ti - / 7 JUN i: i9oi JUN ;: i "To leto se bode nekaj naredilo socialistično stranko/ E. V. Debs. DELAVCI! j t« svobodo in prsvicc svojs! Izgubiti te niisssr, pridobit« ps lahko vs«. Naročnina (subscription): toto, 75c os pol lets sa Ameriko ($1.50 p.'»sar, 7Sc half year io America- f2i»s leto, Ists »S Evropo (ti per jesr $1 per half tor Europe. >c«v. (No.) 38. Bodimo praktični. gociali*t itom M očita, da niao kakor skupina ueprak-lanjacev. „ right! republikanske ali delčke atranke, ki se tako ra-tdlriejo ti takimi iu enakimi * ii in mislijo, da ao a tem ie socializem, naj raje prej 6jo praktičnost kapitalizma, je danea vladajoča aila. je problem. Prerešetaj-malo ta problem in poglejmo, ao sanjači in frazerji in kdo ,jih zahtevajo delavci. To bi pa kapitaliatom znižalo profite, a profit je kapitalistu avet, avet, če* vae »vet! K vra&U proaperiteta — k vragu delavci in vaako blago stanje ljudstva, ai misli kapitalist če ne more izžemati profita. Socialistična atranka ne išče nikakršnih zasebnih koristi; bori ae za intereae delavskega razreda. Zato dane« tudi zahteva edino pra ktične metode za odpravo brezp% selnosti, za uvedbo dela, ktero naj da sto iu stotiaočerim delavcem zaslužek in kruh. Zahteva zviaar nje plač in zboljšanje pogojev o-nim, ki ie delajo. Zahteva, da ae družabni sistem uredi tako, da je praktični možje. problem je problem brez- j y^fo n&dalnja finančna in indu ti, — problem naraščajo- j gtrialna kriza nemogoča. te, ki povzroča zločine, trp- Te praktične zahteve ao tako I, atradanje in tirja več člo- evidentno potrebne in koristne a-življenj kakor vaaka povo- meriškim delavcem, da ne more ^jKrw, požar ali kterasibo- temu oporekati niti najbolj MfTV I gaturna katastrofa, ki je ke- zen pristaš starih političnih razsajala v ti deželi. atrank in kaj ao "praktični" kapita-atorili v rešitev tega proble-jf Ali ao odvrnili ali omejili it t Niao li ravno kapi-B, kteri vladajo družbo, ti-" praktični" možje, ki ao ae-dalepi gluhi in mutaati napram iu pripomočku zoper brez-rt V imenu profitov ao rili tako "praktično", da > no sierodajue kroge na dej-,, da je v Združenih državah va nJe*°ve *"Jlle "'"""• ■Aogo mnogo dela m da to de-ado lahko preskrbi vlada. Veje vodovodov, ktere bi t *iti. Potrebna je tudi re- za gov a rja kot "moder in pravičen sistem." In to je dobro, da razkri-! možnega predloga, zagrinel je po vsej Ameriki silen protest. Senatorji v Washingtonu so dobili na Socializem ne bo nikoli pro-.tisoče protestnih in pozivnih pi- drl v Ameriki, kajti stare vladajoče stranke so si pričele prisva- :ija rek. Samo Missiaippi in jati nektere socialistične ideje v Taktoj , , . . » • lmbc uuntvu litri mu . Slabe na- non delavcem: in kako di i % ... . . .. . D .... koristil drž vi gojijo kapitalisti. Republikan- ska ali demokratska stranka la- .«•%_•»».« i i- i .i svoje politične namene.' jptok, b, lahko »«<> «®voril velikej množici do To Bin "sanjarije" niti nobe- lavcev, da naj glasujejo za drzav-U "socialistična utopija". To so ne šole (public schools), kjer bi sem. da naj glasujejo proti temu predlogi!. Iz Washingtona se je nato uradno poročalo, da je "Penrose bill" v senatu ubit — kakor smo tudi mi že poročali — nakar je v*e utihnilo. Senator Pen rose, prc osemdesetih let.h od poveda-kot je na primer predsednik Roo-1 nega dogodka - so policaj, v JTfr i Philadelphiji zopet aretirali na i- iiii,.. »tem prostoru govornika-sociaJi-Denar /a i/.vrsitcv teh del bi nei^^^^^^^^^E vladi nikakršnih težkoč se- | ko so banke prenapolnjene s »iim denarjem. Vlada bi lahko prodala svojih bon do v za milijarde dolarjev sedaj ko so denarni polni tekočega ali papirnate-fa denarja. Recimo, da nastane fojna. Kakor hitro bi takrat zverina vlada porinila bonde na trg; niti najmanje ne dvomimo, da bi *lada v tem slučaju prodala bon-d<>v za milijone dolarjev. Toda Amerika je danes na slabem, kakor bi bila ob času vojne. Hnjie kakor vsaka vojna, divja dam*s industrijska kriza. V armadi bre/poaelnrh je danes v enem ttdnn več mrtvih in ranjenih, kakor je bilo v enem mesecu kedaj * kteri armadi, ki je korakala za ^Hbrjem militarizma. Kje je zdaj praktičnost? To zahtevajo ameriški socialisti. sta. kteri je govoril velikej mno» žici delavcev, da naj glasujejo za kolektivno posest industrije, ki jim zamore dati vse bogastvo, kar ga produeirajo. Kaj sledi iz tega? Ali je pidicija 1. 1829 zatrla idejo za državne šole, s tem da je aretirala govornika, ki je propagiral za to idejo T Ne! Državne šole so bile kljub temu ustanovljene in se danes nahajajo že v vsakem mestecu Zedinjenih držav. Istotako bode vspel tudi socializem, kterega skušajo danes vladajoče sile zatreti s tem, da preganjajo in zapirajo socialistične govornike. Republikanski dnevnik "TheJ Kansas City Journal" poroča, da vojni tajnik Taft ni bil vsega skupaj štiri mesece v zadnjem poldrugem letu pri svoji pisalni mi-niso sredstva za vresniosrečilo, afganske rodove s silo ali z denarjem podvreči, je angleška vlada v prav opravičenem strahu pred mogočimi po sledicami vojne v severno-zapadni Indiji, posebno ker se tudi v domačih indijskih polkih v zadnjem času množe znamenja upornosti. Umazana špekulacila dunajskih krščanskih socijalcev. Čez nekaj tednov bo na Dunaju velika maškarada pod imenom "slavnostni sprevod povodom cesarjevega jubileja". Vedno di-nastični kršČansl^ socijalci so to porabili, da se zavarujejo zoper slučaj, da bi se cesarju pred tem sprevodom zgodilo kaj človeške- p .. ,, , , _ ga. Zavarovali so cesarjevo življflrag ToJET« *'v™ V M , .. . , .• y . . » dem milijonov krqn. Stroški za boro, Mass.. je zadnji četrtek zo-J J pet zaposlovala. Več sto delavcev slavnostni sprevod bodo znašali -....., i • - - - i j, 14 milijone kron. (*'e bi se zgodila proiinjen k revoluo.jonarnimi .de- KopiMix-t Krfen. E. Mackinnon, kteri je bil tudi manager kompanije. Mackinnon je sedaj neznano kam zginol. Pravijo, da se je pri "kompani-ji" zelo okoristil. Ženske v boju za kruh. — Pretresljiva slika. Okrog osemsto žen in otrok se je gnjetlo minuli torek na vogln 12. in Filbert ulice pred poslopjem Terminal market v Philadelphiji, Pa., kjer je imelo "Žensko pomožno društvo (Women's Relief society)" deliti prost kruh in druga jedila lačnim sirotam. Društvo je naznanilo da prične z deljenjem jestvin ob treh popoldne, toda na licu mesta je bilo že na vse zgodaj zjutraj več sto žen in otrok s košaricami v rokah in ča- 150 oseb ubitih in veliko število ranjenih. I dobilo delo dva tisoč premogarjev,! Orožništvo, kar ga je na otoku, ki so bili že več mesecev brez po-simpatizira v večini s ustajniki. Turčija je posinia nekaj bojnih 1 ladij proti otoku, da zadušijo re- Solidarnost s črnci. Brezposelnost, volucijo. i Organizirani železarski in jek- (Otok Sam os je od 1. 1832 auto- lanski delavci v Ohiu so na svoji nomna kneževina pod vrhovno konvenciji, ktera se je vršila pro- vlado turškega sultana, ktererau Mi teden Youngstovnu, O., zak- plačnje letni tribut, Šteje okrog ljučili. da se v bodoče tudi črni 50,IKK) prebivalcev, ki so po večini Grki.) spekulativni Dunajčanje po odbitju treh milijonov stroškov, še vedno štiri milijone profita. Ča bi se pa zgodilo, da bi cesar umrl po sprevodu, a pred koncem julija, bi imeli umazani dunajski apeku-lantje kar sedem milijonov profita. Ta umazana družba je zavar rovala cesarjevo življenje pri neki angleški zavarovalnici, ker se , . • . „ .. r^ i seveda nobena domača zavaroval- delavci sprejemajo v unijo. Do- . slej so se črnci, kterim je bila ". hotela lotit, take kupčije, pot v unijo razprta, dali radi izko-jTa angleška zavarovalnica Lloyd • .. i i i i......ne vpraša nic za zdravniško lzpn- Krvavi boji med češkimi in nen* Iriščati od delodajalcev v štrajko-j vPra*a ».iu , , . v.. i...______ ^ _ čevalo pri zavarovanju. Pri njej škimi narodnjaki Iz Dunaja se poroča z dne 27. maja. o krvavih bojih med Čehi ln Nemci v Karlsbadu na Češkem, mejili Čehi zahtevajo, da se v mestnih uradih uvede češčina kot službeni jezik, čemur se pa Nemci upirajo. Vsled tega so priredili Čehi veliko poulično demonstracijo proti Nemcem, ki se je končala s krva lomske in skabske namene A se i • • j„ ^ so zavarovanja neka stava, h d en daj upajo jeklarji, da so črncem * A j i- • « ^ pravi: ta ali ta bo živel se tri me- 7. dovoljenjem za vstofp v unijo o-1 njih garjevsko početje. sece, in ga zavaruje zavarovalni-Med jeklarskimi delavci v Ohiu ™ Pa riskira. da bo zavarovana vlada še zmiraj velika brezposel-j «vel dlje, kot tri mesece. Kakor nost. Delegatje na tej konvenciji h,tro Je ^ v,saka Prera,Ja 8k e' so poročali, da je v Sheffield,!. je stvar gotova in na do- Amsterdamu, fladsendu in 0afp govorjeni dan se izkaze, Kao je Citv najmanj 15.000 delavcev stavo dobil.^ Orje. umazanejše špe- •j^lkulacie. kakor so jo vpnzorili kalo. MnoHca Wnih > p. ra.l. vim bojem, v kterem je bilo vejlbre^a^ V| Dn„aj«.Bje v tem ahrfaj«, .1 a- mu je delavec še tako ____pri vsakih volitvah glasuje za po- lajiala organiziranim delav-1 tepuhe, ki žive mastno na nje-boj ta večje plače, krajli d^.gov račun O. delavec, sprcgledaj in sa druge ugodnosti, ki vendar enkrat! Za svobodo govora. Po vzgledu "kozskov" v Seattle. Wash., Los Angeles, Cal. in v Philadelphiji, Pa., gazijo policaji sedaj tudi v Da.vtonu, O., ustavne pravice, ki pred vsem jamčijo svobodo govora. Minuli teden je bilo v Davto-nn. O., aretiranih pet socialistov-govornikov, ki so se strašno "pre grešili" s tem, da so na uličnem voglu propagirali za socializem. Aretirani aodrugi so bili takoj Iz-puWeni proti jamčevini in sedaj pričakujejo "obravnave". 7. vsako minuto in ko je dospel določen čas za deljenje, nastala je pred poslopjem taka gnječa, da so morali poklicati deset policajev, ki so skušali lačne postaviti v vrsto. Prava zmešnjava je pa šele nastala, ko so članice pomožnega društva prišle s kruhom. Ženske so vpile iu silile naprej, o-troci so pa jokali, kajti nihče se ni zmenil če je tudi kt.irega poga-zil. Slednjič je prišlo do takih izgredov, da jim še celo navzoči policaji niso bili kos. V divji gnje-či in pretepu je bilo več oseb bolj ali manj ranjenih; neki ženi so zlomili roko in neko starko ter troje otrok so podrli na tla: sirote bi bile gotove zadušene, d* jih niso rešili policaji. Osebam, ktere so delile kruh. so pa raztrgali malone vso obleko. Po pol ure trajajočem boju je zmanjkalo jedil nakar se je tndi oseb težko ranjenih. Ruska "justica" se koplje v krvi. Ni ga dneva že par tednov nazaj. da ne bi v blaženi Rusiji carjevi rabi ji usmrtili kakega revolucionarja. Vsak dan se izrekajo smrtne obsodbe in vsak dan teče kri največkrat čisto nedolžnih ljudi na moriščih. 29. maja so potom "zakona" umorili v Petrogradu dva revo- dela. vek. že ne more misliti. Socializem je postal sila, s kte-o že računajo vse obstoječe kapitalistične države. C. E. Letten, državni davčni klerk v Lousiani, je ukradel $100, (MH) iz ljudskih fondov, ktero svo- to je povečini zapravil v družbi - zamork. Letten — sedaj je že tam Dolžnost vsakega socialista je, kamor spada: v zaporu — je pri- podpirati svoje časopisje. Agiti- vrženec onih ljudi, ki pravijo, da rajte za "Proletarca' \ Pridobite socializem ni zato dober, ker ho- mu nove naročnike. če razrušiti rodbine^ in zapleniti lucijonarja. Eden se je imenoval I iMtnino poštenih in dvlavnih lju-Traubner, drugi pa Masakin. Ob-1 Ako ^i kteri socialist storil dolžena sta bila. da sta so delova- tak y|o^in> posvetttfm mu vsi kar la pri nekem atentatu. „ : pitalintioni časopisi najmanj, I** V Novorosihu so prošlo soboto >no Htran. toda Letten je bil do-postavili na zatožno klop pred bf>r republikanec in vrhutega se vojno sodišče 110 mož, ki so ob- i drjavnj uradnik pod republikan toženi, da so v novembru 1905 na mera val i v tem mestu proglasiti "republiko"._ John Mitchell kandidat. John Mitchell, bivši predsednik množica pomirila. Do petsto oseb|<«|Tnj^ Mine Workers of America" (Združenih rudarjev in premogarjev v Ameriki), veliki "prijatelj" delavcev, se poganja sedaj za nominacijo kandidature za governorja države Illinois. Kandidiral bi rad na demokratičnem tiketn, a računa pa na delavske glasove vseh strank tudi so cialistične. SODRUGI! Vi potrebujete "Proletarca" "Proletaree" potrebuje vas Agitirajte!!! sko vlado, zato je pa bilo čitati o njegovi lopovščini le v par vrsti j cah ,v kakih desetih listih. To je lep dokaz, da zločinci se danes! več ne sodijo po njih zločinih temveč po politični barvi. Na zapadno-indijaki meji zado- bivajo boji Angležev čimbolj nevaren značaj. Okolo 20,000 Afga-nov je v zadnjih dneh prekoračilo mejo, ki smelo in tuintam tndi u-spešno napadajo angleške vojne (rddelke in utrdbe. Vojna z Afganistanom je vsled tega skoraj DENARJE v STARO DOMOVINO SOilLJAMOt ra • 10 »........................W Wtod ».» • IO .......................100 kron c« 0 4, 00....«.............200 uro« na • lOt.M......................»"O kron M f (04.KO..................... ,000 kr»e ii fioiS 00..................... W00 kron r. »t«r1r» )• rit.ta pri t«-h »»oiab. IX*-'ma *» «akatan»> pofCnnina i«pl»- Pa,n nrfi vlnarj* "dbltka. Ntfte rfpnarn* |>c#llj»»?a ,*plaf«t)*c. kr. po-1 ni branllal urad v ||. Oo It dnah. IVnarJ« nam ali )* i»»Jprtltfn«»)a So »rs 00 » r » T prlrxvr xVa'm alt ragl • «rlran*m ilmu. »nraka P" l*> maattc Toatai Monay Ohl*r ali pa Naw York Sank Oraft. v Frank Sakser Co.. 100 flraeawtch St.. !*«w York ai04 St- Ctsl«* Ava,, N. E. Clavelsad, Ohio PROLETAREC ust xa interese delavskega LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik i« UdaJaUlj. Jsfotlovsatka ddavtka tiskovu dru/ba » Cbksr«. III. Pwoteiaa Za Aiaarico ti SS m calo lete. ISc M pol tela. Za Evropo ti xa c«io teto, ti m pol tete. Wt* t: —: —- ----------- ----------i- - —- — ---. ae je airota zastrupila. Strup j< ' ali oni kraj iu ae selijo drugam, je Vat—t p» d-m—m tri t>irl«j w*v« mj*a moramo prištevati v mnogih ozirih dokaj žalostni newyoraki koloniji Slovencev. Ta kolonija je dokaj narasla vendar pa v njej ni opaziti napredka v pravem pomenu besede, kajti ako ae tu ustanovi še toliko društev najrazličnejših "svetnikov" in "svetnic' pila že zjutraj v pričo "katoličanov", toda slednji uiso hoteli po-i zvsti niti adravniks (ds pri lira ! nijo borni dolar) in so odšli na J delo. IVisedši domov is tovarn ao I videli, da se dekle jedva že zaveda, toda tudi aedaj niso šli po zdravnika; uiti uiso o tem javili policiji. Po noči je nesrei'tiica umrla in šele potem so o tem javili policiji, koja jo je odpeljala v mrtvašnico, kjer je ležala v »smej srajci na golih tleh in na polenu mesto blazine, (»stavljena od vseh in tudi od ouih katoličanov, ki so jo tirali v smrt. ki imajo denar -za cerkve, ki pa niso imeli jednegu dolarja za zdravnika, da bi nesrečni Mariji Cerar rešil življenje. Pokopana je naravno na |H>kopališču za uboge. Nit divjaki bi ne postopali tako proti svojej rojakinji, toda naši "katoličani" izrazujejo na ta način ljubezen do bližnjega v sramoto vseh Slovencev v Ameriki. Prejmite arčne pozdrave. Ivan Perko. po- menja to za nas le goloto našega nazadnjaštva. kojo nektere brum-ne duše pred naprednim aineriš ki in svetom niti prikriti nečejo. Kljub temu da se bližajo vo litve, se število slovenskih držav ljanov ne množi; pač se pa pri nas množe parasiti one vrste, ki se na zivljajo "duhovni". Dosedaj ima mo tukaj dva in to je tudi vzrok da ao se backi skrajni sumljive preteklosti in jezuitsko-farizejske sedanjosti raadelili v dva tabora ko jih vsaki želi imeti svojo eer kev. V tem pogledu se ravnajo natančno po vzgledu Kitajcev, ki ao tudi pričeli nabirati denar za svoje Konfucijevo avetišče. Razlika je le ta, da imajo Kitajci že $100.004) v ta namen nabranega denarja in da žive po naukih '4av." Konfucija, dočim sc nasi "katoličani" za nauke svoje vere naravno niti malo ne zmenijo, kar Vam naj svedoči sledeči žalostni ahičaj. ki se je pripetil v naše j koloniji meri "katoličani": Mnogo tukajšnjih rojakov se preživlja s tem, da delajo v raznih tovarnah za slamnike, oziroma da pošiljajo svoje žene v take tovarne. To je tudi vzrok, da pri domačih delavcih nismo nič kaj na dobrem glasu, kajti Američan nikdar ne pošilja svoje žene |>o tovarnah v škodo neomoženim delavkam in v svojo sramoto. Dosedaj je veljalo tako nizkotno po-stopsnje z ženami le tedaj, ko se je govorilo o Italijanih in judih, toda zdaj srno tudi mi prišli na tako nizko stopinjo. Ko se snide prihodnja assembly v Albany, N. Y.. se bode razpravljao o potrditvi zakonskega predloga za odpravo dela omoženih žetisk v tovarnah države New York in tedaj se bode imenovalo poleg Italijanov in Židov tudi ime — našega naroda. Lepo je sicer, ako skuša žena v potu svojega obraza prispevati s par tedenskimi dolarji v prid svoje rodbine, toda v naši koloniji se tako pridobljeni denar izda za razne zastave "svetnikov* za cerkve, maše in papeževe "žegne", nikakor pa ne za ono. kar bi bilo potrebno. V Hobokenu živi neka slovenska rodbina. Mož in žena naravno delata v tovarnah, dasiravno imata otroka. O vzgoji seveda tu ne more biti govora. Ker se pa tudi v tovarnah malo zasluži, imata par "boarderjev" na stanu in da se tem ponekoliko postreže, je treba imeti tudi deklo. Služkinje so pa v Ameriki drage in tako je dotična rodbina importirala iz Domžal na Kranjskem dekle imenom Marija Cerar, za ktero so plačali vožnjo iz Kvrope v Ameriko tako, da jim je morala za vožnji listek mesečno odplačevati. Dasiravno je bila Marija Cerar že več mesecev tukaj in kljub temni, da so jej dajali le po šest dolarjev na mesec, je sirota imela še vedno dolg pri omenjeni "katoliški" rodbini. Pri vsem tem je morala delati kakor sužnja, namreč opravljati vsa hišna dela za rodbino in "boarderje", čuvati i otroka in poleg tega se je morala pečati tudi z — gospodarjevim bratom. Posledice tega niso i znata le in ker ni bilo od nikjer rešitve. Napredak soc. kluba v La Salle, La Salle, lil., 22. maja. — Želim nekoliko omeniti o našem socialističnem klubu štev. 4 .Jugoslovan ske socialistične zveze. Preteklo je ravno sest mesecev, kar snu> ustanovili ta klub, na kterega smo pa danes lahko ponosni. Napredo vali in rasli smo kljub mnogim zaprekam, tako da danes šteje klub nekaj čez 50 članov. Lepo število! Toda sodrugi, naše geslo je: naprej in vedno naprej! Naša dolžnost je, da v drugem polletju šteje naš klub če ne več, šaj še enkrat toliko članov. Vse kar hlapčuje kapitalizmu, mora v na še bojne vrste. Ne se oV.irati na naše nasprotnike, — oni »o daleč za nami. Ne iti na besede kakega brezmialeca — tak nom ne more škoditi. Složno vsi skupaj na delo kot smo delali doslej, in vspeh bode velikanski. Agitirajte sodrugi tudi po dru gih naselbinah in ustanavljajte nove klube. Pozdravljam vse sodruge in tudi tebe, naše glasilo, "Proleta rec". Val. Potisek. ta j iz Kako se vedejo nasprotniki. Ven z "domakrati"! Waukegan, 111., 24. maja. — Cenjeni mi list " Proletarec"! Ne morem si kaj, da ue bi pri bil v javnost, kako postopajo j nami naši katoliški možje. Nedavno tega — nedelja je bila — ao bili zvečer zbrani domači fan tje in ined njimi je bil tudi gospodar. Z njimi pa stanuje tudi nek somišljenik, precej izobražen človek. Pogovarjali so se eno in dru go stvar in nap* sled so prišli tud na — soeializem. Ker je pa gospodar trd katoličan, a vrhtitega še nezmožen, da bi prišel z l>ese-do do živega dotičnemu somišlje niku, mu j«' po kratki debati z;» ukazal, da se naj — "mufa hiše. Ker je bila ravno nedelja in še pozno v noč, »e mu dotični ni hotel umakniti, zakar mu tudi čestitam, kajti tako ravnanje je proti postavno. Teden pozneje se je pa igra zopet drugi, še hujši prizor. Na paden je bil drugi somišljenik. Ta nič hudega shideč je šel iz svojega stanovanja Čez cesto k svojim ao rodnikom. Zunaj na dvorišču pa sreča četvorico mož in se ustav med njimi, hoteč se kaj pogovori ti. Komaj je pa spregovoril par besed, že prihiti iz ljiše neka ose ba, kakor norec če se mu posrei uiti iz norišnice, in zavpije na vst grlo: "Ve*i kar je "domakra tov!!!" Dotičnemu je pa sledila njegova tfcVljša polovica in kriča la: "!Tdar ga, udar ga!" Tako postopajo ti pobožni revčki, kteri sploh dmzega ne poznajo kakor stol in poleno. Ravno ta oseba je tako izobražena, da se še celo na "pratko" ne razume drugače, kakor če mu kdo pokaže: in še takrat ga lahko prevari*, kajti če mu pokažeš Benedikta za Pavleta, bo ti potrdil, da je r»\-» Pavle. Le tako naprej, pobožnjaki! A ne mislite, da nas bodete s tem pregnali. Ne. ne! Kako se motite, ko pravite: "Ko bi teh dveh ne bilo. pa bi bilo vse "olrajt"!" Ne bo nič! Seme je že zasejano, vzklilo je in ni je sile.ki bi ga pomorila. Somišljeniki, brez strahu naprej! Delajmo z vsemi močni za našo stranko: množimo naSe vrste, da IsHlemo enkrat zinagonosno zaklicali: Živijo socializem! Soc. pozdrav « Opazovalec. Kako lovijo delavce za "chain gang" na Zapadu. — Mist Ooldman v Seattle. — Morilno brodovje. — "Praznik". Seattle, Wash., 21. maja. — Vzrok, da brezposelni delavci v tako obil m številu zapuščajo ta ta, ker ne čitajo svojih delavskih listov, temveč le kapitalistične trobente, ki vedno lažejo in zvab-ljajo delavce iz kraja v kraj, da na ta način razderejo delavsko unijo. V državi Washington je 20.000 brezposelnih delavcev, a kapitalisti vedno lažejo v a vet, la je v Washingtouu dovolj dela Seveda ga je pri — 'chaingangu' Ni dolgo liVa kaf je bilo čitati v istih, da je 40 do 50 tisoč delavcev iz ('alifornije na jioti v Oregon in Washington. V califoruij akih mestih se jim je namreč od rekla vsaka nadaljna pomoč za življenje. Tele/.nič »rji so doM posebno naročilo, da naj ne nadle* gujejo V tram po v", ki hočejo izseliti iz ('alifornije na severo-zapad. kjer je dovolj — dela. Da, dela dovolj — kdor hoče delati zastonj! John B. (Jordon, policijski sodnik v Seattle, obeodi vsakega "trampa" ali "hobota" — tako naziva jo brezposelne delavce - na G«'t dni k "chaingangu"., To ao delavci, ki se pripeljejo iz Californije. Policija strogo pazi na vlake in vjame vsakega takega "trampa", ki prenočuje v "boz-kari". Takih "nimaničev" vja-mejo sedaj v Seattle povprečno vsak dan osem. Izstradani in razcapani reveži morajo potem, vklenjeni v verige, delati 63 dni mestu tlako, samo zato ker so bili brez denarja in posla. A to zanje še ni najhujše; saj dobe za svoje delo hrano in premoč išče. Toda kam naj gredo po odsluženi "kazni"? Kam v grdi, razcapani obleki? Seattlska policija ima že dolgo v navadi, da od vseh strani preži na slabo oblečene delavce. Ce ae le prav ne obrne, ali pogleda, ali če zaide kam do kapitalističnih rezidenc, takoj ga tirajo policaji k brutalnemu sodniku kot "nevarnega" človeka, ki gotovo ne uide "chaingangu" saj za trideset ali še več dni. ('lovek, ki ima kaj srca, ne gre dvakrat v sodno dvorano, kjer se obravnava a temi siromaki; studi se mu v dno duše, ko vidi le enkrat. Seattlski listi — tudi socialistični — ao že tako navajeni takih dogodkov, da več sploh ne pišejo o tem barbarizmu. Seattlski župan, kot se kaie. ne misli odpraviti "chainganga" in prost it ucijskih hiš, kakor je obljubil pred volitvami. 16. t. in. je prišla v naše mesto na "misjon" znana anarhistinja Kina Ooldman. Tri dni je iinela svoje »hode. Lokalna socialistična organizacija je pooblastila sodruga dr. TitiLsa. da na prvem shodu javno debatira žnjo, ker je ona tako želela. Na ta shod je prišlo tako ogromno število ljudstva, da več sto oseb ni imelo prostora v obširni dvorani. Bum je stavila dr Titusu več vprašanj — toda on jih ni rešil. Nevera zakaj! Eno teh vprašanj se je glasilo: kaj bi storili socialisti z revolucionarnimi anarhisti, ako bi dobili vlado v svoje roke? Ooldmanova je rekla, da iz socialista lahko postane anarhist, nikakor pa ne iz anarhista socialist. Nadalje je rekla, da v nebesa med same angelje ne gre rada, f»ač pa gre raje v pekel, kjer je več revolucionarnega duha. Ni res. da bi se pravi anar-histi posluževali nasilnih sredstev; oni so zoper vsako krvolitje. Anarhizem sodijo krivično le tisti, ki ga ne razumejo. Kadar Roosevelt potrebuje delavskih glasov, tedaj se laska delavcem; |>o volitvah jim pa p<»sle milico in svinca. Delavci pa zato nimajo nič, ker tudi nečejo (!) nič! Itd. V San Frsnciscn je Kmo Ooldman stražilo 150 policajev tia njenih shodih: mesto je potrošilo okrog $500 samo za njeno — protekcijo. Morda ao mislili, da je nevarna kot zadnji potres. Ali ni svet bla zen ?! 23. t. m. bode tu na pacifičnein obrežju v "Ouin Sity" ali "Orea-ter Seattle" kakor ga naziva jo, največji letošnji "praznik". Bedasto ljudstvo se veseli in pripravlja že dolgo časa za ta cirkus. Ta dan namreč priplove zvezino bojno brodovje v Seattle in ostane tukaj štiri dni. To hode neki pravi dirindaj. Listi pišejo, da bode nad 300.000 ljudi — socialisti že ne — " pozdravilo ".morUno lastnino Združenih držav. Mestni svet je že dovolil veliko sVoto (za brezposelne delavce ni nič denarja l) v to svrho, da se naša "mo-rilna obramba" dostojni počasti. Kapitalistične trobente so j>isale; "Miss Ooldman ni dobrodošla, mornarica pa dobrodošla t" 400 milijonov dolarjev se je izdalo za vojno opravo. Koliko se je pa izdast za brezposelne in gladne delavce, tega pa ne vesta ne bog nit.i debeli Taft. Ali se naj torej delavci navdušujejo za vojno orodje? (*'e se bi. jim bode žal. ko bodejo šli prvič na strajk. Takrat lahko zvedo delavci, za kakšna sredstvs se to vsdržuje. So Radnička Straža" j« »dlai hrvataki a«>< iuliaf ični list •lo la at a at 11.00 NA LETO. Ni FI8K HT CHICAGO, ILL. Pri« ihti ki. l/hu i vsako dfuvo irt 4 RADNICKA STRAŽA, 115 itf ta list bra ton H r v < t oni! pa ljudje, ki sc* veselijo, ko vidijo, da ao dobro preskrbljeni če je "treba udarit"; to so v večini i tisti, ki hodijo v cerkve. Namen tega "praznika" je, da se v ljudstvu ohranijo simpatije do klanja na debelo, do jsiiHiiožitve moril-nih sredstev in da ae vzdrži ideja, da so vojne priprave vsem narodom neizmerno potrebne. Iu za tak pruV.nik naj zanima delavsko ljudstvo? Kapitalist in bedak, zaveden delavec |>a ne! l>adun se poroča, da je zadnje tri mesece v Seattle zblaznelo oziroma blaznim spoznano 70 oseb Svet nori, to je res. Kazloček je! le ta, da nekteri norijo vsled po- J manjkanja, drugi pa vsled luksu-sa ali radi fanatizma za splošno oslarijo. « Ivan Šolar. Za tuje oglaae v "Proletarcu" ni odgovorno upravnižtvo ne u-štvajo v nAem listu. Ako kupuje, te, prosimo, omenite "Proletarca" ledništvo. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati zvoje časopisje. Agitirajte za "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. Delavci! focff it/k- [/fi/i U * '( y ,7/ireSMM 1S L f/ '/ ' 'ft {C/cw/(inenue Chicago. III. SPOŠTOVALI ROJAKI! Zadnje mesece je mnogokrat sliSati in brati, da denar j i kteri so bili pos lani v staro domov i no niso tje dospeli po 3, 4 ln5m^cn. To se nemo r o nikomur zg,oditi, ako so n zp.- -vinj em obrne na nas; vse denarno poftiljatvs 'uspejo po nas poslane v 12-14 dn»H, Parobrodne listke dobite pri nas za ktero Črto želite in za'izvirne cone. Obrnite se v teh slučajih vedno le na nas in prepričani bodete, da ste prav storili. Z veleštovanj em FRANK SAKSER C0. oeeee* • ZEMANOVO ''GRENKO VINO", ► je najlMiljše zdravilo avoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez-!! nim želodca, črev in ledvic, čisti kri iu jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA HALOKRVNE ŽENE IN DS VOJKE Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", | želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-' ske^a gorovja, zdravi živčne slabosti, |>odpira lahko prebavo » želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdraviL Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. : R 7 F M A1M 777 A,p°rf street' ; U. LtiHAll, Chicago, III. POMLAD JE TU Nabatfti ai bode treba razno-r rat ne vrhnje in spodnje obleke* pokrivala, obuvalo, itd. Ako hočete bili po»trr2«ni hitro in z d<«brim blagom, oglejte ai nafto veliko salogo predno kupite kje drugje. 577-573 BUT ISLAND AYE CHICAGO, ILL. TJnijska Tiskarna! PHONE: HYDC PARK 3126. Slovensko Tiskovno Društvo v Chicagi, 111—1252 E. 75th St Sprejema naročila na vsa v tiskarsko stroko spadaj« ča dela, kakor: tiskanje knjig, brošur, društvenih pravil in potrdil. vsake vrste vabil, ve ikih in mnhh plakatov, vstopnic k veselicam in plesne vzporede; dalje: vizitnic. pismenega papirja in kuvert s firmo: za društva, trgovce in obrtnike ter u zasebnike-sploh *se tiskovine- in to v kateremkoli jeziku. Ker imnmo z najnovejšimi st oji bogato opremljeno tiskarno v stanu smo pri nas naročena dela izvrševati lično, hitro in po najnižjih cenah, ^c ^ Posebno opozarjamo vsa cenjctin društva in politične klube na nase lzrcdn » ulzke cene, hitro postrežbo it« na najfinejšo izvršitev pri nas naročenih društvenih tiskovin. ^ y ^ vc 'ji jROJAKII Predno kupite kmetijo ali sploh kako zemljišče piAite zaupno F. GRAM U, NAYL0R, MO. Tim J« dobiti ie najleplo la najrorioritaejfto cenil jo v ArrvrikL Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da izdelujemo razno vratne nhlpUp P° n*jn»r»j*ra» kroju. Unijako delo; trpotno in lifag UUlvHvf y ^Jogi imamo tudi razne druge potrebMina, k apt. zalogi daji r delokrog oprave — oblak. Pridite ia oglejte ai na*o izlotbo. Z vaetn epottovanjecn rflQTII IMA dobro in vedno preskrbljena UUj 1 ILnAf z najboljšimi pijačami, unij- skimi smodkami in prostim prigrizkom. HvnnflP za dru^vcncnc seic' svatbe, UVUI UI1C, zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO, ILL. Pomlad je tukaj. Sezona ieninov in nevest prihaja, če »e tonite, je vaino za vas, da ai omislite dobro sliko kot »pomin na vai ženit van jski dan. Dotet ali ko, da boljke ne morete dobiti, vam izdela Pristno Domače Vino Belo vino.................... 60c galon Rdeče vino ..................50c galon Rdeče staro vino ......... 45c gaion Rmeno vino ............ 55c galon Potonla prosta. Te reno veljajo odjemalcem od 50 galonov ntpr«J|, izključena pa nieo tudi manj»a naročila. Vino pošiljam proti ].-edpUW^ aH po C. O. D. po vai Ameriki. Priporočam ae rojakom tudi za obiak moje lepo urejene Roatitos" t Itfcoialpl pijačami in z vedno pripravljenim proMiin prfjiritko«. C Za dobro in toino poatreiho, kakor tudi za priHnoat vina jamči«. JOSIP ZALOKAR, 8W Edison Road N. E., Cleveland, 0. M. Mmt ii Fr. Smetko '7H ¥/ont istk St.. Chicago MODERNO OPREMLJENA 8L0VEN SKA TRGOVINA Z JE8TY1NAIII (OROCERIJA.) Najboljši ril, kava, «aj, moka Itd., »pW>h vsako vrat no domače ia prekomor «ko blago vedno svtie po aajaiftji eaai na prodaj. Na xahtevo razvaiam blago tad na lom, *a kar a M ne rainnim. 1 -...lie in naj« ne je obuvalo k:,pite pri John Klof 631 BI se Islssi CHICAGO. an ^ . • . . • ■ • < > PKOLETARB -: ......HM»| fran Kja | JgjIffKA SOCIALISTIČNA IVEZA T Chicagu. IU. John Petri*, 718 W. go, Hi- iii dopisi, tičoii se so ike ali i»ii»Miiieiuih klu-ljaj.i n a got.iiji uaalov ka. IMENIK klubov podrejenih Jugu Socialistični iveri v Chicagu: ti aocialistični klub *tev. 1H. A o ton Pre4ern, pred-»g podlipoe, fin. tajnik, 66« bt. Kodna niuee&o* aeja »obuto v mesecu, v proeto-skladu1*, 587 S. Center Av. feeial>sti^"> klub iUv-X Igaac Žhmbergar, predsed-K ravan ja, Ujnik, Box 101. aeja vsako zadnjo ao-eu v prostorih eodr. Ivana naaki socialisti." nI klub ktev. |h, Pa. Frank Podboj, prod-Elhbric, tajnik, Box 305. E^Mki social isti« ni klub itev. III. Jos. Bratkovtt, pred-Valentin Potisk, tajnik, 1231 Kedai siji sta 1. in 3. ne-3. nedelja j« plačljiva ivaaski aocialietiJni klub Bolt, v 5, Claridge, J. Mla-nik; John Hali*, tajnik, ioeialietičnl klub fttev. 6, Wyo. John Sare, predeed-llaMi*, tajnik, Box 33. i socialistični klub itev. 7, Fftak. Valentin Eltz, predaed-rd Hofman, Ujnik. saški aocialiatični klub itev. _ Wash. John Makauc, tajnik. ft»T«nski lene k i socialistični klub mriM itev. I, Chicago 111. Berta jfcn pmieedni.a; Mary Orilec, ta j |74 W. 81st Pl. Redna aeja vsako » to trstjo nedeljo v meeecu, v pco nilsoJr. Fr. Mladiča, 587 Centre av. Ibnuki socialistični klub itev 10, iw»,IU. Louis Rodman, predaednik; tak Praprotnik. tajnik. Redna me to »eja vaako tretjo nedeljo v me-m t prostorih sodr. Joie Kolenec | N. Broadway St. ■orsaski aocialiatični klub Zmaga it. U. Cumberland Camp No. 2, Wyo. • Tskis, predsednik; Anton Jalovih tajiik Redne seje zaiaano v hiii (laakbousO. socialistični klub Proleta-p. 12, Gl« ncoe, Wyo. Math Brun pr^todnik; Frank Čeligaj. ta j social iatični klub Bdeči ^ 13, Ely. Mian. Jakob ftker ik; John PuA, Box 55, SOCIALIZEM IN ftOLA. v Claridge. Pa., poaor! nja »eja socialističnega "Bodočnost" Štev. 5 se vr-v nedeljo 14. junija v prostorih Mn Janseka ali pri Sturmu. k seji tudi tisti, kteri se sej niste vdeležili. John Batk?h. tajnik. Kadnička Straža" — tednik. Bratsko glasilo hrvatskih sodru s "Kfldničks Straža" pozivi je troji zadnji številki vse sodrn-. agitatorje in somišljenike me prispevanje, littore kmalu iziti kot tednik, naznanja, da se je v Chi-zavezalo že dvajset sodru kteri bodejo skozi šest me-priapevali mesečno $1 za m tednika. pozdravljamo ta korak in želimo, da je "Radnička " kmalu tilnik. Obenem pa o priporočamo našim slo-■odrngom. da širijo med svojimi hrvatskimi in prijatelji. rtm prosim sodruge. da pl pošiljajo stvari - dopisov llbaitcl. tika,joeih se "Tro n na moj naslov, temveč li na npravniitvo '' Proletar-■M». Centre \ve . Chicago. N,i . : }ai«, le stvt Hteadajo k Jugoslovanski so-ttfoi zvezi. John Petrič kupujte pri tvrdkah, [ighfojejo v našem listu. Ka-knpnjete, prosimo, omenite rca". tvo producira v»e boga-Hbfaitvo torej pripada de- Mi knjižnica. Kažipot sa znan at vo ■ In ponveto. jn urejuje Ivan Kaker mesečno ia atane I2c zve-^^m vretl. V tej V n ii ži< i i*e it vrst ni razpravi: "Sve-Bfaake" Jn "Patcštve " v*ah ^^iNeleeln rojak hi moral t<< citati. HM) sa: IVAN K\KHP. 129 LafMa St . Chlcsgo tli Socializem, ki zahteva odstranitev nasprotstev med bogatini in revnimi, zahteyi tiuii odpravo raz j like med vzgojo bogatinovega si-j nu in med Vzg4>jo sinu ubožca.: Buržoazija skrbi, da njeni ljudje | dobe izobrazbo, katero se stuatra za najboljšo — široke vrste revnega ljudstva morajo pa Črpati svojo izobrazbo le v ljudskih šolali, ki so seveda za vse pomanjkljive! TturJoazijska mladei dobi splošno izobrazbo temelječo na znanosti — delavski in kmečki mladeži pa st* kaže svetopisemsko sliko Nt varjenja sveta, j uredbe ljudske družbe in knltur-nega razvoja. Ljudska šola. že davno ne odgovarja zahtevam po pravi ljudski izobrazbi — čimdalje bolj postaja organ, ki varuje interese kapitala in sploh posedu-joČih razredov. Socializem je iz-ra? posebnega celotnega svetovnega nazora, ki stoji v ostrem nas-protstvu z meščanskim svetovnim nazorom. Socializem ne vidi v o-troku bodočega mezdnega delavca in brezpravnega proletarea, ampak bodočega člana organizacije svobodnih delavcev. Socializem zato ne vsprejema buržoazij-ske kulture, temveč jo zametuje Sola v kapitalistični državi go ji cerkveno reakcijo, militaristič-no kulturo in dinastično zgodovi no. Socializem hoče postaviti šolo v službo svobode, hoče jo demo-kratiziriati in jo napraviti, da bode brezplačno pristopna delavske mu razredu ,in sicer od ljudske šo le do vseučilišč! Socializem hoče šolo socializirati! Cilj cerkvene šole je, vzgojevati ljudi, "da bodo podobni bogu", da zatro vse želje telesa in da začno zametava-ti svet. Fevdalni gospodje v srednjem veku so določili šoli še drugi cilj: vzgojevati dobre podanike! Buržoazija današnjih kapitalističnih držav pa je prevzela cilj cerkve in fevdalne gospode ter naložila šoli kapitalistične države, da vzgojuje cerkvi in državi potrebni material, državi pokorne podanike, cerkvi ponižne vernike; razširila pa je še cilj šole s tem. da naj vzgojuje še delodajalcem dvlavee, ki bodo radovoljno delali in ki bodo s svojim stanjem zadovoljni: čes, je že božja volja taka! Zato današnja šola ofieielno bojuje proti socializmu: češ. da je današnji red človeške družbe ustvaril sam bog .zato bode vedno tako kot je, kajti od boga ustvarjeni red se ne izpremeni nikoli l Cilj šole pa ne more in ne sme biti nadzemeljski, ampak čisto posveten. Karol Marks je določil šoli nalogo vzgojevati ljudi, ki se bodo mogli udeleževati skupnega dela. ljudi, ki bodo tako praktično kot teoretično izvežbani. Današnja šola vzgojuje je teoretično izvežbani. Današnja šola vzgojuje le teoretično in ne vžgojuje' torej vsestransko izvežbane posameznike. ki bi znali ravnati s stroji in orodji današnje ljudske druž be in ki b1 mogli sodelovati pri skupnem izdelovanju. Armadi brezposelnega ljudstva, takozvani rezervni armadi, bilo bi od velike koristi, če bi njeni člani razumeli najrazličnejšim strojem .kajti potem bi se lahko lotili drugega posla in bi se obvarovali dninarske-ga dela ter izkoriščanja, čemur je manj izvežban delavec podvržen. Socialistična šola mora nasprot-stvo med teorijo in prakso odpraviti. f'e kapitalistična šola maši v učenčevo glavo abstraktno znanost ter dijaka (na bodi inteligen-ta ali ročnega delavca) vzgojuje za namezdnega delavca kapitalistu. mora socialistična šola obračati veliko pažnjo na prakso in vzgojevati zavedne socialne demokrate .v ljudi, v katerih bode ljudska dostojnost popolnoma raz vita in ki ne bodo vrženi v nobeno mezdno tlačanstvo. Proti bogoslovnemu nauku o šestdnevnem stvarjenju sveta postavljamo Dar-vinov nauk o razvoju v mnogo tisočletjih. Proti čtivu starih bigo-tnih in po fevdalizmu smrdečih avtorjev zahtevamo branje mo-; dernih pesnikov in pisateljev. Sveto pismo, katekizem .cerkveno zgodovine ter podobne stvari na-, domestujemo s kulturno zgodovino vseh epoh in razredov ljudske družbe: — prebarvano in prikrojeno zgodovino nadomeščamo s čisto zgodovino, ki je vedno pripravljena vsprejeti vsako zgodovinsko resnieu. Duh tlačanstva se mora odpraviti in nadomestiti z duhom prepričanja svobodnih državljanov. Kapital se ne sme več v Soli poveličati. Kspital sess delavčev mozeg, razdira rodbinsko srečo z dolgim delavnikom, možu odvzema ženo, ženi moža, otroke materi .mater otrokom — ta ka-pitsl bodi delavskemu otroku pra-vv-n » »*rtsn! V *oli naj se pojasnjujejo nasprotstva .ki so v da- i naboji družbi, in pokaže naj se tudi na mogočnost odstranitve teh ( nasprotstev. Enotno organizirana javna vzgoja bi najboljše zmogla današnja rt^. redna nasprotstva odpraviti. Ziao socializem deluje t ui krepeni p| taki vzgoji. Vrhu-! nec socialist i Jne šolske politike se ! /reali zato ii v svetovnem miru. >. .vm X-Xr^^KfX. | Agitatoričen del. Matija Erklavec edini Slovenki krojit v Chicagu lazuacija rojakom, da Ima sedaj veliko alogo vaako vratnega blaga sa iadelo- , an je molkih oblek. Jemlje v popravek n fisteeje tudi stare obleko. Cen« so uuorne aiske. 621 »O. CENTRE AVE. CHIOAOO. NABl ZASTOPNIKI. Hledeče eodtuge aaatopnike priporočamo del a vre ig, kteri eo v njihovem obli i ju. Pooblaščeni eo pobirati naroč-uino in oglase za "Proktarča" ter prodajati delnica za Jugoslovansko delavsko tigkovno Uruibo: John Kravanja, Box 101, Oleneoe, O. Valentin Poti nek, 1231 Main St., La Halle, 111. John Dejak, 1383 E. 39th St., N. E. Cleveland, O. Stefan Zabric, B«x 305 Conemaugh, Pa. Domoaik Petrič, IJurango, Colo. John Bahčič, liot 33, Cumberland, Wyo. ** Joe Debevc, 4620 Humboldt St., Denver, Colo. Mike Žugelj, Box {02 Murray, Utah. Frank Hlttl za drlavo Minnesota. J. W. Mohar, Leadvillc, Colo. Alojg Budman, Aurora, 111. Frank Čeligaj, Olegeoe, Wyo. Joe Makaus, Roal.sn, Wash. Ed. Hoffman, Murray, Utah. Valentin Stalick, t. Box 326, Bock borings, Wyo. V Chloagu so poebloičeni pobirati naročnino naale. Throop Htrest Vosi tudi u a dom CHICAGO. Listu v podporo. Koder Mike. Chieago-- S(>dr. Jos. Makauz, Roslvn. Wash., poslal $4. Prispevali so sledeči: Socialistični klub štev. 8 — 1. Bogataj Martin —---— Bogataj Ignac-----— Kolar Paul--—--- Kamprsh Math------ Zobec John------- Makauz Joe---— — — Zobec Frančiška---- Novoustanovljeno društvo "&o-kec" prispevalo na seji dne 28. maja na 650 Blue Island Ave.-------1.00 50 00 50 25 50 50 50 50 25 POZOR SLOVENCI! TV m potom naznanjam cenjenim r>iakom in alavnemu občinstvu, da a- m c tvoril novo nrejeno goetilno SALOON | (i*im svcie pivo, doUro vino in Igan «; na raapoiago ao unijske »modke, t tnovan je in hrano dobi vaak pošten ojak. — Zagotavljam dobro in hitro i><;*trelbo in ae priporočam za mnogo b-ojni obisk. . Jos. Debevc, 4645 Franklin St.. Denver, Colo. Aka hoče! dobro naravno vino piti, oglaai ae pri JOS, BERNARD-U 620 Blue Island Avenue Telefon Canal H42 CHICAGO Pri njemu dobii najbolja kalifornijska in importirana vina. IN a drobno! In debelo! J. Silverstein 487 So. Nalsted St. Chicago. Izdelovatelj importiranega ruskega in tnr&kega tabaka, emodk, cigaret, ta- baka >a nosljan je itd.^ Tabak za cigaret, funt...........60c 100 škatljic po 2 unči tabaka sa cigarete.......................... $5.O0 1000 Ikatljic cigaret O. K. s rorčkom za............................. S3 00 KAKO PRIDE DENAR NAJVARNEJE V 8TARI KRAJ? Če ga pošlete po Mohor Mladiču, 617 So. Centre ave., Chicago, 111. On je z zvezi z g. Sa k ser jem v New Yorku in pošilja denar točno, \hr-on in zatiesljivo v stari kraj. Ako potujete v stari kraj ali želite koga svjjih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem istotako kupite vozni listek pri Mohor Mladiču. On preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. Mohor Mladič, $72 Blue Island ave. & Loom is st. Chieago, 111. FINE SMODKE. vedno aveie pivo, Izb orno vino Ln fino iganje ae dobi v GOSTILNI J. J. Vodak, Sons 683 LOOMIB STREET, CHIOAOO, .. ILLINOIS 1 Rl glavna in najboljša zdravila. EBOLJfiANE. LAKHATIVNE, KINI N KROG LJ ICE Ozdravijo prefclajenje v glavi v 12 urah. Prvi dan je treba poutlU vaako uro eno krogljico do deeetih ur; potem pa trikrat na dau 'dva do tn dni. Za akutni glavobol j je treba vzeti i krogi jice, pomaga v eni uri — Cena 25c. HEBMANEKOV BALZAM ZA KA&ELJ je najboljM pri|Knnoček proti kaliju, gripi, sulici prehlajenju in bolnemu vratu. Cena 25 ia SOe. , HEBMANEKOVO ELEKTRIČNO OLJE je najboljii pripomoček zoper bolečine v prsih in hrbtu, sobobolu, glavobolu, leamatlzmu, uhobolu, apahnenju itd. Cena 25 in 60e. IZDELUJE IN PRODAJA J. C. HERMANEK, lekarnar, 587 Center Av. COB. 18TH STREET, CHICAGO, ILLINOIS. Valentin Potisek GOSTILNIČAR I. STRAUB URAR 336 W. 18th Bt. Chicago, 111. Ima večjo zalogo ur, veriiie, prstanov in drugih dragotin. Izvrluje tudi vsakovrstna popravila v tej stroki po zelo nizki ceni. Obiščite ga! NOVA SLOVENSKA GOSTILNA pri FRANC ČECHU. Rojakom v Chicagi naznanjam, da i«m zopet odprl svoj novi saloon, v ! kterem točim vedno svete pivo, domače vino itd. Dobre smotke na razpolago. Imam tudi prostorno dvorano za veselice, avatbe, zabavne večere itd. Priporočam se v obili obiak. S spoštovanjem FRANC CEOH, 568 So. Centre Ave. Chicago. Toči vee, goetilni podrejene pija jev. ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi — naj se obrne na THE 8TEINER ACADEMY OF ENGLISH, Slov. Dep., 431 W. 26th St., cor Kedzie Ave., Chicago, 111. in slehernemu se bo na to važno u-prašanje .odposlal nemudoma odgovor, s katerim bo tako zadov> ljen, da bo rad o tem povedal tu-i svojemu prijatelju. Pozor Rojaki Slovenci! ^revrel sem n « novo oprem' j-no gostilno* TMGLAV 'od brat a Mohorja. Točim uvele pivo. lomsče vino in ima« rasnovratoe pijače, na rszpo-imam moderno keglilče in potu-jjčim vedno pripravljeno prenočišče. Postrežba točna in »olidna. Pri poročam ae za obili obiak. John Mladič, 617 So. Centre Av., Chicago, III. DR. F. J PATERA OTdlnuje: na severozah. vogln ASHLAND IN MILWAUKEE AVE od 12. do 3. ure popol.; od 7. do 8. ure zvečer v pondeljklh, torkih, če trtklh ln petkih. Telefon Canal 180. Dr. KAREL STULIK 527 So. Winchester Ave. Telephone Wesi 529 Zdravi notranje in zuuanje bolezni ter je izvreten ranocelnik. Uraduje: doma od 1—2 pop. ter z večer po 7 uri. V lekarni goe. Hermaneka, Centre a 18. Str., od S 7 pop. v lehirni J-Stulik, na 21. Bt. a Paulina nI., od 11 do 12 dop. Priporoča ae Slovencem. ALOIS VANA ~r izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnlh pijač. S2-H4 Flsk St. Tel. Canal 1405 235-lst St., La Salle, 111 .TI,Umit* 580 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO . Najvcča slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap. prekoramnic, regalij in drugih stvari za društva tfT Pišite v slovenskem ^ziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj. Juaoslovenska vinarna! Podpisani naznanjam Hrvatom in Slovencem v Chicagi in okolici, da točim najboljia raxnovrstna vina po pr i mirni ceni. Pridite, pripeljite znance in prijatelje, da se prepričate Z vsem epoitovanjem SLAVOLJUB ŠTAJDOHAR, 316 W. 18th St., Chicago PREMOG, DRVA in KOKS PRODAJA ALBERT DENMARK Pisarna na voglu Center Ave., in 18. ulica Prodaja konj i konjskih oprav. Telefon Canal 2248 594 S. CENTRE AVE. CHICAGO, ILL. v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slo-| vence v Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trobili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro | in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik bolezniJ ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem Času od njega ozdravi-1 jeni bolniki. Ozdravlfen rane na licu od zobobola. Ccnlcnl gotped doktor! Jac m Vam iskreno rahvilim ta Vafto naklonjeno«, katero tte mi akaiovali «• časa moje bolacni. Overjen in preprič an aem. da »ein le po Valih zdravilih tadobil popolno tdravj«, nad katerim »eti bil akoro obupal. Sedaj pa ae Čutim rdravetfl, ko kedai pred bolrtnijo. / ato V a« priporočani vtem tojakom po iirni Ameriki. S »potovanjem o.lajem Vam bvaleini. Franc Steklaaaa jj«i St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. Frank l>olh 310 Midlant Ave. Kockdalle. 111. Velecenleai rospod dok t or I Vam natnanim, da aem prejel cdravila in »e Vam tahvaljujam. ker ste mi dobra poalali. Sedaj sem popolnoma cdiav. pa ao mila cdravila ostala, t ato ae Vam iakrenc t ahvaljniem ter pri po ročam rojakom, ako potrebujejo cdravil, naj ae na Vas obrnejo, ker pri Vas a« tare« dobra dobijo, katera fotovo po m ago jo. Vas le epkrat tahvaljnjem ia potdravim ter Vam oatanem hva-leini priatelj Jakob Likar Bos 941 West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-j šite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :| THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE! 140 WEST 34th STREET. NEW YORK, N. Y. Jože Sabath advokat in pravni saatopnlk v kazenskih in clvinlh zadevah. v upravniitvu "Proletarra", 887 So, Center Ave., Chicago, 111., Je dobiti aledeie eocialistl&ne broiure in knjige? .................................10« Zakaj smo aociallati?............7c oclalna demokracija ln kmetikko ljudstvo....................... 1 otnunistitnl msnifest...........7T< NaAa bogastva.................. Vaako teh brofcir polijemo poltaiae prosto. So«1rugl. sealte po njih, doklei ne poidejo. GOSPODINJE POZOR Najboljfte, najfinejše in oknanejle meao prodaja po najnižji ceni alovenaki meaar 376 W. 18. Street Chicago MIHA LACKOVIC 376 Weot 18th St. Ch4cago. Klobase in tunke poiiljam tndi iiven Chlcage proti C. O. D. podvietju, ako se narodi 25 fantov. Pilite sa eenik v slovsaiakom Jeziku. Za Chicago i okolico Je moj MMtopntk Jane« Trtkan. P0Z0RI SLOVENCU POZOR! SALOON s modernim kegljl&en Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske amodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna ln isborna. Vsem Slovrnoem ln drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 5©4 SO. CENTER AVE., CHICAGO Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. Zdravnik ta notranje bolezni ln ranocelnik. Izdravnlškn preiskava brrzplsčuo—plačati je le rdavlls. 647 in 649 Blue Island Ave., Chicago. Za dne ore t Od 1 do S popol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chicago iiv.či bolniki naj piielo slovenski. Piilte slovenski! 1623 1638 Unity Building 79 -Dearborn St., Chicago, 111. Ree. 5155 Prairie Ave. 1 Oglasite se na Centri! Phone Drexel 7271. Košlček Bratje SALOON Dobro pivo, wis key, lik ere, vino, ir.vrstne smodke in prigrizek. Slovenci Pozor! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, krava- J te, ovratnike ali druge potrebne reči za moške -- za . < delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer ; lahko govorite v svojem materinem jeziku. ' Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po < najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK blizo 18. i)1.» Chicago £>+♦♦♦♦»0 •»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o* »»»♦»»»»♦»♦»♦»♦» MIRKO VADJIN4, slovensko hrvatski brivec. Podpirajte socialistično časopisje! Naročajte, čitajte in Urite Proletarea'! Priporočajte hrvatskim delavcem 'Radničko 8tra*o \ SVOJO FINO OPRAVLJENO BRIVNICO priporočam vaetn bratom Slovencem. JOHN HORVAT 610 Centre Ave, Chicago, I1L Slo v enak i ia hrvatski časniki na ra* pol ago. Leopold SMtiel ODVETNIK v kazenskih in eivilnih zadevah. Auto Phone 6065. Office Phone Main S065 Ree id e nee Phone Irwing 4176 URAD: 27 METROPOLITAN BLOCK Severoaap. ogel Randolph ia La Salle aliee Stanovanje: 1217 Sheridan Road. 07146884 Zgrešeno življenje. Priredil Ivan Kaker. Položaj kulturnih narodov j« v aedajneut času tak le: Pičlo število ljudij ima v svoji laati akoro vao zemljo z neiziuer-uiiui bogastvi, ki ae bolj in bolj stekajo v roke posameznikov in omogočajo poediuim družinam bu jno, mehkužno in nenaravno živ-ljenje. Drugi, večji del ljudstva, ki je oropan vseh pravic in valed-tega tudi možnosti obdelovanja zemlje in poštene prehrauitve, tlačijo razne davščine, ki ao naložene na vse v življenju neobhodno potrebne predmete. Ti ljudje so torej obsojeni k nenaravnemu, nezdravemu delu po tovarnah, ki so lastnina bogatinov; pogosto ni-msjo niti udobnega atanovanja, ni ti zadostne obleke, niti zdrav« hrane, niti ne č asa in prilike, da bi ae moglo njih duševno življenje razviti po voljno; živijo in u-mirajo v odvisnosti in sovrasstvu proti onim, ki vlečejo iz njihovega dela korist in ki jih h takemu življenju silijo. Eden pred drugim imajo atrah in izvršujejo drug nad drugim nasilnosti, se medsebojno aleparijo, ropajo in morijo, kjer in kadar le morejo. Največji del avojih močij pa ne poavetijo ne eni in ne drugi koristnemu produktivnemu delu, temveč boju in špekulaciji. Kapitalist ae bori proti kapitalistu, de-lsvec proti delavcu, kapitalist pro ti delavcu in naobratno: — in posledica tega je, da je navzlic veliki popolnosti strojne produkcije večina naravnih zakladov na zemlji in pod zemljo nepreklicno izgubljena; druga in še hujša posledica je, da poteka človeško življenje neproduktivno, brezkorist-no in v zvezi z bridkostmi. Življenje, ki nima pomena za splošnost, pa je — zgrešeno. Kar pa je pri tem najbolj mučno, je to, da vedo bogatini in reveži, da je takovo življenje nesmiselno, in da bi bilo za bogatine in za reveže mnogo boljše, če bi svoje inoči združili in si medsebojno razdelili delo in proizvode. Toda enim kakor drugim se zdi, da ni mogoče obstoječih razmer predrugačiti, ter živijo alej kakor prej v medsebojnem sovraštvu, nagajajo si, drug drugemu škodujejo in si grenijo življenje, — a pri tem se jasno zavedajo, da je njih stanje z vsakim dnem bolj nevzdržljivo. Poleg vse te nesreče se vrši še intenzivna, neprestana medsebojna borba med posameznimi narodi iu državami, ki se kaže v izgubi ogromnega, vojnim pripravam posvečenega človeškega dela. in neprenehoma ae tudi vršijo vojne same, v katerih je v cvetoči mladosti uničenih na stotisoče ljudij, na milijone pa pohabi jenih telesno in duševno. In natančno tako. kakor pri gos|>odarski revščini, ki jo trpijo, vedo ljudje tudi tukaj, da bi tega ne bilo treba in da so vse te priprave in vojne škodljiva nesmiselnost, iz katere more dosledno izvirati edino le splošna podivjanost in poživinje-nost; toda vkljub temu darujejo vsi svoje delo in svoje življenje še naprej vojnemu inolohu. Vsi vedo, da tega ni treba in da bi to ne smelo biti, — a vendar delajo vai neprenehoma to, kar bedo in grozoto takega stanja pospešuje in veča. In zavest takovega življenja, ki je v navskrižju z lastno pametjo, z lastnimi željami in lastno koristjo, je v toliki meri mučna, da si prostovoljno vzamejo življenje, — ker drugega izhoda iz teh protislovij ne najdejo —, najfinejše čuteči in najstrast-nejči ljudje; (te vrste samomori se dandanes vedno bolj množijo). Drugi, ki trpijo istotako pod zavestjo neskladnosti med svojo pametjo in življenjem, izvršijo nepopoln samomor: zamorijo si razum z (»mamljivim tobakom, vinom, žganjem* opijem in morfijem. Tretji iščejo pozabljenja, ne da bi se omotili baš z narkotičnimi sredstvi, v preganjanju dolgega časa z raznimi slepilnimi, ži^ee dražečimi zabavami, kakor: z gledališčem, s čitanjem opolzlih romanov, s sla-boglasnimi ženskami, ali pa tuhtajo popolnoma nepotrebne stvari itd. Velika armada onih, ki ječijo pod vso težo napornega dda in ki se tudi neprestano mamijo z narkotičnimi sredstvi, katera jim ponujajo in prodajajo njihovi izkoriščevalci, — pa nima časa premišljevati svojega bednega položaja; živijo, čeravno čutijo, da bi to, kar se godi .ne smelo biti, — le svojim živalskim potrebam in nagonom. In kakor bogatini, tako živijo in umirajo tudi reveži rod za rodom, ne da bi najmanje mislili na to, čemu da živijo to nesmiselno in trpljenja polno življenje; — ali pa živijo in umirajo v nejasni zavesti, da je bilo vse njih življenje strašna, kruta zmota. Po Tolstoju. Vam naznanim, da satu popolnoma ozdravil v enajstih dneh in zdravila ao mi še ostala, nisein pričakoval tako dobrih zdravil. Jaz sem imel zdravnika tu v ('level and u 3 tedne poprej, ko sem ae ua Vaa obrnil, a sem bil vedno alabši, potem ko sem uvidel, da ni drugače, sam ae obrnil na Vas. Vaša zdravila ao mi takoj iMuna-gala, da imam sedaj,trdno zdravje, zakar sem Vam iskreno hvale-lem. Vam še enkrat zahvalim Vaš prijatelj. Pr. Pen go v 6219»Wt. Clair Ave. Cleveland, O. Poštenje je najbolja pogodba. Ta rek je dober kolikor je atar Nanašaje se na oglaševanje Tri» nerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, ima ta rek namen opozoriti naše čitatelje na fakt. da to pošteno prirejeno zdravilo, obstoječe iz naboljega rdečega vina in skrbno izbranih zelišč, zavzema prvo mesto med podobnimi prepsracijami. Naš narod je našel, da je izvrstno zdravilo v vseh želodčnih in črevesnih boleznih. Ako zgubite okus; ako ste slabi, trudni, bledi in nepokojni; ako i »nate slabo barvo obličja, kalno oko, neprestan glavobol, bolečine in krč, Trinerjevo ameriško zdra vilno grenko vino vam bo poma-galo. V lekarnah. Jos. Triner, 616 —622 So. Ashland Ave., Chicago, Illinois. JUNGLE AagUiki p pisat Iptos Sinclair t avtorjs»im dovuljcnjifn po»lovcntn,brM, ,tvari v ne morejo biti avobodni, ako se ta položaj in se zave svojega raz- organijsapijj Raaen f,kRa odhorft h m le iz zasužnjene žene. In «redatvs so socialistič- Na metlnsrodnem kongresu v »m> Stivo in organizacija. Stuttgartu so socialisti sprejeli Kolikor smo imele do sedaj resolucijo, s ktero pozivljejo vse socialističnega čtiva v angleškem sodruge širom sveta v boj za žen- jeziku, ktero se je nanašalo na žen ako volivno pravico. Socialisti za- ska vprašanja, je bilo isto v mno-htevajo žensko volivno pravico, i gih ozirih jako pomanjkljivo, kajti oni priznavajo fakt. da per-. Vzrok je bil ta. ker nismo imele fektna človeška družba bode le moči za propagando niti sredstev, tedaj obstala, ako zavladajo le ti s kterimi bi širile naše čtivo. trije faktorji: svoboda, pravica in Da se uspešno in perfektno izo-enakopravnost. vseh ljudi. To pa brszi naše ženstvo v sociologiji in ne more biti, dokler je ens polo- ekonomiji, je organizacija neob- J poziva vse ženske aocialistične, devica človeštva odvisna od druge hodno potrebna. lavske in radikalno delavske klu- naj bode pa Se poseben odbor, ki naj oskrbuje predavanja in propagando za naše čtivo. Can je prišel, sodruginje. čas resnega, praktičnega in skupnega dela tudi za nas socialist in je v Ameriki. Kate Richards O'Hare,. * Josephine R. Cole, Filter Nietninen." Imenovani komite tudi pismeno polovice. ŽENSKIM SOCIALISTIČNIM JLLUBOM! "Ženska socialistična liga" v ChicaguC Socialist Woman's League) je nekaj dni pred naeijonal- Razredno zavedne žene ao usta- be. da izvolijo po eno Članico, kte- novile že več socialističnih klubov ra bode v direktni korešpodehčni in društev v raznih krajih Zdru- zvezi z osrednjim odborom, ki je ženih držav. V Chicagu se haha bil izvoljen na zadnji nacijonalni jati "Ženska socislističns liga" in konvenciji. Vsa poročila in dopisi ženski klub, ki spada k stranki, i na ta odbor naj se naslove: May V New Torku je "Ženska napred- Woldsn, 619 E. .V>th St., Chicago, na liga"; v Oklahomi "Žensko IU. (Copyright, l'A>\ l'MMi, b/ Uptun Sinclair.) (Nadaljevanje.) Ijezal in kašljal je noč in dun, poleg pa vidno hujšal in hiral, dokler ga ti i bilo že druzega kot kotit iu koža. Neko noč ae mu je vlila kri— euirk krvi se je vlil iz njegovih ust. Prestrašeni ao poslali po zdravnica in plačali ao pol dolarja, da so zvedeli, da za njega ni več zdravilu na svetu. Zdravnik je to povedal, da bolnik ni čul besedice o tem. ker atari V^tanau je trdo upal, da se bo obrnilo na boljše in da pojde zopet delat, Jurgis je sporočil v delavnico, da naj še malo počškajo, ker so bo dedu morda obruilo na boljše. Tudi Antauas je vrjel/v to sporočilo, daa iso sledili še štirje napadi. — Nekega jutra so našli trdega v postelji. Teti Klzbieti je skoraj počilo žalosti srce, fcer niso mogli naročiti dostojnega pogreba. Naročili mi za ženske m otroke le en voz. Jurgis je v nedeljo vspričo prijateljev cel dan »ešetaril za voz. da bi ga ne preplačal. Petindvajset let sta živela Jurgis in stari Anta-nas v litvinskih šunuih in Žalostno je bilo ločiti se na ta način od svojega očeta. Pač je bilo dobro; da je moral Jurgis razmišljati o tem, da ga stroški za |>ogreb ne spravijo popolnoma na heraško palico, ker ni imel časa. da bi si uglobil v svojo žalostno -usodo. Napočila je huda zim«. Po leti se bori drevjt v šumi za svetlobo. Ako drevju primankuje svetlobe, se suši in slednjič vaahne. Ko prihrumi prvi snežni vihar, polomi in poineče suhe veje na tla. Tako je tudi v klavnišketn okraju. V vsem okraju se pripravljajo za odločilni in smrtni boj, v katerem alabotneži podložejo na debelo. Influenca in pljučnica razsajate med alabotneži, jetičnim ae pa bliža kociec njihovih muk. Zima r ostrimi vetrovi iti snežnimi viharji je tu, kar pomeni smrt za ljudi slalioga zdravja. lYejalislej se približa ura. ko se slabotnež pri delu zgrudi na tla in na|>ravi prostor drugemu brezposlecu, katerih je vedno na tisoče pred durmi. Vsaki dan stoji na tisoče lačnih, revnih in slabo oblečenih brefcjHislceev pred delavnicami v klavnišketn okraju in prosi dela. Res, tisoči stoje tukaj! Borijo, pretepajo se med ceboj, kdo bo prvi prišnl na vrstvo. Vihar tuli in podi snežinke brczposlecem v obraz, ki stoje v snegu in luk-njieastih čevljih. Obrazi jim ozebejo, včasih roke ali noge, a vendar so v mi k i dan tukaj. Kam naj se pa obrnejo? Nekega dne je Durham objavil v časniku, da potrebuje za se-kanje ledu 200 delaScev. Ves dsn so hodili lačni in bedni po snegu. Zvečer se jih že zbralo 500 v postaji klavtiiškega okraja. Napolnili so hodnike in greli drug druzega s svojim životom. Nakrat so policaji zaprli vrata in pustili kasnejše došlece zmrzovati v mrzli zimski noči. Drugo jutro je čakalo že 3000 brezposleeev, da »e jim a Durham izbral med brezjH)sleci 20 najbolj krepkih delavcev, češ, da je bila številka 200 v časniku tiskovna pomota. Štiri do pet milj proč proti vzhodni strani mewta se razprostira jezero, čez katerega brijejo ostri vetrovi. Toplomer kaže včasih 10 do 20 pod ničlo, sneg pa leži do prvega nadstropja. Pot. po kateri delavci hodijo na delo, je uetlakovana. razrita, |>olna jam in jarkov. Kadar dežuje poleti, zagazi marsikteri delavec do kolen v smrdljivo cestno mlako. Samoobsebi je umevno, da taka jnit straši vsakega pozimi, posebno če nima tople obleke. Že marsikteri delavec je v snežnem viharju obnemogel na tem potu. \ko je bila ta pot strašna in grozna za delavce, kakšua je še le bila za otroke in ženske. Nekteri otroci so se vozili z ulično železnico. Ali če deček zasluži le 5 centov na uro. kot jih je zaslužil mali Stati islovas, kako naj plačuje s tako pičlim zaslužkom še vozni no? O-troci se prihajali z zavito glavo v robce in šale na delo. Vzlic temu ho nekteri ozebli ali žalostno ponesrečili. Nekega jutra je prišel deček. ki je delal s Sta nisi (»vasem pri istem stroju, uro kasnejo na delo. Jokal je bridko vsled bolečin. Razvczali so robce okoli glave in pričeli so niti drgniti obraz in ušesa. Prepozno — ušesa so bila ztnrzne-na skozi nskoz in padls se proč, Mali Stan islovas se je sedaj tako zbal mraza, da je skoraj zblaznel. Vsako jutro, kadar jo imel odditi na delo, je ječal in plakal. Vse prigovarnjanje ni pomagalo nič, deček se ni dal potoložati in bali so se, da ga bo prijel krč. Sklenili so. da ga bo Jurgia apremlial na delo in iz dela. Kadar je sneg zapadel globoko, je Jurgis dečka nosil na rami. Včasih je pa Jurgis delal fiozno v noč. Takrat je deček trpel neznosne muke. Opel je v kakšnem kotu ali pa hodil gorindol. Zaspati ni smel, ker bi bil zmrznil. V delavnicah v klavniškom okraju, izvzemši kuhinjo, ni bilo gorkega prostorčka. Za delavce je bilo vseeno, ako bi delali na prostem. V klavnici je zmrzo-vala kri na delavcih. Kdor bi se pritisnil k steni, ta bi primrznil. Delavci so radi tega zavijali svoje noge v papir in cunje, ki sta srknla v enorner kri v sebe. da so delavci zvečer s tako debelimi nogami hodili domov, kot jih ima slon. * Kadar ni bilo priganjača blizo. so delavci vtikali svoje noge š<-v gorko živalsko telo ali pa v krop, da bi se malo ogreli. Najhujše so trpeli ddavei, ki so delali z nožem. Pri svojem delu niso mogli rabiti rokavic, roke so vsled mraza mrtvaško pobledele in taitrat so se dogajale ponesrečbe. J^rak je napolnjen s paro iz kotlov in vroče krvi. V časih je bila para tako gosta, da ni bilo videti pet čevljev prod seboj. Delavci so pa hiteli in drvili drug mimo drugega z nožmi v rokah, ki so bili ostri kot britev. In le čuditi se je, da se ne pokolje več ljudi kot živine: Se vse to bi se potrpelo, če bi človek imel prostor, kjer bi lahko použil svoje borno kanes!" — "Zelje z franfurtaricami! Vstopi!" — "(Jrahova juha z jagnjetino! Dobro došli!" Ta priporočila so bila pisana v raznih jezikih kakor tudi kričeči napisi pivnic: — "Pri domačem krožku" — "Pri domaČem ognjišču" — "V čudežni deželi" — 4 * Pri sanjavem gradu" iti. Poleg kričečih napisov je bil pa še povsod napis: "Glavni stan uniiskih delavcev". Tu so prišli delavci vselej v gorko zakurjeno sobo. Sešli so se s svojimi prijatelji, s kterimi so se lahko razgova-rjali in pošalili. Delavec, ki je vstopil v tako pivnico, je mora! piti, če je hotel ogreti svoje otrple ude. Kdor ni pil je moral ostaviti pivnico, ker je bil v nevarnosti, da se njegova urlava seznani s kakšno prazno steklenico, ako bi se obotavljal zapustiti pivnico. Vsi delavci so radi segli po pijači, ker so mislili, da dobe nekaj zastonj. Vsakdo je moral plačati le pijačo zakar je smel povžiti malo tople jedi. Včasih je stal polej? delavca kak prijatelj, kteremu je bilo treba tudi plačati eti glažek. ali je pa kdo prišel, ki je plačal kar za vse. Napol zmrznjene delavce je pijača okrepčala, niso so se tresli mraza, ko so odhajali zopet na delo. Zvečer po delopustn so morali zopet v pivnico. Včasih dvakrat do trikrat prodno se prišli domov, ker so se tresli mrara kot šiba na vodi. V pivnici jih je zopet čsikala topla jed. Marsikteri delavec je večerjal kar v gostilni. Ce je pa zamudil doma večerjo, je pa vzel ženo in otroke s seboj v pivnico. Tako je marsi-ktera družina vsled pijače zabredla popolnoma v propast. To pijančevanje so mesarji na debelo pospmali s tem. da so svoje delavce plačevali z denarnimi nakaznicami me*to v gotovini. Delavci so večkrat zaprosili, da bi se jih plačevalo v gotovini. V tem ozi-ru ao bile vse prošnje zaman Mesarji na debelo so ostali gluhi napram takim delavskim zahtevam. Kje naj pa zmenjsjo nakaznico kot v pivnici? , Jurgis« je pred tem zlom obvarovala Ona. Jurgis ni nikdar opoldne okusil pijače, radi tegs so ga njegovi tovariši smatrali za ošabnega. Tudi v pivnicah ga niso smatrali priljubljenim gostom. Vsak večer je šel čakat Ono in Stanislovasa. Ono je večkrat kar sam p<4Ukdil v voz poulične železnice. Kadar je prišel domov, je sekal drva. Včasih je pa prinesel tudi vrečo premoga dmnov. V njegovem domu ni bilo prijetno pozimi. Imeli so eno samo peč, ki je tako slabo grela, da so še v kuhinji zmrzovali. Za teto Elzbieto, posebno pa za otroke, ako niso mogli v šolo. so bili hudi časi. Zvečer so posedali m \«ič.-rjah vsi okoli peči. Jurgis in Jonss sts zapklila vsak ^ po |M»teiu no pa zlezli v |»«'str!).» pod odejo t.- po njih. Ako s,, t^ jali v od.-jo. ubraniti mraza s.- niso mogli. Bile m. grozi* /a uro so He zvijali in drhteli toda pomoči ni bilo ►<[ nikodir. traj hO pil aopst odhajati na trdo tlako. — oslabeli in nekolil^ je uri. ko jih bo zapuntila življenska moč. VIII. Vzlic hud. zimi ni zamrlo upanje v njih sr.-ih /a Ma^j napočili uprav srečni dne*:i. To srečo je prinesel Taniouzius Kuszleika, ki je igral ua ki«Ii kdo ae je njima smejal. Tamoszius je bil majhen in su-h. Mariji k lahko vzela pod pazduho in ga odnesla a seboj. Morda ga je ti sprotje očaralo. Moč Marije je bila za njega nekaj vzvišen«^ svatbi ni ganil z očesom od nje. Ko je spoznal, da ima dobro ur«« dete. se ni bal ne njene moči, ne njenega močnega glasu. N« je prihajati vsako nedeljo ua obisk. Obiskovalce so sprejemali i hinji. Tu je vsako nedeljo popoldne sedel Tamoszius rdeč kot ki rak in ni spregovoril več kot 6 besedi, dokler ga ni po rami po| Jurgis in rekel: "No. tovariš zaigraj!" Zasvetile so se mu oči, za gosli in zaigral. Med goslanjem se je vzbudila njegova duU pričela govoriti. Skoraj je bilo nespodobno, kadar je svoj pri tako v Marijo, da je postala rdeča in je povesila oči. Taai se vi giazbi se ni dalo ugovarjati. Še otroci so sedeli kot začaral ta Klzbieta je pa plakala. Res je bil to pravi uiitek, ako se je j lahko uglobil v dušo ženija in poslušal njegove notranje boje. Marija je imela še druge koristi od tega prijateljstva Ti ziusa so plačevali dobro, kadar je igral na domačih zabavah m tbah. Poznali no njegovo dobrodušnost, vedeli so, da jim radoti ust reže n kako veselo poskočnico, ako želijo plesati. Nekoč je Marije naj gre ž njim na domačo zabavo, Marija se je z veseljet zvala njegovi prošnji..Sedaj ni Tamoszius posečal domačih žaba*, m bila Marija v njegovem spremstvu. Kadar je pa kteri nje^T jateljev priredil zabavo, takrat je pa celo družino povabil n« bavo. Marija je vselej prinesla polne žepe kolačev in sladščic do ktere je razdelila otrokom. Na zabavah se je navadno sukal* mize, na kteri so bila razna kjepčila. Plesati je smela le s it ljudmi, ker je bil Tamoszius nagle jew in zelo ljubosumen, je predrznil kak mladenič prijeti Marijo okoli pasu, takrat je vselej celi orkester iz takta. Vsakdo se veseli nedelje, če mora cel teden delati Ali •družina je bila presiromašna in trudna, da bi ob nedeljah novih prijateljskih vezi. Radi tega so bili vsi srečni, da Jim je I tekom tedna pripovedovala o prijateljih in znancih, o njih oblek njih delu in zaslužku; kako je neki mož pretepal svojo ženo, kak drugi zopet vse zapili in znosili v zastavnico. Drugi ljudje bi govorico imenovali "babje klepetanje" — ali — človek vendv vori o tem, kar sliši. Dogovorili so se, da bodo poroko in svatbo obhajali spoa in da Ixsleta novoporočenea stanovala v zgornji izbi. TamoKM služil dobro, družina je pa tudi v majhnih zneskih plačevali dolg Mariji. Tako bi se dalo kmalu toliko prihraniti, kolikor se i hodno potrebuje za začetek zakonskega življenja. V svoji d uosti je Marija marsikak cent obrnila za najpotrebnejše reči zini. Marija je bila pač kapitalistinja v družini. Bila je i lavka, ki je dobivala za 110 škatelj 14 centov in je v eni barvala 2 škatlji. Marija si je bila svesta. da je našla svojo radi tega je vsaki dan v svojem obližju oznanjevala svoje v svet. Njeni prijatelji so zmajevali z glavami in svarili jo, naj« preveč ne zaupa v svojo srečo, ker sreča je o poteča. Ti nasveti imeli najmanjšega vpliva na Marijo, sanjarila je vedno o svojih kladih in delala načrte za bodočnost. Ko jo je pa zadel udaiK bil njena tuga neizmerni. Tvorniea za škatlje je zaprla svoja vrata! Marija bi bila prej vrjela. da soluce ne bode nikdar več sj kot da tvorniea preneha z delom. Tvornico je smatrala veda nekaj višjega, ki ni odvisno od slučajev. Nakrat so jo zaprli lds ji ni povedal zakaj. Se delavcev in delavk niso obvestili naprej,] ko soboto zvečer so bila čitati naznanila na stenah: vsi delavci; bč svojo plačo popoldne in tvorniea <«tane najmanj za mesec dai prta. To je bilo kratko naznanilo — zaslužek Marije je pa s 1 prenehal. "Prazniki so minuli", so devke podučevale Marijo, "iz t pa slede vedno slabi časi." Včasih se prične delati v tvomkl i lovico časa. za gotovo se pa ni moglo povedati nič; pogostokrttfi slane tvorniea zaprta celo poletje. Položaj je bilo zelo slab. v