razveseljivo je ob tem spoznanje, da se v zadnjih 30 letih še ni zgodilo, da bolnik v naših bolnišnicah ne bi dobil potrebne količine krvi.
Tako je samo lani v Sloveniji darovalo svojo kri 94.442 ljudi. Ta podatek dovolj jasno pove, da je med našimi občani iz leta v leto večji odziv na prostovoljne krvodajalske akcije in da med nami še komajda najdemo zdravega človeka, ki ne bi vsaj enkrat daroval svoje krvi.
Ce za hip pustimo ob strani poglavitno dejavnost osrednjega slovenskega zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani, smo v Sloveniji na področju organiziranega prostovoljnega krvodajalstva kot eni izmed glavnih dejavnosti organizacij RK, v zadnjih letih zabeležili izjemno ugodne rezultate in praktično zadovoljili vse potrebe zdravstva po krvi, kar je prav tako eden redkih primerov v zdravstveni dejavnosti na svetu. Ta uspeh pa je brez dvoma izraz velike aktivnosti članstva RK in krvodajalcev samih, hkrati pa izraz brezmejne solidarnosti vseh naših občanov in delovnih ljudi, da po svojih najboljših močeh prispevajo najdražje, kar imajo — kri, s katero rešujejo danes druga, morebiti pa že jutri tudi svoja življenja.
IVO VIRNIK
Kako
podruž-
bljati
stano-
vanjsko
politiko?
Glede na neslavno obdobje „vladavine“ stanovanjskih podjetij na področju stanovanjskega gospodarstva je razumljivo, da so sedaj vse oči uprte v stanovanjske samoupravne interesne skupnosti, s pomočjo katerih naj bi imelo združeno delo odločilen vpliv na oblikovanje, delitev in porabo stanovanjskih sredstev. Za zdaj pa je ta vpliv le simboličen.
Čeprav z zakasnitvijo, smo sicer te skupnosti oblikovali v skoraj vseh. mestih in občinah. Dosegli smo tudi že prve rezultate, posebno še pri uveljavitvi solidarnostne stanovanjske gradnje v okviru celotnega sistema razreševanja stanovanjskih problemov. Vendar pa se usmerjena gradnja v praksi zelo počasi uveljavlja. Tam pa, kjer so kaj več napravili, so to dosegli v glavnem v sodelovanju z interesnimi skupnostmi, namesto v njihovem okviru, kar bi bilo bolj logično. Še naprej prevladuje gradnja stanovanj za trg z vsemi negativnimi posledicami, tako da velika družbena sredstva porabljamo za relativno majhno število stanovanj, ki ne ustrezajo niti kupni moči delovnih organizacij niti družinskemu proračunu tistih, ki se vanje vseljujejo.
Nesoglasja mstajajo predvsem .zaradi nerazumevanja bistva interesnih skupnosti, ki ga ponekod izražajo zsvprašanjem, ali so to izrazito gospodarske organizacije ali pa z ustavo določena oblika za dogovarjanje, usklajevanje interesov in oblikovanje stanovanjske politike. V praksi tako gre za zelo različne rešitve glede strokovno operativnih nalog, npr. pobiranje stanarine, vzdrževanja zgradb in podobno. Ponekod vse strokovne in operativne naloge opravljajo po pogodbi za interesno skupnost bivša stanovanjska podjetja, drugod so ta podjetja izbrisali iz registra v in popolnoma vključili v SIS ali pa stanovanjska podjetja ukinjajo, proizvodno tehnične oddelke priključujejo komunalni organizaciji, SIS pa prevzema samo „lepša opravila" - oziroma administrativni aparat. Te rešitve pomenijo nevarnost, da se bodo SIS birokratizirale. Vedeti je tudi treba, da na strokovne službe oziroma delovne enote v SIS ni možno prenašati pravic, pooblastil in odgovornosti.
Zaradi tega rešitve, da SIS ustanavljajo strokovne službe za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, niso v skladu z ustavnim konceptom interesne skupnosti niti s pravnim statusom strokovnih služb.
V. O.
DE

13 december 1975
stran
TUDI NA OSNOVNI ŠOLI »SIMONA KOSA« V PODBRDU SO SE ODLOČILI ZA PREHOD NA CELODNEVNO ŠOLO
VECMUH NA EN MAH
Pri pouku angleščine . ..
Razmeroma malo ljudi živi v Baški grapi, saj šteje krajevna skupnost , v Podbrdu komaj 1300 ljudi. Zapisali smo -malo, vendar se verjetno ne bi skregali z resnico, tudi če bi denimo zapisali - veliko . ..
Kdo ve, kakšno usodo bi namreč doživel kraj, če ne bi imel svoje tovarne in svoje šole. In, če ne bi imel ljudi, ki so znali tako rekoč iz nič napraviti veliko, ki jih odlikujeta sloga in zavzetost.
Zgradili so si namreč že skoraj vse, kar potrebujejo ljudje za lepo življenje v dolini, ki je nekoliko odmaknjena od ostalega sveta: postavili so si tovarno s sodobno ambulanto in obratom družbene prehrane, šolo, novo sodobno trgovino in v zadnjem času so si omislili proti Mostu na Soči celo asfaltno cesto. S tem so si zagotovili boljšo povezavo z „osta-lim svetom“ ...
Pa to še ni vse. Na uho nam je prišlo, da so se v Podbrdu odločili tudi za celodnevno šolo. S tem bodo hkrati rešili več problemov. Delavke v tovarni bodo bolj brez skrbi za svoje šolo obvezne otroke, pogoji za učenje bodo mnogo boljši in ne navsezadnje, prosvetni delavci ne bodo več bežali iz Podbrda, ker bodo imeli odslej na šoli dovolj dela.
VSI ZA CELODNEVNO ŠOLO!
Osnovno šolo Simona Kosa v Podbrdu obiskuje danes 180 mladih ljudi. V šolo prihajajo
VERA BIZJAK je v tovarni Bača že 17 let. Zaposlena je v evidenčni kontroli proizvodnje in je s svojim delom zadovoljna. O celodnevni šoli meni naslednje:
,, V'tovarni smo se ženske veliko pogovarjale o odločitvi kolektiva naše osnovne šole in vse smo si edine v tem, da predstavlja celodnevna šola za nas vse pomemben korak naprej. Moja hčerka, ki sedaj obiskuje peti razred, se sicer dobro uči, prepričana pa sem, da se bo potem, ko bo imela strokovno pomoč, še bolje. Žal mi je le to, da bova potlej z otrokom še manj skupaj. ..“
od blizu in daleč, približno polovica se jih v šolo vozi. V ta namen si je šola omislila tudi svoj kombi, ki mnogim mladim ljudem krajša dolgo pot do šole.
Kljub temu so mnogi šolarji še vedno v celoti odvisni od svojih nog in seveda vremenskih razmer. Solo Simona Kosa namreč obiskujejo otroci vse od zaselka Podporezn, kar mimogrede povedano pomeni vsak dan šestnajst kilometrov pešačenja, pa tja do vasi Rut pod Rodico. Najhuje je ob visokem snegu. Takrat je šola še posebno daleč.
„Naš šolski okoliš šteje blizu 2200 prebivalcev .. .“, mi pripovedujejo na šoli Simona Kosa v Podbrdu. „V zadnjih treh, štirih letih pa smo že zgubili približno dvajset odstotkov
učencev. Še pred nekaj leti smo imeli na šoli 240 učencev, danes jih imamo le še 180. Družine v okoliških vaseh in zaselkih štejejo namreč vse manj ljudi in s tem tudi manj otrok, kar se seveda pozna tudi na naši šoli. Manj učencev pa pomeni za nas tudi manj delovnih obveznosti. ..“
Seveda so imeli v Podbrdu, tako kot povsod drugod v takih in podobnih krajih več. možnosti izhoda iz zagate. Lahko bi denimo rešili problem na ta način, da bi posamezni učitelji poučevali več predmetov. Ker pa to seveda ne bi bilo v prid kvalitetnemu delu, se je kolektiv odločil za drugo pot - za celodnevno šolo.
„Že pred - tremi leti smo uvedli na šoli podaljšano bivanje, to pa že pomeni za nas nekako predpripravo oziroma
preizkušnjo za uspešen prehod na celodnevno šolo . . .“, razlaga ravnatelj Aljoša Berginc. „In sedaj, ko imamo le osem razredov brez paralelk in ko so nas začeli učitelji zapuščati, ker na šoli ne bi bilo dovolj dela, smo se poleti na zboru delovne skupnosti odločili za prehod na celodnevno šolo. S tem bomo rešili vprašanje kadra, poleg tega pa bomo razbremenili starše. K tej naši odločitvi je torej veliko prispeval tudi interes staršev. Ce k temu dodamo še dejstvo, da je kar 80 odstotkov mater naših otrok zaposlenih, potem je naša odločitev še toliko bolj razumljiva .. .“
VELIKO BOMO ’ NAPRAVILI
Z LASTNIMI ROKAMI11
Nedvomno bo osnovna šola Simona Kosa ena izmed tistih v Sloveniji, ki so se v dokaj skromnih pogojih dela odločile za zahtevno celodnevno šolo. V Podbrdu celo zatijujejo, da v Sloveniji ni šole, ki je v podobnih pogojih dela prešla na celodnevni program.
„V celoti se zavedamo vseh problemov in nalog, ki smo si jih zadali s svojo odločitvijo .. .“, pravijo delavci desetčlanskega šolskega kolektiva. „Najtežje bo z učitelji.
Nedavno smo izgubili dva, zato bomo za prehod na celodnevno šolo potrebovali kar tri nove učne moči. Kje jih bomo dobili? Težko bo, saj se na naše zadnje razpise doslej nihče ni javil. Vse kaže, 4a bomo pač morali počakati na naše štipendiste. Imamo jih pet in to bo za naše potrebe dovolj.. .“ ■
„Glede kadrov se boste torej nekako znašli. Kaj pa dodatna sredstva .. .? “, smo pobarali Aljošo Berginca.
„Ker želimo, da postanejo naše želje tudi resničnost, moramo ostati zadovoljni z malim. Izračunali smo, da bomo potrebovali za prehod na celodnevno šolo z vsemi potrebnimi investicijami vred le 260 tisočakov. To res ni veliko, obenem pa bo dovolj, da bomo uresničili svoje zamisli. Pomagali si bomo na najrazličnejše
načine, da bomo pridobili potrebne nove prostore in ustvarili pogoje za celodnevno šolo. V kleti si bomo uredili delavnico, spodnji hodnik bomo pregradili z omarami in s tem pridobOi jedilnico oziroma večnamenski prostor, itd., itd. Vse, kar bo možno, bomo napravih z lastnimi rokami. Seveda, udarniško ... ,“ zagotavlja Aljoša Berginc, ki je ravnatelj osemletke v Podbrdu že 16 let.
Priprave na celodnevno šolo so v polnem teku in najpozneje z začetkom prihodnjega šolskega leta bomo imeli v Sloveniji ustanovo več, ki se je odločila za celodnevno šolo. In to šola, ki se res ne ihore pohvaliti z kdove kako dobrimi pogoji dela.
„Tudi telovadnice še nimamo ...,“ mi pove učitelj telesne vzgoje. „Ce je vreme lepo, si pomagamo z igriščem na planem, ki smo si ga sami zgradili ob šoli. Drugače telovadimo kar na hodniku. Prostor niti ni tako slab, nerodno je le to, ker motimo pouk. Saj smo obzirni, včasih pa smo vendarle preglasni...“
Sčasoma bodo tudi otroci V Podbrdu dobili svojo telovadnico. Gradnja telovadnice je namreč v srednjeročnem razvojnem programu krajevne skup-
Otroci dobe v šoji tudi malico in toplo kosilo, za katerega morajo starši odšteti največ 11 dinarjev, nekateri otroci pa imajo te obroke zastonj...
nosti, zgradili pa jo bodo z dodatnim samoprispevkom krajanov. Če bo šlo vse po sreči, in kaže da tako tudi bo, bo imela šola v Podbrdu svojo telovadnico že leta 1978.
SKUPNI CILJI
Ko sem se V šoli in pozneje v Tovarni volnenih izdelkov Bača pogovarjal z ljudmi o vseh teh velikih delovnih uspehih prebi-
MARI J A ORT AR je v tovarni Bača ,,snovalka", to pomeni, da deb v pripravi za tkalke. Ima družino z dvema otrokoma in sin že obiskuje prvi razred osnovne šole.
„Mislim, da smo matere lahko zelo vesele celodnevne šole. Vsekakor bo v prihodnje nekoliko manj skrbi in tudi nekoliko manj dela z otroki. Z možem delava v dveh izmenah in zato tudi izmenoma varujeva otroka. Sinu moram pri učenju pomagati, saj je začetek najtežji. Ko bo celodnevna šola, se bo verjetno vse naučil že 'v šoli. Vsaj upam, da bo tako...," razmišlja Marija Ortar.
valcev Baške grape, seje v meni znova utrdilo prepričanje, daje kaj takega možno le ob izrednem sodelovanju in najboljših medsebojnih odnosih.
„Včasih je bila šola v Podbrdu „nujno zlo“. Ja . . . , to je bilo včasih ...,“ razmišljajo učitelji na šoli in delavci v tovarni. „Potem pa, ko je prodrlo spoznanje, da potrebujemo drug drugega, da bi drug brez drugega pravzaprav težko shajali, smo si podali roke in začeli s sodelovanjem na najrazličnejših področjih. Svojo prihodnost gradimo, namreč na naši mladini, na domačih ljudeh, ki so vzljubili to dolino in mislijo v njej tudi ostati. Otroci se že danes seznanjajo z najrazličnejšimi delovnimi mesti v tovarni, ki bo čez nekaj let postala njihov drugi dom ...“
Tekst in foto: A. Ul.
ANDREJ KRAPEŽ, vodja splošnega sektorja v Tovarni volnenih izdelkov Bača:
„Z osnovno šolo Simona Kosa že več let zelo dobro sodelujemo. Čim boljše bo naše sodelovanje, tem bolj bomo lahko pozneje zadovoljni z našimi mladimi novimi delavci, ki jih bo potrebovala tovarna. Čeprav ne moremo govoriti o' krizi na področju kadrov, štipendiramo na najrazličnejših šolah kar 40 ljudi. Odločitve o celo-’ dnevni šoli smo bili seveda zelo veseli in bomo storili vse, kar jc v naši moči, da bomo pomagali pri začetnih težavah . . . “
KULTURNA AKCIJA
POMEMBNA
PRIDOBITEV
Novi poslovalnici Mladinske knjige v Slovenj Gradcu in v Velenju
V letošnjem jubilejnem letu, ko slavi tudi „Mladinska knjiga1' iz Ljubljane že 30-letnico svojega delovanja, je to založniško grafično podjetje uredilo nove prostore za svoji poslovalnici v Slovenj Gradcu in v Velenju.
Mislinjska dolina in vsa koroška regija doslej nista imeli niti ene tovrstne poslovalnice. Zdaj pa je ,,Mladinska knjiga" v Slovenj Gradcu uredila nove prostore za poslovalnico na Glavnem trgu. V arhitektonsko urejenih in lepo opremljenih prostorih je poleg že običajnih oddelkov — knjigarne, papirnice in mehanografije - tudi manjši razstavni prostor za likovno prodajno galerijo in pa prostor za klub bralcev. Investicija je „Mladinsko knjigo" veljala 3 milijone din. Z njo so si zastavili nalogo, da še bolj razširijo svoje poslanstvo — približati knjige čim širšemu krogu ljudi.
Prebivalci Velenja radi segajo po dobri knjigi. O tem najbolj zgovorno pripoveduje podatek, da si vsak tretji Velenjčan sposoja knjige v knjižnici Velenje in da je ta knjižnica samo v letu 1974 izposodila 65.000 izvodov knjižnih del.
Tudi v Velenju je zdaj ,,Mladinska knjiga" uredila nove prostore za svojo poslovalnico v novem trgovskem središču med Šaleško in Cankaijevo cesto. Z otvoritvijo te poslovalnice je delovni kolektiv ,.Mladinske knjige" obeležil tudi 175-letnico rojstva Franceta Prešerna, saj je bila otvoritev na spominski dan, 3. decembra. Z ureditvijo te nove poslovalnice pa je tudi vtkan v kulturni mozaik mesta ob bregovih ■ Pake nov kamenček. Ustvarjene so nove možnosti, da kulturo še bolj približamo delovnim ljudem in občanom. Nova poslovalnica je zasnovana zelo sodobno. Osnovno vodilo pri njenem načrtovanju in urejanju je bila povezanost poslovalnice z vsemi kulturnimi in drugimi institucijami v občini. V novi knjigarni je mogoča samoizbira knjig, v okviru poslovalnice je poseben oddelek za resno glasbo z notnim oddelkom, pa likovna prodajna galerija, novost pa je tudi oddelek mehanografije. Nova poslovalnica ..Mladinska knjiga", katere ureditev je veljala 4 milijone din, bo lahko — kot so ob otvoritvi ugotavljali že prvi večer številni njeni obiskovalci — zadovoljila številne kulturne in izobraževalne potrebe in interes delovnih ljudi ter občanov Šaleške doline, pa tudi širšega območja.
(An)
Legote vzdolž Šaleške planinske poti
V prostorih rudarskega šolskega centra v Velenju razstavlja MARJAN VODIŠEK originale svojih ilustracij za knjižico ,.Šaleška planinska pot", ki jo je pred kratkim izdalo planinsko društvo Velenje. Uspele ilustracije bodo razstavili še v osnovni šoli v Šmartnem ob Paki in v Šoštanju.
Avtor teh ilustracij je prehodil Šaleško planinsko pot in si skiciral Vsa pomembnejša obeležja na tej poti: ostanke gradu Šalek, velenjski grad, planinski dom na Paškem Kozjaku, spominsko obeležje na „gori jurišev" in dmga. Knjižica z ilustracijami Marjana Vodiška bo gotovo spodbudila številne ljubitelje narave, da si bodo ogledali vsaj nekaj zanimivosti, če se že ne bodo odločili za celotno šaleško planinsko pot. (Na sliki: Reprodukcija risbe Marjana Vodiška ,,Stara žaga ob Ljubiji", tuš, 1975)
H. JERČIČ
DE
L^j	[e]:]	[Ailj LsJ
13 december 1975
komentatorjev stolpec
KAKŠEN BO VPLIV
PODEDOVANIH
TEŽAV?
Za gospodarska gibanja v letu 1975 so značilne težnje k nižji rasti gospodarskih dejavnosti, ki imajo svoj vzrok v hkratnem učinkovanju omejitvenih ukrepov ekonomske politike in padcu povpraševanja. Zaradi tega so jalovi poskusi, da bi spodbudili rast proizvodnje, tem manj, ker je ob nazadujočem notranjem povpraševanju močna investicijska poraba dejansko edina oblika finalnega povpraševanja, ki spodbuja gospodarsko aktivnost.
V letošnjem drugem polletju je sledila počasnejša rast cen, zlasti cen pri proizvajalcih, ki pa so pred tem pod vplivom inflacije dosegle visoko raven, medtem ko so se življenjski stroški zlasti zaradi naraščanja cen živil in storitev še nadalje dvigali. Nominalni osebni dohodki so se zvišali bolj kot cene, čeprav so realno stagnirali, če upoštevamo, da je bila ob ekstenzivnem zaposlovanju nezadovoljiva tudi rast produktivnosti.
Takšen je v kratkem povzetek ugotovitev s posvetovanja ekonomistov na Bledu, ki so - podobno kot ZIS v svojih materialih - pri razčlenjevanju letošnjih gospodarskih gibanj podčrtali nekatere pozitivne premike v drugem polletju, med katerimi je tudi že omenjena umiritev rasti cen. Kot rezultat pozitivnih sprememb v skupnih gibanjih porabe, do katerih je prišlo po sprejetju nekaterih ukrepov sredi tega leta, velja poudariti znake oživljanja industrijske proizvodnje v septembru in oktobru, ki pa jih žal spremlja razmeroma visoka raven zalog kot posledica nazadujoče porabe in hkrati kot vzrok za skromno oživljanje industrijske proizvodnje.
Če sedanja stagnacija z znaki recesije (najsi so ti sad zunanje gospodarske krize, ali pa notranjih ekonomskih in strukturnih težav) gospodarske izvedence spominja na krizno leto 1967, potem je trenutno stanje zalog razlog več za-takšne asociacije. Eden izmed udeležencev v razpravi je nastopil s tezo, da se nestabilna gibanja pri'nas stopnujejo, brž ko industrijska proizvodnja prekorači mejno točko rasti (7%) in ko se tako rekoč izničijo učinki te rasti. Iz prispevkov drugih disku tantov na Bledu je bilo videti da do „debalansov“ v naših gospodarskih gibanjih vsaj trenutno prihaja na mnogo nižji ravni, ob dosti nižji stopnji rasti, tem prej, ker - podobno kot se je to že nekajkrat primerilo -cene rastejo in tudi nazadujejo počasneje kot stroški.
Zavoljo omejitvenih ukrepov, sprejetih lani in predlanskim, ter zaradi stabilizacijskih prizadevanj nasploh nikakor ni naključje, da tudi jugoslovanski ekonomisti pripisujejo znaten pomen razvijanju in spodbujanju predvsem tistih proizvodnih dejavnosti, ki se s surovinami in reprodukcijskimi materiali oskrbujejo pretežno iz domačih virov (gradbeništvo, lesna industrija, industrija nekovin, itd.). Presenetljivo malo pozornosti pa so gospodarstveniki v razpravah na Bledu posvetili kmetijstvu oziroma proizvodnji hrane, četudi so potrebe po živilih, kot je znano, eden poglavitnih virov nestabilnih gibanj.
Pozitivno je, da tako ugleden zbor, kot je bilo posvetovanje ekonomistov na Bledu, soglaša s potrebami po okrepitvi pomoči proizvodnji nasploh, še predvsem proizvodnji, namenjeni za izvoz, čeprav naj bi bila tudi ta pomoč selektivna. Deležne naj bi je torej ne bile vse strukture za vsako ceno, marveč le tiste, ki stremijo k izvozu in zmanjšanju uvoza in ki so 'usmerjene h krepitvi reproduktivne sposobnosti gospodarstva kot celote.
Kar zadeva rast proizvodnje v letu 1975, jo ekonomisti ocenjujejo različno. Njihove ocene se gibljejo od 4 do 6 %. Osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki za leto 1976, kot je na posvetovanju jugoslovanskih ekonomistov na Bledu poudaril sekretar ZIS za spremljanje gospodarskih gibanj Nisim Konfino, „ne zapira vrat dinamizmu in rasti, vendar pa ne dopušča povratka k starim težnjam".
Prihodnje leto, od katerega precej pričakujemo, bo pokazalo, ali bo vpliv doseženih in pričakovanih pozitivnih sprememb na področju porabe (ne le osebne, temveč tudi splošne in skupne) močnejši od vpliva teh „starih teženj", ki jih bo novo leto, hočeš nočeš, podedovalo od starega.
NANDE ŽUŽEK
ZAKAJ ZAMUDE PRI GRADNJI BODOČIH ELEKTRARN?
Posledice slabega načrtovanja
Skoraj na vseh važne jšili elek-troe ne rge (s kih obje ktih, tako pri elektrarnah kot pri 380 kV prenosnem omrežju, graditelji in dobavitelji opreme zamujajo postavljene roke. Investitor, slovensko elektrogospodarstvo, pa v razumevanju težav in deloma tudi zavoljo pomanjkanja sredstev,'razumno podaljšuje prvotno postavljene roke dobave opreme in izgradnje posameznih elektrarn. Zavdjo tega je preskrba z električno energijo v naslednjih dveh letih, ki soju že na začetku programa izgradnje novih elektrarn omenjali kot kritični leti, še bdj vprašljiva.
kot bi bila sicer. Že v letošnjem letu bi namreč v nekaterih elektrarnah morali pognati nove generatorje, katerih naloga bi bila sedaj predvsem lajšanje kritičnega stanja v preskrbi 'z električno energijo, kasneje, po izgradnji velikih elektrarn, pa bi služili kot rezerva. Ker so ti objekti večinoma še v gradnji, bo vsaj v začetku omenjenega dveletnega obdobja pomanjkanje električne energije-še večje, kot bi sicer bilo.
Čeprav zveni preveč po parolah, pa je vendarie res: vseh težav je kriva slaba, bolje rečeno - stihijska politika gradnje
energetskih objektov v preteklosti. Sicer pa zadevamo tudi na drugih področjih na podobne posledice enakih vzrokov, tako pri stanovanjski gradnji, izgradnji prometnega ožilja in še kje. Zavdjo tega moramo sedaj napraviti dva ali tri korake namesto enega, to pa je malce težko izvedljivo. Ne samo, daje težavno zbrati dovdj finančnih sredstev za tako povečano investicijsko izgradnjo. Težave imajo tudi izvajalci del, ki se niso mogli pravočasno pripraviti na tako velik obseg gradnje. Zato jim primanjkuje delavcev, strojne opreme, sem ter tja pa tudi
PONOVNO ANKETIRANJE 0 RAZVOJNIH PROGRAMIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA REALNEJŠE?
SOOČENJE Z MOŽNOSTMI
Dogovor o dmžbenem planu razvoja SRS bomo sprejemali v prvi polovici prihodnjega leta. Dotlej bo izvedena tudi ponovna anketa o minimalnih kazalnikih razvoja v temeljnih organizacijah združenega dela v delovnih organizacijah. Vprašajmo se, ali so se in če so se v zadostni meri spremenili odnosi v investicijskih predvidevanjih, programih in projektih temeljih organizacij združenega dela, zlasti pa njihov narodnogospodarski pristop pri vrednotenju učinkov, pa tudi, če so se spremenili družbenoekonomski pogoji investiranja, ki bi pogojevali manjše razlike do globalnih okvirov in možnosti razvoja v SRS Sloveniji.
Vzroki za nastanek velikih razlik pri obsegu in strukturi naložb, ki izvirajo iz rezultatov obdelave anketiranih temeljnih organizacij združenega dela v prvih mesecih letošnjega leta, v primerjavi z obsegom in strukturo naložb iz globalnih okvirov in možnosti razvoja SR Slovenije, so mnogovrstni in zvečine dolgoročne narave. Med njimi so izpostavljena zlasti tista področja, ki postavljajo pred razvojne odločitve posameznih ravni planiranja več alternativ, pa tudi variant nadaljnjega razvoja, obenem pa nekatere od teh v dobršni meri pojasnjujejo v anketi predvideno ekspanzijo investiranja. Najprej naj omenimo stopnjo rednega ocenjevanja povpraševanja doma in v tujini ter omenjene količine nekaterih materialnih proizvodnih dejavnikov, kot so energija, nekatere surovine in možnosti transportnega pretoka. Tudi skala
vrednotenja pomembnih materialnih produkcijskih tvorcev je izkrivljena. Zato podcenjevanje, denimo, energije ali transporta v investicijskih programih daje ugoden ekonomski izračun tudi tistim programom, ki ob upoštevanju razmer na svetovnem trgu ne bi prenesli izvozne usmerjenosti.
Prav tako usmerjenost sredstev za uresničevanje izgradnje gospodarske infrastrukture, predvsem iz prispevkov na dohodek in s postopnim upoštevanjem stroškov enostavne re-. produkcije v ceni tovrstnih storitev, zožuje možnosti temeljnih organizacij združenega dela za uresničevanje lastnih investicijskih programov, zlasti še, če pokritje grade na podlagi sedanjih razmer v delitvi dohodka ter pričakovanjih velikih kreditov poslovnih bank ter inozemskih sredstev. Seveda pa tudi obdobje intenzivne inflacije pospešuje prekomerno snovanje naložb, saj upadanje realnega deleža anuitet v dohodku prikazuje tudi sicer mejne rentabilnostne programe kot sposobne za življenje, skratka sprejemljive.
.Ali bodo ta razhajanja odpravljena in ponujene rešitve znane ob anketiranju? Če bi bile, bi v znatni meri zaprle veliko vrzel med narodnogospodarskimi možnostmi investiranja v naslednjem obdobju in lastnimi predvidevanji, ki bi bila lahko uresničena le ob raztegnitvi investiranja tudi v obdobje po letu 1980.
Čas od prvega anketiranja do danes, čeprav kratek, pa je nedvomno prispeval, da planiranje in v tem okviru tudi razvojne
programe v temeljnih organizacijah združenega dela cenijo drugače, kot so jih. V odvisnosti od več pogojujočih dejavnikov v večji meri upoštevamo tudi medsebojno odvisnost bodočih projektov in s tem tudi narodnogospodarske možnosti investiranja. Prav tako so bili že sprejeti nekateri ukrepi za uskladitev investicij z možnostmi. Sprejeto je bilo načelo stalne valorizacije, v nakazanih usmeritvah zvezne in republiške resolucije in v pripravi sistemskih zakonov pa so v predvidene rešitve, ki bodo delovale v smeri omilitve omenjenih nasprotij.
Žal še ne moremo odgovoriti na vprašanje, kdaj bodo načelne opredelitve tudi tolikanj konkretizirane, da bi jih TOZD lahko uporabile pri snovanju optimalnih programov svojega investicijskega razvoja. Žato splet nasprotij, ki vpliva na kvaliteto in število investicijskih programov temeljnih organizacij združenega dela in ki pogojuje bistvene razlike v primerjavi z ocenjenimi možnostmi razvoja, še ostane, čeprav kažejo ocene, da se vsaj pri delu anketiranih temeljnih organizacij združenega dela z novo anketo v globalu ta razkorak ne bo povečal, ampak zoževal. K temu bodo v večji meri pripomogla tudi sedanja gospodarska gibanja. Nosilce programiranja navajajo k previdnejšim odločitvam in zato vsaj za nekatere nosilce investicijskih odločitev, investicijske klime ne moremo primerjati s stanjem, ki je veljalo v času pregrete gospodarske rasti.
reprodukcijskega materiala.
Tipičen primer je gradnja 380 kV omrežja. Tako rekoč hkrati smo se v vsej državi lotili izgradnje okoli 3800 km dolgega prenosnega omrežja Proizvajalci pa na takšen obseg del niso bili pripravljeni. Za severni krak slovenske zanke, ki je sedaj v gradnji in ki poteka približno od Zagreba mimo Maribora in Celja do Ljubljane, ti morala biti dela končana pred približno mesecem dni in pol. Ker pa proizvajalci opreme ne zmorejo izdelati sproti, so morali rok prestaviti na konec prihodnjega leta!
Podobne težave so tudi pri gradnji drugih energetskih objektov, ki naj bi bili že zgrajeni. Roki so prestavljeni celo s konca preteklega leta na konec letošnjega (pa tudi ti že ne drže več) in celo na sredino prihodnjega. Edini svetli izjemi sta pravzaprav dimnik za TE Trbovlje, ki bo menda do roka nared (15. 5. 1976) in pa TE Šoštanj IV. Dosedanje zamude so graditelji namreč v javnem nadoknadili, vprašanje pa je, kako bo z dobavami opreme. Za sedaj prvotni rok, 31. oktober 1977 še drži.
Tolikšen zagon pri gradnji tako specifičnih objektov, kot so elektrarne, pa nosi v sebi tudi že kali bodočih težav. Ne samo da zavoljo prehudega booma graditelji zamujajo roke in bodo zato težave s preskrbo električne energije še večje. Da bi dohitevali napete roke izgradnje, graditelji pospešeno vlagajo tudi v lasten razvoj: nakupujejo strojno opremo, zapo-slujoejo nove delavce: skratka, počasi se organizacijsko in tehnološko prilagajajo obsegu investicij.
Kaže torej, da bomo po iz gradnji načrtovanih objektov, od leta 1980 naprej imeli za bo doče gradnje prevelike izvajalce del. Obseg gradnje po tem letu namreč ne bo več tolikšen, kot je sedaj, čeprav bomo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju morali zgraditi še precej novih proizvodnih elektroenergetskih zmogljivosti. Najbrž že v podjetjih samih razmišljajo o vprašanju, kam čez nekaj let z odvečnimi proizvodnimi zmogljivostmi: jih bo moč vključiti v delo na tujem trgu; jih bo treba preusmeriti; morda celo zmanjšati? Vsekakor pa je to vprašanje pomemben družbeni problem, problem, kako na daljši rok planirati razvej denimo infrastrukture, kako zagotoviti vire financiranja, da bi se lahko ustrezne industrijske dejavnosti prilagodile temu načrtovanemu in za dolgo vnaprej znanemu razvoju. Vsekakor lahko ugotovimo, da tako daleč sedaj še nismo. Bilo pa bi prav in dobro če bi bili.
BORIS RUGELj
{ Gospodarski kriminal ni poslovna skrivnost
^ Izkušnje kažejo, da pojavi neodgovornega in nezakonitega ravnanja v J*	gospodarstvu niso posledica objektivnih okoliščin, marveč gre v največ
£	primerih za egoizem posameznih delovnih organizacij, njihovih vodij,
^	posameznih funkcionarjev v občini in občinskih družbenopolitičnih
j	organizacij. Posledica takšnega egoizma pa je pojmovanje, da je vse, kar
^	je koristno za lastno organizacijo, dovoljeno, pa čeprav gre za najbolj
£ grobo kršenje predpisov.
Pri tem pa naši pravosodni organi gospodafke prekrške, ki imajo po-^ gosto iste elemente kot kaznivo dejanje, obravnavajo mnogo blažje. Za ^ težje gospodarke prekrice bi bila učinkovita le zaporna kazen, vendar pa so v razpravi o osnutku zakona o gospodarskih prestopkih to kazen 2	zavrnili kot nesistemsko. Da bi odgovornost in zakonitost začeli bolj
^	upoštevati, je nujno treba odpraviti partikularizem, regionalizem in eko-
£	nomski liberalizem, saj so vsi ti pojavi osnova za nezakonito ravnanje.
£	Družba se mora odločno upreti vsem tistim, ki uporabljajo dvojno mo-
^	ralo, to je, javno sprejemajo in odobravajo norme, ki urejajo gospodarski
J	sistem in gospodarsko ter finančno poslovanje, ko pa gre za koristi nji-
^	hove organizacije, jih prekršijo. Ne le v besedah - v praksi je treba
J	uresničiti nič kolikokrat razglašeno načelo o odgovornosti posameznikov
lastno ravnanje in kolektivne odgovornosti za tiste, ki sodelujejo pri ejemanju skupnih odločitev. Odgovornost namreč ni akademsko vpra-jc: posamezniki in kolegijski organi morajo nositi posledice neza; litega ravnanja in to takšne, ki bodo prizadele njihov družbeni in terialni položaj.
Veliko gospodarskih prekrškov in zlorab družbenega položaja zaradi dobitve ekonomskih koristi pa je v praksi pred delavci še vedno ižno prikriti s tridtvijo, da gre za poslovno skrivnost. Ce bi jo razkrili :d javnostjo, trdijo krivci, bi ne o škodovali le delovne skupnosti, pak tudi splošne družbene interese. Obveščenost o celotnem procesu ;podarjenja je še marsikje posebna oblika privilegijev. Pogosto gre in-macija skozi različne filtre, tako da je resničnega dialoga premalo, rieristično-birokratska sramežljivost pred ,,javno sramoto" je za mar-oga izgovor, da prikriva poslovne izgube nekaj let, pričakujoč ne-kšno magično rešitev.
Toda: če se izogibamo odkriti besedi, smo krivi vsi, od članov samo-ravnih organov, do političnih vodstev in posameznih družbeno-[itičnih delavcev. Nemalokrat smo za to ali za drugo delovno orga-aciio zatricvali. da ie orimer poslovne uspešnosti, potem pa smo bili
priča njene ukinitve ali odstranjevanja vodilnih samodržcev. Včasih pa ^ obtožujemo vse po vrsti, pripravljeni smo porušiti hišo, da bi našli eno J samo slabo opeko. Kaže, da imamo vse preveč vsakodnevnih strez- ^ nitvenih „šokov“ iz zanesenosti, ki jo prinašata neznanje in molk. Nihče ^ ne zanika tajnosti, toda imeti mora nekatere bistvene lastnosti družbene ^ resnice in javnosti, čeprav se na prvi pogled razlikuje od njiju. Tako kot J javnost je tudi tajnost smiselna le, če ljudi združuje, ne pa ločuje.	J
Tajnost ni nuja, ki spreminja zakon, ampak jo zakon le predvideva za	^
posebne, skupne potrebe. Očitno je, da molk ni vedno v družbenem j interesu, vsaj toliko ne, kolikor ne delamo za skupno korist. Upravičen je ^ zato poziv, naj bi čimprej opredelili merila za tajnosti, tako za poslovne, ^ v katerih je še dosti kapitalističnih in monopolitičnih pojmovanj, kot ^ nekatere državne, ki temeljijo na etatističnih težnjah.	J
To so verjetno tudi razlogi, da težje razvozlamo odgovore na nekatera > bistvena vprašanja, na primer na vprašanje, kako naj si delavci zagotovijo J kontrolo nad celotnim procesom proizvodnje in delitve in s tem pre- ^ prečijo pojave gospodarskega kriminala ter kako naj delavski razred pre-vlada nad celotnim dohodkom združenega dela.
V.B. S

13 december 1975
stran
ŠKOFJA LOKA
Komunala združena
V Škofji Loki si že dlje časa prizadevajo, da bi vso komunalno dejavnost združili. Sedaj je razdeljena na SGP Tehnik, ki vzdržuje vodovod in kanalizacijo ter na Remont, ki se ukvarja z drugimi komunalnimi dejavnostmi. Pred dnevi sta se kolektiva Remonta in TOZD komunala v Tehniku naposled odločila za ta korak in sklenila, da se z novim letom združita in organizirata kot TOZD v okviru Tehnika. Od te združitve pričakujejo boljše izkoriščanje zmogljivosti in bolj smotrno porabo denarja, ki ga dajejo v Škofji Loki za komunalo.
TOVARNA PLETENIN SEŽANA
PO POTEH STABILIZACIJE
Da je bitka za ekonomsko stabilizacijo temelj za hitrejše uveljavljanje novih družbeno ekonomskih in samoupravnih odnosov se neposredni proizvajalci Tovarne pletenin v Sežani še kako dobro zavedajo.
Njihove kritične ocene slabosti v preteklem gospodarjenju so tako bile osnova za skrbno pripravljen plan proizvodnje pomlad — poletje 1976. To dejstvo je zelo pomembno, ker so današnje zaloge posledica predvsem nepravočasnega izbora kolekcij in zamud v proizvodnji v preteklem obdobju. Prav tako ima OZD skrbno izdelan srednjeročni program razvoja, po katerem bo organizirana razvojna služba nosilec pobud in predvsem nove tehnologije. Tudi zaloge, ki v marsičem predstavljajo akuten problem, so se v sežanski
Tovarni pletenin zmanjšale za 11 % glede na zaloge ob polletju. OZD sije oblikovala svojo izvozno — uvozno usmeritev v želji, da bi zmanjševala svojo odvisnost od uvoza repro-materiala in bi hkrati 30 % svoje proizvodnje izvozila. Preusmeritev na domače tržišče pri nabavi repromaterialov pa mora postati njena stalna skrb in naloga.
Posebno skrb so namenili večji izkoriščenosti strojnega parka in zmanjševanju odpadkov. Poleg tega pa so bila njihova prizadevanja usmerjena še na zmanjševanje stroškov reklame, reprezentance, kjer so zabeležili 64 % zmanjšanje v primerjavi z istim obdobjem lani. Pri dnevnicah in kilometrinah pa navkljub rasti cen beležijo zmanjšanje za 11 %.
JOŽE STEGNE
GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA
UČINKI
MODERNIZACIJE
V Gorenjski predilnici v Škofji Loki so pred kratkim na novo uredili obrat za volneno prejo, letos pa so se lotili še bombažne predilnice, ki je njihov najpomembnejši obrat. Vse stare stroje bodo zamenjali s sodobnejšimi turbinskimi, ki bodo omogočili precej večjo proizvodnjo in tudi boljšo kva-Uteto preje. Škofjeloška predilnica bo kot prva pri nas v celoti opremljena s temi stroji.
Doslej so zamenjali približno tretjino strojev, drugo tretjino pa jih nameščajo. Predvidevajo, da bodo z delom končali prihodnjo pomlad. Naslednje leto bodo v obnovljeni predilnici izdelali 3000 ton bombažne preje -trikrat toliko kot sedaj. Zanimivo je, da bodo število zaposlenih v tem obratu celo zmanjšali od 130 na 95, saj novi stroji omogočajo precej višjo ' produktivnost.
Večino strojne opreme so kupili v ČSSR, od koder so tudi turbinski stroji, nekaj pa v Angliji, Italiji in ZRN. Od proizvajalca v CSSR so stroje kupili na petletni kredit. Nekaj posojila jim je dala Ljubljanska banka. Precejšen del 90-milijonske investicijske vsote pa so pokrili s svojim denarjem.
Zaradi manj še proizvodnje nove vrste bombažne preje pri nas ter zaradi njene dobre kvalitete ne bo težko najti kupcev zanjo. V Gorenjski predilnici so jih našli tudi v tujini, s čimer si bodo precej izboljšali zunanjetrgovinsko bilanco. V SZ so namreč sklenili dolgoročno pogodbo za 800 ton preje na leto, za katero bodo v zameno dobivali bombaž bla ta način bodo pokrili kar dve tretjini svojih potreb po bombažu.
TOVARNA POLJEDELSKEGA ORODJA IN LIVARNA GORENJE MUTA
ŽELIJO SI VEČ
Kolektiv Tovarne poljedelskega orodja in livarne na Muti, zdaj ene izmed TOZD v sestavu Gorenja, je največji delovni kolektiv v občini Radlje ob Dravi. Njegova razvojna pot je bila pestra. Ne samo zaradi tega, da so njihove kovačije že presegle starost 400 let, temveč predvsem zaradi tega, kar so kovači in livarji na Muti dosegli v tridesetih letih povojnega razvoja. Ponudili bi lahko celo vrsto dokazov, da je ta kolektiv bil vedno na čelu tistih, ki so imeli razumevanje za množico drugih problemov od šolstva, zdravstvenega varstva, pa vse tja do potreb krajevnih skupnosti. Tako so že pred tremi leti odločili, da bodo dajali vsaki KS iz katerekoli občine ali kraja, od koder prihajajo delavci na Muto, enako vsoto pomoči za krajevne potrebe. Zal zgledu
doslej še nihče ni sledil.
Sicer so v zadnjih letih na Muti uredili staro kovačijo, livarno v Vuzenici so modernizirali, nova pa je tovarna oplemenitenega jeklenega peska. Ob takšnih korakih se je kolektiv moral odpovedati nekaterim lastnim potrebam, kar pa so si mnogi, celo veliko manjši kolektivi že zdavnaj uredili. Tako v tovarni, katere obrati so si precej vsaksebi, še vedno nimajo zadovoljivo urejene družbene prehrane. Tople obroke namreč, dobivajo iz gostinskih podjetij. Delavci menijo, da bi bila hrana, če bi jo pripravljali v lastni kuhinji, lahko okusnejša, boljša in nemara tudi cenejša. Zato ureditev tega problema postavljajo v ospredje prihodnjih nalog pri izboljševanju družbenega standarda.
-kw
DOSEŽKI IN NAČRTI TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME »GORENJE« VELENJE
Ce bi vsi toliko izvažali...
Tovarna	gospodinjske
opreme „Gorenje“ Velenje bo letos prodala na tuje za, okrog 44 milijonov dolarjev izdelkov. Do konca meseca novembra so izvozili za skoraj 39 milijonov dolarjev izdelkov, lanskoletno izvozno realizacijo, znašala je 33 milijonov dolarjev, pa so dosegli sredi meseca oktobra. To pomeni, da bodo delovne skupnosti temeljnih organizacij združenega dela Tovarne gospodinjske opreme ,,Gorenje" Velenje znatno presegle nalogo o 10 % porastu izvoza, ki izhaja iz letošnje republiške resolucije o družbenoekonomskem položaju in razvoju Slovenije.
V Velenju zatrjujejo, da bi bili letošnji izvozni dosežki še spodbudnejši, če ne bi imeli težav zaradi dobav reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Gibanje stroškov se še zmeraj ni umirilo, pa tudi menjav izvoznih predpisov je še preveč. Kljub vsemu pa bo predstavljalo okrog 35 % povečanje izvoza v primerjavi z letom 1974 zagotovo najpomembnejši dosežek stabilizacijskih hotenj in prizadevanj delavcev in delavk temeljnih organizacij združenega dela velenjske Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje“.
Sicer ne gre prezreti, da omogoča velikoserijska proizvodnja izdelkov bele tehnike dolgoročno usmeritev prodaje na tuja tržišča. Ob tem pa so namenili v zadnjem času vso pozornost širjenju lastne predstavniške in prodajne mreže v tujini, znatno povečujejo prodajo izdelkov z oznako gorenje", prizadevajo pa si tudi, da bi izvoz v države v razvoju še povečali. Vse bolj se uveljavlja proizvodno sodelovanje, ki ga je začela Tovarna gospodinjske opreme „Gorenje“ Velenje s partnerji na Poljskem in ki ga bodo skoraj gotovo od pralnih strojev razširili še na proizvodnjo drugih gospodinjskih aparatov.
Za prihodnje leto si zastavljajo v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje dokaj visoko izvozno obveznost. Izvoziti želijo kar za okrog 71 milijonov dolarjev izdelkov ali 60 % več, kot bodo
izvozili letos. Na povečanje izvoza bodo vplivali novi dodatni programi, saj bodo začeli prodajati na tuje nov tip štedilnika, širine 600 mm, vgradne aparate, hladilnike z dvojnimi vrati in zmrzovalne omare. Med izdelki ,,Gorenja", ki so se že zdaj uveljavili na tujih tržiščih, pa bodo najbolj občutno povečali izvoz pralnih strojev, saj jih bodo prodali na tuje kar okrog 130.000. V Sovjetsko zvezo
bodo poslali tudi večje količine električnih štedilnikov, na Češkoslovaško pa bodo izvažali pralne stroje. V države v razvoju naj bi prodali za okrog 9 milijonov dolarjev izdelkov.
Tudi v letu 1976 bo Tovarna gospodinjske opreme ,,Gorenje" Velenje prodala največ izdelkov bele tehnike v Zvezno republiko Nemčijo, sledijo pa Francija in Avstralija, pa države Beneluxa in Avstrija. Največ
izdelkov bo prodala temeljna organizacija združenega dela Pralna tehnika, sledita pa temeljni organizaciji združenega dela Hladilniki in Štedilniki.
Nedvomno je, da si z izvoznimi dosežki zadnjih let velenjska Tovarna gospodinjske "opreme „Gorenje", vse bolj utrjuje mesto med najpomembnejšimi izvozniki iz Slovenije in Jugoslavije.
(po)
TOVARNA LABOD IZ NOVEGA MESTA OPOZARJA NA TEŽAVE PRI POSPEŠEVANJU IZVOZA
VEČ TOGOSTI KOT PROŽNOSTI
Ukrepi, ki so jih poleti sprejeli zvezni organi za omejitev uvoza in za pospešitev izvoza so v tekstilni industriji delovali zelo različno. V novomeški tovarni perila „Labod“ pravijo, da v glavnem bolj zaviralno kot spodbudno. Nemogoče je, da bi se proizvodnja lahko čez noč prilagodila povsem novim razmeram. Za nobeno ekonomijo ni sprejemljiva generalna in neselektivna mera, še zlasti, če taki ukrepi zadevajo tako surovinsko osnovo kot vrednostno nepomembne rezervne dele, brez katerih ni možna kontinuiteta proizvodnje. Nesprejemljivo je, da prizadene vse gospodarske panoge ter znotraj panog in grupacij tudi vše delovne organizacije enak ukrep, ne glede na to, kdo je povzročil razkorak med izvozom in uvozom.
Tako pravi direktor novomeške tovarne perila „Labod“ Zdravko Petan, ki je to trditev takole utemeljil: tekstilna industrija je v prvem polletju letos povečala svoj izvoz za 18 odstotkov in zmanjšala uvoz za 28 odstotkov. Torej ji je uspelo izpolniti obvezo iz resolucije o ekonomski politiki za letošnje leto. Nasprotno temu pa je kovinska industrija dosegla indeks
izvoza 139, indeks uvoza pa 140. Torej: na prvi pogled gre za izravnana izvozno-uvozna razmerja. V resnici pa je v absolutnem znesku povzročila večji primanjkljaj v izvozni bilanci, kot je celotna vrednost uvoza tekstilne industrije. Ker je brez njihove krivde prišlo do zastoja v redni dobavi tkanin iz doma-čih tovarn, pa tudi iz uvoza, je v „Labodu“ letos prvič v zadnjih 12 letih padla storilnost dela za 4 odstotke, namesto da bi jo povečali vsaj za toliko.
Težave pri nakupu rezervnih delov in strojev se še posebej izražajo pri saniranju Tip-Topa, saj je znano, da ta delovna organizacija zadnjih nekaj let ni bila sposobna obnavljati in posodabljati svojega strojnega parka. Zveznim organom dokazujejo, da so letos v „Labodu“ povečali izvoz za 30 odstotkov, v Tip-Topu pa celo za 70 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, pa so jim že dvakrat zavrnili prošnjo za nakup najnujnejših strojev iz uvoza, ki pomenijo komaj četrtino vrednosti v letošnjem letu povečanega neto deviznega priliva. Podoben primer je tudi pri pripojeni konfekciji „ROG“, kjer je zaradi manikaioče ooreme
ogrožena povečana možnost izvoza po petletni pogodbi.
Ob vsem tem tovariš Petan meni, da bi morali pri ukrepih za izvoz in uvoz soodločati tudi združeno delo preko svojih združenj pri republiški Gospodarski zbornici, ker bo le tako mogoče doseči ustrezno selektivnost.
Navkljub omenjenim težavam pa si v „Labodu“ .močno prizadevajo za osvajanje novih tržišč. V okviru priprav na izgradnjo tovarne konfekcije v Keniji že izvažajo svoje izdelke na afriška tržišča. V sodelovanju z Mariborsko tekstilno tovarno so uspeli v dohodkovni soodvisnosti zaključiti izvoz 60.000 srajc na Madžarsko in direkten izvoz na Holandsko. Prav tako so že navezali nekatere poslovne stike, ki naj bi odprli nove možnosti izvoza v dežele v razvoju.
Ker pri vseh teh prizadevanjih za povečanje izvoza zadevajo na veliko neskladnosti pri uvozno-izvoznih predpisih, je na dlani, da bo treba le-te bolj prožno prilagajati svetovnim razmeram, če se želimo v prihodnje še uspešneje uveljaviti na svetovnem trgu.
R. Š.
Današnji IGMP Monter Dravograd je nastal pred dvajsetimi leti, vendar pa je njegova podoba danes povsem drugačna, kot je bila še pred desetimi ali pa petimi leti. Po dveh desetletjih prizadevnega dela, širitve proizvodnje, dviganja kakovosti in ustvarjanja boljših delovnih pogojev se lahko danes pohvali 245-članski kolektiv z 72,713.000 dinarji celotnega-dohodka. V zadnjem obdobju so v tej delovni organizaciji uvedli proizvodnjo statik nosilcev ter jo že tudi močno razširili, zgradili so nov proizvodni objekt v Otiškem vrhu, moštno tehnico in cestni priključek ter povečali proizvodnjo od 1570 ton pred tremi leti na 4500 ton v lanskem letu.
Po srednjeročnem načrtu, ki so ga sprejeli pred kratkim, se bodo v naslednjih nekaj letih močno povečale tudi pokrite delovne površine. Namesto dosedanjih 5400 kvadratnih metrov delovnih površin bodo v 1980. letu razpolagali s 13.000 kvadratnimi metri, kar bo za nadaljnji razvoj delovne organizacije zelo pomembno, prav tako pa bodo normalni tudi delovni pogoji-
Nove naloge, ki stojijo pred delovnim kolektivom Monterja, so_pogojcne tudi s pred kratkim opravljeno integracijo Monterja t Železarno Jesenice, kar je izraz interesov in želja, da preidejo v Monterju na zahtevnejšo proizvodnjo, ki bo dolgoročneje usmerjena, da dosežejo boljšo produktivnost dela in ekonomičnost poslovanja ter se tako z doseženimi rezultati približajo našim najboljšim delovnim organizacijam. V programu so zelo jasno zapisali, da je potrebno čimprej doseči kontinuirano in optimalno zasedenost delovnih zmogljivosti, spe-
cializirati proizvodnjo, povečati zmogljivosti ter izkoristiti proste potenciale delovne sile, zagotoviti si kvaliteten reprodukcijski material in tudi zaposliti ustrezno število strokovnih kadrov za opravljanje dogovorjenih nalog.
Kaj proizvajajo danes v Monterju? Ta kolektiv sije na tržišču ustvaril sloves s kvalitetnimi izdelki in storitvami. Danes gradi tipske hale, pri čemer se obrata jeklenih konstrukcij ter izolatorjev in kleparjev lepo dopolnjujeta. Razen tega Monter uspešno osvaja proizvodnjo mehaniziranih visokoregalnih skladišč ter opravlja vse bolj zahtevna montažna dela.
Po novem programu naj bi proizvodnja statik nosilcev ne presegla dosedanje ravni. Ko pa bodo odpravljene težave pri oskrbi z vložkom, bo proizvodnja narasla. Kaj hitro pa se bo povečala proizvodnja regalnih skladišč, saj so raziskave tržišča pokazale, da so potrebe po tem na našem tržišču vse večje. Proizvodnja industrijskih hal naj bi se v bodoče usmerila le na tiste konstrukcije, ki so povezane s skladišči. Težišče novega programa pa je tudi na zvaijencih in serijski izdelavi elementov in naprav. V programu so nanizane tudi možnosti za proizvodnjo sušilnic, strojnih lop, silosov za kmetijstvo, raznih naprav, ki so potrebne za varstvo narave in podobno.
Že do sedaj je Monter Dravograd razvijal in razvil zanimive programe. Z združitvijo z Železarno Jesenice pa bo to opravljal še laže, kajti pomanjkanje sredstev gotovo ne bo tako pereče, kot je bilo do sedaj.	p p
■ ^==22====—jujm————
ZAPISALI SO V SVOJIH GLASILIH
•lawa TAM
PRIMANJKUJE
ZDRAVNIKOV
Za vsa letošnja poročila s področja varstva pri delu je značilno ugotavljanje naraščanja obolenj in s tem v zvezi naraščanje bolniškega staleža. Oddelek za varstvo pri delu dvomi, da bi se tako naglo poslabšala zdravstvena slika članov kolektiva, ampak je treba drugje odkrivati vzroke za znatno bolj pogosto zatekanje vedno večjega števila sodelavcev k zdravnikom in na razne načine izsiljevano bolniško odsotnost.
Ob tem pojavu, ki ga prikazuje tudi devetmesečno poročilo o varstvu pri delu,'je odbor za gospodarjenje in medsebojna razmerja v SCV na svoji seji 20. novembra naložil vodstvu te skupnosti, da v sodelovanju s pristojnimi službami in tudi z obratno ambulanto, če bo potrebno, pripravi predloge ukrepov za onemogočanje izsiljevanja bolniškega staleža, ker ta pojav gotovo škoduje na eni strani podjetju, na drugi strani pa sodelavcem, ki so resnično potrebni zdravljenja.
V okviru iste problematike je odbor zadolžil vodstvo SCV, da najodločneje zahteva pri Zdravstvenem domu Maribor, da zaposli v obratni ambulanti te skupnosti več zdravnikov, kakor je že bilo večkrat dogovorjeno. Obenem je odbor zahteval, da morajo zdravniki opravljati preventivne preglede delavcev v podjetju oziroma v ambulanti te skupnosti.
DELOVNA IN POSLOVNA DISCIPLINA
V prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva smo v našem stabilizacijskem programu ugotovili, da moramo povečati storilnost. To pa lahko napravimo le, če smo ustrezno organizirani, če si dosledno prizadevamo, da delovni čas najbolje izrabimo.
Kaj to pomeni? Čim manj odsotnosti z dela, po drugi strani-pa je treba organizirati delovno mesto tako, da smo na delovnem mestu učinkoviti, da so izgube časa zaradi osebnih in drugih potreb najmanjše. V našem poslovnem življenju moramo uvajati nove, sodobnejše načine organizacije.
Vse to pa zahteva od nas več zavestne discipline, sicer se nam kažejo posledice, kot so neučinkovitost, neažumost, slaba kakovost in podobno.
Na primer: ravno sedaj pripravljamo predlog gospodar-skega načrta za prihodnje leto. V tej verigi sodeluje mnogo ljudi z različnih področij delovanja. V metodologiji so natančno določena opravila in roki. Če vsakdo ne napravi določenega dela v določenem času, se nam zavleče sprejem načrta."
Ah‘drugi primer: skladiščnik ne poroča takoj, ko je izdal izdelek. To ima za posledico, da pregled zalog ne ustreza dejanskemu stanju,prav tako pa tudi ne pregled prodaje.
Take primere bi lahko našli na vseh poslovnih področjih. Delavski sveti so v zadnjem času sprejeli vrsto ukrepov, da se okrepi odgovornost in povečata delovna in poslovna disciplina. Vse to pa ima glavni cilj, da bi z večjo storilnostjo dosegli večji dohodek, kar je v interesu nas vseh.
J. HREN
GLASILA
TOVARIŠ — TOVARIŠICA GOSPOD — GOSPA?
Kako in kaj je s temi nazivi?
Dogovorimo se dokončno o tem, kdo je gospod, kdo je gospa in kdo smo tovariši in tovarišice?
Resnici na ljubo povedano, meni prav nič ne zveni, če mi kdorkoli reče GOSPOD. Prav tako zelo težko rečem (kadar moram) GOSPOD ah GOSPA. Oba naziva uporabljam le tedaj, kadar imam opravka s tujci, ki pridejo z onstran meje naše domovine. Takšna je napisana navada, oziroma nepisano pravilo in to razumem in se mi zdi ..prebavljivo41.
Zelo težko mi je, kadar slišim doma - „v hiši“ - ko me ta ah oni „zmerja“ z gospodom.
Zadevo pojmujem takole.
Smo v isti delovni organizaciji. Vsi poznamo načrt našega dela. Dogovorih smo se, da bomo enakopravno, samoupravno delali po sprejetih določilih in izpolnjevali to, kar je v načrtu za delo.
Smo torej v isti hiši. Smo sodelavci in ena družina.
Mar ne moremo biti resnični tovariši?
Le razmishmo, pa bomo spoznali, da je pravo in učinkovito sodelovanje mogoče le med pravimi tovariši!
TOVARIŠICE! - Vaš sodelavec - TOVARIŠ!
13, december 1975	stran
ŽALEC
NOVA STANOVANJA
Pred kratkim so v Žalcu dogradili šest stolpičev, v katerih je 105 stanovanj. Od tega bodo 60 stanovanj odkupile delovne organizacije, ostala pa bodo kot solidarnostna razdeljena med občane. Sredstva za ta stanovanja izvirajo iz solidarnostnega sklada in iz skladov delovnih organizacij za stanovanjsko izgradnjo. To je prvi uspeh samoupravne stanovanjske skupnosti, obenem pa tudi začetek njenih naporov za dokončno razrešitev tovrstnih problemov. V žalski občini je trenutno v gradnji še 300 stanovanj, do leta 1980 pa jih nameravajo zgraditi 1000. To je seveda zahtevna naloga, ki zahteva od strokovnih služb stanovanjske skupnosti kar
najbolj dosledno delo. V prvi vrsti morajo povezati in uskladiti interese ustvarjalcev sredstev ža stanovanjsko izgradnjo. Tako imajo v načrtu blokovno gradnjo skoraj v vseh tistih krajevnih skupnostih občine Žalec, kjer so za to zainteresirane delovne organizacije. Ob tem pa so urbanisti in načrtovalci mnenja, da je treba skrbno pretehtati, kje naj se gradijo bloki in kje stanovanjce hiše, da ne bo nepotrebnega uničevanja poljedelcih površin, ki jih je že doslej zaradi nedoslednosti urbanistov in graditeljev - šlo po zlu veliko več, kot bi bilo neogibno potrebno.
Tekst in foto: T. TAVČAR
POVEZOVANJE PODJETIJ ANTIKOROZIJSKE ZAŠČITE
ŠEST PODJETIJ IZ TREH REPUBLIK
Ko sta republiški odbor sindikata delavcev v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala Slovenije in republiška gospodarska zbornica skupaj anahzirala uresničevanje ustavnih določil v slovenskem gradbeništvu v najširšem razumevanju te panoge, sta med drugim ugotovila tudi to, da se slovensko gradbeništvo preveč zapira v ozke občinske, krajevne in kvečjemu še republiške meje. Preko le-teh se niti povezovanje ne plete — razen v red-
melbrosiri".^^.
propolis
^zTladnice
čebeljega panja UURUANA
kih primerih. Pred kratkim pa smo le dočakali takšno povezovanje slovenskega gradbeništva s podjetji iz drugih republik. V sestavljeno organizacijo združenega dela Jute so pristopili kolektivi slovenskih podjetij Pleskarja iz Ptuja in Tekola iz Maribora, hrvatska podjetja Karbon iz Zagreba (njegova TOZD iz Zaprešiča), podjetje Duga iz Pule, Obnova, TOZD brodoličilci iz Splita in srbsko podjetje Dekor - TOZD Usluge iz Šabca.
Treba je takoj povedati, da ne gre za povezovanje velikih razsežnosti, niti glede števila zaposlenih niti glede gospodarske moči podjetij. Prav tako ne gre za „pravo“ gradbeno stroko, saj omenjena podjetja sodijo med proizvajalce zaščitnih sredstev za gradbeništvo in med podjetja, ki opravljajo zaključna dela v gradbeništvu in razne storitve.
Kljub temu pa velja zapisati nekaj vrst tudi o tej mah SOZD, zlasti zavoljo tega, ker ni nastala tako kot nekatere druge sestavljene organizacije, na podlagi prepričevanja, da je za bodoči razvoj nujno potrebna takšna organiziranost, pač pa je Jutez nastala iz stvarnih gospodarskih potreb slehernega kolektiva. Tovrstna dejavnost pri nas, namreč proizvodnja
tehničnih zaščitnih sredstev in raven antikorozijske zaščite, ni preveč razvita. To so občutila vsa podjetja, ki se s tovrstno dejavnostjo ukvarjajo; predvsem je primanjkovalo kakovostnih domačih zaščitnih sredstev. Nič čudnega torej ni, da so se predstavniki omenjenih kolektivov začeli dogovarjati že pred več kot dvema letoma, da so v tem času temeljito pretehtali posamične potrebe in skupne možnosti in da so se naposled odločili (z že zelo jasno začrtanimi cilji in tudi potmi), kako doseči skupne cilje za povezavo v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Razumljivo je, da samoupravni sporazum o združitvi ne vsebuje podrobnih določil o namenu, pomenu združevanja dela in sredstev. Podrobnosti bodo prinašali sporazumi za posamezne skupne korake.
Vendar pa iz sporazuma o združitvi povsem jasno veje osnovno: cilj povezovanja. Gre namreč za povečanje obsega domače proizvodnje antikoro-zijskih sredstev (Karbon), za povečanje izbire teh sredstev in njihove kakovosti; gre tudi za dogovor o pokrivanju ,,trga“ -domačega in tujega, za skupno nabavo potrebnih reprodukcijskih sredstev, pa še za združevanje sredstev za razvoj vsake posamezne članice SOZD — po medsebojno usklajenih razvojnih programih. To pa kajpak pomeni tudi visoko stopnjo specializacije proizvodnje — oziroma dela, kar naj bi vsakemu kolektivu v okviru SOZD prineslo večjo konkurenčno sposobnost in seveda tudi večji dohodek ter hitrejši razvoj. To pa je navsezadnje končni cilj slehernega povezovanja.
R.B.
OBISK NA GRADBIŠČU NOVE
TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ IV
Prednost na kocki?
Februarja letos so v Šoštanju položili temeljni kamen za novo, četrto fazo tamkajšnje termoelektrarne, moči 335 MW. Po desetih mesecih del lahko ugotovimo, da je po programu del na kritični poti 6-tedenska zamuda, ki ji je botrovala zamuda pri izdelavi in dobavi glavne nosilne konstrukcije kotla iz mariborske Metalne. Monterji zagrebškega podjetja „Brača Kavurič44 so, kot smo že poročali, uspeli zamudo skrajšati, sicer pa v Šoštanju računajo, da bodo zamudo zaradi kasnitev dobav glavne nosilne konstrukcije kotla odpravili do sredine prihodnjega leta.
Kot je_ povedal vodja investicij v Šoštanjski Termoelektrarni, diplomirani inženir Franc Potočnik, so potem, ko se je pojavila zamuda pri izdelavi in dobavi glavne konstrukcije kotla, začeli z obsežnim nadzorom nad izdelavo opreme za novo Termoelektrarno Šoštanj 4 pri glavnih domačih dobaviteljih opreme. Zadnje ugotovitve kažejo, da že kasni v tovarni ,,Djuro E>ja-kovič44 v Slavonskem Brodu in v Tovarni parnih kotlov v Zagrebu izdelava tlačnega dela kotla, mariborska Metalna zamuja zdaj z izdelavo mostnega žerjava za strojnico, med zamudniki pa so še delovne organizacije Juvent, Minel, Litostroj in nekatere druge. Kot vse kaže, bodo potrebni novi, dodatni napori kolektivov, ker prepočasi uresničujejo projekte za novo Termoelektrarno Šoštanj 4. Poraja pa se ob tem nehote vprašanje, ali imajo dela za ta naš elektroenergetski objekt pri vseh dobaviteljih opreme resnično dogovorjeno prednost.
Sicer so na gradbišču nove Termoelektrarne Šoštanj 4, ki bo po zadnjih izračunih veljala 4 milijarde dinarjev (torej nad 1 milijardo dinarjev več, kot je znašal prvi predračun: dodatnih 560 milijonov dinarjev so „pri-nesle44 podražitve, nad 500 milijonov dinarjev pa tečajne razlike), opravil v 10 mesecih okrog 40 % vseh gradbenih del. Sredi decembra bo končana montaža glavne jeklene nosilne konstrukcije kotla, za drugo leto pa so predvidena glavna montažna dela, ki naj bi bila v letu 1976 v večini tudi zaključena tako, da bi začeli v februarju 1977 s prvimi preiz-
kušnjami.
(po)
SPREJETA SREDNJEROČNA RAZVOJNA USMERITEV RAVENSKE ŽELEZARNE DO LETA 1980
VEČJA proizvodnja viSja obdelava
Potem ko so zbori delavcev po Srold javni razpravi sprejeli srednjeročni program razvoja vseh treh temeljnih organizacij združenega dela (Metalurške proizvodnje, Mehanske obdelave in Tovarne rezalnega orodja Prevalje) ter delovne organizacije za razdobje 1976-1980, so 4. decembra delegati delavskega sveta Železarne Ravne na Koroškem verificirali načrt prihodnjega 5-letnega razvoja te največje proizvodne tvorbe v občinah koroške regije ta sprejeli vrstni red naložb.
S pripravo srednjeročnega progama razvoja so začeli v ravenski Železarni že leta 1974, pri njegovi izdelavi pa so upoštevali nova ustavna načela samoupravnega načrtovanja. Skupne naložbe blizu 1 milijardo 700 milijonov dinarjev bodo, kot načrtujejo, zagotovile v razdobju 1976-1980 kar 50% povečanje celotnega dohodka. Pri tem računajo, da bodo čez pet let že dosegli 3 milijarde 200 milijonov
dinarjev celotnega dohodka. Vendar pa velja dodati, da vse načrtovane naložbe do leta 1980 še ne bodo končane in bodo polni učinki predvidenih naložb v prihodnjih letih vplivali na gospodarjenje šele v letu 1982. Sica pa so investicije usma-jene predvsem v mahanizacijo naprav, kar naj ob zmanjšanem zaposlovanju novih delavcev zagotovi večjo proizvodnjo. Ob tem pa želijo zagotoviti še večjo finalizacijo na Ravnah na Koroškem izdelanih plemenitih jekel.
V Železarni Ravne na Koroškem načrtujejo za razdobje prihodnjih 5 let povečanje obsega skupne proizvodnje od 471.000 ton na 581 ton - oziroma za nad 23 %, blagovne proizvodnje pa na skoraj 167.000 ton oziroma za več kot 24 %. Samo v jeklarni bodo povečali proizvodnjo od 195.500 ton v letu 1976 na
240.000	ton v letu 1980 oziroma na
255.000	ton po končanih investicijskih vlaganjih. Spremenjen bo izbor izdelkov, na kar bosta vplivala pove-
čana proizvodnja zahtevnejših vrst jekel m pa večja finalizacija.
Pomembno je, da načrtujejo v ravenski Železarni tudi za prihodnjih 5 let nadaljnje povečanje izvoza, saj računajo, da bodo v letu 1980 iztržili z izvozom že nad 23 milijonov dolarjev, pri tem pa bodo najbolj povečali izvoz končnih izdelkov.
Ob tem, ko bodo število zaposlenih v vsem petletnem obdobju povečali za manj kot 7 %, in to izključno v tistih delih proizvodnega procesa, kjer povečujejo obseg proizvodnje, pa bodo namenili posebno pozornost dopolnilnemu izobraževanju zaposleih in štipendiranju. Sica pa načrtujejo tudi nadaljnjo rast družbenega in osebnega standarda zaposlenih. Nadaljevali bodo z akcijo izgradnje najmanj po 100 novih družbenih najemnih stanovanj letno, načrtujejo pa tudi gradnjo potrebnih objektov za oddih in rekreacijo.
(ma)
DE

iz}Aizls[
13 december 1975 stran
NE GRE ZA UČNI PREDMET, GRE ZA DEJAVNOST...
V namiznem leriten redno zmagujejo tekmovalci iz Sombora, na našem posnetku pa sta obe ekipi.
SREČANJE ŠPORTNIKOV Z OBEH BREGOV SOTLE
Občinska sindikalna sveta Brežice in Samobor sta že deveto leto organizatorja športnih srečanj sindikalnih reprezentanc, ki tekmujejo v počastitev dneva republike. Vsako leto v drugi republiki se člani osnov-
melbrosirf
prop°i|s
novost	Iflltel
iz zakladnice
čebeljega panja UURUANA
nih delovnih organizacij sindikata pomerijo v odbojki, ma-
lem nogometu, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu, šahu in vlečenju vrvi.
V nedeljo se je zbralo več kot sto športnikov v Brežicah ter ob športnih tekmovanjih izmenjalo tudi delovne izkušnje. V športnem programu so domačini tokrat ponovno imeli več sreče, saj so s tesno zmago znova osvojili prehodni pokal, tokrat v trajno last. Za to so zasluženi odbojkarji, ki so zmagali s 3:0, nogometaši z zmago 7:3, kegljači (792:760) ter tekmovalci v vlečenju vrvi. Gostje iz Samobora so zmagali v namiznem tenrsu s 5:0, streljanju
JUBILEJNI POHOD
Prihodnje leto bo že dvajseti jubilejni pohod ,,Po poteh partizanske Ljubljane'4. V ponedeljek, 26. aprila, bo manife-stativni pohod ,,Po poteh tovarištva in spominov" za moške, ženske in mešane skupine pionirskih odredov in osnovnih šol občin Ljubljana. V soboto, 8. maja, dopoldne pa bo mani-festativni pohod na 10.000 metrov dolgi progi, manifesta-tivni pohod na 5.000 metrov dolgi progi ter manifestativni pohod za člane SNOUB NOV domicilnih brigad NOV mesta Ljubljane, TV kurirjev in člane delegacij organizacij ZZB NOV. V nedeljo, 9. maja pa bosta „Partizanska marša na 25.000 in 8.000 metrov dolgi progi ter „štafeti zmage" 3 x 1000 metrov in 3 x 600 metrov. Isti dan bo tudi „Tek prijateljstva" na 4.420 metrov dolgi progi za moške domače in tuje mestne reprezentance ter za posameznike.
Podrobni pogoji udeležbe, prijavni roki ter vsa ostala navodila v zvezi s sodelovanjem na jubilejni prireditvi bodo objavljena do 29. februarja 1976.
DRAVOGRAD
PODELJENA PRVA OBČINSKA ŠPORTNA PLAKETA
Temeljna telesnokultuma skupnost Dravograd ter Občinski svet zveze sindikatov Dravograd sta pripravila pred praznikom republike v Dravogradu prvi zbor športnikov in športnih delavcev z območja občine Dravograd. Zbor, na katerem so pregledali dosedanji razvoj telesne kulture v tej občini koroške regije in razvojna hotenja, so združili z zaključkom jesenskega dela tekmovanj v okviru sindikalnih športnih srečanj ter s podelitvijo priznanj zaslužnim telesnokulturnim delavcem.
V jesenskem delu tekmovanj sindikalnih športnih srečanj je v Dravogradu sodelovalo več kot 600 tekmovalcev in tekmovalk. Doseženi so bili naslednji rezultati: STRELJANJE - mo&i: 1. Avtoprevoz, 2. IGMP »Monter", 3. Postaja milice; ženske: 1. Železniška postaja Dravograd, osnovna šola »Neznani talci" Dravograd, 3. Uprava občinske skupščine; KEGLJANJE - moški: 1. Delavci, zaposleni izven občine, 2. Društvo invalidov Dravograd, 3. Avtoprevoz; ženske: 1. Grad-
z zračno puško 1598:1552, medtem ko so šahisti igrali neodločeno 3:3.
Na tovariškem srečanju so Brežičani podelili gostom plaketo in diplome svojega mesta, Samoborci pa so se jim oddolžili s kristalno vazo. Med drugim so se tudi dogovorili, da bodo ob dnevu žena prihodnje leto organizirali tudi dvoboj ženskih ekip v kegljanju.
V. P.
MUTA DB DRAVI
Uresničitev bogatega in obsežnega programa šolske telesne vzgoje mm je doslej uspela le delno. Kaj kmalu smo ugotovili, da so po dve do tri ure m teden za program šolske telesne vzgoje in šolskega športa odločno premalo. Težave so tudi v tem, ker je še danes precej šol brez telovadnic, nekatere so celo brez igrišč na prostem.
V	programu je med drugim tudi poučevanje plavanja, prve šolske plavalne bazene pa smo šele začeli graditi. Zato je šolska telesm vzgoja v mnogih primerih še vedno odvisna od materialnih pogojev in po drugi plati od prizadevnosti in iznajdljivosti učiteljev.
V	zvezi z reformo šolske telesne vzgoje smo se ogreli tudi za različna tekmovanja, nekatera tudi v republiškem merilu. V teku let smo razvili sistem tekmovanj, pri katerih velja poudarek atletiki, vajam m orodju, športnim igram in smučanju. Enkrat mesečno smo uvedli tudi športne dneve. To so bili pouka prosti dnevi, ko so učenci tekmovali, hodili na izlete v gore, se udejstvovali pri športnem orientiranju ali pa so se kot gledalci udeležili kake atraktivne športne prireditve. Seveda so uspevali športni dnevi le na tistih šolah, kjer so bili dobro pripravljeni in kjer je sodeloval ves učiteljski zbor.
Vsebinsko koncepcijo šolske telesne vzgoje smo torej dobro zastavili, vendar rezultati niso
V počastitev dneva republike
V počastitev dneva republike je tovarniška konferenca ZSMS Gorenje-Muta, pripravila turnir v namiznem tenisu za posameznike. V osnovni šoli na Zgornji Muti se je zbralo 40 tekmovalcev športnih društev, šolskih športnih društev in delovnih organizacij radeljske občine ...
Kot je povedal vodja turnirja Srečko Vrhnjak, sta se na srečanju igralcev namiznega tenisa občine Radlje ob Dravi najbolj izkazala brata Likar iz Mute. Čeprav ima Silvo Likar šele 12 let, uspešno nastopa v ekipi TVD Partizan Muta v dnigi republiški ligi. Na turnirju v počastitev dneva republike je premagal vse nasprotnike in v zaključnem srečanju premagal tudi sedem let
starejšega brata Mirka. Ob zaključku turnirja se je vsem nastopajočim za udeležbo zahvalil sekretar tovarniškega komiteja ZKS Gorenje-Muta Ludvik Jerčič, pokal najboljšemu in druga priznanja pa je podelil Maks Verdinek, sekretar komiteja občinske konference ZKS Radlje ob Dravi.
Vrstni red: 1. Silvo Likar (osn. šola, Muta), 2. Mirko Likar (TVD Partizan, Muta), 3. Igor Sredenšek (Stroj, Radlje), 4. Vojko Lukner (TVD Partizan, Radlje), 5. Verner Pušnik (TVD Partizan, Muta), 6. Martin Laure (Gorenje-Muta)^ 7. Korat (TVD Partizan, Radlje), 8. Sebez (Podvelka) itd.
H. JERČIČ
bili takšni, kot smo pričakovali. Merjenja fizične zmogljivosti učencev so pokazala nizko raven, saj je bila vadba premalo intenzivna. Še posebno zaskrbljujoče je bilo spoznanje, da telesna vzgoja med učenci ni bila tako priljubljeno področje, da bi prihajali k uram, tudi če ne bi bile obvezne. Bili so celo primeri, ko so sicer zdravi učenci prosili za oprostitev od ur šolske telesne vzgoje.
Skratka, pričakovali smo, da bomo v šolah vzgojili za šport navdušeno mladino, ki se bo po končanem šolanju vključila v športne, telovadne in planinske organizacije, vendar se je to zgodilo samo ponekod. Zato smo nenehno iskali boljše rešitve. Ob tem smo spoznali, da ne gre za učni predmet v šolskem smislu, temveč za dejavnost, ki mora imeti predvsem značaj športa, igranja, svobodnega kreiranja, treniranja za boljše dosežke in rekreacije.
In nenavsezadnje smo pri tem ugotovili, da ne gre predvsem za sredstva vzgoje, da ne gre za športne panoge, temveč le za naše najmlajše, za našo mladino! Za otroka našega časa, ki ga pripravljamo za življenje, za njegove potrebe in interese. Če smo poprej planirali za šport in v interesu športnih organizacij na Slovenskem, mora odslej izhajati planiranje iz potreb mladine, namenjeno mora biti mladim
Spoznali smo, da je telesna kultura ljudstva odvisna predvsem od tistega znanja, navad in usmerjenosti, ki jih dobi mladina v letih obveznega šolanja, potemtakem od , dosežkov šolske telesne vzgoje in šolskega športa. Tako pojmovanje nalog šolske telesne vzgoje in šolskega športa pa prikazuje to področje izobraževanja, vzgajanja in osveščanja v novi luči in mu daje še večji pomen. Zato smo imeli pri reformi programa telesne vzgoje nenehno pred očmi tudi našo posebno nalogo, to je, da bi dobil človek, ki ga vzgajamo za danes in jutri, tudi trajne športne navade.
Skratka, vse bolj se vsi skupaj zavedamo, da je telesna kultura ljudstva v pogojih nastajanja sodobne industrijske družbe, posebno glede na dejstvo, da je prostega časa vse več, izredno pomemben faktor. Zato je pri nas tudi vse več razumevanja tako za gradnjo šolskih telovadnic, športnih dvorišč in plavalnih bazenov, kakor tudi za vzgojo strokovnega kadra, ki smo jo zaupali Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Spoznali smo pač, da je telesna kultura odvisna od navad, ki jih dobe ljudje v mladih letih .. .
-a
beno podjetje, 2. Osnovna šola »Neznani talci"; NAMIZNI TENIS - moSci: 1. Carinarnica,
2.	Tovarna ivernih plošč, 3.-4. Gradbeno podjetje, uprava občinske skupščine; SAH -moški: 1. Delavci, zaposleni izven občine, 2. Uprava občinske skupščine, 3. Carinarnica; ODBOJKA - moŠci: 1. Tovarna ivemih plošč, 2. Carinarnica,
3.	_4. Osnovna šola »Neznani talci" in Gradbeno podjetje; ženske: U Osnovna šola »Neznani talci", 2. Železniška postaja Dravograd, 3. Tekstilna industrija Otiški vrh.
Komisija za šport in rekreacijo Občinskega sveta Zveze sindikatov Dravograd je na zboru podelila osnovni organizaciji sindikata Carinarnice Dravograd občinsko športno plaketo 1975 za najbolj številno udeležbo na letošnjih tekmovanjih ter za lepe tekmovalne uspehe. Med drugim so bili Dravograjčani na zveznem tekmovanju carinikov Jugoslavije najboljši v šahu, v namiznem tenisu pa so os voj ih 3. mesto.	„ s
(ek)
ZAKLJUČNA SLOVESNOST V OBČINI ŽALEC
Z slovesno prireditvijo v kino dvorani v Šempetru so v žalski občini sklenili letošnje delavske športne igre. Na igrah je sodelovalo več kot 2000 delavcev iz 24 delovnih organizacij, tekmovah pa so v 12 športnih panogah. Igre so se odlikovale po množičnosti in kvahteti.
Predstavniki zmagovalnih ekip od leve proti desni: TT Prebold, SIP Šempeter, Inštitut Žalec, TN Polzela
Vida Bizjak, predstavnica Tovarne nogavic, prejema priznanje in pokal od predsednika občinskega sindikalnega sveta Žalec Vena Satlerja
Zmagovalci v posameznih kategorijah: ml. člani: SIP Šempeter, st. člani: Inštitut Žalec; članice: Tovarna nogavic Polzela; množičnost: Tekstilna tovarna Prebold.
V kulturnem programu so sodelovali ansambel Borisa Terglava, moški pevski zbor iz Prebolda, humoristka Olga Markovič in drugi. Prireditev je vodil Tone Vrabl. Organizator iger je bila komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Žalec in zasluži za opravljeno delo vse priznanje.
T.T.
Sredi decembra 1975 izide pri založbi ČZP Delavska enotnost brošura
SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU
(Knjižnica SINDIKATI št. 6)
V	brošuri bo zbrano gradivo s seminarjev za sindikalne aktiviste in delegate, ki sta jih organizirala center za samoupravno sporazumevanje in center za družbeno izobraževanje RS ZSS v mesecih oktober in november 1975. leta.
V	brošuri bodo objavljeni naslednji sestavki:
Rudi KROPIVNIK: Ustavna opredelitev dohodka in naloge sindikatov pri uveljavljanju ustavno določenih dohodkovnih odnosov v združenem delu;
Marjan ZUPAN: Osnove in merila za razporejanje dohodka;
Marinka MIŠIČ: Vloga in struktura samoupravnih sporazumov dejavnosti;
Marjan ZUPAN: Funkcija »Sindikalne liste« v sistemu samoupravnega sporazumevanja;
Emil ŠUŠTAR: Vloga in organiziranost sindikatov pri sprejemanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov;
Vesna KEGL-ŠALEHAR: Osnove in merila za delitev osebnih dohodkov;
Viktor ISTENIČ: Vloga in struktura družbenih dogovorov o razporejanju dohodka;
Majda BUDA: Vsebinski in organizacijski pristop za uveljavljanje samoupravnih sporazumov dejavnosti o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v združenem delu;
Rado MIKLIČ: Pravno in samoupravno urejanje dohodkovnih odnosov od TOZD do federacije;
Ksenija ANTONČIČ: Ocena uspešnosti izobraževanja na seminarjih;
Mimo naštetih sestavkov bomo v brošuri objavili še:
Zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke;
Navodilo za delovanje sindikalnih organov pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov.
Brošura bo opremljena tudi z uvodnimi napotki h gradivu, ki jih je napisal Zdravko Troha, direktor Centra za družbeno izobraževanje RS ZSS, in z razlago nekaterih osnovnih pojmov.
Torej gre za brošuro, ki bo nepogrešljiv priročnik slehernega sindikalnega aktivista, še posebej pa za tiste, ki so odgovorni za načrtovanje, vodenje in usmerjanje dohodkovne politike, skratka za vse, ki se ukvarjajo z vprašanji dohodka in z gospodarjenjem nasploh.
Brošura bo obsegala približno 200 strani, cena za izvod pa je 40.- dinarjev.
Naročila pošljite na naslov: ČZP DELAVSKA ENOTNOST, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/11.
NAROČILNICA
Naročamo ........... izvodov Knjižnice SIN-
DIKATI št. 6 - SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU.
Knjižice pošljite na naslov: ............
Kraj in datum: .
Čitljiv podpis naročnika (z žigom)
k
Na zabavno glasbeni prireditvi, ki je bila v novi večnamenski hali v Velenju, so predstavniki občinskega sindikalnega sveta podelili najuspešnejšim ekipam letošnjih sindikalnih športnih iger zaslužena priznanja. V skupni uvrstitvi so se letos najbolje odrezali športniki in športnice Tovarne gospodinjske opreme Velenje (DSSS). Slede ekipe Vegrada, podjetja ERA, Zavoda za zaposlovanje itd.
Spotniki Gorenja se niso najbolje odrezali le zato, ker so najštevilnejši, temveč bržčas tudi zato, ker imajo najbolje organizirano športno dejavnost. Ob tem naj povemo še to, da je Gorenje edini kolektiv v Velenju, ki si je omislil poklicnega organizatorja športne
rekreacije. In uspehi niso izostali...	.
Sicer pa v Velenju ugotavljajo, da se športniki in drugi srečujejo še s številnimi problemi, ki zavirajo hitrejši razmah množične športne dejavnosti v delovnih organizacijah. Med drugim menijo, da telesnokultuma skupnost nekoliko zapostavlja množičnost in delavski šport, saj namenja razmeroma skromna sredstva za rekreacijo delavcev. Težave so tudi z objekti. Premalo j'ih je in mnogi so zelo zelo dragi. Zato v Velenju upravičeno godrnjajo nad tistimi, ki želijo ustvaijati dohodek tudi na račun množičnega športa m rekreacije. (Foto: A. Ulaga)
ZMAJ SE SELI NA NOVO LOKACIJO
TEMELJNI KAMEN ZA NOVO TOVARNO IN NOV PROIZVOD
V torek, 9. decembra, je direktor tovarne baterij ZMAJ Milan Slevnik položil temeljni kamen za novo tovarno baterij v Stegnah pri Ljubljani.
„Priča smo dogodku, ki v 53-letni zgodovini tovarne baterij ZMAJ pomeni prelomnico in dogodek največjega pomena. Pričenjamo z izgradnjo prve faze nove tovarne,“ je ob slovesnosti izjavil direktor tovarne ZMAJ.	dobnih izdelkov na tujih trži-
Na mestu, kjer so postavili	ščih. Prav zaradi tega dejstva
temeljni kamen, bo zrasla proiz-	upravičeno predvidevajo v
vodna hala s površino 9550 kv. Zmaju povečan in ugoden izvoz metrov. Gradili jo bodo pošto- izdelkov, poma, tako da bo vsak del grad- Tudi uvoz surovin bodo v to-nje zaključena celota, ki bo po	varni Zmaj v naslednjem letu bi-
dograditvi takoj služil svojemu	stveno zmanjšali. Izkoristili bo-
namenu. Do julija 1976. leta	do domače proizvajalce suro-
bodo zgradili prvi del, in to	vin, posebno cinka, ki predstav-
2050 kv. metrov hale, ki bo naj-	ii3 dobrih 40 odstotkov vredno-
prej služila za skladišče surovin	sti baterijskih elementov. Z
in izdelkov, s čimer bodo raz-	usklajevanjem potrebne kvali-
bremenili skladiščne prostore	t6*6 in s prodajno službo Iskre,
na sedanji lokaciji na Šmartin-	v katere sestavu je tudi tovarna
ski cesti. Vrednost del v prvi	baterij Zmaj, bodo uspeli kljub
fazi bo znašala 11 milijonov di-	bistvenemu povečanju proiz-
narjev, ki jih bodo v glavnem fi-	vodnje in izvoza zmanjšati uvoz
nancirali z lastnimi sredstvi in	surovin na skoraj 90 odstotkov
kreditom izvajalca gradbenih	vseh potreb pri proizvodnji ba-
del Gradbenega podjetja TEH-	terijskih elementov.
NIKA iz Ljubljane.	Na slovesnosti, ki je bila v to-
Na novi lokaciji bodo predvi- rek v Stegnah, je spregovoril doma že v prihodnjem letu pri- tudi sekretar komiteja mestne čeli s proizvodnjo baterij nove- konference ZK Ljubljana Vinko ga elektrokemijskega sistema — Hafner, ki je poudaril, da je za alkalnih baterij in sestavnih de- Ljubljano še kako pomembno, lov. Licenco za izdelavo alkal- da ustvarja svojo dohodkovno nih baterij oziroma patent so v podlago, in to prav v tistih ve-tovarni ZMAJ kupili v Sovjetski	ki imajo že tradicijo. Po
zvezi, njihovi strokovnjaki pa so njegovem mnenju se morajo vsi ga dopolnili in izpopolnili tudi tisti, ki kakorkoli vplivajo na in-tehnologijo izdelave, tako da bo vesticije v takšnih primerih, kot po predvidevanjih tovarne Zmaj	je Zmaj, zavedati, da je treba
tovrstna baterija oziroma ele-	cim bolj podpirati dobre proiz-
ment neprimerno cenejši od po- vodne naložbe.	^hl
Na naši sliki: direktor Zmaja MILAN SLEVNIK je vzidal temeljni kamen nove tovarne v Stegnah
s_________________________________________________________________J
DELAVSKA
ENOTNOST
silo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska motnost v Ljnbljanl.	mierT^oSUii^predaT^lS	u^^Tštva^^72,i"23-
JKO ČERNELČ, odgovorni urednik BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in	J SDK Liubliana št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-121100. Po-
^ v	cZp
vica«, Ljubljana.