PIONIRSKA SEKCIJA PD ČRNUČE
Od diapozitivov do pravih planin
•Od mladih nog se pridobiva ve-selje do hoje v planine, Ijubezen do narave«, pravijo »ta starejši« v Planinskem druStvu na Črnučah. In kje dobiti mlade noge! V šoli vendar/ Tako je bila ustanovljena pionirska sekcija PD na COŠ Maks Pečar na črnučah oziroma pionir ski osek na osnovni šoh Danile Ku-mar, Ježica.
Kot je to z vsako stvarjo, brez navdušenih in delovnih posamez-nikov ne gre. Janez Kutnar in Ciril Merčun v sodelovanju z nekaterimi nič manj navdušenimi učitelji uspešno organizirata pohode v planine.
»Ni šala peljati včasih več kot 45 pionirjev in mladincev vseh staro-sti, od prvega do osmega razreda. na lažje ali težje pohode,« ve pove-dati tudi Ivica Ogrinova, ena od so-delujotih učiteljic.
V preteklem šolskem letu je bilo organiziranih 9 izletov. Če pogle-damo po vrsti, opazimo, da so se planinci ogrevali lepo počasi, prav po športno in v skladu s svojim zdravim pristopom k stvari. Najprej so šli na Janče. sledil je pohod na Toško čelo in na Katarino; zanimiv in že kar naporen je bil pohod na Mengežko kočo, čez Dobeno in Rašico na Črnuče; bili so na Mi-klavžu. se udeležili spommskega pohoda na Tisje, osvojili Snežnik, na Porezen pa so se zaradi težkih zimskih razmer povzpeli le starejži člani Planinskega društva. Spo-mladi je kar 40 pionirjev in mladin-cev šlo na Grmado v Polhograjskih Dolomitih, nazadnje pa so bili na Golici.
»Videti je treba veselje m navdu-šenje otrok; ko osvojijo vrh, so po-zabljeni tudi žulji in napori. Ne gre za fizično premagovanje napoov, tudi naučimo se marsikaj o naravi in življenju v njej«, z zadovoljstvom pripoveduje Ciril Merčun s Crnuč.
Učencem 4. razreda so v osnov-ni šoli Maks Pečar priredili preda-vanje z diapozitivi o alpskem svetu v Jugoslaviji, Avstriji, Svici in Itali-je; predavanje je bilo tudi v osnov-ni šoli na Ježici.
-Sodelovanja z zunanjimi men-torji bi si želeli tudi pr! drugih de-javnostih, a jih je izredno težko do-biti. Zato je sodelovanje s Planin-skem društvom Črnuče res dobro-došlo,« je na koncu pogovora omenila tovarišica Ogrinova.
STANKA RITONJA