Posamezna številka 6 vinarjev. ŠlEV. 60. Izven Ljubljane 8 vin. V LjUDiJODl, V HM, 13. IWA1913. LClO XLI. ■ Inserati: ■ Enostolpna petitvrsta (72 nun): sa enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst. PsrsCna oznanila, zalivale, osmrtnice Iti: enos.olpna petitvrsta po 18 vtn, ■ Poslano: ■' , ,. enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Vozni red. == Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ • • n 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35-— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24*— za en meseo „ . ■ „ 2*-- V upravi prejeman mesečno „ 1*70 == Sobotna izdaja: = za celo leto........ 7*— za Nemčl]o oeloletno . „ 9-~ za ostalo inozemstvo „ 12*— JET Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne == sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račnn poštno hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7583. — Upravnlškega teleiona št. 188. tW Današnja številka obsega 6 strani. Velika aoaio. Demobilizacijski na red bi. avstrijske in ruske vlade sta avstrijske narode gotovo prisrčno razveselili. Če pa človek naredbi sami in okoliščine, kako sta nastali, nekoliko bolj premisli, ji c ve, ka naj si pravzaprav misli. Ali ste odkritosrčno mišljeni, ali sc skriva za njima nekaj, kar hočeta obe vladi javnosti prikriti ali pa pomenjata naravnost usoden poraz politike avstrijsko ali pa ruske diplomacije? Prvič je zelo sumljivo, da je že več kot en mesec pretekel, odkar je bil odposlanec. avstrijskega cesarja pri ruskem čaru, demobilizacija sc jc pa šele sedaj odredila. Ta dolga vmesna doba bi nc pomenila nič čudnega, ako bi se bili obedve vladi medtem o vseh spornih vprašanjih sporazumeli, toda ofici-ozni komentar »Fremdenblatta« k de-mobilizacijskemu dekretu neprikrito priznava, da se sporazum o vseh spornih točkah še do danes ni dosegel. Če sta se pa. obedve vladi med tem časom .samo zaradi oblike, kako naj sc demobilizacija objavi, dogovarjali, vzbuja to zopet pomisleke. Vsaj sta obedve državi zato mobilizirali, ker se glede rešitve balkanskega, v prvi vrsti albanskega vprašanja nista skladali. Če, ko torej glede tega nista zedinili, je oblika, kako naj se demobilizacijski dekret objavi, postranska stvar, jo sploh demobilizacija popolnoma nerazumljiva. »Fremdenblatt« meni, da jo demobilizacija dokaz, da sc je Rusija morebiti prepričala, da Avstrija zasleduje pametno balkansko politiko v prid neodvisnosti balkanskih narodov in da nima nobenih agresivnih namenov, da torej za dejanski konflikt med Avstrijo in Rusijo sploh ni bilo nikoli nobenega povoda. Od ruske strani pa se ne objavlja ničesar, kar bi to upanje »Fremdenblatta« količkaj opravičevalo. Rusija ne namiguje prav nič na to, da bi .se bila njena balkanska politika kaj izpi-emeniia. Dejstvo, da hoče Črnagora Skader spet naskočiti, govori ravno narobe. Kajti v celi Evropi ni tako naivnega človeka, ki bi mogel misliti, da Črnagora in Srbija pripravljata odločilni udarec proti Skadru proti volji Rusije. Ako bi sc bila Rusija z Avstrijo sporazumela, da Skader pripade brezpogojno v vsakem slučaju Albaniji, bi bila čisto gotovo Črnigori to svojo voljo jasno sporočila, da prepreči usod- ne posledice, ki bi nastale, ako bi Črnagora hotela izzvati z naskokom na Skader najtežjo komplikacijo svetovnega položaja. Da ima Rusija skadrsko vprašanje pred očmi, dokazuje tudi lo, da je dala uradno razglasiti, da se jc na podlagi pogovorov 3 dunajskim kabinetom prepričala, da. nima Avstrija nobenih agresivnih namenov proti Srbiji in Črnigori in očito namiguje, da je bila ravno ta okolnost odločilni razlog, tla je od svoje strani odredila demobilizacijo. Da hi Avstrija Srbijo in Črnogoro napadla iz kakega drugega razloga kakor zavoljo Skadra, tega si Rusija ni mogla misliti in tudi ni mislila. Iz tega sledi, da je It usi j a, uverjena, da Avstrija proti svojima južnima sosedoma ničesar ne ukrene, ako hi ta dva Skader zavzela. Gotovo pa se je tucli uve-rila, da Avstrija tudi v tem slučaju ničesar ne ukrene, ako londonska konferenca Skader Črnigori tudi definitiv-no prizna. Sicer bi demobilizacija bila več kot brezpametna. Zakaj pa Avstrija potem tucli na jugu ne demobilizira? Napada od strani Črnegore in Srbije se pač ne bo bala. Te dve državi imata sami s seboj preveč opraviti, da bi mogli misliti na napad na Avstrijo. Zaradi Drača tudi ni nobena bojazen upravičena, ker je Srbija že večkrat izjavila, cla se pokori tozadevnemu sklepu velesil. Sploh pa je bila mobilizacija na jugu z ono na severu logično tako zvezana, cla bi morala demobilizacija na. severu imeti nujno za posledico tudi demobilizacijo na jugu. Če na Dunaju izjavljajo, da to ni meclseboj v zvezi, češ, kar sc na severu godi, je »interna stvar mecl Avstrijo in Rusijo«, ki sc naših priprav na jugu nc tiče, je to tako brezmejno abotno,, da se javnost čudi brezmejni gluposti take argumentacije. Rusija vendar ni proti Avstriji mobilizirala zato, ker Avstrija, zahteva zase Rusko-Poljsko in Avstrija ni mobilizirala proti Rusiji morebiti zato, ker hoče Rusija Avstriji iztrgati Galicije, marveč sta se obe druga proti drugi oborožili zaradi spora glede Albanije in njenih meja, oziroma radi Srbije in Črnegore, ki si del Albanije prisvajata. Na Dunaju izjavljajo, da dostavek peterburškega brzojavnega urada, da se je Rusija uverila, da nima Avstrija agresivnega namena proti južnima sosedoma, ne sloni na uradnem dogovoru obeh vlad. Kaj naj zopet to pomeni? Prvič stavljajo s tem na laž rusko vlado, drugič pa hočejo s tem svet prepričati, cla je Rusija demobilizirala kljub možnosti, cla Avstrija kaj zoper Srbijo in Črnogoro ukrene! Ali si je mogoče misliti večji nesmisel? Če bi se bila Rusija res tako zelo uclala, potem bi vendar »Fremdenblatt« ne pisal, da sporna vprašanja med Avstrijo in Rusijo niso šc rešena, ampak bi jasno rekel: Rusija Skader priznava Albaniji v vsakem slučaju in če bi si ga Črnagora kljub temu lastila, jo Rusija prepušča njeni usodi! Človeku se mora res v glavi zavrteti, če skuša abotnosti, ki jih nakopičujejo ta oficiozna glasila, razumeti. Drugo neugodno znamenje je, cla demobilizacijska dekreta govorita zgolj o prijateljstvu mecl obema vladarjema. Kakor cla bi prijateljstvo mecl obema državama, ki pač nista identični z vladarskima rodbinama, nič ne štelo! Nadalje pravita naredbi, da sc oba vladarja »neprestano« trudita za ohranitev miru in cla sta obe vladi »zato« sklenili mobilizacijo, ki ni več po okol-nostih upravičena, odpraviti. Vladarja se n e p r e s t a n o za mir prizadevata, vladi pa sta kljub temu druga proti drugi mobilizirali, končno pa sta vsled »neprestanih« prizadevanj obeli vladarjev, ki pa nista mogla preprečiti mobilizacije, vendarle demobilizirali, ker sta vsled teh »neprestanih« vladarjevih prizadevanj šele sedaj uvideli, cla mobilizacija ni več opravičena! Tu je vsa logika naravnost na glavo postavljena. Zaključek: Bilo bi veliko boljše, cla bi obe vladi bili demobilizirali in si svoj zaviti, neodkritosrčni in nelogični komentar prihranili. Kajti z njim sla vzbudili le novo vznemirjenje. Tisti, ki je podlegel, naj to odkrito prizna. Čo pa sta dekreta le pesek v oči in če demobilizacija sploh ni resno mišljena, je pa njihova objava še večje obsodbe vredna. Torej kaj je resnica? Dunajski listi pravijo danes, da je Rusija Skader brezpogojno Albaniji priznala. N a. j se to o f i c i e 1 n o k o n s t a -tira, Ni kiti črnogorskemu pa odločno pove, naj ne stavi potem usode svoje dežele z nepotrebnim naskokom na Skader na. kocko. Čemu to s 1 e p o-rn i š c li j e ? CorigrajsKo pismo. C a r i g r a d , 8. marca. Nepopisna je zmeda in brezglavost, ki v sedanjih dneh vlada v državni upravi in vsem javnem življenju turške prestolnice. Nezaupanje in negotovost. raste in se širi na vse strani. Nihče nc ve, katera stranka ali klika bo imela jutri krmilo v rokah, nihče ne ve, če jutri ne bodo veljali za izdajalce tisti, ki so danes na vladi. Sultanova oblast je le še senca in pddišah sam so pač najbolj boji, koga mu bodo jutri kot rešitelja domovine vrinili za velikega vezirja. Upravna in državna morala je bila od nekdaj najslabša stran Turčije —. zlasti še v njeni prestolnici. Kakor pa danes stvari stoje, jc tako, kakor bi bila cela državna uprava podjetje, v katerem si skuša vsak toliko nagrabiti, kolikor se le »rešiti« cla. Z občudovanja vredno iznajdljivostjo se izkorišča država in posojila, ki se javno najemajo za državo, so le majhen del denarjev, ki gredo v »državne namene«. Prodaja iu razmetava se dobesedno vse, kar jo državna last, in za kar se najdejo kupci: posestva, zemljišča, poslopja, ladje, zaloge raznih starih in novih potrebščin, kronske pravice, privilegije itd, itd. —< Sprejme sc vsak ponujeni znesek, čeprav znaša komaj desetino vrednosti prodane stvari; zadostuje tudi malo plačilo na račun kupne svote. Toda to prodaje imajo vsaj videz pravilnosti; stoteri drug slučaji so pa čisto navadne sleparije. Prodajajo se zemljišča v Traciji, Makedoniji in drugih po sovražnikih zavzetih deželah, ki pač nikdar več nc pridejo pod turško oblast. Da bi kupčija pravilnejše izgledala, sc posestne listine datirajo za več let nazaj. Prodaje državnih posestev itd. znašajo na stotisočo turških funtov na mesec, izguba na pravi vrednosti je pa pri tem najmanj desetkratna. Nadaljnc neštete lopovščine se gode pri raznih dobavah za državo; pri pretkanih dobaviteljih sc naroča vse, karkoli sc da v denar spraviti. Velikokrat jo pa dobava sploh le navidezna; prejemno potrdilo se dobi za razmerno majhen gotov denar. Ni mogoče našteti vseh raznih načinov, po katerih se turška država pleni. Zato je notranji propad po zunanjem .na bojnem polju neizbežen. Posledica sedanjega gospodarstva bodo nešteti politično-financiolni spori in več ali manj umazani procesi. Danes ni nobenega dvoma več, da ho upravni sledila splošna anarhija, katere izbruh se vsak dan pričakuje. Nad i mi. zašumelo mu jc v glavi, zasrmelo druga plenaželjna drhal. Uboji in umori so na dnevnem redu; vsak hip izgine kaka oseba brez sledu. Ropi in plenitve po trgovinah so vsakdanji dogodki. Najvažnejša državna poslopja, stanovanja državnih dostojanstvenikov in tuja poslaništva stražijo vojaki. Močne straže korakajo po mestu noč in dan, kljub temu sc samopašnosti no dado preprečiti. Danes prijeti zločinci so jutri že zopet v zlati svobodi — ako jih kratkim potom ne pošljejo na oni svet, kar sc pogosto dogaja. Že danes se lahko reče, da se bodo v trenotku nevarnosti vse dosedanje odredbe tujih držav v varstvo inozemskega prebivalstva izkazale kot nezadostne. Zbor kakih 4300 mož, ki je pripravljen za izkrcanje, bo komaj zadr-žaval drhal. Kaj se zgodi z dinastijo, še danes nihče ne ve. Kaj dobrega so pa ne pričakuje, kajti številni njeni člani so že odpotovali. Tako se približujemo trenotku, ko bodo iz zamešane štrene balkanskih vprašanj in balkanske vojne zrasle še hujše in nevarnejše zmedo in prepiri za glavno dedščino otomanske-ga cesarstva. Balkanska vojska. Srbija želi, da se razmere z Avstro-Ogrsko izboljšajo. Srbski poslanik Jo-vanovič jc izjavil uredniku »Neue Fr. Pressc«, dela srbska vlada na to, da se ustvarijo predpogoji, po katerih se omogoči, da se želje Srbije kolikormo-goče uresničijo. Srbija izpolnjuje le svojo dolžnost kot zaveznica, ker odpošilja vojake pred Skader. Avstrijska diplomacija protestira, ker marširajo Srbi proti Skadru? »Politika« poroča, cla jc avstro- ogrski poslanik v Belgradu mažarski grof Ugron protestiral, ker Srbi odpošiljajo vojake pred Skader. X X X Vprašanje o vojni odškodnini rešeno. Dunajski diplomatični krogi pravijo, cla so se pogajanja o vojni odškodnini v Parizu že pričela kakor tudi o vprašanju, koliko turškega državnega dolga prevzamejo balkanske države. Pogajanj so se udeleževali poslaniki velesil in zastopniki velikih bank. Vprašanje, za katero je šlo, se je re-lilo. Balkanske države odgovore na po« sredovalni predlog velesil v petek. Kakor se iz Sofije poroča, so balkanske države sklenile, da odgovore velesilam na njih mediacijski predlog v petek, ker je neka balkanska zvezna država zahtevala, cla se besedilo odgovora formelno še nekoliko izpremeni. Boji Turkov z Bulgari. Turki poročajo, da so se v ponedeljek in v torek bili boji ob obeh krilih. Pri Bulairju so močne bulgarske predstraže silovito napadle turške postojanke v zalivu Saros; a so Turki napad odbili. Tudi pri Čataldži so se bili boji. Nok bulgarski aeroplan je plul nad Galli-polijem. Iz aeroplana je bila vržena ročna bomba, ki je neko hišo poškodovala. Nadalje poročajo Turki da je tur ška armada pri Čataldži koncentrira- la še en armadni zbor, ki mu Ilamdi paša poveljuje. Kaj dela turško brodovje? Turki poročajo, da je dne 11. t. m. zopet 6 par-nikov v neko neznano pristanišče ob Marmorskom morju odplulo. Celo turško brodovje, ki Šteje 18 ladij, je zdaj pri Nagari koncentrirano. Turki trde, da Odrin še ta teden pade. Carigrajski dobro poučeni krogi trde, cla se Odrin že konccm tega tedna preda ali pa da poizkusi Šukri paša iz-pasti iz Odrina. Grki zasedli Konico. Grki uradno poročajo, da so Grki iz Laskovikija marširali v Konico, ne cla bi bili na kak odpor naleteli. Prebivalstvo je Grkc-osvoboditelje izpod turškega jarma navdušeno sprejelo. Boj za Skader. Iz Soluna so se 11. t. m. zopet odpeljali štirje srbski bataljoni na petih grških transprotnih par-nikih v Drač. Srbska vlada je sklenila s solunskimi trgovci pogodbe za dobavo provianta, moke, kruha in krme za 18.000 mož in 600 konj. v/ Komnromis mladoturkov z vojaško ligo. Neki veljavni mladoturški voditelj je izjavil nasproti nekemu časnikarju, cla je v imenu Mladoturkov sklenil Enver boj pri Čataldži z voditelji vojaške lige sledeči kompromis: 1. Sedanja turška vlada se pogaja glede na mir toliko časa, cla se sestavijo mirovni pogoji, predno se mir podpiše, pa odstopi, češ, da sama odgovornosti ne more prevzeti. 2. Mirovni zapisnik podpiše vlada, ki se sestavi iz pristašev obeh strank. 3. Obe stranki se obvežeta, da ne bosta v bodoči zbornici razpravljali o tem, kdo da je povzročil tak konec vojske, i. Mladoturški oclbor z ozirom na kompromis ne bo zahteval, da sc prejšnja zbornica zopet skliče in dovoli, cla sc razpišejo nove volitve, ko se sklene mir. O kompromisu se še pogajajo. Uspeh ni znan. Boj za Skader. Znamenita zmaga zaveznikov na Bardanjolu in zavzetje neke druge važne. utrdbe sta turške oblegance jako po-trla, oblegovalcem pa jako olajšala gibanje. Sedaj so čete generala Marti-noviča, ki so v vseh bojnih akcijah pokazale posebno sposobnost, oddaljene od obeh turških utrdb na Tarabošu le še kakih 200 metrov. V obrambo proti turškim strojnim puškam so morali srbski in črnogorski vojaki izklesati okope v živo skalo. Te čete so polne nrfldušenja in komaj čakajo besede svojega poveljnika za naskok. Ni dvoma, da bo naskok uspel, ker teh ljudi nič na svetu ne more ustaviti v navalu. Človeka stresa strah, če pomisli na grozote ob tem naskoku. Tu ne bo vjetnikov, kajti na obeh straneh se bodo borili za življenje ali smrt. Tu bo — upajmo — zadnjikrat do neba vz-plapolal ogenj sovraštva in srda med dvema stoletnima nasprotnikoma. Topniški boji se tudi sedaj vrše v velikem obsegu. Od časa do časa poizkušajo branilci izpade, a so Vselej hitro vrženi nazaj. Energični in odločni poveljnik Skadra, Esad paša, namerava do zadnjega braniti svoje posto- janke in ni dvoma, da bo prizadejal zaveznikom mnogo težav in gorja. V zadnjih bojih je padlo doslej že veliko število članov odličnih črnogorskih družin; tako je padlo 40 Nikičevi-čev, 18 Milatovičov, 17 Vukotičev in 10 Duraškovičev; tast kneza Mirka, Kon-stantinovič, jc bil ranjen. Pri bombardiranju Skadra se meri posebno na tista poslopja, ki so jih begunci označili za skladišča municije. Sicer pa izgleda mesto kakor ena sama velika bolnišnica. Iz vseh hiš se vijejo zastave z rdečim polumesecem. Ne da se seveda z gotovostjo reči, ali so res v vseh hišah bolniki, ali pa so marsikje izobesili zastavo le zato, da bi si obvarovali hišo. Vsekako pa zdravstveno stanje v mestu ne bo najboljše, ker so arbanaški parlamentarci že večkrat prišli prosit zdravil in potrebščin za ranjence. Iz sovražnih utrdb pribegli vojaki potrjujejo vest, da jc Skader še dobro založen z živežem, manjka pa municije, s katero sedaj zelo štedijo. O miru Črnogorci nočejo ničesar slišati, ker smatrajo zavzetje Skadra za življcnsko vprašanje. Vsak hip sc pričakuje kraljevo povelje za generalni naskok na Skader. Srbski težki oblegovalni topovi so glasom vesti iz Podgorice že začeli svoje rešilno delo. NOTBANJE POLITIČNE ZADEVE. Lokalne železnice. — Nižjeavstrijski deželni zbor. — Gališka deželna volilna preosnova. — Ogrske zmede. — Velik gospodarski polom na Ogrskem. Predlogo o lokalnih železnicah predloži vlada, kakor poroča »Dcutscli-nationale Korr.«, poslanski' zbornici 8. aprila. — Nižjeavstrijski deželni zbor je imel včeraj svojo sejo. Weiss-kirehner jc vložil interpelacijo, ki poziva vlado, da naj prekliče odlok, ki določa, cla morajo hranilnice 15 odstotkov svojih vlog naložiti v državnih papirjih. — Gališki deželni zbor bo imel svoji seji Veliki teden v torek in v sredo. Zboroval bo do 24. aprila in rešil proračun kakor tucli gališko deželno volilno proosnovo. — Ogrska zbornica je včeraj sklenila, da se danes vrši tretje branje predloge o iz-premembi poslovnika. Opozicionalni poslanci so sinoči zborovali v prostorih Justhovega kluba, kjer jih je Justh pozdravil in sprejel. Košut in grof Ap-ponyi sc konference inista udeležila. Zbralo se je 45 opozicionalcev. .Tusth je obvestil, da sc četrtkove seje opozicija korporativno udeleži in da jo bo poizkusila razbiti. Justh se je posvetoval tudi z voditelji socialne demokracije, ki so izjavili, da splošne stavke nc morejo proglasiti. Ogrska zbornica bo v soboto rešila še zaostalo delo, nato se pa za šest tednov odgodi. Tisza je odredil, da če bodo opozicionalci v današnji seji uprizarjali škandale, jih bo ukazal po orožnikih odvesti iz zbornice. Lukacs odpotuje v četrtek na Dunaj, da poroča vladarju o položaju, nato pa nastopi tritedenski dopust, ki ga preživi v Opatiji. — Ogrska centralna kreditna banka bo morala likvidirati. Predlanskim je namreč izgubila 7 milijonov 200.000 Iv, lani pa 12 milijonov kron. VPOKOJENI LAŠKI GENEBAL OKLO-FUTAL LAŠKEGA VOJNEGA MINI-STBA. Ko je*ll. t. m., ob pol 9. uri zjutraj šel laški mornariški minister Leonar-do Cattolica peš v ministrstvo, ga je brutalno ustavil vpokojeni admiral grof Gozo, ki je, nc da bi bil kaj rekel, udaril ministra s pestjo po obrazu. Minister, močan mož, je udaril nazaj in vrgel Gozo na tla. Gozo se je nato odpeljal domov, kjer so ga aretirali. Napadalec grof Gozo je znan kot čudak. Lani ga radi duševne nesposobnosti niso v službi povišali, eno leto ga je pa minister še pustil služiti, da doseže višjo pokojnino. Dne 11. t. m. jc pa grof Gozo bil vpokojen. Ko je mornariški minister po napadu prišel v zbornico, so mu poslanci živahno ploskali. OBOBOŽENJE BELGIJE. Belgijska vlada jc z ozirom na po-množitev nemške in francoskc armade predložila zbornici nujne predloge, ki jo pooblaščajo, da sme letnik 1913 in 1914 predčasno v orožje pozvati, da sme vpoklicati pod orožje 1. 1912 zapostavljenih 16.000 rekrutov in da sme častniški zbor pomnožiti za 125 višjih in 700 nižjih častnikov. Končno se sme stalna armada povišati na 100.000mož. mecltcm ko zdaj znaša število stalne armade 42.000 mož. BOJ PROTI KATOLIŠKIM ŠOLAM NA FBANCOSKEM. V francoski poslanski zbornici je predložen nov šolski zakonski načrti, ki ima namen katoliške šole popolnoma zadušiti. Po novi postavi bodo dobivali otro« ci. ki zahajajo v državne ljudske šole, zastonj knjige, zdravniško pomoč in gorak zajutrek. Državne šole dobe tudi najmanjše šolske občine. Na ta način bo seveda konkurenca katoliških svobodnih šol z državnimi silno otežko-čena. Na eni strani morajo plačevati in vzdrževati državne šole, na drugi pa še svoje, iz katerih pa vrh tega izvablja država revne otroke s takimi podporami. Nova postava ima poleg toga tak paragraf, ki bo agitacijo za katoliške šole popolnoma onemogočil. Paragraf 21 šolskega zakona se namreč glasi: Kdor upliva s silo, grožnjami ali drugimi sredstvi, ki povzročajo materiel-110 ali moralno škodo na stariše, z namenom, da bi ne pošiljali otrok v državne šole in ne dajali otrokom v roke knjig, ki so v rabi v državnih šolah, se kaznuje z zaporom od 5 do 30 dni. Kdor bo tedaj starše opozarjal na njihovo vestno dolžnost in krščansko prepričanje in jih opozarjal na žalostne posledice brezverskih državnih ljudskih šol in njenih učiteljev, ba zaprt! Katoliške šole bodo dobile tudi nove stroge nadzornike, katerih naloga bo paziti, da se v katoliških šolah država no napada«. 50UBNA BITKA V MEHIKI. Nekoliko zakasnelo sc poroča Iz Paralla, cla se je bila 5. marca bitka, ki je trajala 50 ur. Slalo si je nasproti -4500 vladnih vojakov in 1500 vstašev, ki so bili končno poraženi. Prebivalstvo jc plenilo, zažgalo tržnico in napadalo banke. kakor bi sc svet podrl nad njim, črna tema sc jc pogreznila nadenj in s poslednjo močjo je iztegnil v to temo drhtečo roko na tisto stran, kjer je bil gumb električnega zvonca. Zunaj jo ostro zabrnelo, kakor bi kdo zakričal na pomoč. Ko je strežaj planil v sobo, je ležal diplomat v svojem naslonjaču mrtev. Neznanega diplomata in njegove vizitke pa ni bilo več. Daleč nad zvezdami je plavala orjaška senca, v roki je nesla drobno, ubogo lučko, dušo najmanjšega, ki je mislil, da je največji. Enkrat jc plaho vztrepetala. To jc bilo tisti hip, ko je priplaval smrti nasproti angelj miru in jo nemo pozdravil na poti na zemljo... Bercelovemu očsiu na grob! Zadnjo soboto jc prinesel »Slovenec« naznanilo, da je v Selcih nad Škofjo Loko umrl 861etni Matija Šmicl. Njegovemu spominu so pisane tc vrstice. Na-rekava mi jih globoko spoštovanje do tega izrednega moža, in iskreno želja, naj bi njegov svetli zgled ne umrl ž njim. Kmet. kot mravlja priden, varčen, napreden! Sam sc je vzbudil — edini v svojem kraju — in se izobraževal s čitanjem: »Novice«, »Danica«, »Mohorjeva družba »Matica Sloven.« so imela v njem od prvega začetka naročnika in vestnega bralen; zadnja leta se jim je pridružil »Slovenec«, ki ga je sivi starček s kritično pazljivostjo predelal dan za clnem. Bil jc užitek razgovarjati se ž njim, ki mu ni nikoli padla nobena odveč, nobena, narobe, ki se mu jc iz njegove jasne sodbe o vseh javnih dogodkih zrcalila neumrljiva mladost. Kakor je razumel ustanovno pomlad svojih mladih dni, tako je zasledoval boje, ki sta jih izzivavla na naših tleh nemškutarska, kasneje domaČa liberalna struja, in posegal vanje vedno odločen, vedno ves, vedno mož. Dolgo vrsto let je županoval veliki selški občini mociro in nesebično. Ni ga. nikogar, ki je ž njim prišel v kakršenkoli stik, cla bi ga ne spoštoval. Njegova osebnost, tiha, skromna, molčeča v nastopu, globoka v notranjem življenju mehka do vseli, ki trpe, se je razvijala pred očmi njegovih rojakov tako. cla jc vsak čutil: Ta nam je vzor, ki ga posnemajmo, če ga tudi doseči ne moremo. Do najdrobnejših potez izcizeliran značaj, lop kot planina v rožnikovem solncu, plodovit kot pomladna livada! Življenje naših vasi jc šlo zadnjih 60 let po večjem eno pot. Z denarnim gospodarstvom se je pritihotapila vanje našemljena razkošnost, ženskam v obleki, moškim v pijači. Pričelo sc je zadolževanje, razkosavanje, uničevanje stoletnih kmečkih domačij. Ko se je krog sedemdesetih let razpasla kriza v kmečkem gospodarstvu, ko so ob propadajočih dohodkih brc?, mei rastli stroški, se jc jel majati kmečki stan v svojih temeljih; korenine so mu bile že nagnite. Zakonodajstvo jc bilo v rokah : kmetu in njegovim potrebam tujim ljudem, uprava v državi in deželi mrzla, nasprotna kmečkim težnjam. Težka mora je legla na naša sela in namestu nekdanjih idil je topa resignacija brez tradicij iz prošlosti, brez upa v bodočnost očmerila in omeglila življenje na kmetih. Tako tudi v Selcih' Tembolj tam, ker je vrhu vsega stopila na plan tudi industrija — veliko lesno obrtno podjetje v najbližji okolici. Mladi delavci so izprva dobro služili in ž njimi vred so dobro živeli tudi drugi. Veden šum, pijača, ples! Globoko je padala nravnost v ti dobi in ž njo tudi smisel za gospodarski napredek in ž njim gruntje, drug za drugim. Bercetova hiša pa je. stala trdna, neporušna kot granitna skala ob morju. In v nji skrbni, mirno preudarni, meh- | ko sočutni Bcrcetov oča! Obrat lesne ' obrti se jc ustavil; zazcvalc so rano, gmotne in airavne, na široko, na globoko. In ranjenci so iskali Bercetovoga oča, drug za drugim in so našli v njem tihega dobrotnika, svetovalca, prijatelja, ki je delil dobrote, ne cla bi sam mislil nanje, preprosto, samo po sebi razumljivo, očetno. Ni sc mu utrudila roka in ni ga videl revež, ki ga je prišel prosit posojila, orodja, podporo, zavetja, nikoli čmernoga, nejevoljnega. PoknS- Ijal je, pa mu dal, pa ga sprejel. Nikomur ni očital njegove krivde; veliko re-vežev jo v njegovi hiši dobilo za zadnjo uro gorko streho, bratsko postrežbo. Da je bil povsod na javnem polju neutrudijiv sodelavec, je umljivo samo po sebi: ključar, pri posojilnici, v bralnem društvu; za njim pa njegov sin, naslednik mu v gospodarstvu, sedanji župan. Samo eno potezo še! Bercetov oča jc bil vzor praktičnega kkloličanstva. Cerkev mu je bila drugi dom. Delavno dni, sobotne večere, ko si iz težka opazil kakega možaka v ;nji, si gotovo našel tam v eni sprednjih klopi starca z lepim, značilnim, ostro rezanim liccm in snežobelimi lasmi vrh podolgaste glave, s tisto jedrnato, moško udano pobožnostjo, kakor jo je malo na svetu. Zdaj počiva na širokem polju; nanj gleda bela kapelica, ki jc je velik del sam postavil; pozdravlja ga izpod Go-verovina selški stolp in v njem zvonovi, ki je zanje mnogo žrtvoval, in sv. Peter z velikega oltarja, ki mu je tolikrat dejansko izkazal svojo udanost. Sv. Peter daleč vidi, njemu je znano, koliko sob: jc obrisal revežem in siromakom njegov zvesti sin, koliko vdovam je izkazal pomoč, koliko svetov in tolažbe jc razlil v potrta srca. Zdaj, ko je. omahnilo vrlo truplo, mu je gotovo prišel nasproti in ga. popeljal domu! Nam, ki smo poznali Borcetovopa oča, se pa toži za njim. D r. J a n c z F v. K r c k. PERZIJSKI EKSŠAH HOČE NAZAJ V PERZIJO. Reuter poroča, da namerava ocfh stavljeni perzijski šali spomladi vrniti se v Perzijo nazaj. Računa, cla si bo lahko provinco Assar-Bajdžan osvojil. Turško zverslvo. (Dogodba iz poslednje dobe balkanske vojne.) V selu Šarkjoju ob Marmornem morju so bili nastanjeni v neki začasni bolnici bulgarski ranjenci, katerih niso mogli seboj vzeti tam nastanjeni vojaki, ko so se oddaljili po svojih opravkih. Med tem so ti nesrečneži padli v roke krvoločnim Azijcem, ki so pri-hruli v to selo. Vsi do poslednjega ranjenca so postali njih žrtve. Turki so jih pomorili na nečloveški način. Tako barbarstvo pač nc more izvršiti nihče drugi nego divji Turčin. .Nobeden izmed ranjencev ni ostal živ, cla bi nam mogel povedati, kaj se jc tam godilo. Ko so sc vojaki vrnili, našli so v bolnici posamezne kose trupel, katera so bila popolnoma razse-kana in razmetana po izbi Ako bi človek hotel sestaviti euo truplo zopet skupaj, ne bi bilo nikakor mogoče. Odrezane so jim bile roko, noge, prsti, plečeta. Nekateri so zrezali vse meso s kosti — razume se, še ko so bili še živi — ter so ga zmetali skozi okna na ulico. Sploh po vseli kotih bolnice so se nahajali posamezni doli človeških trupel: zlomljene roke, noge, odsekane, glave z iztaknjenimi očmi. Zid jc bil ves oškropljen s človeško krvjo. Groza pretrese človeka, ko sliši o kakšnem mučenju, a to, kar se je zgodilo v Šarkjoju, se ne more skoraj primerjati z dosedanjimi turškimi zver-stvi. Vse to mošnje krščansko prebivalstvo, katero ni pobcguilo, je zapadlo enaki usodi kakor ranjenci. Okoli 90 Jjudij so našli zaklanih, večjidcl ženo in otroke, kateri so ostali doma brez varstva. V neki hiši so našli 20 žen in tri komaj desetletna dekleta. Skoraj vse so bile mrtve, le nekaj jih ležalo v omedlevici. Ena poslednjih je z veliko težavo pripovedovala: »Ko so Turki stopili na suho, jim jc bilo prvo delo, da so polovili žene in dc-klice, jih zaprli v hišo dn sramotno onečastili...« Napravili so velik grob ter položili noter mrtva ženska trupla. Vojake — bolje rečeno njih posamezne kose — so tudi zagrebli v veliko bratsko gomilo ter jim izkazali zadnjo čast. Na ulici so bile videti skoraj na vsakih deset korakov sledi zverskih Azijatov. Po celem selu jo vel neprijeten duh — po človeški krvi. (Po časniku »Utro — A. B.) Frimorske vesli. p Razpust deželnega zbora goriškega je napravil na celo mesto Gorico jako globok vtis. Posebno kavarniški -politiki« razpravljajo živahno o tem dogodku, ki jc bil za vsakega normalnega človeka čisto samoobsebi razumljiv radi neznosnih razmer. Postavljajo in odstavljajo stranke in kandidate, imajo že čisto natančno določenega deželnega glavarja, konstelacijo strank itd. Posebno liberalce skrbi ta stvar. Razdeljujejo si že nc le deželnozbor-ske mandate, ampak imajo že svoje može v deželnem odboru. Najbolj gotova in primerna sla vsekakor Križnič iz Kanala in Konjedic iz Plavij. Seveda ta dva nista edina, ampak liberalci imajo še nekaj drugih takih finančnih velcumov, ki bi bili željni in seveda sposobni sedeli še kje višje. p Analfabeii na Primorskem. Glede enalfabetbv prednjači na Primorskem Istra s 60'08 °/c analfabetov, od teh pride na istrske Hrvate 74'1 [o, na Italijane pa 49'1 c/o. V Trstu samem jc bilo veliko več analfabetov kot v Liubljani (Ljubljana 3'<17 '/c, Trst 14'20 f/č). Furlanski del goriške dežele šteje 31'66 tolminski okraj (slovenski) 28'66 c"0 in sežanski okraj 21'98 %. P V Trst jc došel poveljnik III. ar-maclnega zbora fcm. Leithner, ki je dne 12. marca inspicirul vojaško posadko. Popoldne sc jc kotili poveljnik odpeljal inšpicirat v Pulj in Mali Lo-šinj. p Odmev iz volitve za trgovsko in obrtno zbornico v Gorici. Dno 3. 1. ni. sc jo vršila glavna razprava proti ajdovskemu županu radi žaljenja časti na škodo c. kr. komisiji v trgovsko in obrtno zbornico v Gorici, katero je baje zagrešil gospod Ignac Kovač s prizi-Vuin a dno 2. decembru 1912. proti nepravilni sestavi volilni!) imenikov. — Prvotno obtožbo jc vložil c. kr. državni pravdnik im zahtevo volilne komisije. Toženec jo nastopil dokaz resnico ter doprinesel dokaze, ki so c. kr. drž. pravilniku tako imponirali, da je od obtožbe odstopil. Gospodje Orzan, Ve-nuti, Pontoni in Bizjak, kakor udje c. kr. volilne komisije, sc pa s tem niso zadovoljili ter so po svojem pravnem zastopniku dr. Pinaucigu tirali dalje kazensko postopanje. Stvar so jo za sedaj rešila potom poravnave, katero je gospod sodnik Vinci tožiteljern toplo priporočal in ki obstoji v tem, da jo toženec priznal, da ni hotel današnjih tožiteljev namenoma žaliti, toda vzdrževal vse svojo trditve glede nepravilnosti, izvršene v volilnem postopanju za trgovsko obrtno zbornico v Gorici. p Imenovanje. Cesar jc imenoval za poveljnika vojne luke v Pulju kon-treadmirala Evgena viteza Chmelarža, dosedanjega poveljnika I. brodovne divizije. Poveljnikom I. brodovne divizije je imenovan kontreadmiral Maxi-milijan Njegovan, dosedanji poveljnik druge brodovne divizije. Poveljnikom raornarične akademije v Reki je imenovan Kontreadmiral Oskar Gassem-mayr. Dosedanji poveljnik mornaričrie akademije kontreadmiral Rihard vitez I3arry je pa imenovan poveljnikom II. brodovne divizije. < p Vojne ladje v »pcmsioms«. Vojne ladje »Moriarch«, »\Vien« in »Buda-pest« so iz eskadre izločene in proslavljene v prvo rezervo. »Buclapest« ocl-pljuje v Reko, »Monarch« v Šibenik, »Wien« pa ostane v Pulju. To je, kakor se čuje, menda' vse. kar sc misli za enkrat postaviti iz službe. (P mm š Slovenska Kmečka Zveza za Štajersko, naša zmagujoča politična organizacija štajerskih Slovencev, ima na belo nedeljo, 30. marca, ob 10. uri dopoldne v Mariboru svoj letošnji občni zbor. š Kako se delajo državne stavbe? Stavba državnega mostu čez Dravo v Ma-riboru je ponesrečena. Sedaj sc potrjuje, da jc most preozek. Tramvaj, katerega hočejo imeti, bo vzel mnogo prostora, istotako hodnika na vsaki strani in potem za vozni promet baje ne ostane toliko prostora, da bi se vozovi mogli z lahkoto srečati. Kaj so neki delali inženirji? Tciiko milijonov je zakopanih v ta most in. sedaj je še pomanjkljivo postavljen. — Obenem sc potrjuje tudi »Slovenčeva« vest o vodovodnih ceveh v novem eraričnem poslopju i. zraven parka. Mnogo dela je uničenega. Pcleg tega pa še baje vsi uradi niti prostora ne bodo imeli v tem poslopju, ker je — premajhno. š Izpremembe v politični službi. Prestavljeni so: začasni okrajni komisar Jos. Fašiag iz Gradca k okrajnemu glavarstvu v Celju, namestniški konceptni praktikant Franc Sedlniayr od okrajnega glavarstva v Slovenjgradcu k namestniji v Gradec, namestniški koncipist dr. Feliks Lajnšič iz Maribora k ptujskemu okrajnemu glavarstvu, namestniški koncipist dr. Alfonz Wessely od slovenjgraškega k mariborskemu okrajnemu glavarstvu in namestniški koceptni praktikant Egon Schrey pl. Redlwerth iz Maribora v Slovenjgradec. š Iz učite'jske službe. Imenovani so: začasna učitelja Jos. NVamlck v Laškem in Bogomir Zdolšek v Grižah za stalna učitelja na svojih mestih, učitelj Maks Do-baj v Slovcnjgradcu pa za učitelja na deški šoli v Gradcu. š Meslni magistrat celjski jc pri oddaji del za stavbo nemške gimnazije nalašč prezrl slovenske obrtnike, čeravno je imel naročilo, da »nora k natečaju povabiti vse celjske obrtnike. Tozadevna okrožnica sc sploh slovenskim obrtnikom ni predložila. Tako delajo Ncmci z nami, a dr. Kukovec in. njegova družba ropoče z bobnom po Spodnjem Štajerskem, zakaj nočejo slovenski deželni poslanci slepo iti v Gradec in se pokoriti nemškim in liberalnim željam. š Predrznost nemškouactonalmh državnih uradnikov. V Brežicah ob Savi jc nastavljen pri tamošnjem okrajnem glavarstvu mož, ki se imenuje Fišereder — doma je iz Zgornje Štajerske — kateri si jc dovolil s slovenskim ljudstvom zelo predrzno šalo. Na uradnike jc izdal ta Volksratovec zapoved, da nc smejo med seboj slovenski govoriti, na slovenske pozdrave občinstva nc smejo slovensko, ampak samo nemško odgovarjati. Kdor se proti tej Fišcrederjevi zapovedi pregreši, ga zadene — občutna kazen. Nadalje jc Fišereder, ker sc jc n. pr. v Kozjem opustilo eno mesto eksekutorja pri tamošnji davkariji, naročil tej davkariji, cla se morajo pošiljali davkoplačevalcem edino le — nemški opomini. Kozjan-sko-brežiški okraj jc popolnoma slovenski, zatorej si moramo misliti, kaj pomenijo ta nemška »pisma« c. kr. davčnega urada. Ljudstvo bo poslalo razburjeno, če bo tu nemškonacionalni petelin (Fišereder) šc nadalje tako predrzno postopal s Slovenci. ,š Smrtna kosa, lluin pri Ormožu. V nedeljo, dne 3. t. ni. smo pokopali mater in posestnico Marijo Poklič, in ravno S dni pozneje, to jo 9. t. m. pu ii joiioPM možu in starega vctcrunca, Alozija Poklič. Skupaj sla živela in skupaj sta pokopana. N. v. m. p.! — Umrl je v Ormožu pretočeni teden Iv. Kreutz, bivši ključavničarski mojster v Središču in brat ključavničarja. Bil je navdušen svobodomislec in Nemec. Zadnjo čast mu je izkazala tudi sredi-šku slovenska požarna hramba. š Umrl jc v Šoštanju sodnijski sluga J. Smole, star 43 let. š Postaja Kalsdož geni. Sinoči oko-lu pol 11. ure zvečer je pričelo goreli postajno poslopje postaje Kalsclorf. Streho je požar hitro uničil. Iz Gradca se je odpeljal v Kalsclorf okolu 11. ure ponoči nomožni vlak. š Dimnikarji na štajerskem. Z dežele prihajajo od vseh strani pritožbe, posebno lansko leto so bile goste, da so ponekod dimnikarji predrzno nastopali proti kmečkim posestnikom. V tem so se posebno odlikovali liberalni in neiučurski dimnikarji iz mest in trgov. Čc je kmet sam ometel dimnik ali peč, ker dimnikarja ni bilo blizu, ali. pa ker jc predrag, je bil naznanjen politični oblasli in je bil kaznovan. V Mariboru bi dimnikarji, ki so sami hudi Nemci, tudi radi zvišali tarife, in sicer na ta način, da bi se jim mesto razdelilo v toliko okrajev kot je sedaj dimnikarjev. Noben posestnik bi ne smel izven okraja najeli dimnikarja, tudi bi bile onemogočene nove dimnikarske koncesije. A mestni svet mariborski je bil vendar toliko pameten, da je to nesmiselno zahtevo v seii 12. t. m. zavrnil. A ^U iC i gvaie m Kaj naj storimo proii navalu »Sttdmarke«? O tem piše mariborska »Straža«: »Kaj naj storimo mi, da bomo paralizirali to sovražno clclo, du se bomo ubranili koncentričnemu navalu Sud murke in Ileimstata? Podpira j in o »Slovensko Stražo; ! Skrbimo, da bodo njena sredstva tako velika, da bo lahko tudi ona delala za slovensko posest, za slovensko zemljo na enak način kot Suclmarka - Hcimstat za nem-1 ško. Vedno in povsod sc; spominjajte »Slovenske Straže«, pridobivajte ji bogatih dohodkov, pa bo osvajalno in grabežljivo delo Siidmorke brezuspešno. Sudmarka sc jc vrgla na obrtništvo. Ni dolgo tega, ko smo v kratkem članku kazali na nevarnosti, ki nam pretc vsled- tega nemškega navala. Kar smo ' rekii takrat, velja tucli danes. V veliko ' naše veselje lahko samo šo dostavljamo, da so pogubne nakane na naše obrtništvo opazili tudi drugi merodaj-ni faktorji in je naša tozadevna obrambna akcija v polnem teku. »Slovenska Straža :< v Ljubljani bo v najkrajšem času osnovala lasten obrt niški svet, ko-jega namen bo preprečili in paralizira-ti delovanje Sudmarke. Opozarjamo že danes obrtniške in druge narodne kroge na to ustanovitev ter jo priporočamo v toplo podporo in vpoštevanjc. Obrtniški svet naj postane jez, ob katerem so bodo razbili pljuskajoči in uničujoči nemški valovi.« 4- Dvestoletnica pragmaiičsie sankcije. Dne 19. aprila bodo poteklo 200 let, ko i ■ cesar Karel \ i. dne 19. aprila 1713 slovesno proglasil pragmatično sankcijo. V rimsko - bizantinskem državnem pravu jo pomenila pragmatična sankcija cesarski reskript, s katerim jc vladar izdal izkaz glede na javne korno-rucijc, mesta in provincijc. Pozneje so kraljeve sankcije določevala prcstolo-nasledstvo. Avstrijsko državno pravo pozna pragmatično sankcijo iz 1. 1713, š katero je vladar objavil dne septembra 1703 določeno prestoloma-led-slvo habsburškega rodu. Ker jo ta. državni temeljni zakon največjega pomena za nadaljni razvoj habsburške, monarhijo. hočemo o njem še obširneje govoriti. -i- Umrl ie včeraj zvečer v tukajšnjem Loonišču po operaciji vnetega slepiča č. g. Karol L c n a s i, župnik v Košani. Pokojni jo bil rojen v Ljubljani dno 1. oktobra 180'.?. V mašnika jo 1.41 posvečen 23. julija 1892 in jo služboval kot kaplan na Blokah, kot ekspozit. v Nada njem selu in kot župnik v Košani. Pogreb bo jutri ob 4. uri popoldne iz Loonišču k sv. Krištofu. R. I. P. -j- Osebne vesti. Dcželncsodncmu svetniku in predsedniku sodišča na Vrhniki g. Mat. K o b a l u je podeljen naslov in značaj višjega dcželnosodnega svetnika. — Za zadružnega inštruktorja s sedežem v Ljubljani je imenovan okrajni komisar g. Henrik S l e s k a, doslej pri okrajnem glavarstvu v Kranju. — Jubilej monsignora Temo Zupana. Monsignor Tomo Zupan, tajni komornik Njegove Svetosti, konzištorialni svetnik, vitez Fran Josipovega reda, c. kr. gimnazijski profesor v pok., bivši vodja Alojzc-višča in vlastelin gradu Okroglega, praznuje jutri, 14. marca, petdesetletni jubilej svojega svečeništva. Jubilar je bil rojen 21. decembra lela 1839. v Smukuču, župnija Breznica na Gorenjskem. Mašniško posvečenje jc prejel M, marca 1863. Kmalu nato je postal študijski prefekt v zavodu Collegium Aloysianum in hkrati katehetski suplent na gimnaziji, Od lela 1868, do 1879. jc bil katehet na gimnaziji v Kranju. Leta 1879. jc bil zopet prestavljen na ljubljansko gimnazijo, od katere jc slovo vzel leta 1904./1905. po 41 službenih letih. Moa-lignor Zupan je znan kot slovenski pedagog, pisatelj in narodni delavec. Bil je več lel vodja Alojzevišča, član deželnega šolskega sveta in član ljubljanskega mestnega sveta. Tudi kot pisatelj je monsignor Zupan znan slovenski javnosti posebno po svojem zanimivem lastnem slogu. Pisal je v homilctični list »Slovenski Prijatelj« in pa v nabožni list : Zgodnja Danica«, kateremu jc bil zadnja leta tudi urednik, Lela 1905, je izciai še dva zvezka svojih pridig. Širši slovenski javnosti je monsignor Zupan posebno znan kol bivši predsednik šolske družbe Cirila in Metoda«, kateri jc na-čeloval nad 20 let in si je pridobil zanjo velikih zaslug. Slavljencc je ožji rojak pesnika Franca Prešerna in pa pokojnega knezoškofa Pogačarja. Kot sorodnik Prešernov je popisal v »Ljubljanskem Zvonu« leta 1881. in 1882. njegovo mladost in smatra še za svojo življensko nalogo izdati njegov životopis. Monsignor Zupan je telesno in duševno čvrst in zdrav. Na mnoga leta! — Pasijoiiske igre. Vič-Glince. Za nobeno prireditev na našem odru še nismo bili tako radovedni, kakor za nedeljsko uprizoritev — pasijonskih iger ali prizorov iz trpljenja Gospodovega. Dolgo časa smo na vse strani razmotrivali, ali bi sc lotili nenavadnega nastopa. Vendar smo se slednjič odločili tudi na slovenski oder postaviti pretresljive prizore iz Gospodovega trpljenja. Strogo na podlagi svetega pisma je p. Arnangel sestavil besedilo. Zanesli smo sc na našega izurjenega režiserja g. A. Meletz in na marljive člane tukajšnjega »Ljudskega odra«. Igralci in igralke so se tudi sami živo zavedali, kako vzvišeno nalogo imajo rešiti. Zato so se tudi nanjo lepo pripravili. Z nemalo radovednostjo smo do 7. ure v nedeljo napolnili društveno dvorano in željno pričakovali, cla sc dvigne zastor in nam odkrije spomine na veliko dramo — velikega tedna. — Najprvo sc nam je v kratkem govoru pojasnila zgodovina pasijonskih, zlasti oberammergauskih iger. Po nagovoru se zastor dvigne, cerkveni pevski zbor zapoje: Hosana Sinu Davidovemu, kakor sc poje Cvetno nedeljo. Na oder se enako prepevaje počasnih korakov pomika navdušena jeruzalemska množica z oljikami v rokah spremljaje Mesijo. Že ta uvod v pasijonski igro nam jc pregnal strah in dvom o uprizoritvi. In res, vse točke sporeda so se rešile v občo, nepričakovano zadovoljnost. Ako bi opisa-vali posamezne prizore, bi v occni predaleč šli. Zalo z mirno vestjo lahko trdimo: Kar smo videli na našem odru v nedeljo, to bi se lahko uprizorilo pred vsakim, glede uprizoritve še tako razvajenim občinstvom. Igralci so bili vsi na svojem mestu, zlasti je pa g. Pribošič ulogo Gospoda posebno srečno rešil, kar je dalo celi uprizoritvi tako srečen uspeh. — Sccnerija jc bila zelo posrečena. Pevski cerkveni zbor je med posameznimi odmori točno prepeval primerne postne pesmi. »Ljudski oder« nam za ta čas ni mogel napraviti večjega duhovnega užitka, kakor nam ga je podal s pasijonskimi igrami. Nočemo biti preroki. Vendar bi skoraj kmalu trdili, da je s to prireditvijo slovenskemu odru dan nov, lep migljaj clo pasijonskih iger. Prepričali smo se, cla take nabožne prireditve silno vplivajo na človeka. Ne bo nam treba iti v Obcrammcrgai', ampak bomo kaj sličnega videli na domačem odru in slišali v mater-ni besedi, — Prihodnjo nedeljo, to je, dne 16. marca, ob 7. uri zvečer, bode v »Društvenem domu nadaljevanje pasijonskih iger. In sicer se bo uprizorilo: Jezus pred Pilotom — Jezus zasramovan — Peter Jezusa zataji — Jezus na križevem potu — Jezus križan. — .Kdor ni bil pri zadnji uprizoritvi, naj v nedeljo ne zamudi lepe prilike in prepričal sc bo o lepoti slovenskih pasijonskih iger. — Nočni vlomi v okolici Radovljice, V noči cd torka na sredo so tatovi vlomili v dveh gostilnah na Lancovem. Bili so zelo predrzni. Vlomili so v gostilniške prostore pri g. županu Domicil, pobrali denar iz predalov in nato ro šli na delo v gostilno k Muicju. Tam so na poseben način vrgli iz okna železno omrežje, prišli v sobo in pobrali okrog 50 kron denarja in se dobro založili s sniodkc-mi in cigaretami boljše vrste. Isto noč jc bilo vlomljeno tudi v Lescah v gostilni pri Legatu, Tam so revidirali gostilniško klet, izpili so zelo veliko piva, finejšega vina v buteljkah, posebno se jim je dopadcl »Vermut« in šampanjec. Po končani reviziji so izginili in sedaj šc nimajo nobene sledi za njimi. Odkod so prišli in kam so izginili, je neznano, le toliko sc je dognale, da abslinentje niso, ker so vzeli na piko samo goslilne in restavracije in sc povsod prav dobro pokrepčali z alkoholom, — Zagrebčan izumil nov letalni slroj. Zagrebški trgovski akademik Vladimir Krakan si je dal patentirati nov letalni slroj zmajeve oblike, čegar največja prednost je priprosta naprava v svrho stojnosti. Vsled te naprave je letalcu zagotovljena popolna letalna varnost; letalo se tudi avtomatično zavaruje proti sunkom vetra, -t- -I- Gorenjski brzovlak. S 1. majem se spremeni osebni vlak iz Jesenic, kateri prihaja v Ljubljano ob sedmih zvečer, v brzovlak. Postane v Lescah, Podnartu in Kranju. V Podnartu radi tega, ker privozi v istem času, kakor novi brzovlak. poštni vlak, kateri bode odhajal iz Ljubljane malo pozneje kakor sedaj, par minut pred četrto uro popoldne. Torej iz prometnih in varnostnih ozirov. Ali smo odločno proti takim spremembam voznega reda, katere lokalni promet kvarijo. Ako hoče železniška uprava brzovlak, naj nov vlak vpelje, podnevu ali ponoči, kakor se ji to primerno zdi za tujski promet. Zahtevamo pa, da sedanje število vlakov na tej progi, kar se tiče postanka na vseh postajah ostane. V brzovlak spremenjeni poštni vlak pelje tujce četrt ure prej m i m o Ljubljane v Opatijo, kakor danes. Železniško upravo bi le vprašali, keclo se bode vozil iz Mo-nakovega, Solnograda in hladnih letovišč poleti v vročini v Opatijo? Kakor se vidi, so njej ljubši prazni — le direktni vagoni — kakor pa polni domačih potnikov. Ni čuda, da izkazuje železniško ministrstvo vsako leto višji deficit. Značilna prepoved predavanja. Urednik sofijskega lista »Bolgarija« je nameraval v Pragi prirediti predavanje o razmerah na Balkanu. Policija je pa predavanje prepovedala z uteme-ijitvijo, da bolgarščina v Avstriji ni »v deželi navaden jezik«. V Trstu se je pa prav te dni vršil — albanski kongres, ki ga vlada ne le ni prepovedala, marveč ga celo sama aranžirala in na vse mogoče načine podpirala. Malo več — vsaj navidezne — obzirnosti bi gotovi krogi nasproti slovanskemu delu državljanov pač le morali imeti. — Neverjetno predrzen tat. Iz Radovljice. To sredo je bil Gregorjev semenj v Radovljaci. Ta semenj jc zelo dobro obiskan vsako leto. Enako je tudi to sredo prišlo iz okolice polno lju-dij. Pri blagajni na kolodvoru je bila večkrat velika gnječa. To priliko je porabil neki zelo izurjen žepni tat ter pri blagajni stoječemu možu prerezal notranji žep pri telovniku tako, da je dotičniku padla iz žepa listnica, tat jc hitro na njo stopil ter jo pozneje pobral in izginil. Možu, ki je menda doma. iz Dupelj, je vzetega denarja 520 K. Tatu še niso na sledu. — Gorel je v bližini trga Železniki dne 2. t. m. gozd. Ogenj jc zanetil vsled neprevidnosti nek krojaški vajccnec, ki je zažgal cigareto in gorečo žigico vrgel v suho travo. Požar jc napravil precej škode, kajti uničil je okoli 500 kvadratnih metrov zemljišča in nad •iOO mladih smrek in mecesnov, ki so že rastli okrog 15 let. Na liee mesta so takoj prihiteli tržani, ki so s hvalevredno marljivostjo pogasili ogenj, ki bi lahko bil za trg prava nesreča. — Gostilničarska zadruga na Bledu, ima občni zbor v ponedeljek dne 17. marca ob 1. uri popoldne v restavracijskih prostorih g. Ivana Mencingerja v Boh. Bistrici. — Iz Koprivnika v Bohinju se nam piše: Kako je res potrebna naprava nove ceste, bi bil lahko vsakdo vid«'l nedavno v najbolj strmem klancu, ko je izpodrsnilo konju na ledenem bregu in je s težkim vozom zdrknil po bregu ter izpodbil zadaj vozečega vola ter sta se oba z grozno naglico drsela po strmini. Šele po kakih 70 m sta se ustavila oba vsa obdrgnjena in krvava ter so ju morali podpirati, da sla preob-vladala hudi klanec. Pot jc zmrzla in ledena, da sc more k večjem v derezah gori in doli. Res, skrajni čas, da se za-čnc z delom, Do sedaj nam je agrarna operacija storila vse potrebno. Načrti so gotovi, računi izdelani — a kaj Če ne bo država pripomogla — ne bo nič, kljub trudu in dobri volji za to se pri-zadevajočih. — Slovenca Malija bodo v Ameriki obesili. Iz Pittsburga, Pa., v Ameriki poročajo. Guverner Tcner jc potrdil smrtno obsodbo, izrečeno nad rojakom Frankom Malijcm. Kakor splošno znano, je bil Frank Mali septembra meseca leta J911. ustrelil v Moon Run., Pa., rojaka Franka Bczeka. Umor jc bil posledica razmerja, ki ga je imel nesrečni Mali z Bezekovo ženo. Obravnava sc je. vršila decembra meseca ter je bil Mali spoznan krivim umora po prvem redu. Radi tega je bil obsojen na smrt na vislicah. Maja meseca 1. 1. so se rojaki v Moon Run. Pa., zavzeli za Malija ter pričeli zbirati doneske, da sc omogoči uvedenjc zopetne preiskave in nove obravnave. Druga razprava sc jc vršila oktobra meseca, a z nič boljšim uspehom kakor prva. Kakor se nam poroča sedaj, so ostali vsi poizkusi, rešiti rojaka Frank Moli ju smrti na vešalih brezuspešni., Vsled potrditve smrtne obsodbe po guvernerju Tenorju so bo moral Mali pokoriti za svoj zločin na vešalih. Rok izvršitve smrtne obsodbe je nastavljen na dan 21. marca tega leta. — Smrt pod ledom. Iz Collingsbur-ga Pa., v Ameriki poročajo: Žalostne smrti je umrl rojak Josip Zelinger, rodom iz Dovš na Dolenjskem. Dne 10. februarja je bil na obisku pri rojakih na drugi strani reko Youghiogheny, katera je sedaj zamrzla. V mraku sc jc vračal domov v družbi Martina Ho-meca, kateri ga jo tudi svaril in vlekel nazaj, ko je začni, da led poka. Zadnji se je umikal nazaj, Zelinger je storil še štiri korake dalje, nakar so je vdrl led in on jo izginil pod njim; navzlic vsemu iskanju ga še do danes nismo mogli najti. Pokojni je bil star 25 let ter zapušča 171etno vdovo ter dva otro-čiča, v stari domovini pa starišo, brate in sestre, katero jc nameraval vse semkaj spraviti, kar mu je pa preprečila kruta osoda. — Velikonočne razglednice »Slovenske Straže« povsod zahtevajte! — Hrvaški abstinentje izdajajo svoje glasilo »Novi život«. List javlja, da v Budimpešti pripravljajo zakon, po katerem se bodo gostilne morale v soboto popoldne zapreti in so bodo smele šolo v ponedeljek odpreti. -— Pobegli bik. C. kr. kmetijska družba jc kupila na. štajerskem nekaj plemenskih bikov. Pri odgonu iz kolodvora včeraj zvečer sc je eden izmed teh splašil in pobegnil v Tivolski gozd. Že v temi pa jo. zapustil gozd ter dirjal po stezi pod Bellevujem proti Šiški. Zadnja sled za njim se je našla pri šišenski cerkvi. Od tam naprej se pa pogreša. vsaka sled za njim in sc ne ve, kje so sedaj nahaja. Kjer bi se ga opazilo, naj se ga blagovoli ujeti. Najboljše je. če se ga zažene na kako dvorišče in potem priveže. (Bik se je pri lovenju precej oplašil.) Vsi podatki o biku naj se blagovolijo sporočiti c. kr. kmetijski družbi. Bik je temno pšenič-ne barve. Onemu, ki ga bode družbi vrnil ali pa o njem podal zanesljive podatke, primerna nagrada! Igranje v ogrski razredni loteriji je prepovedano. Znano jo, da ogrski ko-lektanti skušajo z vsemi sredstvi spe-čati srečke ogrsko razredne loterije tudi na Kranjskem in se v dosego svojega namena poslužujejo celo zavitkov z napačnimi naslovi. Občinstvo se svari pred nakupom omenjenih srečk. Neprijetne posledice protipostavne nabave teh srečk so, kar jc bilo žc večkrat objavljeno, da se srečke žaplenijo, morebitni dobitki zapadejo v korist države, poleg toga pa mnoga zamudna pota, ter občutljivo denarne kazni. Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterijo, ako jih pa dobite brez naročila, uničite ali pa izročite jih finančni oblasti. — C. kr. fin. ravnateljstvo v Ljubljani, dne 6. marca 1913. G. Ivan Kumer v Kranju je izročil zavodu na Rakovniku v Ljubljani 10 K, mesto venca po rajni g. Frančiški Pov-še iz Mokronoga. Bog plačaj! LMlianske novice. lj Seja glavnega odbora za katoliški sbod bo prihodnjo soboto ob 6. uri zvečer. lj Lirično - dramatična pasijenska igra Marija Magdalena sc uprizori na Ljudskem odru na cvetno nedeljo, 16. marca zadnjikrat. Začetek že ob 5. popoldne. Vabi Šentjakobsko prosvetno društvo. lj Včerajšnji pevski sestanek v prostorih glasbenega društva »Lublja-na« jc bil izborno obiskan. Prijavilo se jc tudi lepo število novih go&podičen pevk in gg. pevcev. Slomšek - Einspie-lerjeva slavnost in bližnji katoliški shod naj združi v proslavo slovenske pesmi in v manifestaciji za naše ideale vse naše izvežbanc somišljenice pevke in somišljenike pevce. Ker so sedanji prostori za mnogoštevilni zbor premajhni, se vrši prihodnja psvska vaja v sredo ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani »Ljudskega doma«. Takrat naj blagohotno žrtvujejo dobri stvari nekaj trenutkov tudi one in oni, katerih včeraj še ni bilo. lj Društvo inženirjev v Ljubljani. V soboto, dne 15. marca t. 1., ob uri zvečer v srebrni dvorani hotela Union predavanje g. stavbnega svetnika ing. Sbrizaja o nekem alternativnem načrtu za osušenje barja. V nedeljo, dne 16. t. m., ob 10. uri dopoldne v istem lokalu III. redni občni zbor. Sestanek dne 11. t. m. odpade. KoroSke novice. k Zaupni posvet koroških Slovencev sc je vršil ob obilni udeležbi zaupnikov in somišljenikov. Posvetovanja so bila vele-važna za koroške Slovence. k Celovški očetje zborujejo tajno. V torek, 11. t. m., je bila v Celovcu občinska seja mestnega sveta. Čudno je le to, da župan Metnic vedno v : vcrtraulich« seji prerešetava nakup posestev in realitet. Tako je bilo tudi v zadnji seji, v kateri se je zaupno razpravljalo o nakupu dveh posestev. Po mnenju celovških davkoplačevalcev bi se morale ravno take važne reči javno razpravljati, da bi občinstvo šc pravočasno lahko opozorilo na stvari, katerih občinski očetje merda ne poznajo in tako dolg na dolg delajo — meščan pa plačuj. Nam sc zdi, da se kupujejo v takih zaupnih sejah samo slovenska posestva! k Konkurzi. V Cclovcu se jc otvoril konkurz nad tvrdko Lissctz, manufakturno trgovino. Prijava upnikov se vrši 15. marca na sodniji. Likvidacija je 16. aprila. — V konkurzu je tudi tvrdka E. Schuh. Prijava upnikov se vrši 18. marca. k Umrl jc mestni župnik v št. Andreju v Lavatinski dolini Oton D c n k. Iz slovanskega sveta. Proslava 10501etnice prihoda sv. Cirila in Metoda na Vetehradu. Na Vclc-hradu se vrše velike priprave za proslavo 1050letnice prihoda sv, Cirila in Metoda. Sestavil se jc poseben slavnostni odbor, kateremu stoje na čelu brnski prelat Po-spišil, državni poslancc p. Stojan, dekan Schneider in rektor Schmidt. Priredc se cerkvene in svetne slavnosti; glavne sc vrše od 5. do 22. julija t. 1. V zvezi s temi slavnostmi sc 25. julija vrši kongres za zedinjenje pravoslavne s katoliško Cerkvijo. Predsedoval bo kongresu, kateremu jc pokrovitelj nadškof dr. Bauer, lvovski knezoškof grof Szcpticki. Spored zborovanja je te dni odobril brnski nadškofijski ordinariat. Vabila so sc razposlala vsemu katoliškemu svetu. Kongres bo sijajna manifestacija za edinost katoliške vere. Časnik v obleganem Odrinu. Najpotrebnejših vsakdanjih reči ni dobiti v oblegovalnem Odrinu, a za to pa poseben časopis — »Jeni Edirne«, to je »Novi Odrin«, ki nudi duševno hrano oblegani posadki in zajetim prebiva.1-cem. Med Bulgare so zanesli ta list bulgarski uskoki. V mesecu novembru m. 1. je prinašal »Jeni Edirne« v svojih kolonah »uradna« poročila o junaških zmagah nepremagljive turške armade, ki je prodrla do Plovdiva in ga Bulgarom vzela. Nušič je zapustil Bitolj. Kokor znano, jc bil srbski pisatelj Branislav Nušič imenovan za začasnega okrožnega načelnika v Bitolju. Kot tak jc v polni meri zadostil svoji nalogi. Sedaj, ko sc v novih krajih nastavljajo stalni upravni uradniki, so tudi g. Nušiča vprašali, če heče ostati na svojem mestu. Nušič je pa ponudbo odbil in prosil za odpust iz službe, ker bi se rad zopet posvetil svojemu literarnemu delu, zlasti izdajanju svojega lista »Zvezde«. Njegovi želji se je ustreglo in g. Nušič se je vrnil k svoji rodbini v Belgrad, katero je zapustil pred petimi meseci. Na njegovo mesto v Bitolj je prišel g. Alimpič. Srbija prepovedana aviatikom. Uradni srbski list je tc dni objavil kraljevi ukaz, vsled katerega stopi odlok o uporabi neroplanov na srbskih tleh dne 13. t. m. v veljavo. Privatni aviatiki smejo napravljati polete le v miru in pod posebnimi pogoji ter morajo imeti od ministrstva dovoljenje. > Ooštinske Novine« v Bitolju. Novi biloljski občinski zastop razvija tako neumorno delavnost na vseh poljih občinske uprave, da bi bil lahko za zgled marsi-kakemu mestnemu zastopu zapadne Evrope. Takoj jc vzel v pretres dalekosežne naprave za prospeh mesta in dobrobit prebivalstva, kakor napravo vodovoda, električne razsvetljave, kanalizacije in s tem združeno regulacijo mesta. Ustanovil si je tudi svoje uradno glasilo »Opštinske Novine«, ki je izvrstno urejevano in prinaša tehtne članke o najbližnjih velikih nalogah občine, o gospodarski povzdigi mesta in celcga okrožja; poleg drugega objavlja zapisnike občinskih sej in naredbe občinske uprave. List izhaja enkrat na teden. V dokaz, kako vsestransko delavna je ta uprava, naj sledi tu nekaj podrobnosti: Sestavila se jc zdravstvena komisija pod predsedstvom dr. M. Živkoviča, ki ima proučiti in vse potrebno ukrenili za zdravstvene razmere mesta; odredilo sc je takoj splošno ccpljenjc proti kozam; izšla je naredba za snago na ulicah, za snago v pekarnah in pri prodaji zelenjave na trgu; uvedlo sc je strogo pregledovanje živine in mesa in ukazala največja snaga v klavnici in mes-nicah; uredile so se cene kruhu, vožnjam; vpeljalo se je mrliško ogledništvo; sestavil sc jc stavbni red; razpisala so sc tri zdravniška in eno babiško mesto; odredila sc jc največja nega za mestne vrtove in parke; mestno knjigovodstvo se je iz temelja preuredilo in vpeljal švicarski zi-stem. Za oskrbo rcvežev sc jc osnoval poseben odbor, ki zbira prostovoljne darove in vsak dan deli kruh do 1200 revežem. — Veliko zaslug za tako nagel vsestranski I napredek Bitolja si je pridobil bivši začASni okrožni načelnik tf. Branislav NuSič. Izvoz srbskih kokoši. Na zahtevo srbskega ministra za narodno gospodarstvo so je do nadaljnega dovolil izvoz kokoši iz Srbije. Zdravje v srbski vojski. Od začetka sedanje vojno jo doslej vsega vkup obolelo že nad 20.000 vojakov. Na vsakih 35 obolenj pride po en smrten slučaj. Poveljnik srbskih čet pred Odrinom je posebni zdravniški komisiji poveril nalogo, da prouči zdravstvene razmero v vojski. Komisija je izjavila, da med vojaki ni tifusa. Vendar pa so v Belgradu na treh izpred Odrinu do-šlih vojakih konstatirali tifus. Teie onska in brzojavno porodila. Z BULGARSKO-TURŠKEGA BOJIŠČA. Sofija, 13. marca. Vse kaže, da se tako Bulgari kakor Turki pripravljajo z >pei na odločilne boje. V obeh taborih z mrzlično naglico delajo priprave. Očitno jo, da nameravajo Turki znova poizkusiti svojo srečo pri Čatiadži in na Galipolju. Po vesteh iz Carigrada turški generalni štab še vedno razme-šča vojsko in pripravlja novo izkrcanje za hrbtom. — Vreme se popravlja, sneg sc taja in pota bodo za nastopanje vojsko kmalo odprta. Sofija, 13. marca. Vest, da so Bulgari zavzeli odrinski for.t Šcilam-Tarla se potrjuje. Vest, da sc žo zdaj namerava generalni naskok na, Odrin, ni ek-saktna. Tudi ni res, da sc je dr. Danev začel pri Dimotiki s Turki pogajati. REVOLTA ČATALDŽKE ARMADE. Carigrad, 13. marca. Armada, ki stoji od San Štefana do Bujukdere, se jc uprla. Vlada je pri Čataldži formirala nov vojni zbor, ki ima namen upornike krotiti. Vladne čete pred Pero postavljajo topove. Vlada snuje nacionalno gardo v varstvo mesta. PRVI DVOBOJ MED TURKI. Carigrad, 13. marca. Enver beg je pozval Feti bega na dvoboj. To je prvi dvoboj med mohamedanci, katerim koran dvoboj najostreje prepoveduje. Verniki se zelo škandalizujejo. »HAMIDIE« BOMBARDIRALA DRAČ, MEDUO IN BAR. Cetinje, 13. marca. (Od našega posebnega p o r o č e v a 1 c a.) Včeraj se je pojavila pred Dračem turška okiopnica »Hamidie« in bombardirala mesto, kjer je usidranih 16 transportnih ladij s pojačenji, namenjenimi pred Skader. Detaili so še neznani. — Okoli poldneva se je ladja pojavila pred Medna, jo bombardirala, dve transportni ladji zažgala, dve pa potopila. — Potom je plula prod Bar, toda kmalu odplula nazaj proti Italiji. Prebivalstvo jc zelo vznemirjeno, ker so ogroženi transporti, ki iz Soluna dohajajo. Drač, 13. marca. »Hamidie« se jc ob 9. uii 50 minut pojavila ob vhodu v pristanišče, dala znamenje za bombardement in oddala 15 strelov proti nekomu vrhu, na katerem se jc nahajal srbski tabor. Srbske čete so sc na drugo stran umaknile, 1 Srb jc bil ranjen. — Križarka sc jc potem obrnila proti Medui. V mestu je nastala panika. Več rodbin jc zbežalo v laški konzulat, drugi pa na krov laške ladjo »Cariddi«. Poveljnik garnizije je vojaštvo poslal na ulico, da napravi red, in dal med krščansko ljudstvo razdeliti puške proti kakemu eventualnemu puču moha-medancev. Trgovino so zaprte. »Hamidie« jo odplula proti Baru. Belgrad, 13. marca. Škoda, ki jo jft »Hamidie« v Draču in Medui napravila, je neznatna. Vojna uprava jc dobro vedela, kod sc »Hamidie« giblje in so sc transporti grških čet po tem ravnali. V Dl-aču jc dosti velike artiljerije, da križarka nc more v pristanišče! SKADER SE ŽE OBSTRELJUJE. London, 13. marca. > Daily Telcgraph* poroča, da se je bombardement Skadra že začel. Kar je srbskih čet in topov došlo v Leš, so sc žc odposlali proti Skadru. GRKI ZASEDAJO EPIR. Atene, 13. marca. Grki so okupirali Premeti. Turške čete so zbežale, Grki so zasedli Dclvinaki. — Kraljica Olga je odpotovala v Prevezo, princ Jurij in princesa Marija sta se podala v Janino, NAPETOST MED BALKANSKO ZVEZO. Belgrad, 13. marca. Tu se govori, da sta Srbija in Grčija sklenili pogodbo, glasom katere Srbija nriznava Grčiji Solun, Grčija pa Srbiji Bitolj. London, 13. marca. »Daily Maih piše, da bo po miru s Turčijo izbruhnila lahko vojska med Bulgarijo in Grčijo radi Soluna. Sofija, 13. marca. Del tukajšnjega časopisja sodi, da sta se Srbija in Grčija resnično zvezali, in sicer, da preprečita hegemonijo Bulgarije nn Bnl-1 kanu. RUSIJA SE JE GLEDE SKADRA UDALA? London, 13. marca. Rusija Je izjavila, da pripozna Skader Albaniji in upa, da bo Črnagora mesto zapustila, ako je zavzame, da se Izogne nadaljnjim komplikacijam. Treba je rejti le še vprašanje Djakovice. Berolin, 13. marca. »Deutscher Te-legraph« poroča: Ruska vlada jo Ceti-nju in Belgradu prijazno svetovala, naj se nadaljnje operacije pred Skadrom opustijo, ker so velesile Skader odka-zale Albaniji. London, 13. marca. »Reuler« poroča, da se je balkanskim zaveznikom sporočilo, da bodo o usodi Skadra, naj pade ali ne, odločile velesile. Dunaj, 13. marca. »N. Fr. Presse« poroča, da sc jc Rusija glede pripadnosti Skadra odločila v zmislu želja Avstrije. SPORAZUM GLEDE ALBANIJE DOSEŽEN? Pariz, 13. marca. »Temps« poroča, da je Avstrija Prizrsn, Peč, Debar in Djakovo priznala Srbiji, Rusija pa je Skader priznala Albaniji. Peterburg, 13. marca. Sasonov jc danes konferiral s poslaniki trozveze. ČUDNA DEMOBILIZACIJA. Peterburg, 13. marca. Rusija začne odpoklicevati svoje rezerviste z meje danes popoldne. Vsegaskupaj odpusti Rusija 350.000 mož. Dunaj, 13. marca. Avstrija odpusti pri I.—XIV. zboru vse vpoklicance letnika 1908., izvzemši pri kavaleriji, kjer so pa dovoljeni izjemni dopusti. Rezervistom se računa služba 28 dni za eno orožno vajo, služba 2 mesecev pa jih oprosti od vseh prihodnjih vaj. Rezervisti pri XV. in XVI. zboru (Dubrovnik, Sarajevo) se zazdaj še ne odpuste. Odpuščenih rezervistov bo 33.000. To se s tem motivira, da se morajo ohraniti na gališki meji stotnije na višini 150 mož, kakor bo visoko stanje kompanij pri ruskih četah na meji tudi po odpustu. V to svrho se že po Veliki noči vpokliče prvi turnus rezervistov k vajam, stalno pa se to povišanje ne bo dalo drugače vpeljati, kakor da vlada parlamentoma v kratkem zopet predloži povišanje rekrulnega kontingenta. Dunaj, 13. marca. Tudi pri mornarici Se baje rezervisti deloma odpustijo. Vojno ladjo »Wien« so postavili v prvo rezervo, ladji ^Monarch« in >Budapcst« pa rabijo kot šolski ladji, kar opravičuje sklep, da se je vsaj na teh ladjah moštvo reduciralo. »Zeit« je celo izvedela, da se vsa druga eskadra razdruži, AVSTRIJA ZARADI SKADRA NI INTERVENIRALA. Belgrad, 13. marca. Ponovno objavljena vest, da. je avstro.-cgrslci poslanik Ugron proti odpošiljanju srbskih čet pred Skader protestiral, se odločno dementuje. Vojaške operacije pred Skadrom se bodo nadaljevale, kakor se nadaljuje sploh vojska proti Turčiji. Srbija pomaga Črni geri kot zaveznica. Dokler se nc sklene mir in velesile o definitivni pripadnosti Skadra ničesar ne sklenejo, ne more proti nadaljnjemu obleganju Skadra nihče ugovarjati. RUSIJA DAROVALA ČRNI GORI ŽITO. Kotor, 13. marca. Ruska vlada je Črni gori zopet darovala velike množine žita, X X V' A OGRSKA NORIŠNICA. Budimpešta, 13. marca. Danes jc grof Tisza v parlamentu nastanil 2U0 policistov in orožnikov. V zbornico je došlo od opozicije 70 poslancev, med njimi Apponvi, Zichy, Justh in Kos-suth. Manjkala je Andrassyjcva skupina. Ko Tissa otvori sejo, da se začne razprava o novem poslovniku in hišnem redu, se začno viharni škandali. Poslanec Lovassy kliče Tiszi: »Goljuf, lump!« Poslanec Kun kliče Tiszi: »Šuft! Lopov!« Ogoljufal si državo! Tat!« Tisza odredi, da se Lovassy izroči imunitetnemu odseku. Lovassy kliče: »Desyjeve obdolžitve so resnične! Solni oficijanti!« Tiszi kliče:. »Ti si bil izvoljen z ukradenim denarjem! Lu-kacs naj dokaže, da to ni res! Usta ni!« itd. itd. Tissa pokliče policijo, da poslance odstrani. Policija pride s Pavlikom na čelu ob pol 11. uri v dvorano. Justh izjavi nato, da protestira, da je posvetovanje nepostavno in da sc opozicija sama odstrani. Opozicija se odstrani. Na hodniku se sporečeta poslanec Szabo in Tissa. 10 poslancev opozicije se medtem izključi od 15, oziroma 10 sej. Jutri se vrši samo šc formalna seja. Poslanci Rath in osem drugih se izroči imunitetnemu odseku. V dvorani se seja nadaljuje. Večina sprejme nov poslovnik in hišni red. Tissa zaključi zborovanje, češ, da je ogrs»ki parlament storil zopet veliko delo. IZPREMEMBE V VOJNI MORNARICI. Dunaj, 13. marca. Kontreadmiral K e i 1 e r postane šef gradbenega odseka na Dunaju, Titus V o n č i n a poveljnik strojne šole v Pulju, kapitan O b r a d o -vič povelinik ladje »St. Georg« in Nikolaj Portfy ostane cesarski krilni adju-tant. SVETI OČE. R'm, 13. marca. Zdravje Svetega Očeta je trajno ugodno . PFLUGER NADŠKOF. Dunaj, 13. marca. Za nadškofa se v kratkem imenuje dr. Pfluger. FRANCOSKI VOJAŠKI KREDITI V ODSEKU ODKLONJENI. Pariz, 13. marca. Proračunski odsek je 500 milijonov novih vojaških kreditov odklonil. ROPARSKI NAPAD NA FINANČNEGA STRAŽNIKA. Trst, 13. marca. Sinoči ob poldvanaj-stih je šel finančni stražnik Simon Stockl po ulici San Niccclo domov v ulico Bel-veder. Kar ga nenadoma napadejo trije možje, ki so mu skušali strgati s telovnika zlato verižico in posmukati prstane z rok. Slockel se je pa pogumno branil in ko sc je otresel napadalcev, je pobegnil. Kmalu je srečal na svojem potu policijskega stražnika, kateremu je povedal degodek, Policist je takoj nato šel iskat zlikovce in je dva res našel. Odvedel ju je v policijski urad in tam so dognali, da jc prvi 25 let stari Franc Goriup iz Gorice, drugi pa 29 let stari kovač Franc Kranker iz Donavic na Štajerskem, potepuh brez dela in posla. Tretjega niso dobili. IZPRTJE DELAVCEV. Reka, 13. marca. Ladjedelnica > Danu-biusis je 2200 delavcev izprla. APAŠI V PARIZU. Pariz, 13. marca. V predmestju St. Denis so apaši ustrelili dva policaja. Množica jih je krvavo pretepla, Apaše so aretirali. VIDMARJEV AEROPLAN NA POLETU V RIM i-OŠKODOVAN. Rim, 13. marca. Aviaiik Vidma" je včeraj odlctcl iz Milana proti Rimu. Pri mestu Frana udaril mu je stroj ob neko drevo in Vidmer se je moral izkrcati. Vidmer je ostal zdrav, aeroplan je pa poškodovan. Vidmer nadaljuje polet v petek. Razne stvari. Nova teorija o pcsptš:nju prebave. Francoski zdravnik dr. Meunicr jo glasom »Gazettc Medicale« na podlagi vsestranskih preiskav prišel do prepričanja, da prebavo najbolj pospešuje — hoja po vseh štirih. V tem gibanju in položaju sta združeni dosedanji pravili v tej stvari: da je treba po jedi hoditi, ker kretnje nog v zgornjem delu vplivajo na želodec kakor masaža in tako pospešujejo prebavo — kakor zahtevajo eni; odgovarja pa tudi drugemu pravilu, da po jedi treba počivati, ker hrana horizontalni legi ne pritiska tako na spod. del želodca in se zato le-ta lažje in hitreje izprazni. Dr. Meunier je na podlagi radioloških in kemičnih preiskav dognal to-lc: Pri navadni hoji prebavi želodec 42—62 odstotkov hrane, pri horizontalni legi 48—72 odstotkov, pri hoji po vseh štirih pa 70 88 odstotkov. Prepriča sc lahko vsak sam, koliko je vredno to najnovejše pravilo za pospešenje prebave. Apostol gibanja »Proč otl Rima« cerkveni tat in kaznjen- c. Urednik najstrupenejšega lista za odpadniško gibanje »Aussig-Karbitzer Volkszei-tung« Emil Oskar Simon je bil 1. t. m. neprijetno presenečen. Socialnodemo-kraški »Volksrecht« v Ustju mu je namreč 1. t. m. očital, da je bil Simon po poroti v Rcgtfiu obsojen radi cerkvenega ropa v triletni zapor in v enoletni zapor, ker jc vdrl iz ječe. Simon je bil seveda prisiljen, da je odložil uredništvo »Aussig-Karbitzer Volks-Zeitung«. Veemilij nsko goljufijo so zasledili v Kijevu na ruski južno zahodni strani državni uradniki. Uradniki so prodajali lovore. Država je za več milijonov oškodovana. Strašna nesre a ob nrer*s*avi kino-gledališča. 10 ljudi mrtvih, 50 nevarno ra* jenih. V Monteanu ob belgijsko-francoski meji je v kino -gledališču med predstavo izbruhnil požar. Gledalci so skakali skozi okna. Ubitih je bilo 10, ranjenih 50 oseb. vsi se spomine »Slovenske Me"! KNJIŽEVNI TRG. Slovenska učenjakinja. Pred seboj imamo zvezek izvesti j geološke družbo na Dunaju (»Mitteilungen der Geologi-sclien Gesellschaft, Wien, V. 1912«), ki ga popolnoma izpolnjuje spis »Der Drauzug itn Ilochpustertal«, ki ga jc spisala naša rojakinja, Tržačanka, gospica dr. Marta Furlani, hčerka g. Fur-lanija, učitelja na državni ljudski šoli na Lipskem trgu v Trstu. Znani geolog prof. Siiss se je izrazil o spisu: »Lepo delo me je v resnici razveselilo. Spis napravlja vtis zanesljivosti, dasiravno nasprotuje marsičemu, kar je veljalo dosedaj in snic veljati v resnici za Lis' -ven napredek v razumevanju tega važnega dela naših Alp. Mojc odkritosrčne čestitke na nicm.« Franc Vilhar, znani skladatelj v Zagrebu, namerava izdati svoje samospeve pod naslovom »Djulabije« v 2 zvezkah. Vsak zvezek bo stal 4 krone. V ta namen mu jc dala »Matica Hrvatska« podporo, ki pa ne zadostuje za pokritje tiskovnih stroškov. Zato se obrača do vseh, ki bi naročili te skladbe, da se oglasijo in mu to naznanijo, du bo ved 1 naročiti število izvodov. Ale1 uja! Deset velikonočnih pesmi v čast Kristusu od smrti vstalemu. Za mešani zbor zložil Ant. Grum, regens chori pri sv. Jakobu v Ljubljani. Cena izvodu 1 K 20 vin. Založila »Katoliška Buvarna« v Ljubljani. Zvezek obsega kakor rečeno deset velikonočnih pesmi in spev Regina coeli. Oblike je majhne (žepna oblika), kar bo prav dobro s'užilo pevcem, ki pojo pri velikonočnih procesijah. Velika noč ;e eden največjih praznikov, praznik poln veselja in radosti; morajo biti tudi napevi primerno veselega značaja, kakoršni so ti. — Vsi se odlikujejo po lepi melodiji in lahki harmoniza-ciji, so veseli in krepki. Najlepša in najefektnejša v zbirki jc brezdvomno zadnja, skladba Regina coeli laetere, ki ima na koncu vpleteno veličastno velikonočno alelujo. To da prazniku pravi značaj, skadbo samo pa še enkrat tako povzdigne. Velikonočne praznike bomo letos iz-vanredno zgodaj obhajali. Zatorej naše cerkvene zbore na ravnokar izišle napevc opozarjamo, jih istim posebno priporočamo, da si jih nabavijo in pridno študirajo. O veselih velikonočnih praznikih j h bodo sigurno z lepimi vspehi proizvajali v čast Kristusu od smrti vstalemu. — Dobivajo se in naročajo v »Katoliški Bukvami« v I.jub'jani. Mati čudovita. Spisal dr. Josip Jerše. Opozarjamo ponovno na le res lepe, izvirne Šmarnice. Priporočamo jih nc samo za šmarnično berilo, temveč tudi pridigarjem in duhovnim voditeljem Marijinih družb, ker jim bedo pri izdelovanju govorov prav izvrstno služile. Prepletene so z lepimi, zanimivimi najnovejšimi zgledi. — Dobijo sc v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Cena vezani knjigi 2 kroni. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 30G-2 m, sred. tluk 736-0 njm fr v® vaioc si bodo svoje zdravje uspešno utrdili, ako bodo zavživali Scottovo emulzijo, ker jo cclo najbolj siab želodec lahko prenese in prebavi. Ako se pomisli, da ima, vedno enakomerna in izvrstna kakovost posameznih cielov Scoltove emulzije posebno redilno moč, potem je lahko umljivo zakaj je pri okrevanju za mlado in staro tako koristna. Poleg tega je pa Scottova emulzija tako okusna, da jo odraščeni in otroci radi jemljejo. Cena originalni steklenici jc 'i K SO v. Dobi se v vseh lekarnah. dor pošlje v. v znam ah na • OTTfr BOW.\l;, O. m. h. 11 . Dnnaj VII , m sc sklicuje na ta časopis, dostavi »»• mu ena poilijatcv polom Ick.une za poskuinjo. J. 13. Cas opazovanja 1 St.nnjc barometru v mm Tompe-ratura po Cclziiu Votrovi Ivcbo -.3 a rt _ = = S :: > 9. zveč. 743 0 59 si. zali. jasno j 7. zjutr. 743 8 -03 brezvetr. jasno 00 | 2. pop. 710-4 12 5 si. jug » Srednja včerajšnja temp. 7'G0, norm. 30'. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 13 marca 1913. Pšenica za april 1913.....11-25 Pšenica za oktober 1913 . . . 1195 Rž za april 1913.......9-21 Oves za april 1913......927 Koruza za maj 1913.....7-33 Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubljeni soprog ozir. oče, sin, brat, gospod mizarski mojster včeraj dne 12. marca 1.1. ob 3AiC. uro zvečer, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 43. letu starosti po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bo jutri v petek dne 11. marca ob Vi 6. uro popoldne iz hiše žalosti, Radeckega cesta St. 1, na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnicc se bodo bralo v župni cerkvi sx. Petra. Priporočamo ga v blag spomin". 830 V Ljubljani, 13. marca 1913. Žalujoči ostali. Društvo inženirjev v Ljubljani. Vabilo t ha :o iS. m ki sc vrSi 11.1. olj IS. mi Line v JM tereni" hotela llnioi s sledečim dnevnim redom: lil!' 1. Naznanilo predsedstva. 2. Letno poročilo. 3. Poročilo o računskem zaključku proračunu za 1. 1915. 4. Poročilo preglednikov. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev treh odbornikov. 7. Volitev preglednikov. 8. Volitev društvenega soda. 9. Predlogi. 10. Slučajnosti. m V soboto 15. marca ob 8. tiri zveccr predava g. stavbni svetnik ing. Sbrizaj: „0 nekem m\m za mmn barja." Lokal: „Srebrna dvorana" v hotelu Union, 828 Odbor. Tužnim srcem naznanjamo vsem preč. duhovnim sobratom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin in brat, prečastiti gospod aro! Lenasi župnik v Košani na Krasu danes ob 1. uri ponoči po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 44. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika sc vrši v petek dne 14. marca 1.1. ob 4. uri popofdne iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Košani ter v raznih drugih cerkvah. B.agega pokojnika priporočamo v pobožno molitev. Ljubljana, dne 15. marca 1913. * Rezali a Lenasi, mati. Ana Dišc k roj. Le^sl, sestra. Ivan Lenasi, brat. (I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk.) f27 Liberalni listom. Odgovor na razne napade v »Slovenskem Narodu«, »Dnevu« ln »Slovenskem Domu«, tičoče se moje osebe. Iz P r c č n o. Od časa prečinskih občinskih volitev se množijo neprestano v »Slov. Narodu«, »Dnevu« i n »Slovenskem Domu« članki in dopisi, ki se pečajo z inojo osebo. Preveč hladno kri imam, da bi me vznemirjala vsaka notica, katero napiše kakšen »popotnik po novomeški okolici«. Saj vem, da pišejo vse to samo ljudje, ki že vnaprej preštejejo tiskane vrstice in svoj honorar ter sc ravno zaradi.tega t indijo, da napolnijo čim vem vrstic. Kdor me pozna, itak ve, s kom ima opraviti, ve tudi, da mi ni nič na tem, kaj trdijo taki »dopisniki«. Ker bi si pa utegnil včasi kak či-tatelj ustvarit napačne pojmo, moram enkrat za vselej z njimi obračunati. Občinskih volitev vsi 1i poročevalci še vedno niso preboleli, jaz sem na vso te napade že enkrat odgovoril v mesecu septembru ravno na tem mostu. Potem jim tudi ponovitev teh občinskih volitev ni po volji. Očitajo mi, da sem hotel spet postati župan, da sem pri volitvah oddal sam sebi svoj glas itd. Vse to je laž, zakaj žo v mesecu decembru 1911 1. sem izjavil pri javni občinski seji z moško besedo, da za celo občinsko naklado no prevzamem več županske časti in sicer pod nobenim pogojem; to mojo izjavo vedo vsi občinski odborniki, ki jih je bilo čez 20 navzočih. Kar se tiče občinskih računov do konca mojega županovanja, imam čisto vest; vsako leto so bili natančno pregledani in sem jih oddal v popolnem redu; njihov prejem mi je potrdil sedanji župan s svojim podpisom proti pričo. Ta dokument skrbno hranim. Na čenčarijc »Slovenskega Doma« ne bom posebej odgovarjal. So premalenkostne. Komur se občinski računi ue zdijo v redu, naj jih pregleda; svobodno mu. Nerodnosti v njih ne bo našel. Kar se pa tiče »popotnika iz novomeške okolice«, njegovega dopisa v št. ■103 »Dneva« in popravka »Johana« iVintarja v istem listu, sta oba neresnična. Kar sem živ, šc nisem bil na predpustno nedeljo v Novem mostu, torej tudi ne letos. Oni »popotnik«, ki je iskal takrat pameti po cesti od Straže do Bršljina, torej ni mogel z menoj govoriti. Jokan Vintar pa naj ne pošilja nepotrebnih popravkov po svetu, ker sc mi zdi, da se tiče opomba glede kronic ravno njega, saj je ravno on javno izjavil, cla rad žrtvuje precejšnjo vsoto, samo cla jaz ne bi bil župan. Imam čisto vest. »Popotnik« pa naj roma še daljo po novomeški okoli-« i, kjer srečava tako različne ljudi. Mogoče ga kdaj pri taki priliki tudi boljša pamet sreča, čeprav ni veliko upanja. Franc Vintar. nT? V" mus ogrska kmetija za prodajo živil. Ponudbe odpošilja Mogan, S. Ujvidek, Ogrsko. vešč slovenskega in nemškega j czika v govoru in pisavi mnogo let usluž-ben v manjših elektrarnah z istomernimi toki (dynamo-strojni in accumulatorski obrat) želi pirajnrisMli starte Ponudbe na upravništvo ..Slovenca" pod »zanesljiv 819" do 22. marca t. L Proda se radi bolehnosti Harschlagovo pri Velikovcu na Koroškem. Meri 80 oralov, na polovico polja in mladega lesa. Hiša je zidana, ravnotako tudi svinjski hlevi, veliko sadja, redi se lahko 20 glav živine, 40 svinj, 100 ovac. Cena s stalnim inventarjem je 32.001» K. Oglasila so naj naslavljajo (v nemškem jeziku) na Geortj Klampferer, Pustritz pri Velikovcu, Koroško. 822 Proda se dobro idoča z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795. Tovarne za HstetšMj .Zenit1 družba ■/. omejeno zavezo Mor. Žumbcrk dobavljajo najboljši iu najcencjši krovski materija!. Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana. Dunajska cesta 73. 249 se takoi odda v Olirski ul. št. 22 U. Več pove lastnik jrldolf JCauptmann. Življenjsko vprašanje r: cr-- za vsakega gsrfor. je zdrav želodce. Zatw«j ie Clovoška dolžuost, ga ohraniti aH pa. ;'ko jc nastal" že lv soglasje. odpomoei. {'lasom brczSt(.vihiih zalivalnio so so izborno obnesle pri zboljšanju teka. odstranitvi slabo prebavo, zaprtja, pehanj:1.. zopornoga okusa, raznih holečiu zaradi motenja v prebavi >:»> vee kol tri desetletja BRADY-jeve želodčne kapljice prej Marijaceljsko kapljico imenovane, kot. najzaneslivojše domače sredstvo proti želodčnim boleznim pri otrocih in odraslih. Varujte so rnokoglttsooili so pono-! redb in potvar tnr j>azite i,a zraven stoječo varstveno znamko Matere llozja z Detetom uft čt ranici // .. in nr, podpis SMCtlDj* Dobiva s e v lekarnah v steklenicah po U0 vinarjev in K l'G0. - liazpo&iija v province lekarnar C. Brady, Dunaj I, Vlolaehmarkl 2|387 <« steklenic K6-40 :t dvoinat" steklenico X 4'BO franko vseh stroškov), M22 Sanatoriam Emona • JJgj-j Privatno zdravišče za notranje in kirurgiCne bolezni. — Porodnišnica. — Mcdicjnalno kopoli. Lastnik in šof-zdravnik: Dr. Fr. Uerganc, primar l.ktr.odd.dež.boln. Izurjena šivilja in vajenka se takoj sprejme. Kongresni trg št. 6. II. nadstropje. soa površniki, pelerine za moške in dečke, fino vrlino jopice, cele obleke, kakor tucli posamezna krila za ženske. —- Velika izbira v prvem nadstropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini • • M r? IMHn, a voli MedarsHo ulice in Pred %!ijo 3 nasproti »stilne „Pri SeHolu" * piiilraici trte R. m\m. 7(17 ZADNJE NOVOSTI! Priporoča se največja izbira spo-miadnih kostumov, modernih jop in plaščev, vrhnjih kril za DAME m DEKLICE za GOSPODE in DEČKE velika izbira oblek, površnikov, nepremočljivih pelerin najnovejšega kroja ::::: Radi neznatnih stroškov cene brez konkurence 665 Konfekcijska trgovina . Lukič, Ljubljana Pred Škofijo štev. 19 Št. 5226. S10 Za zgradbo vodovoda v občini Hrastje, okraj Kranj, se bodo oddala sledeča dola oziroma dobave potom javne ponudbene obravnave: 1. Izkop in zasip cevnega jarka, proračunjena na okroglo 15.900 K 2. Dobava cevij, proračunjena na okroglo....... 27.100 K 3. Dobava armatur, proračunjena na okroglo...... 7.000 K Pismene ponudbo z napovedjo enotnih con za posamezne delavske kategorijo ali dobavo naj se predlože podpisanemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolekom za eno krono, clo-poslati jc zapečatene z napisom: ..Ponudba za prevzetje ad 1. izkopa in zasipa cevnega jarka; ad 2. dobave cevi; ad 3. dobave armatur, pri vodovodu v občini llrastje, okraj Kranj". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega jc dodati kot vadij še 5% ponudcnc svotc v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni coni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika, nc glede na višino ponudene svotc, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, ofertni pripomočki in stavbni pogoji se dobo pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah za znesek ad 1. 3'— K; ad 2. in 3. I--— K, Deželni ©dtiOF kranjski. V Ljubljani, dne 10. marca 1913. Od 20. februarja 1913 odračuncim v svoji modni trgovini za. gospodo dobrovoljno 10° 0 popusta od svojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju in gotovem plačilu sledečih predmetov: klobuki, čepice, srajce, spodnje hlače, majice, ovratniki, zapestnice, kravate, rokavice, nogavice, žepni robci, palice, dežniki, gumbi itd. Vse v največji izberi, najnovejši modi, prvovrstno blago in po konkurenci v vsakem oziru nedosežno. Pazite na cene v izložbah! 7. odličnim spoštovanjem sc priporoča 543 Modna in športna trgovina za gospode P. Magdi č, Ljubljana, nasproti glavne pošte. Izdaja konzorcij »Slovenca«, .Tisk: »KatolBko Tiskarne« Odgovorni urednik: Ivan štefe.