laj
I. številka.
\
„E O I N O S T"
■ h »j* dvakrat n* ie«i*n, »»nko trid« »i>
aoboto ob 1. uri ponohidH«
„Edinost1* stane:
i« vae leto gl. H. — ; isveit A t«. 9.— fl zrn polu leta „ S.—; „ . 4.30 „ ca ĆBtrt leta , ■ 1.J0; „ „ 2 25. Posamične *t«Ti(ka M dobivajo * pro- / 4ajalnicnh tobaka v Trst« po U nov.. .
T 0 orle i in t Ajdovtilnl po • nor. Sa aaročbe brn prlloisns naročnine upravntštvs a« osir*.
V Trstu, v soboto 3. januvarja 1891.
Tečaj
Oglati in osnantla ra«un* po ▼ rK.ira ▼ petitu : za n&llovs z <if> . črlt»rai ho yla&ujo prontor, kolikor M Z f/	oh»B|^lo navadnih v rutic.
c" vPorfailia, Jam« lahvale. oraortnics Itd r*"ttRH P° pogodbi.
Vii	ne poAiljajo urndniitvn v ulioi
(^ari-fniv'St. 25. Vsako pismo mora biti >	ker nofrankovana se nn npre-
- '	jfnijijo. Rokopini ne ne vrafajo.
" ^"'f-" Jf^K-nino, reklamacije in in*erAtt> pre-K < •'^ni^UpraviiiitTo v ulici Carintia 28. * * i j -t^/^l"'*" reklamacij« no proate poAt.nl ne

Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V rditcH j« mrl
Vabilo na naročbo.
Ob nastopn novoga leta obraćamo se po stari časnikarski navadi ^do naših eastitih naročnikov. Jedini naš namen je koristiti narodu našemu; a da nam je možno vestno vršiti to svojo nalogo, treba je, da nas tudi * naročniki naši istotako vestno podpirajo. Prosimo torej, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da nam pridobe novih, kjer le morejo. Izdatna podpora od strani slavnega občinstva nam bode v posebno izpod-bujo v sveti borbi naši.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredniltvo in upravnlitvo.
Po odpravi proste luke.
(Konec).
Oni del okolice, koji se nameruje •prejeti v zaprto meno, hode razmerno na najslabšem stališču, kajti ne da bi imel a mestom enacih ugodnosti hode moral nositi njemu enaka bremena. Oni vinogradi v spodnji okolici, kateri donašajo svojim gospodarjem sedaj vsaj toliko, da se jim •plača letni tr^d, po odpravi proste luke ne bodo izve#tno bili več tako obdelovani kakor dos^Aaj. Njih gospodarji videči, da jim ne dpliašajo niti toliko, da hi se splačalo delo i tj državni in občinski davki, puščali jih^0T*do neobdelane ali vsaj mesto cenjene ^✓vinske trte redili bodo na njih sočivje in krompir. Ponajveč ne bodo pa poslužili zadnjega sredstva ter svoja lepo obdelana posestva prodali gospodi, da na njih sezida svoja letoviška »li vile.
Tudi ako se obistini vladina želja ter se v tržaški okolici res razširi industrija, ako se po njej osnujejo fabrike in druga
PODLISTEK. Predstop in papirnati dvoboj.
Humoreska. — Špinat F e r e n o Zakrajaki.
MoHtoaelec.
Gospod polkovnik in državni tajnik, prišedfia iz pisarnice do vrat, se tam fie porokujeta. Zdi se, da sta imela zelo važno obravnavo, in da sta jo rešila v obestran-•ko zadovoljnost. Vsaj sije tajnikov debeli obraz kakor mesec o ščipu. dočim polkovnik, živahen auhorček, toraj telesno protislovje mimo tajnika, kar naravnost skaklja pri vhodu. Toplomer njegovega srca, vsaj videz je, kaže precej visoko.
„In tako, gospod polkovnik, najinega posla je za danes konec," dć tajnik držo še vedno polkovnika za roko.
„Prav! A lo Vaši spretnosti . . .
„Moji? Bah, gospod polkovnik . . ."
„Da da! Vaši. Jaz sem le . .
Vi le, gospod polkovnik? Vi lop O, o o! Brzdajte svojo skromnost. Pardon, Vaša skromnost presega že — — —.
„Skromnost, gospod, skromnost", Ali ne P . .
„To me veseli, da sta prepregli, gospod polkovnik"
r......m
obftiiifik^ rffodjetjj! brez dvojbe ne bodo ta dotflaeemu ljuMstvu v korist, ampak v Se večjo	Tržaški okoličan je sicer
priden in delaven, aH nersd se oprime kacega stalnega obrta, temveč dopada se mu za gotovo denar delati v mestu razna dela, poleg katerih se na domu v prostem času vkvarja tudi s poljedelstvom. Večina okoličanov so dninarji, ki po leti obdelujejo svoje zemljišče, po zimi si pa radir kaj postranskega zaslužijo v mestu. Veselje do poljedelstva je mej njimi jako razvito, kar nam pričajo lepo obdelana, čeprav majhna in raztelešena polja: vsak naj* manjši kotiček zemlje se uporabi, obdela in rodi.
Okoličan zadovoljen je z bornim ži-vežem, a rad se okrepfia s blagodejno kapljico vina. Da, mnogo je po okolici, osobito pa v spodnjej, malih posestnikov, ki imajo par „gruntov", (katere obdelujejo samo za to, da pridelajo par bokalov domače kapljice.
Ako se sprejme zakon zaprtega mesta ter se zadnje razširi dalje v okolico, do kamor sega sedanja oolna meja, koji načrt, predlagan po tržaški finančni direkciji, je obveljal — in ako se v okolici tržaški po želji vlade ustanove fabrike in obrtniška podjetja; tedaj moral bo okoličan spremeniti sedanji način živenja, Iz polu-kmeta postane obrtnik in delalec v tovarni, na katero bode leto in zimo navezan v bojazni, da se mu delo odreče; .pri tem pa bode popolnoma zanemaril majhno stoje polje ali isto prodal. Rešil se ga hode tem rajši, kakor tudi koče v koji biva. kajti ž njimi ne bode imel druzega nego sitnosti in troške. Omeniti nam je namreč da bode mestni magistrat povsod v za prtem mestu brez dvojbe uvedel novi hišni davek, kakoršnega plačujejo sedaj v mestu, ali še večjega. Ako pa primerjamo okoli-čanske stare koče z mestnimi hišami, opazimo strašansko razliko. V tem, ko so imo-vitelji mestnih hiš zgolj kapitalisti in sploh imovitniki, gradi si okoličan pritlično ali
„PrepregelP kako menite to P . , . Jaz bi dejal, moja doslednost, moj značaj ..."
„Pravo, zmirom bolje. A kdo bi se dotikal Vašega značaja P Gorje mu! Moj revolver . . .*
„Gospod tajnik. Vi ste kavalir pravega zrna . ."
„Da da, upam. Toda, gonpod polkovnik, kratko nikar in nikoli ne pravite, da niste Vi dal povoda, in . . .
„In da ste ga Vi sijajno preveli v djanje ..."
„Jaz P" „Vi!«
„Gospod polkovnik, ne zamerite, to me žali."
„Vi! Vi! Vi! Z mečem v roci bom vedno trdil, da ste Vi . . .*
„Bene, če hočete baš tako, todn . .
„Vrlo vrlo ! Vendar apropoa ! Ali ste čitali P . ."
♦»Kaj P"
„Žali me, gospod.....Naj tora/
jaz . . .«
„Svobodno !"
„Prosim samo trenotka, gospod državni tajnik. Ali dovolite P Dobro ! ZnnrQ
jednonastropno bivališče *auio da v njem sam prebiva ter mu ni treba plačevati težke stanarine.
Pb odpravi proste luke bode temu nasprotno. Vded tožkih davkov in doklad bode okoličan ki ima svoje borno posestvo v zaprtem mestu, isto rajši prodal ter se izselil iz svojega domovja ter se nastanovil, ali izven užitninBke meje ali bode pobegnil v tuje kraje.	^
Uvcdenje nžitninske meje, sprejetje spodnje okolice v zaprto mesto in ustanovitev novih industrijalnih podjetij utegne škoditi državi in okolici. Zadnji za to, ker se hode v njej ljubezen d<» poljedelstva zmanjšala in morda celo izginil«, državi pa za to, ker se bode na zapuščenem zemljišču naselil tuj Živel j, na katerega se ona ne bode mogla zanašati, kakor se sedaj na zveste slovenske okoličane. Okolici utegne škoditi tudi v moralnem obziru, kajti bližina mesta in pomanjkanje ali draginja domačega čilega vina privedla bode spodnje okoličane do uživanja umetnega strupenega vina v mestnih beznicah ali celo do alkoholizma. Skušnja namreč uči, da se je alkoholizpm najrajši in najstrašnejše razširil v krajih, kjer obstoje tovarne.
Oglejmo si nekoliko dalje užitninsko tarifo. Mošt bode plačal 1 for. za hektoliter užitninskfga davka, pivo 1 for.; goveda preko 350 klg. težka 7 gld., goveda do 350 klg. 3 for. 50 kr. ; goveda do 120 klg. in teleta 1 for. 30 kr. Oziralo se pa bode na krave, katere so za mlekarstvo in od ksterih vplačana užitni na se bode po-vrnila, ako se bodo ista zopet izvozila iz zaprtega mesta. Dobroto te izjome bodo uživali zgolj Furlani, ki se v Trstu nn široko bavijo z mlekarstvom, katerim bode Isžjo položiti -carino nejjo uhoremu okoličanu. Ovce, koz* itd. plačale bodo 50 kr. Prašiči živi do 10 klg. teže 50 kr.; od 10—35 klfr. živi, ali 8—25 klgr. teže, mrtvi 1 gld : živi preko 35 klg., ali mrtvi preko 25 klgr. 2 «ld. Goveje m«sn, s ?ežo, klo-
Vam je, da je angleška vlada . , . Ali Vam n? P*
„Nadaljujte, gospod polkovnik, le nadaljujte. Saj sp mi nikamor ne mudi. Popolnem s^m zdsi prnst. Vnša dopovedo-valnost m« jo »mirom . . ."
„Hvala, hvflla. gospod tajnik! Tedai naj povem. Angloškn vlada je odpoelala svoiega poslanca lorda Makartney-a h kitajskemu cesarju so sijainim in obilnim spremstvom. Smotri so od zunaj knpčii»ki. a saj veste (polkovnik znmfžika) . . diplomacija . . . toda. hm ! . . Dobro ! Raj sem dejal P Da! Lord M«kaHney priladjn srečno, a na suhem zsdene na nepričakovane zapreke; sosebno, kder se ni nadejal kaj porečete, v kantonu od strani . . od . . od od. Prosim, pomozite! . . Da te vendar . . od . . od . . Prosim, gospod tajnik! . .«
Državni tajnik si briše pot s čola : „Kako. gospod polkovnik, če še ne vem?"
Polkovnik tuhta : „To je sitno ! konci jozikn imam, na čast Vas zagr liani. Da te! Ma, ma . . Madžar no ! . . Ma, ma ma . . Mana ! ne! Krajcbataljon, to je »pom maža. rekel bi kdo. Pa ni."
„Pustite, če ni možno."
base in konserve 2 gld. 50 kr.; drugo meso sveže 4 gld., slanina sploh oka-joho meso 5 gld.t salami 6 gld. od stota.
Purani, kapuni, gosi 25 kr. komad, race 15 kr., kokoši in golobi 4 kr. Divja* čina: jeleni 3 for. 50 kr., zajci 15 kr., majhni užitni ptički 2 kr. komad.
Kakor je razvidno is rečenega bodo navedeni užitni predmeti izdatno podraželi, kajti ne bodo samo obteženi z državnim užitninskim davkom, ki sam na sebi bi ne bil tako težek, temveč tudi z občinsko doklado, ki bode prvega podvojila. Ako poklicani krogi ne usliftijo prošnje prizadetih okoličanov, da se ažitninska meja stisne, kakor se je začetkoma nameravalo, bati se je za ta del okolice ozhilnih časov. V njej se bode uničilo poljedelstvo in in živinoreja, in ubogi okoličan rajši nego nositi težkih bremen izselil se bode, na njegovo mesto priđe pa tuje«. Upati je pa vendar, da merodajni krogi uvidijo resnobo položaja ter ugode prošnji okoličanov v teh in driavino korist.
L-n.
Slovenskim delavcem.
VIII,
„Ta je pravi lenuh ; oni dela kakor živina; Bog mu daj luč Božjo, on ni imel nič od življenja". Tako govore o tem ali onem sosedu tudi po Slovenskem. Kaj to pomenja P Naši ljudje so prepričani, da človek ni ne samo za to, da bi kradel čas Bogu, pa tudi ne samo zato, da bi se mučil brez pravega počitka in oddihanja, Oni, ki ni prišel do počitka, je živel brez pravega življenja. To torej spoznavajo naši ljudje aami.
V čem pa je pravo življenje P V tem, da bi se samo gibali, da bi rabili samo svoje ude, gotovo ne, kajti giblje se celo rastlina in ji zaradi tega pravimo, da živi.
„Ne pustim, Ma . , ma . ma Madagaskar ! E, ne ne ne ! Da te bes ! Aha, Viktorija! Hevrika! ktere drevo cvete na vse zgodaj spomladi P"
„Mandeljni, čežnje . ."
„ Velevrlo ! Mandeljni, mandarini!! Gospod tajnik, Vi ste . . toda dovolite, naj . . . Ecce! Lord Makartny imel je strašne sitnosti pri mandarinih. Na vse kriplje so dolali, da mu zsprečijo pristop k cesarju. Neki Fu-yen bil je najhujši, in . . ."
„Stojte!" — zavpije naglo državni tajnik, izvWe in pogleda na uro ter se udari na čelo: „Strašno, strašno, nezaslišano ! Grozno, dejem !"
„Kaj Vam je P Vi sto bledi, kaj, za Boga ..."
„Ha, morete še dvojiti? Ali si morete misliti hujšega P Zdaj je ednajsta, in baš za to uro je naznanjen moj pohod pri bnronovki, gospe Lili. Zopet dejem, to jo grozovito, nikdar slišano ni v stari ni v novi zgodovini. Ta zamuda pripravi me j um. Kaka kanibalska negalantnost! Jodite Vi, eroopod polkovnik."
„Vašo poslovanje Vas zagovarja, odgovornost, pohodi, nepričakovano nfore .."
„Vi me le tolažite, akoprem dobro
/
»t/ v ic^T
giblje fe in muči tudi žival; a vendar človeku lip privoščimo samo živalskega življenja. Človek živi z mišljenjem in čustvovanjem ; no čustvovati in cnistiti je možno tudi po divjaš .i. Tudi divjaške mudi in divjaška čustva ne podajejo človeku pravega življenja; kajti človeku, ki ne more gojiti boljših misli in vzbujati v sebi boljših čustev, pravimo, da je prava zverina. Tek človek ni na srečo in veBelje ne sebi, ne drugim.
Človek pride do pravega življenja, ako se vrste po njegovi glavi lep«, plemenite misli, in ako v/.buja s pomočjo takih mislij v sebi plemenita čustva. S plemenitimi mislimi in čustvi je zadovoljen sam s seboj, čuti se srečnega in želi tudi svojemu bližnjemu jednake sreče, jednakega zadovoljstva. On tolaži sebe in druge v nesrečah in žalostnih dnevih, razveseljuje in blaži pa v dnevih sreče. Plemenite misli in čustva vzbujajo v nas hrepenenje po lepem in blagem, krasnem petju, občudovanje krasnih slik, hrepenenje, da bi postajali taki junaki, s takimi krepostim!, kakoršne občudujemo v zgodovini.
Ljudje s plemenitimi mislimi in Ču-■tvi delajo radi, pa ravno tako se vesele počitka, da bi o prostih urah mogli nabirati si novih mi^ij, vzbujati nova čustva ▼ sebi; oni vedo, da tak počitek jih okrepi duševno, ohrani za nadaljevanje tudi trudnega in mučnega dela. Taki ljudje v resnici živč, in ko čutijo, da jih previdnost Božja pokliče kmalu s tega življenja, so popolnoma mirnijter smejo po pravici trditi: Ko, siij sem imel kaj od življenja; saj nisem živel zastonj. Preživel sem nekaj srečnih ur in dnij ; bil sem pa tudi svojemii bližnjemu na korist, srečo in veselje". Tak človek govori resnico, in mnogi, premnogi sosedje in znanci ga smejo po pravici zavidati.
Po takem življenju, katero združuje i delom tudi počitek in v vsem življenju blaga čustva z blagimi mislimi, je treba hrepeneti vsakemu človeku, ker Id tako je zares pravo življenje. Tudi smo prav za prav za prav za tako življenje vstvarjeni. Nase telo je tako, da ako hoče ostati edravo, krepko in čvrsto, mora se gibati, mora delati s svojimi udi. Kdor zanemarja svoje ude, propade telesno, in vsled tega ni nikdar prav zdrav. Propada pa tudi tak človek, ki mora svoje ude, svoje telo preveč mučiti z delom. Torej je potreben telesu počitek. Treba je dajati hrane tudi duhu in duši, in zato je najprimerniši počitek od navadnega telesnega dela. Kdor pa ima poklic delati samo z duhom, temu je treba zopet duševnega počitka, in tak počitek se kaže najprimernifie v tem, da duševno delujoči človek dela ob svojem počitku kakor si bodi — telesno. Zato
veste, da plemenito ženstvo tako no sodi. Toda, kaj čakam. Urno ! Čeprav je pozno, naj idem. Oprostite ! Žali me sicer, da ne morem več uživati Vaše duhovitosti, A vidite sami, moje položje je grozovinsko .
„Ne vidim."
.Kako ne P Baron Lili posluje pri | ministerstvu, vrhu tega je njen brat ambasador .
„Umejem, urnejem ! To kaže drugo plat. Zdaj pa Vas jaz naganjam, kakor angelj Lota. Vaša sila je .
„Opravičena, gospod polkovnik. Da bi tako ne! Oprostite, sila je .... !*
„Tukaj dolu na trgu se poslovim, ter
v brownu .
„Pravo ! Brown Vas potegne in resi. Res, morate se požuriti."
„8krajni Čas je, gospod polkovnik. Položje je grozno. Blagovolite —•
Državni tajnik segne polkovniku pod pazduho. Pri atopnjioah stopita saksebe in ko vstavita.
„Prosim, gospod polkovnik," veli tajnik ktizoČ mu na atopnjice. „Vi imate predutop."
„Jaz P Jhz P Bog me večni varuj, gospod državni tajnik ! Predstop je \'aš.tt (Dalje prih.)
vidimo, da delajo učeni ljudje jako pametno, ako ob počitku tešejo, sečejo, žagajo ali pa potujejo iu kakor si bodi delajo s telesnimi udi. Najsrečniši bi bili ljudje, ko bi jim bilo dano, da bi mogli poleg telesnega 0ela baviti se tudi z duševnim delom, da bi težak ne ostal nikdar brez duševnega dela, in da bi učenjak in umetnik nikdar ne ostal popolnoma brez telesnega dela.
Po takem vidimo, da delo na sebi ni nesreča, peč sreča za človeka. Nesreča ali neugodnost je v tem, ako bi moral težak vse BVoje življenje ostati brez dušne hrane, brez počitka, v katerem bi mogel baviti se s takimi mislimi, katere vstvarjajo in ponavljajo v nas krepčujoča in blažeča čustva ali Čustvovanja.
Ali je pa težaku in vsakovrstnim delavcem možno doseči tako stanje, tv ka> terem bi sledil za delom primeren počitek in s počitkom primerno dušno življenje P
Da, možno je to doseči, dasi v resnici imajo delavci doslej še malo takega življenja, kakoršno smo tu postavili za vzgled.
Pravo življenje ne nastane nakrat, ampak se mora človek za nje pripravljati. Taka priprava pa je v omiki, v naobraže-vanju. Za izobraževanje pa je potreba šole, dokler je človek mlad, in prostega časa za poučevanje samega sebe, kedar človek dorase. K izobraževanju pa no potrebuje človek tega, kar imenujemo učenost, ampak tako izšolanje, da pozna nekaj glavnih resnic o svetu in življenju, in da je sposoben sam čitati koristne in lepe Knjige, pa premišljevati, kar je čital ali slišal. Mlademu človeku je potroba toliko šole, da si tako rekoč otbše svoje duševne moči, da se pripravi ali sposobi za raznovrstni pouk, ki si ga more pridobiti pozneje z lastnim čitanjem ali pa s poslušanjem. Zajedno potrebuje mlad človek, da ga vzga-jajo doma ali stariši ali pa njih namestniki. Poleg tega, da si Človek razvije one moči, ki se potrebujejo za mišljenje, je posebno potrebno vzgojiti in vtrditi tudi trdno voljo. Volja se vzgoji in utrdi najbolje doma, razum pa se razvije najbolje v šoli. Dom in šola pa ne prezirata in ne smeta prezirati, da jima je vsakemu po-sebe gledati tudi na obe zadači;' na razvijanje razuma in na vzgojo volje.
Iz tega slede važne dejanske potrebe za delavski stan. Delavcu mora nesti zaslužek toliko, da mu je možno poleg sebe prehraniti tudi družino ali ženo in otroke. Žena je potrebna sama že zaradi otrok, da jih vzgojuje. Otroci pa potrebujejo časa, da se razvijejo telesno in duševno v smislu naobraženja, kakoršno smo omenili zgoraj. —
Za vzdržavanje družine ali rodovine, za vzgajanje otrok je neizogibno potrebno, da delavec ne zasluži samo toliko, kolikor potrebuje na dan in za svoje telesne potrebe, ampak da dene od vsakdanjega zaslužka tudi nekaj na stran. On sam pa tudi ni samo za to na svetu, da bi samo delal, pa nič ne imel od življenja; njemu samemu mora za počitek, za duševno zabavo in okrepljenje ostati nekoliko časa.
Po v^em tem je razvidno, da ne more biti pravo in prav urejeno obče gospodarstvo tam, kjer upregajo delavca noč in dan v delo, kjer silijo tudi njegovo ženo na delo toliko časa, da si zapravlja zdravje, da slabi svoj zarod, da nima časa ostajati doma «a vzgojo otrok. In najslabše je tako gospodarstvo, katero sili celo neodranle otroke na trdo in dolgo delo, da ne morejo rasti, Hvojih telesnih udov primerno razviti, in da nimajo časa, hoditi v šolo, razviti si doma lepih navad, katere so podstava značaju, in razviti si duševnih močij, da bi ž njimi blažili sebe in drugo ter tako prišli do užitka pravega življenja.
Tak gospodarski sistem, ki odveč zahtova od delavcev in delavskih družin, ne more biti zdrav, in ko bi bila zares taka potrt ba in taka sila, da bi morali ostajati delavci vedno vpreženi v delo, da bi ne
mogli prihraniti toliko, da bi njih žene ostajale doma za domače delo, za gojenje in vzgajanje otrok, bi bilo delo samo prokletstvo, ne pa blagoslov za človeštvo. Človeštvo bi moralo zaostati v omiki in v vsem kulturnem razvitku. Ostalo bi človeštvo na stopinji, ki bi ne Jbila mnogo viša od stopinje živalstva.
No, na srečo človeštva ni take Bile, da bi morali delavci mučiti se na lastno telesno in dušno škodo, na škodo svoje rodbine in na škodo drfiav in narodov, ki sestavljajo države. Delavci so že kedaj zasledili, da ni zemlja naša, da ni narava kriva, da morajo delati čez mero, ampak sistem gospodarstva, ki ga je izumila sebičnost človeška, pred vsem sebičnost nekaterih stanov človeškega rodu. Delavci po vsem pravu zahtevajo zmanjšanje ur vsakdanjega dela in povišanje plače za skrčeno delo. Zakaj P Na to odgovorimo v naslednjem odstavku.
Delavski prijatelj.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Nemsko-Iiberalna „ W i e n e r A 11 g. Z e i t u n g* je vsa iz sebe radi vesti, da se je dr. Eduard Greger — kateri ima, kakor pravi ta list, ves narod češki za sabo — pri neki priliki izrazil, da on ne bi se protivil konfesijonelni šoli, ako bi se uvela le za planinske dežele. List ta obsipa v svoji novoletni številki nemške konservativce se svojo jezo, češ da se ugoje« vali oelč neopravičenim aspiracijam Slovanov, samo da bi s pripomočjo teh poslednjih docegli zaželjeni tvoj cilj : konfe-sijonelno solo. Uničiti da so hoteli moderno šolo ter uvesti srednjoveške odnošaje. V ta namen da je knez Lichtenstein iskal podpornikov, kjer jih le našel. Knez Lichtenstein pa 6e je zaračunal. Ko je držav-nemu zboru predložil svoj zakonodajni ne-stvor („legislatorischi>n Wechselbalg"), v« budil je viharno nasprotje na vseh straneh. Najhujše razburjenje pa je bilo mej narodom češkim. In uprav oni. ki je zanetil ta vihar, bil je dr. Eduard Gregr sam. S tem, da se je Gregr postavil po robu, postal je resnični vodja naroda češkega, in njega stranka je sedaj važen faktor v političnem življenju avstrijskem. In Bedaj, ko je Gregr došel do tolike oblasti, naj bi se udal konservativcem P In to samo radi skledice avtonomistiške leče P Je-li dr. Gregr pozabil, da je sivolasi in po lastnem narodu zavrženi Rieger hotel isto storiti in da ga je uprav Gregr radi tega najbolj križal P! Ako bi poslednji hotel to storiti, nadela ga bode obsodba naroda, kakor je zadela Riegra.
Tako rečeni nemško-liberalni list. Prepad mej nazori tega lista — ki služi židovskim interesom, — in mej našimi nazori, ki smo za to, da se šola postavi na verako-naravno podlago — da pa pri tem ostane v rokah naroda — je tolik in notoričen, da nam niti ne treba se braniti proti morebitnemu podtikanju ka-koršne-koli duševne asicijacije s tem listom, ali to pa priznamo radi. da tudi mi dvo-no o istinitosti omenjenega izreka dr. Gre-gra, kajti vodja Mladočehov bo je predaleč eksponira!, da bi kar naenkrat zatajil nazore, katere je pred par meseci ognjenimi besedami proglašal kot jedino prave in ki so mu bili glavno orožje v njega boju proti dr. Riegru.
Kakor znano, sešel Be je danes d e-žolni z b u r češki. Dne 2. januvarja se pa je sešla deželna komisija, ki se je posvetovala o posamičnih elaboratih. „Narodni Li8ty" so zahtevali ob tej priliki, da češka člana dr. Mattuš in dr. Zatka izstopita iz te komisije. Staročeska .Politik* se pa protivi temu predlogu, kajti uprav tu da je potrebna navzočnost Čeških članov, ker tej komisiji pripada važna naloga, da odobri sklepe posamičnih ko-
misij. „Politik" pravi tudi, da Mladočehi v svojem taboru ne bi mogli najti boljših zastopnikov čeških interesov, nego sta Mattuš in Zatka.
Došla nam je znamenita vest, da se je knez Kari Schwarzenberg odpovedal svojemu mandatu. To je slab omen za češko-nemško spravo. Knez Schwarzenberg bil je mej onimi aristokrati, ki vsaj kolikor-toliko Čutijo za narod češki in je njega odstop velika izguba za staročeško stranko.
„Correspondance Slave* pri-občuje nek pogovor z dvornim svetnikom Kovalskijem, znanim vodjem liusinov. Ko-▼alski taji, da bi bili Rusini posebni prijatelji Rusov; Rusini imajo dovolj vzrokov, da sč vesele konstitucijonelne svobode., kojo vživajo v Avstriji. Ideja rusinske sprave ni došla od grofa Taaffeja, kajti abotno bi bilo, zapričeti novo spravno akcijo v trenutku, ko se ruši češko-nemška sprava. Ideja prišla je od Poljakov samih, ker vedo, da pri prihodnjih državnozborskih volitvah lahko i/ gub« do dvajset mandatov, ako Rusini ostanejo tako zložni, kakor so bili desodaji Samo zat6 so hoteli Poljuki zabiti zagozdo v' rusinsko vzajemnost. Namestnik Badepi obrnil se je najprvo do Starorusinov, a ti niso hoteli čuti o privatnih pogojaujih ter zahtevali, da se stvar obravnava v de-želnozborskem klubu. To pa ni ugajAlo Poljakom, obrnili so se torej do Mlado-rusinov, z Romanczukom na čelu. Mlado-rusini so se res dali premotiti. Romanczuk je postopal nepravilno, ker je delal na svoje pest ter ni niti deželnozborskega kluba, katerega predsednik je bil, o stvari obvestil. Sprava ta ima le to dobro, da bode narod vzbudila iz apatije, da se bode branil' in čuval, da se mu ne kratijo narodne pravice. Kovalski menil je konečno, da se bodo izjalovile vse poljske intrige ter da se gospodarstvo poljske „šlahte* bliža svojemu koncu.
„Capitale* v Rimu javlja neverjetno vest, da so iz arhiva deželnega sodišča tržaškega vkradli 'vse akte iz pravde Oberdankove List obeča, da hoče prijaviti vse te akte. Kakor rečeno, mi ne verujemo vesti tej,
ali ko bi bilo resnična, potem ^---
no naj si pri tem vsak misli, l^ar hoče.
Dne 26. t. m. bode v Krakov u velika kazenska obravnava proti 'i*0 vse-učiliščnikom, ker so osnovali n«ko «m!viio socijalističko društvo.
DOPISI.
Z Ribnice na Pohorji, konec decembra. [Izv. dop.] (Pregled starega letu.) Še nekoliko korakov, — par dnij — in prestopili bomo prag novega leta. O letu 1890 bomo govorili kakor sploh o rajnih ljudeh: vbili so in jih več ni." Toda leto 1890 bilo je za naše kmetovalce v obče prav dobro; letina, ali boljše: pridelki tega leta smejo se šteti za naj-obilnejše zadnjega desetletja. Setev je vzrasla visoko in ebog tega dobili smo dosti slame in sena, pa še zrnja, zlasti rži. Pšenico pri nas smet jako nadleguje, sicer bi še veliko obilnejše se je namlatilo. Oves obrodil je bolj srednje, pa tudi ni čuda, kajti ga sejejo v najbolj puste njive, kjer je drugim pridelkom že pre-pusto. Prav lepo in obilno je vzras'o krompirja, kateri se po pravici imenuje živet revežev, pa menda po nekod tudi steber hrano na kmetih. V suhem jesenskem času ni veliko gnjil, pa prav na debelo zrastd. Enako moramo reči o turšici, katera, žal, no more dobro dozoreti radi škodljivih živali. Naši ljudje jo dobivajo na Oger-skem in Hrvaškem, kjer pa jo je vroče poletje jako poparilo ili zato ima visoko ceno, (po 7 gld. 80 kr. 100 kil. na mestu doli.) Lep dobiček je letos dalo našim kmetom sadje, posebno jabolka, katerih so precej poprodali. Plačevali so jih kupci z Ogerskega po 12 do 18 gld. štertinjka

na železniških postajah tukaj. Žal, da se Vsled strmih cent in pote* težko nepokvarjene spravijo do železnice in zato so mnogi morali takšna nazaj peljati. 8kušnja nas tudi uči, v prihodnje saditi le trda in kisla jabolka, po katerih najbolj povprašujejo in bolje plačajo ; sladkih se jako branijo. To pa menda tudi zategadelj, ker so sladka bolj mehka in zato se jih pri pošiljanji ▼eliko pokvari. Le to je posebna škoda, da so vsi kupci navadno jako slabi in pa negotovi. Ko bi bila sadna kupčija bolje nrejena, v boljših sadnih letinah bi si naši kmetje lahko kaj pomogli.
Živina je imela letošnje poletje ne navadno visoko ceno, katera pa je na jesen jako pala. Spravljajo jo pa navadno prekupci iz nemškega Štajerja, kateri jo kupujejo na Pohorji, odebelijo in prodajo v Gradec in dalje na Dunaj. Letos so plačevali lepo živino cel6 po 27 gl. 100 kil. iive trže, rned tem ko jo navadna cena včasih komaj po 22 do 23 gld.
Med tem ko hvalim letošnje leto, ne smem zamolčati tudi nesreč, ki so nas zadele. Požar je v naši okolici razdajal petkrat, dvakrat sta pogorela posestnika, katerih eden je bil zavarovan za malo svoto, drugi je bil tudi zavarovan — a ■iromak se je zanesel, da je zavarovalnino plačevala hranilnica, od katere je imel izposojene novce, vkhjiiene na posestvu ; toda ta je kakor druge hranilnice to plačevanje ie pred par leti opustila, brez da bi to njemu naznanila. Sedaj ga pa hranilnica sili, da mora do sušca prihodnjega leta vsaj eno poslopja izgotoviti, inače ga bo terjala za posojilo. Nov dokaz, kako Iju-beznjivo ravnajo nemške hranilnice s slovenskimi kmeti 1 Naj bi jih to poučilo da se za naprej oklenejo slovenskih posojilnih, vlasti pa juinoštajerske hranilnice v Celju. Svoji k svojim !
Dornače vesti.
Petlndvajsetletnlca g, poslanca Ivana Nabergoja. V sijjio 31. decembra m. 1. priredili so pevci društev „Danica- in „Hajdrih" velezasluženemu državnemu in deželnemu poslancu g, Ivanu Nabergoju o priliki i^fegove 25letnice lepo podoknico. Velečastun efekt napravilo je, ko je iz petdesetih navdušenih grl zadonela prelepa Hribarjeva „Cesarska kantata", katero so pevci obojih društev skupno zapeli. Ko je še vsak zbor posamezno jedno pesem zapel, napotila se je deputacija šestih članov čestitat stavljenemu jubilantu. Na primeren nagovor odgovoril je gospod Nabergoj do solz ginjen, da je ta dan najlepši dan njegovega življenja, ker mu ti izrazi čestitanja dokazujejo, da je v dobi svojega poslanstva točno izverŠeval svoje dolžnosti in da v boju za svojo narodnost ni osamljen, temuč da je ves nnrod ž njim. Navdušeni iivijo-klici pretresali so zrak ter razlegali se v tiho noč, ko se je prikazal jubilant med pevci, zahvaljevaje se za izkazano mu čast. Potem so pevci bratskih društev odšli skupno pevajoč. Po serenadi zbrali sti se obe društvi pri čaši vina in mogočna pesem je donela v čast prvnboritelju našemu.
Novega leta dan pa ae mu jo predstavila mnogoštevilna deputacija političnega društva „Edinost', kojega predsednik je slavljenec sam. V deputaciji je bilo zastopano mesto in vsi okraji okolice. Ob 11. uri p. p. zbrala se je deputacija v gostilni Luk na na Prošeku ter se podala skupno v stanovanje slavljenca. — Voditelj deputaoije, g. prof. Mate M u n d i č, pozdravil jo nlavljenca in um čestital slikajoč njegu vrline, njegov kot zlato čisti značaj in njega železno vetrajnost, zbog koje ga niso uklonili niti uajsilneji viharji političnoga življenja. Vrlino te so Naber-goju pripomogle, da se je — da-si priprost mož — popel moj odličnjake v avstrijskem parlamentarnem življenju. -- Po
dokončanim govoru zaklicala je vsa deputacija trikratni „iivio" našemu poslancu.
Govor ta napravil je na gosp. jubi-larja toli globok utis, da se je jokal kakor malo dete. A ni se mu treba sramovati teh solz, kajti solze te so biseri, kra-seči njega blago občutno srce, njega ro-doljubje in njega prisrčne naklonjenost in zvestobo do svojih volilcev. Prizor ta bil je ganljiva slika preprisrčnih odno-šajevo obstoječih mej g. Nabergojem in njega volilci.
Slavljenec je odgovoril ginjenim glasom primerjajoč razmere, kakor so bile pred 25 leti po tržaški okolici, se sedanjimi razmerami. Ako jemljemo v poštev čudne nase razmere moramo brezpogojno priznati, da smo napredovali kajti danes je po okolici neprimerno večje število resnično zavednih mož, nego jih je bilo takrat. Zato je govornik prepričan, da Slovenci dosežemo svoj cilj, ako auio složni in delavni.
Zatem predstavila se je «Iavljencu deputacija „Del. društva", kot bivAemu častnemu predsedniku in sedanjemu podpornemu udu tega društva.
Pri vsprejemu deputacij bila sta tudi navzoča poslanca vitez Tonkli in ka-iionik K I u n,
Na uljudno povabilo gosp. Nabergoja ostali so' člani deputacije pri njem na kosilu. Pri obedu je slavljencu prvi napil poslanec vit^z Tonkli, na kateri napic-niči se je slavljenec iskrenimi besedami zahvalil. Govorila sta potem veleč. g. kanonik K lun in Maks Cotič — in sicer poslednji v dvojni lastnosti: kot urednik „Edinosti" in kot starosta „Tržaš-kega Sokola", kateremu društvu je gosp. Nabergoj član. Urednik „Edinosti" je sicer priznal, da ni posebno pooblaščen od slo« venske žurnalistike, da v nje imenu častita denašnjemu slavljencu, ali vender je uverjen da govori vsem časnikarjem slovenkim od srca, ako se v njih imenu danes pridruži krogu častiloev voditelja tržaških Slovencev.
Vrstile sti si razne napitnice, mej katerimi so bile znamenitiši poslanca vi teza Tonklija hrabrim istrskem prvoboriteljum in g. Drag. Mar t e 1 a n c a, ki je pojašnjeval po okolici obstoječe odnošaje ter dokazoval, koliko zahvale so okoličani dolini svojemu vrlemu poslancu in da je njih sveta dolžnost, da mu tudi v bodoče ostsnejo zvesti ter ga pri prihodnjih državnozborskih volitvah jednoglasno zopet volijo svojim zastopnikom. — G. Mate M a n d i č zahvalil se je v imenu isterskih prvakov na napitnici viteza Tonklija povdarjajoč, da ti prvaki so prišli do prepričanja, da z našimi nasprotniki ni k o m p r o m i s a, ni paktiranja ni pogajanj, ampak da velja le boj,,ne glede ni na desuo ni na levo. V lastnem interesu vlade je, da nas tu doli ob Adriji podpira, kajti, ako pademo mi, bilo bi to v veliko škodo države. Kakor mi iščemo sroče svoje 1 e v Avstriji, isto tako potrebuje država nas, ker smo navezani jeden na druzega. Neopisno navdušenje nastalo je po besedah g. Mandiča. Besede te so vredno zaključile vrsto napitnic. Ostali smo še nekoliko časa v prijateljskem pogovoru ter se potem poslovili podavši slavljencu roko ter voščivši mu srečno novo leto in da bi mu mili Bog podelil Še dolgo življenje tržaškim okoličanom v korist in slavo.
Navzoča poslanca-kolega sta so pa prepričala, kako prisrčno razmerje vlada mej g. Nabergojem in njega volilci in želeti bi bilo, da bi tako razmerje zavladalo tudi povsod drugod. In ako bi bilo povsod tako, izvestno bi bili mi Slovenci danes na boljem, nego smo-
In sedaj zaključimo: Slava Ivanu Nabergoj ul
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu
nabralo se jo pri „Silvestroveuuu večeru"] „Tržaškega Sokola" 34' gld. 45# kr. — V družbi pri Verdoljak-BortrtH 60 kr.
Za „božičnico" otroškega vrta družbe h v. Cirila in Metoda v Rojanu darovala je sledeča gospoda : Fran Kalistor 15 gld., tajnik podružnice na Greti, g. Vatr. Počivalnik je nabral 30 gl. Od te svote darovali so: N. N. 30 kr., A. Marcelja 50 kr., M. Stržinar 1 gl., Janez Jakončič 2 gld.; drugi darovatelji ne žele, da bi ho prijavilo njih imena ; Piščanec Just 1 gl., N. N. v Trstu 10 gld., gospa Sinigagllia 2 gl., ga. Kramer 2 gl., Mar. Pertot 1 gl., B. Sever 2 gl., N. N. 1 gl„ E. Gržetič 1 gl., I. S. N. N. 1 gl., G. Bandelj 2 gl., Fr. Strekelj 2 gld., Porenta-Trieste 2 gl, N. N. 5 gl., Standacher 1 gl., gospa Mahnr-čič 1 gl„ preč. D. Fabris 5 gl., Ana Pipan
1	gl., Iv. Šabec 5 gl., Ivanka Mihelič 1 gl. Tončika Fer luga 1 gl., Rožic Paregelj 5 gld., M. Cotič 1 gl., N. N. v Barkovljah
2	gl., A. Pertot 1 gl,, A. Perhavc-Blanova 1 gl., župnik I. M. Martelano 50 učv., A. K. N. N. 1 gl., Miha Pahor 1 gl.. Tereza Bfdnarc 1 gl., rojanski pevci gl. 1'82. ga. Pertot 2 gl., A. Giona 30 nč., ga. Tone« 1 gl.. gčns. Pakiž 1 gl., gospa Kosio 45 kr. (Dalje prih.)
Silvestrov vs&sr „Tržaškega Sokola"
Veselica ta je bila izvestno mej najzabav-nišimi in na janimiranišimi, kolikor jih ima rečeno društvo zabilježenih v svoji kroniki. V dvorani hotela „Europa" zbral se je na večer dne zadnjega leta cvct slovenske družbe tržaške, da v prijetni družbi preživi zadnje trenutke poslavljsjočega se ieta in da v prijateljskem krogu pozdravi nastopajoče novo leto. Gospodje tamburaši in pevci skrbeli so — kakor navadno — za dobro zabavo. In občinstvo jim je bilo na tem hvaležno ter izraževalo to zado-voljnost glasnim načinom. Veliko veselost je vzbudila igra „Srečno novo leto 1 "Igrica ta je sicer kratka, ali ima toliko komičnih prisorov in sanimivih spletk, da sočlovek pri tej igri res izborno zabava. Igra vršila se je kaj gladko, ker so bili vsi igralci na svojem mestu. Osobito nam je omenjati gospodičin Arkove in Kobalove in pa mojsterskega našega komika, gosp. Borovščakova. Jako pomembno smo slavil? prehod iz starega ▼ novo leto. Malo minut pred polunočjo nastopil je starosta „Tri. Sokola", g. M. Cotič ter slikajoč veliki pomen trenutkov — „koje ravnokar preživljamo" — pozval je občinstvo, da se ne ozira v neveselo preteklost, kar bi utegnilo vzbujati melanholična čuvstva ampak pogumno mu je obrniti pogled svoj v bodočnost. Govornik je izražal razna želje, katere goji v tem pomembnem trenutku vsako rodoljubno srce. Ko se je pa govornik dotaknil bratske vzajemnosti in nebeške sloge, koja naj bi kraljevala mej posamičnimi slovanskimi narodi, vzdignilo se je zagrinjalo in občinstvo je vzrlo krasno, divno sliko — sliko ljubezni sliko pobratimstva. Ljubeznjive gospioe v slovanskih nošah sestavile se skupino, pred-•tavljajočo družino slovanskih narodov ; v ozadju je pa ponosno stala brhka sokolka, držeč v roki trobojnico našo. Občinstvo je bilo kar omamljeno ob tem pogledu. In ko je govornik povzdignjenim glasom končal voščeč „srečno novo leto", nastal je vihar — vihar radosti — mej obČinstvem. Radostno nam je vtripalo srco videče te pristne pojave vzvišene ljubezni do rodu svojega in lepe vzajemnosti, kraljujoče v naših, narodnih krogih.
In še neko iznenađenje nas je pričakovalo ; po polunoči prišlo nam j^ namreč, kar ne bi hili pričakovali: prišel je pravi pravcati listonosa, delec navadno pisma, pisma „na rocepis", vozne liste in avise. Hvaležno smo se v tem trenutku spominjali g. Ivana Hribarja, ker naui jo priboril slovensko pečate in recepise — če že u» pri slavni direkciji v Trstu, pa vsaj pri naši Silvestrovi pošti. In čudom čudo ( vsak je bil zedovoljen s tem, kar je dobil, bodisi v pismu ali v paketu. A tudi strog je bil nuš listonosa : diktiral je kazni, kjer ni bilo zadostno kolekovano ; s kratka : bil je poštar comme il taut, naš vrli Bo-rovščakov.
Pozno r jutro sino zapustili dvorano: zadovoljni sami suhoj in zadovoljili s „Tržaškim Sokolom", ki nas je tako prijetno provel iz starega v novo loto. Hvalit mil ua tem !
Vodstvo „Tržaškega podpornega ii» bralnega društva" vabi vse častita drufr-tvenike in druge prijatelje društva k diuš-tvenemu plesu, kateri bode žo v prihodnjo soboto dne 10. januvarja t. 1. v prostorih dvorano „Tersicore" (via Chiozza štev. 5.) Pri plesu svira oddelek Piccolijevega orkestra. Ustopnina je 50 nč. za osebo. —» Ples začne ob 10. uri zvečer.
Prvi vijolčni plesni venček plesnega odseka „Del. podp. društva" bode dne &i. januvarja 1891. v dvorani g. Mali. Začetek ob 0. uri zvečer in traja do 5. ure zjutraj. Ustopnina za grapode 30 nč., gospe in gospodične so prosto ustopnine. — Uljudno se prosi mnogobrojne udeležbe.
Slovenska iola pri sv. Jakobu priredi dne 5. t. m., to je na predvečer sv. trem kraljem skromno zabavico v šolskem poslopju ob 4. uri pop. Spored : J. Pozdrav voditelj. 2. Božičnica, deklamacija, I. r. 3. Petje, I. in II. r. 4. Materi, deklamacija, I. r. 5. Petje III. r. 6. Deklamacija,
I,-	raz r. 7. Petje, II. r. 8. Deklamacija,
II.	r. 9. Igra „na sveti večer". 10. Cesarska pesem. — „Zabavni večer" priredijo učenoi za součence in součenke. Če pa nas kateri iz si. občinstva počasti, bo nam „dobro došel", — Začetek ob 4. uri.
M. Kamuftčlč, voditelj.
Odbor Slovanskega pevskega društva
naznanja, da radi praznika sv. treh kraljev ni pevske vaje dno 6. t. m. in je prva skušnja drugi torek, dne 13. t. m.
Iz Ajdovifilne se nam piše dne 29. deoembra 1890.: Včeraj 28. t. m. smo bili mi doslovno internirani. Sosed ni mogel k sosedu, ker je tako burja razsajala, da io dolgo ne tako. Raz streh valila seje korče-vina in težko kamenje, ki mora jdko iivino — — kamo li človeka, ako ga pogodi — usmrtiti. Ljudje so po potu cepali, kakor muhe v potni jeseni. Neko ženo je tako povaljalo in potolklo, da težko več okreva Jej mene! Pridodaj k temu še strah pred ognjem. I ta ni izostal. Med sv. mašo pri povzdigovanju priteče deklioa gostilničarja L. v zakrestijo: „Tata, pojte domov, gori lw To jo Vam bilo za skoprueti! Na srečo da se ni glas po cerkvi raznese), kakor tudi, da se brzo ogenj zadušili. — Danea 29. decembra je za las ponehalo. Nekim streham jo ostrešje zginulo; drugim so se burne strani udrle ter kažejo samo zijala ili gola rebra. Po državni cesti is Ajdovščine v Sturje hodi se po kamenju, pad-šem raz streh, ilebovini, črepovini in steklovini.
Iz AjdOVičine nam drug dopisnik pite: Take zime in take burje ne pametimo s lepa. 28. t. m. v nedeljo je tukaj pri nas skoraj vse Btrehe brez izjeme poškodovala, in sicer nekatere prav močno. Več OHeb je vrgla na tla in dve skoraj ubila: najlepša je pa ta, da našega g. dr. Fillin-garja ni nikdar doma, tora j cel naš okraj nima zdravnika! Bog nas varuj nesreče 1 Še nekaj : Ipava od 1866. leta sem ni zamrznila, te dni je pa čez in čez, kakor pravijo na eno kvarto na debelo.
Glasovite občinske volitve v Pomjan-
ščini je namestnišr.vo uničilo. Razpišejo se nove volitve. Italijani poparjeni do skrajnosti. —
Skladbe Avgusta Armina Le-bana, c. kr. učitelja, (porojenega v dan 5. sept. 1847. 1. v Kanalu na Goriškem, umršega dnč 30. maja 1879. I. v Gorici). Uredil in založil Janko Leban, učitelj vAvberu pri Sežani na Primorskem: III. zvezek. Natisnili Dlasnikovi nasledniki v Ljubljani. Cena 4 0 k r., po pošti 4 5 k r.
Tak je naslov 19 strani obsežnemu glasbenemu delu, ki je ravnokar prišlo na (tvetlo. V zvezku nahajamo dva mešana, dva moška zbora, en moški čveterospev
in en tamospev za tenor afi /a sopran se spreraljevanjem na klavirji.
Gospod izdavatelj pravi, da t« skladbe „o veliki suši, ki je zavladala na svetnem muzikalnem polji našem, morebiti prav pridejo prijateljem domaće glasbe* Zvezek ta obsega: 1.) Prisega, mešan zbor. S.) Brodar, čvetero spev. 3.) Mojemu zavičaju, moški zbor in samospev za bariton 4.) Zadni večer. O tej skladbi čitamo na strani 84. Rakuševe knjige „Slovensko petje*: „Zadnji večer bi teiko mogel najti boljega tolmača; kakć tužno in hkrati veselo čaka ljubica svojega Ijnbega; rada j«, da pride, a duši jo, da pride „zadnjikrat11 : mej upom in strahom se ziblje." 5.) Vojak; samospev za tenor ali sopran se spremljevanjem na klavirji. 6.) Venec vipavskih narodnih pesmij, možki zbor.
Tržno poročilo.
Ceno o« razuma. kakor se prodaje na debelo bUgo ta jfotor denar).
Caoa od for. Tor
Kava Moma.......100 K.
Rio biser jako Gna .	„
Java „ „ .	„
Santos tina..........„
„ srednja ...	„
Guatemala..........„
Portorioco..........„
Sait Jaffo de Cuba .	„
Cejlon plant. fina . .	„
.Tava Malang. zelena .	„
Campinns..........„
Rio oprana ....	„
» fina............„
„ srednja ....	„
Oassla-llgnc » nabojih . .	„
VaoiMv evst......
lager Bengal .	„
Papar Sin^apnru ......	„
Penam?............„
Ratavla . v . . . .	„
flneat Jamaika..........„
PftroleJ ruski t sodih . .	100 K.
t zabojih .	„
Ulj« bombaftno amerik. . .	„
Leeee jedilno j. f. gar.	,
dalmat. s certifikat. .	„
namizno M.S.A.j.f gar,	„
A i* Vierga ....	„
fino..........„
Božici puljeiki......
dal mat. « cert. . . „ Smokva puljeike * sodih . „ „ t vencih . „
Limoni Menina......zaboj
Pemeraoče Puljesk« ....
»indiji Bari I.a.....KM) K.
ti nI m I.a, a rert. „ Pignolli......... „
Sil italij. najtineji ...	„
„ aretlnji ...	„
Rangoon extra| ...	„ „ I.a} carinom „ TT.al ...
Sultanine dobre vrsti . .	„
Suho grozdje (opaia) ...	„
GiUU . ...............,
81asiki Yurtnouth ....	sod
Foltnivke sredne velikosti	100 K.
velike..........,
Sladkor centrifug, v vraćah	* oertifisk. ...
Paiol Coks..............„
Mandoloni..........„
svetlorudeči ....	„
temnorudeči ....	„
bohinjski............„
128 —	130.—
106*-	108.—
101.-	103. -
116.—	118.-
181.-	132-
ne.—	137.-
132.-	1J4 —
117. —	118-
106.—	108.-
101.—	108,—
28.-	
m.-	400.—
90 —	21 -
SO,—	52 -
43.—	45.—
47.—	48.-
35.—	—.—
7.25	—,—
8.-	—.—
30.-	32.-
41.—	42 -
48.-	44-
66.—	36-
55.—	55,—
87 —	65.-
8 25	8.50
13.-	14.—
17.50	—.—
4.50	5.—
450	
112-—	— .—
108 -	—
sol-	2' CsO
ni. -	19.50
16.50	—.—
14.75	15.-
1».-	—. —
54.—	58.—
21.-	—. ~
25.-	27.-
13.-	13.50
35,-	—.—
4 33.—	— .—
30 25	30.50
12.-	—. —
10.-	—
950	—.—
10 25	—.»t-
„Slovanski Svet"
bo izhajal, kakor doslej, v obsegu 16 velikih stranij 10. in 25. dne vsakega meseca v Trstu. Po svojem programu bo razpravljal vprašanja o slovanski politiki, sosebno avstro-ogerakib Slovanov, o kulturi, o gospodarstvu, znanosti iti umetnosti Slovanov. Leta 1891 bo nadaljeval zgodovino o cerkvenih obredih in sosebno tudi o cirilo-m e t o d i j s k i cerkvi med Jugoslovani in sosebno med Slovenci.
„Slovanski Svet* stoji celo leto 4 gld., pol leta 2 gld., četrt teta 1 gld. Za Trst, dijake in učitelje pa celo leto 3 gld. 60 kr., pol leta 1 gld. 80 kr. in četrt leta 90 kr.
Naročnina se poftilja izdajatelju v Trst.
Fran Podgornik,
1-4	izdajatelj „Slovanskega Sveta".
PRILIKA!
V sled aineričauskih čolnih odno&ajev možno mi je bilo, kupiti celo zalogo neke slovite
tovarne za ogrinjala;
možno mi je torej vsaki dami podati veliko, debelo in gorko ogrinjalo za nezaslišano niako ceno
a. v. gld. 1.B5.
Tft krasna ogrinjala dobe se v vseh barvah, svitla in temna, s krasno borduro in finimi franžami, eden in pol metra dolga in eden in bol metra široka. Da spravim blago hitro v detfer prisiljen Bem razprodati te rute za cene po nič
Razpošilja na vse strani po poStnem povzetji	3—15
S. Altmann.
Wion, T., Dominikanerbnstei 23,
S Forinta 5 do 10 V.&
stalna saslufcba bes kapitala i pogibelji prodamo svakomu koji «e hod« baviti rasprodajom srećaka i vriednostnih papira, zakonom dozvoljenih Ponudbe pod naslovom srečke (Lose) na ekspediciju oglasa; J. Danneberg, Wien I., Knmpfgasse S.
želodec, mehčA. čisti, odpravlja elato žilo iu odganja gliste.
Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo upadajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katoro organizmu kar nič ne škoduje, če se prav delj časa rabi.	15 — 15
Esence xa želodec poSilia izdelovatelj proti poštnemu povzetju v škntljah po 12 ■tekleničift za gld l .86 ; po 24 za gld. 2.60 po 86 za gl. 3.84 ; po 44 3a gl. 4.26; po 55 za gl. 5.26; po 110 /a gld. 10*80; po 550 za 50 kr. — V steklenicah po 15 kr. prodaja se »koro v vseh tu- in inozemskih lkarnah.
Javna zahvala.
Ob priliki moje petindvajsetletnioe dočlo mi je od raznih društev korporacij in posamičnih oseb toliko število častltek, da mi ni možno vsakemu posobe se zahvaliti. Nastopim torej to pot. da se vsem narodnim društvom in posamičnikom. koji so se me ob rečeni priliki tako blagohotno spominjali, najprisrčniše zahvalim.
Na Prošeku dne 3. januvarja 1891.
Ivan Nabergoj.
državni in deželni poslanec.
HIŠA
trinadstropna z vrtom in pod streho z vo-dnjakm nn lepem prostoru blizu cerkve in uradnije v Buzetu (Istria) se pod ugodnimi pi goji proda; Več pove lastnik Luka Zore na Rakeku.
mmm&mmt i Kotranove sladčice
j«	katero izdeluje lekarničar
'"i PHENDINI v Trstu
Telefon »St. 334.	9-30
V-. Velika poraba ki je dandanes v navadi ■'<> rabiti kotranove iasdelke prepričala me je, •r. da soin začel sam izdelovati iz pristnega kfttranovega izvlečka i« Norvedškega izvrstno sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te Hludčioe imajo isto moč kakor k6tra-nova voda in glavice (Kapsule), laŽj« se, proživa,jo in prebavijo tor se prodajejo po prav nizkej ceni. l>a se ogne ponarejanju nn enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u ho prodajejo v lekarnici Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajejo hc tudi v vseh večjih lekarnah v družili deželah.
Veliki polom!!!
Hovi-Tork in London nista prizanesla tudi evropskemu ozemlju in je bila tudi neka tovarna za srebrnine primorana rnzduti celo svojo zalogo proti mali odškodnini za delo samo.
Pooblaščen sem, da izvršim ta nalog.
.laz podarim vsakiit^remu, bodisi bogatemu sli ubogemu, naslednje stvari za samo odškodnino v znesku A 0gI SO nov. in sicer :
6 komadov najlinejših namiznih nožev s pravim angležkim rezalom, 6 komadov aruer k pat. srebrnih vilic iz enega
samega kosa, 6 komadov amerik. pat. srebrnih žlic za juho iz enega samega kosa.
12 komadov amerik. pat. srebrnih žličic za kavo iz enega samega kosa, 1 komad amerik. pat. srebrn zsjemalec za polivko iz enega samega kosu, 1 komad amerik. pat. srebrn zajemalec za mleko
iz enega samega kosa, 6 komadov angležkih Victoria-tas. •J komada krasnih namiznih svečnikov, 1 komad precejevalec za čaj. 1 komad najfinej&i potreSevalec sladkorja.
42 komadov skupno.
Dr. Gustav Gregorin
otvori I je svojo odvetniško pisarno
3—i v Sežani.
r
iun
Vsi ti gori navedeni predmeti stali so pred čez 40 gld. in se dobe sedaj za minimalno ceno 41 fgl« SO nov« Amerikansko patent-, srebro je skozi in skozi bela kovina, koja obdrži barvo srebra 25 lt-1, za kar se garantira. Najbolji dokaz, da ta inserat ni tdeparija, je to, da vzamem blago nazaj, ako ne bi ugajalo, in da povrnem plačano svoto.	5—6
Pošilja samo po poStnem povzetju ali predplačilu
Posebno priporočiti je temu pripadajoči čistilni prašek. Skatljica a poukom o porabi vred atane 15 kr.
P. Perlberg*« Agentur
der vereinigten amerikanisehen Patent-Silberwaaren-Fabrik in Wien,
II., nembrandtatraaae 39.
Varujte konje!
Nakupil sem za polovico navadne cene vso zalogo neke velike slovite tovarne za konj« ske plahte. Oddajam torej, dokler bode do*
Euščala zaloga, velike debele, široke, neobrabljive onjs'-e plahte po skrajno nizkih cenah: Konjske plahte eden in pol metra dolge in ii-roke komad gld. 1.50 Konjske plahte eden in tričetrti metra dolge
in liroke komad gld. 1.8d Konjske plahte rumenodlakaste „ „ 2.50 Konjske plahte rumenodldkaate, doilble	„ „ 3.50
Gosposke plahte posebno iine	„ „ 8.—
Tigraste plahte posebno fine	„ „ —
Bouret svilene plahte	v „ 3.50
Proti gotovem plačilu ali poštnem povzetju razpošilja tovarniška zaloga
S. Altmann,
Wien, I., Dominikunerbastei Nr. 23. 15—3	Exporteur.
Resno svarilo
do vseh, ki nemajo še police
bodisi glede pridobitve posojila, ali pa kot volilo svojej druftini (polica je namreč iste vrednosti kot gotov deaar), posebno ugodna za zudoUene hišne posestnike in posestnike zemljišč, ker ob priliki nenadejane smrti zaostali po izplačanju zavarovane glavnine zadobe posesestvo neobremenjeno; imenitna za novopo-ročence, ker je inoči brezpogojno zavarovati zakonska in otroke; slednjič pnrabljiva za kavcijo ali depot in pri trgovskih drugih v mejsebojno osiguranje.
Polica za zavarovanj« na Življenje je za vse slučaje najgotovejša, liajvarč-nejša in najboljša naložitev kapitala in in jej je dati prednost pred vsemi hranilnicami.	4—25
Kako in s katerim načinom je najložje dobiti to polico, pove ustmeno ali pismeno, povsem diskretno In brezplačno.
Asseouranz Ober Inspektor „Ktain"
Wien, II. Ob. Donaustrasse 59; 3—5 ure.
Brezplačna pojasnila v vseh hipotekarnih in zadevah osobnega kredita.
Prašek za prsi.
(Ne kašlj aj).
Najbolje sredstvo proti kasiju, hripavosti, hripi, nahodu in družim kataralističnim afekoijnm. — Ena ćkatljica z navodilom atarie 30 kr.	« io
mine precej, ako se pomaže z ,Algofonom'. Stekleni^ioa stane 20 nvč. Dubi se sumo v odlikovani lekarni Praxmarerjevi BAI due Mori*, ,Piazza grande* v Trstu. Zvunanja naročila izvršujejo se z obratom pošte.
La-inik pol. dru/t*-o „Sdinott".
Zobobol
Proti Dimu!
Izdelujem dimnike proti dimu, s katerimi jamčim za dober vspeh tudi pri najslabfiih dimnikih, /a najnižjo oeno petnajst gold. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju.
Zn administratorje in posestnike hiš izdelujem nove kljuie po dvajset nvč. — Poprave kjuĆavnic stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi.
Zastop tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in cimentirane uteži.
Izdelujem naprave za uravnanje toplote po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za konserve, za sušilnice in druge različne potrebe industrije.	16—4 Ključavničarska delavnica
J osipa Zolia
, Ulica Via Rossetti številka 6, — (uhod v ulici Chiozza )
„Posebnosti"
pariSke svetovne razstave in dunajske poljedelske rasstave.
•čudež novega veka
je elektromehoniŽni užigalee ia srebronikelna, krasno emailliran, ki se užga pn mehaničnem pritisku pri najhujSem viharju in pri vsakem vremenu in nikdar ne odpovć. Ta neobhodno potrebni predmet stane samo : komad jrld a. v. 1.50.
•Neizogibno potrebno za vsacoga"
je američansko univerzalno orodje; to obstoji: iz jednih kl^šd, 1 kladiva. 1 noža, 1 potezaloa vijakov, 1 potezalca zainaSkov, 1 stiskalca zamaSkov in restalca stekla; vse to prav masivno in trpežno; to univerzalno orodje more Be kaj prikladno v Sepu nositi in stane samo: komad 1 gld.
„Vse novosti preseza"
novo iznajdeni »parat na par za kuhanje, s katerim se more r najkrajšem fiasu s parom pripraviti pe5enko, ribe, juho, krompir, zelenjavo itd. itd Ta aparat z loncem vred stane samo:
Za 2 litra prostbra a. v. gld. 8.50 Za 8 litre prostora a. v. gld 4.— Za 5 litrov prostora a. v. gld. 5.—
„Ni jo Še bilo-
Buhoiiia-ftosle" za brušenje noJev in k6s, s katero se more v jedni sekundi izvrstno nabrusiti najbolj topi no* ali koao, je torej neizogibno potrebna za vsaeega rokodelca, tovarne itd. s kratka za vsAcega in stane ■amo; komad a. v. 1 gld.
„Najpotrebniii za vsako gospodinjo*
je univerzalni kuhinjski aparat, s katerem je mfiSi v 2 minutah prirediti maslo, ame-tano. sneg, ehateau itd. — In v jedni minuti prirediti gosto ali redko: krompir, repo, radii, h en, Čebulo, kumare vsakovrstno sadj* itd. itd. — Ta aparat, katerega ni smeti pogrešati v nijedni kuhinji, stane komad a. v. 1 gld.
•Jako zabaven in podnčljiv"
je novoiznajdeni žepni mikroskop, 4000krat povekiano vidi se vsako stvar, torej nepogrešljiv za mlnde in stare in posebno koristen za gospodinjstvo v preiskovanje jedil in pijai - Pridejana mu je tudi lupa, ka< tera kratkovidnim pri £itanju izborno služi: komad a. v. 1 gld. —
•Vsaki Iznajti kos je"
novost mašine za kuhanj 9 se špiritom, katera pripravi v treh minutah pečenko, krompir, prikuho, 6aj, kavo, s kratka : vse; opremljena je jako elegantno, Ima shrambo špirit itd. in je nepogrešljiva z t, vsacega; ta praktična iznajdba stanu sumokomad a. v. gld. o. — t
•Koliko je ura" ^
pove regulirana ura-budnica v krasnem oklepu iz nikelnn, s kazalcem sokund in z budilni-kom na zvonce, k. čudovito zvoni. Ta ura teče in budi točno in Hfane samo: komad a. v.'gld. 8.50. Vse te koristne stvari dobć se samo proti gotovem plačilu ali poštnem povzetju pri
D. KLEKNERJ-U
WIEN	3-15
I., Schilnlaterngaflse Nr. 13,
Izdajatelj in odpovnrni urednik Maks Cotič.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod
„RED STEARN LINIE« iz Antverpena direktno v
New Jork & PMladelfljo
konneaijonovana črta, od o. kr. avstrijske vlade. Na vprafianja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastup 41—42
„Red Star Linie"
na Dunaju. IV Weyringerga«H. 17. ali pri
Josip-u Strassei-ii
Speditionsbun'au fiir die k. k. 8i;i«i buhnen in Innsbruck Tiskarna Dolenc v Trsi,u
) i