*
«5
*
PRIMORSKI DNEVNIK
po»tml
- Cena 35 lir
Leto XIX. St. 50 (5425)
TRST, četrtek 28. februarja 1963
* pričakovati novih koncesij glede prekinitve jedrskih Poskusov - Spore je treba vedno reševati s pogajanji - SZ 1 pomagala socialističnim državam, če bi bile napadene
JfiKVA, 27. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je govo-«f.sv°jim volivcem moskovskega okrožja Kaliningrad.
Dietna J?-.da Je politika miroljubnega sožitja danes edina pa-
- , **UL nnl 1 tilrn ivi	-11	______ ______ < •
tij sm P°Mika, in to politiko vodi Sovjetska zveza. «Pripravlje-a<Xlai wtudi danes Podpisati sporazum o splošni razorožitvi,* je tovedru®č°v- in je očital zahodnim državam, da se niso še od-S6ov h °^oroževalni tekmi. »Sprejeli smo, je nadaljeval Hru-oiat*’ °Ve inšpekciji ali tri vsako leto na našem ozemlju, da klikal0 sP°razum o ustavitvi jedrskih poizkusov. To je zelo 2-r, koncesija z naše strani, in ni pričakovati drugih.*
kot n®11? je očital ZDA, da so ta- ——— -----------	...
^Postavile nove zahteve. »To Sovjetska zveza ne išče zase po-
r?, da ZDA hočejo, da stva- sebn.lb p/e,dnosV' Ln,da bosa obe ^ wnejo še dalJe take- ali Pa nem	Je 1 SV0J
Ji?S° izogniti sporazumu.
Daj!?, hočemo v miru z vsemi m ponujamo ZDA prija-Vf5-„0 roko. Toda če bi bil iz-$k0 * napad na Kubo, LR Kitaj-^ietn VernP Korejo, Severni tla La«i, Vzhodno Nemčijo ali Do n.*0 koli drugo socialistič-tDo{ „ aY°. bi mi prišli na po-Dadj^im^prijateljem in bi nato srbpY0v Je nadaljeval: »Danes Objuj . razdeljen na dva tabora.
?tosi« 0 številni spori in neso-Jih j ’ °dkrita in prikrita. Rešiti ker a- tfeba vedno s pogajanji, kvojtPSače ne bo' moč imeti go-ktijj da se nova mednarodna «0*, ne bo zaključila s spopa-
hruščov očital zahod-•°to|iti avam: in še posebej Fran-letsW negativno stališče do sov-Predlogov za sklenitev ne-■ P°5°dbe med državam: tori) s ln varšavskega pakta. Opo-to reve .zabodnonemške voditelje teo,!. anšiste, da ni mogoča spre-“kst-j® Položaja v Evropi, in da “e sjata dve nemški državi, tud:
•prjjg .nemški revanšisti nočejo '■a j niti s tem. Dalje je izjavil, i-Cosk' vodilni krogi niso
He4kiaauka. ki. ,s0 S.a dobi!i
•e w “K1h militaristov, in danes • ®0VnYYn? bratijo z njimi.
•o pr- r,l _ j e dalje o dogodkih, ki do druge svetovne Uanc’i!ln je izjavil: «Ce bi bila vaja0 :a ostala zvesta svojim ob-vojna5jam, bi se druga svetovna !?*la lanko preprečila. SZ je pre-ftSD-l^bveznosti do CSSR, toda 9ate)j . *n Velika Britanija nista jjto mčiti potrebne, enotne ak-*koVsk tta storili vse, da so mo-,
•a bina Pogajanja propadla, in to 'alo r izkoristil. Vse to bi mo-Nani! -iti za nauk. Vendar pa ••to (.‘..francoski voditelji vodijo ti ^9,‘itiko, se bratijo z nemški-•Hre^ddaristi in nočejo priznati b v Evropi. Nespametna S^ipe] a nemških revanšistov lahko s !a*o do velikih nesreč, i Se °e b* se sprožila nova vojna,
ŠiH Vključila s popolnim pora-, lta, aYadalcev».
a i*;_ *a Hruščov Izjavil, da ne Jkler v Evropi in na svetu,
.tovr, ne bo podpisana nemška Potrav,Po®0<iba> in ie dodal, da *°viet-i bno spomniti na že znano a, k° stališče. Poudaril je, da
lastni obstoj. Rešitev nemškega vprašanja bi omogočila sporazume tudi o drugih vprašanjih, še posebej o razorožitvi.
Kritiziral je nato politiko ZDA in dejal, da «se bojijo komunizma v tolikšni meri, da no.čejo trgovati s Sovjetsko zvezo in preprečujejo tudi drugim državam to trgovino. Pripomnil je, da to ne boljša odnosov med ZDA in SZ. Omenil je nedavno karibsko krizo in ponovil, da mora ameriška vlada razumeti, da bi invazija Kube bila neskladna z obveznostjo, ki so jo ZDA prevzele, ko je SZ umaknila svoje izstrelke s tega otoka. Ponovil je, da še vedno velja sovjetska beseda, da bi pomagala Kubi, če bi bila napadena.
• Želimo, naj se vsem narodom zagotovi mir, je dodal Hruščov, in ponujamo prijateljsko roko a-meriškemu ljudstvu. Toda če bi hoteli imperialisti preprečiti narodom, da izberejo režim, ki jim je bolj primeren, in vsiliti jim svojo voljo, bi to prioelialo do vojne. Ce bi Kuba. LR Kitaiska, Severna Koreja. Severni Vietnam, Vzhodna Nemčija in katerakoli socialistična država bila napadena, bi jim mi prišli na pomoč in bi strli napadalca*.
Hruščov je poudaril, da hoče Sovjetska zveza živeti v miru z vsemi, toda misliti mora hkrati na svojo obrapibo in imeti tako moč, da si imperialisti ne bodo upali, napasti jo. Poudaril je, da hoče SZ mirno tekmovati na gospodarskem sektorju z Zahodom, in je pripomnil, da sovražniki komunizma špekulirajo na propast mednarodnega komunističnega gibanja ter na uničenje prijateljstva med socialističnimi državami. S tem v zvezi je izrazil prepričanje, da bodo komunistične stranke našle v sebi potrebno silo, da premagajo medsebojne spore.
V začetku svojega govora je Hruščov primerjal volilno kampanjo na Zahodu, kjer se dajejo medle obljube, in volilno kampanjo v SZ, «kjer prebivalstvo dela zase*. Glede volilnih sistemov na Zahodu je Hruščov omenil primer ZDA in dejal, da so tu «vši kandidati obvezani stalno varati ljudstvo*. Dodal je, da se v ZDA v bistvu nj nič spremenilo, ko šo demokrati zamenjali na oblasti republikance. Rekel je, da je med svojim obiskom v ZDA poslušal cele reke volilnih govorov, in
da «bi človek ob takih stvareh skoraj ponorel*. Dejal je, da začenjajo demokrati pripravljati predsedniške volitve za leto 1964 že sedaj ter organizirajo večerje, ki stanejo 100 dolarjev na osebo. • Očitno je, je dodal, da si kmetje in delavci ne morejo plačati večerij po taki ceni*. Ugotovil je, da so v Franciji in Italiji potrebne velike žrtve delavskega razreda, da lahko pošlje manjše število kandidatov v parlament. Ni-kita Hruščov je dolgo govoril tudi o gospodarskih dosežkih v zadnjih štirih letih in je dodal, da je približno tretjina prebivalstva v državi dobila nove hiše.
Hruščov: Politika miroljubnega sožitja
je edina pametna politika Napovedana obnovitev
razgovorov v Berlinu
WASH1NGTON, 27. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da bodo Z©A in SZ verjetno obnovile v bližnji prihodnosti razgovore o Berlinu. A-meriški poslanik v Moskvi Kohler je konec januarja poslal predlog sovjetske vlade v tem smislu. A-meriška vlada se je nato posvetovala s Francijo, z Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo in jih obvestila, da je namen razgovorov u-gotoviti, ali je podlaga za prava pogajanja.
V Washingtonu izjavljajo, da se omenjene države niso uprle obnovitvi razgovorov, ki so bili prekinjeni med karibsko krizo. Domneva se. da se bodo razgovori obnovili v Washingtonu med državnim
tajnikom Deanom Ruskom in sovjetskim poslanikom Dobrininom.
Britanski laburistični poslanec Shinwell je izjavil, da so predlogi Walterja Ulbrichta za rešitev nemškega vprašanja «s kako spremembo edina podlaga za pogajanja«. Kakor je znano, je Ulbricht na kongresu vzhodnonemške komunistične stranke predložil načrt sedmih točk za «mi,nimum normalnih odnosov« med obema Nemčijama. Shinwell je izjavil, da je popolna združitev Nemčije v sedanjih okoliščinah praktično nemogoča. ((Konec koncev, je zaključil poslanec, je treba rešitev, kakršno predlaga Ulbricht, sprejeti. V interesu ljudstva obeh nemških držav je treba brez odlašanja začeti pogajanja.«
DELO ODBORA OSEMNAJSTORICE V ŽENEVI
Brazilski delegat poudaril absurdnost nesoglasij o številu letnih inšpekcij
Cavalletti predložil seznam vprašanj, ki bi morala imeti absolutno prednost
ŽENEVA, 27. — Italijanski delegat na razorožitveni konferenci Cavalletti je predložil danes na plenarni seji seznam točk, katerim bi morali dati absolutno prednost ob upoštevanju glavnega problema, ki je prepoved jedrskih poskusov.
Cavalletti je takole naštel glavna vprašanja, ki bi jih morala ki
vjnaoauja, n, ui j*** n.ui u.a —Onfe-
renca podrobno obravnavati: 1. Domače nadzorstvene postaje s specifičnimi problemi, ki so s tem povezani, kakor na primer njihova namestitev, morebitna standardizacija metod in strukture, oprema, sistemi oddajanja, poklicna izobrazba. 2. Avtomatske postaje: njihovi aparati, kraji kjer bi jih namestili, ukrepi za periodično dviganje registriranih podatkov, koordinacija z drugimi postajami, akcijsko področje. 3. Inšpekcije: njihova opre
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
TAJNIK SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE NA ^VOLILNI TRIBUNI*
Od bližnjih volitev si Saragat obeta «politični čudež : močno okrepitev PSDI
Volilni program KPI bo objavila nedeljska številka «l’Unita» - Togliatti: «Preobrat v levo je mogoč le s porazom KD, z razširitvijo sil, ki hočejo demokratični napredek dežele, in če se bo povečala moč KPI»
RIM, 27. — V okviru predvolilne kampanje je nastopil danes na televizijski oddaji «Volilna tribuna* tajnik PSDI Saragat in zatrjeval, da so socialdemokrati odločujoč činitelj politike levega centra. Po njegovem mnenju je «političen absurd* okoliščina, da in.a Italija »gospodarskega čudeža* tako šibko socialdemokratsko stranko, medtem ko je »demokratični socializem v vsej Evropi mogočna in odločujoča alternativa reakciji in komunizmu*. Letošnje volitve mo-
rajo — tako pravi Saragat prinesti tudi politični čudež, namreč močno okrepitev PSDI, da bi politiko levega centra odtegnili vplivu konservativnih sil, hkrati pa vplivali na tiste, ki se še «igračkajo z nevtrali-stičnimi utopijami* (PSI).
Nato je Saragat omenil glavne točke programa PSDI: šole stanovanja, zdravstvo in socialno varnost. Kar zadeva zunanjo politiko, je voditelj PSDI zatrdil, da bo PSDI — »skladno s politiko socialističnih strank vseh držav* — še nadalje »prepričan pobornik solidarnosti z vsemi demokracijami Zahoda; solidarnosti, ki na o-brambnem področju zadobiva ime po "atlantskem paktu*. Vendar pa PSDI nima tega za dokončen smoter; toda dokler OZN ne bo mogla vsiliti vsem spoštovanja mednarodnega zakona, bo Italija ostala na strani »velikih zahodnih demokracij* »za obrambo varnosti in miru*. »Dali bomo vso svojo podporo istočasni in nadzorova-
£
f
pf
f
(f

i
v
/
/
v
i
/
l|||uiiiiil„ll„|g||||||||lll„l„|„|,U||l|„|l|||||||l|||||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii
Merchant uglajuje nesoglasja okoli jedrske sile NATO
Značilen članek francoskega lista o sporu med ZDA in Anglijo - Von Hassel nadaljuje razgovore v Washingtonu
jS^to&NGTON, 27. — Ameriški .fs »ah11!? Kennedy je sprejel da-».taiM^dncmemškega ministra za h Je ,;„ v°n Hassela. Po razgovo-fitovoM Hassel izjavil, da med S ni v Washingtonu in v Beli i—4 , Prišlo Ho opcovlasii med
in Pfišlo do nesoglasij ineu n toh Zah°dno Nemčijo o stra i„Ja taktičnih niateh večstran
C* ] J? taktičnih plateh večstran fttotiiM *e sile, ((čeprav je treba hiia vrl- S,e številna vprašanja«.
S rezanje, kaj misli o more-SVe |akciji Francije zaradi vklju-S Vp^rhodne Nemčiie v omenje-
v omenje-von Hassel se je nedavno razgovar
S v«ČKt-0cine Nemčije
5H rtttansk0 sil0- Je
£t.2 U r?e Je nedavr cSsoip® Gauliom in z ministrom s? f6zii-“em. in da ((Francija jaa-? iw'“ne naše stališče in dejstvo,

0*4 v ec
^ britktlvna Čez nekaj mesecev It«- Vsen, udeležbe Francije, tem je
W6V P°sel
A {S .na seji sveta jnatu j
nS® a Je Wla taina- v fran-
Merp?lltičnih krogih pravijo, da
danes govoril posebni odposlanec sveta NATO v
ierci, ucnih krogih pravijo, ua 'bila nt dal na seji dodatna (ujfOt " o bahamskih razgovorih. «6 ri *nano, bo Merchant pri-i:8<s Jr?1 obiskal Rim, London in vberio-.odne prestolnice v zvezi načrtom.
tl«; &]( Pozornost je vzbudil čla-lj^n» polnega glasila «La Na-
bro,(d, naslovom: «Nasau doživ-V. bvw,°m- London in Washing-sa,a glas.« List pravi med a v trenutku, ko začenja 1 J* Ln tJrva posvetovanja, si za-tC,1kviL?°n postavljati vprašanje thjj- 2atl°sti nasauskih sporazu-govori list o neuspehu »Riških pogajanj v Wa-tolv	nadaljuje:	«Nadome-
toih8® M?8kih podmornic z ladja-N .biihi-- Angležem sumljiva, in V|iato — ne brez grenkobe R0fe®j° Američani opremiti 'V,o '?vr;Jakimi ladjami, ki jih sa-“f0dn ,° za svojo lastno jedr-tofli toiih vJe- Britanski lastniki pa-L|‘ govL?ružb so zaskrbljeni za-®	da Washington naka-
V^i-bh možnost, da bi nemške e. gradile potrebne ladje. tfttoon61 strani se VVashington in -le strinjata o ustanovitvi ~	^»iran-
sko jedrsko silo NATO, še preden bi ta postala stvarnost. Kljub ameriškim pridržkom vztraja Velika Britanija pred svetom NATO pri svojem načrtu za takojšnjo ustanovitev jedrske sile v NATO pod nadzorstvom odbora desetih članov. ZDA pa vztrajajo pri «ožjem odbo ru» treh ali štirih članov, med katerimi je Zahodna Nemčija, in bi hoteli takoj začeti z izvajanjem druge etape.«
Angleško zunanje ministrstvo Je zanikalo trditve, da britanska vlada odklanja udeležbo pri večstran skl jedrski sili, ki bi jo na zahtevo ZDA sestavljale ladje namesto atomske podmornice. Ministrstvo pravi, da namerava Velika Britanija sodelovati pri tej sili, ki bo ((mešana«. Toda najprej bi morali u-stanoviti večstransko silo, kakor jo predvidevajo nasauski sporazumi, in ki bi vsebovala angleške bombnike, tri ameriške podmornice z raketami «Polaris» ter taktične jedrske enote, ki bi Jih dale na razpolago nekatere evropske članice NATO. Ko bodo angleški bombniki zastareli, jih bo Velika Britanija nadomestila s podmornicami, o-premljenimi z raketami «Polaris», ki budo sestavni element večstranske sile poleg ladij z mešano posadko. Britanska admiraliteta je danes Javila, da bo prva britanska podmornica z raketami «Polaris» pripravljena leta 1968.
Bunchc odpotoval v Jemen
KAIRO, 27. — Agencija Srednji vzhod je sporočila, da je pred* sednik jemenske republike Salal orzojavil tajniku OZN, ArabsKi ligi, predsedniku skupščine OZN in predsedniku Varnostnega sveta ter ■ protestiral proti britanskemu
_______________ _ napadu na Jemen. Salal je izja-
Jlružb "šo ""zaskrbljeni ‘za- vil, da so na jemensko področje da Washington naka- Harib prispeli -angleški tanki in angleška letala, ter zahteva ta-irojšnje ukrepe proti temu. Harib
pripada ta kraj Adenu. Omenjena agencija pravi, da so Angleži bombardirali Harib, da podprejo upornike El Badra, ki so na tem področju obkoljeni.
Tajnik OZN U Tant je sklenil poslati svojega pomočnika Ralpha Buncheja v Jemen, da se prepriča o tamkajšnjem stanju. Bunche je že odpotoval nocoj z letalom iž Stockholma. U Tant se je odločil za to po dolgih posvetovanjih z Jemenom, ZAR in Saudovo Arabijo.
V Londonu je podtajnik za kolonije Fisher danes trdil, da so angleške čete pred dnevi streljale na jemenske vojake, »ki so prodrli v neko dolino na ozemlju Adena*.
Nehru o sporu s Kitajsko
NOVI DELHI, 27. — Nehru Je izjavil danes v spodnji zbornici, da bi bila Indija pripravljena predložiti spor s Kitajsko v razsodišče ((nekaterim državam«. Svoj čas je Nehru predlagal, naj bi zadevo predložili mednarodnemu razsodišču v Haagu. Danes ni Nehru ime noval držav, katerim naj bi poverili nalogo razsodnic, poudaril pa je, da je Indija «stopila v razdobje dolgega spora s Kitajsko, ki bo trajalo mnogo let, in na katero se moramo pripraviti, tudi če lahko Iščemo rešitev spora s pogajanji«.
Adjubej v Rimu
RIM, 27. — Danes je prišel v Rim ravnatelj moskovskih Izvestij Aleksej Adjubej. Na postaji so ga sprejeli voditelji Združenja Italija-SZ in predstavniki sovjetskega poslaništva. Predviden je tudi njegov razgovor z glavnim ravnateljem za kulturne odnose Del Balzom. Jutri zvečer bo imel Adjubej tiskovno konferenco in bo govoril o so
umcjjc jv z uu icmu.	zvuiuuivuvi/ »n	p, v/ v u* ** v*
je majhen kraj na meji med Je-|vjetski zunanji politiki. Obiskal bo menam in angleškim protektora- tudi Neapelj, Florenco, Milan in
AH***f»*v»;	- As P«*»(V*.
gramu, je spregovoril tudi Togliatti, ki je dejal med drugim: »Mi zahtevamo preobrat v levo v vodstvu državne politike. Ali je ta perspektiva stvarna in možna? Stvarna je in možna, ker naša perspektiva izhaja iz stvarnih razmer na svetu in v Italiji; ker gre za perspektivo, ki se ji ni moč izogniti, če se nočemo spuščati v reakcionarne pustolovščine in v vojno katastrofo*. Kot element, ki bo imel svojo težo v naslednjih petih letih, je Togliatti omenil u-resničenje sovjetskega sedemletnega načrta, ki bo »premaknil še bolj v levo težišče svetovnega gospodarstva*.
Togliatti je zaključil, da je glavna naloga premagati KD in liberalce, ki nasprotujejo temu razvoju; sedanje stališče KD ne od-
ni razorožitvi. Imamo za pozitivno rešitev večstransko jedrsko o-borožitev v okviru NATO, ker nasprotujemo temu, da bi druge države, razen tistih, ki ga že imajo, proizvajale jedrsko orožje*. Na koncu je Saragat poudaril, da je PSDI naklonjen vstopu Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost.	L 4
Nato so sledila vprašanja novinarjev, ki so se nanašala v glavnem na odnose med PSDI in PSI. Prvo vprašanje je zadevalo zadržanje PSDI v primeru, da PSI ne bi podprl nove vlade. Saragat je dejal: «Vezani smo le na politiko levega centra, ki je po našem mnenju v pozitivnem razvoju. Zatrdno ne bomo šli nazaj. Želimo okrepitev PSDI, da bi pospešili nadaljnji razvoj PSI in' s tem organsko okrepitev vlade. V pričakovanju tega je moč predvi-
Je :
deti sestavo vlade, ki bo zelo podobna sedanji, z zunanjo podporo socialistov in v upanju, da bo kongres PSI dokončno pojasnil vprašanje zunanje politike*.
Kar zadeva tako imenovano »zrelost* PSI, je Saragat dejal; »Nen-ni je dal večkrat razumeti, da bi tudi glede deželne ureditve izbral »demokratične stranke*. Glede deželne ureditve se torej ne strinjamo z Morom; glede sodelovanja PSDI v vladi pa smo v zadregi zaradi zunanje politike.
PSI bo mogel podpreti vlado od zunaj; toda dokler ne bo premagal čeri* zunanje politike, si je težko zamisliti bolj organsko e-notnost na ravni vlade*. Kar zadeva vezi med PSI in KPI, pa je Saragat dejal: »Ko neka stranka izjavlja, da sprejema brez pridržkov na »demokratično načelo* in da izključuje možnost skupne borbe s komunisti za prevzem o-blasti, je že napravila odločilen korak. Seveda obstajajo še vprašanja, toda glede njihove rešitve se PSDI prepušča razvoju samemu*.
Na vprašanje, ali je že sedaj možna združitev med PSDI in PSI, je Saragat dejal, da bo to postalo aktualno, ko se bo PSI odločil glede zunanje politike.
Na vprašanje, kakšno je stališče PSDI glede deželne ureditve, je Saragat dejal: »Ustavo je treba spoštovati. Nimamo pravice biti sodniki ustave. Ustava predpisuje deželno ureditev in deželno ureditev je treba uveljaviti*.
Na vprašanje, kakšne vtise je odnesel iz Washingtona, je Saragat dejal: »Politika levega centra je v malem to, kar Amerika dela v svetovnem merilu. Kakor mi skušamo uveljaviti pogumno socialno politiko s čimer izoliramo tudi totalitarne sile, tako A-merika vodi isto politiko v svetovnem merilu: pomagati težnjam razvijajočih se narodov. Po mnenju uglednih ameriških predstavnikov bi politika levega centra mogla biti ključ za rešitev tragičnega vprašanja Južne Amerike*.
Na vprašanje, zakaj se PSDI ne razvija tako kot nemška socialdemokracija, s tem da se odpove marksističnim načelom in se približa socialnim tezam enciklike »Mater et magistra*, je Saragat dejal: »Stranka, kot je PSDI, ki ima svoje korenine v krščanski etiki, že stoji na platformi, ki ni več tradicionalna marksistična platforma. V Italiji je KD monopolizirala v javnem mnenju krščanske vrednote. Menim pa, da bo ta monopol odpadel, takoj bo bomo v Italiji postopno napredovali.
Temelj našega nauka je frankfurtska listina, ki ima svojo osnovo v svobodi in socialni pravičnosti*.
Jutri bo na »Volilni tribuni* nastopil tajnik PDIUM Covelli.
Centralni odbor KPI pa je danes zaključil svoje delo; volilni program bo izdelala posebna komisija, objavila pa ga bo nedeljska številka «l'Unith». i
Predno je Amendola povzel zaključne razprave o volilnem pro-venci v vvett * etcntete-m n* de
klanja perspektive levega centra, vendar pa teži k temu, da bi levemu centru dali konservativno tolmačenje, druge stranke pa potisnili v podrejen položaj: »Razlika med nami in socialistično stranko je v tem, da Nenni privo-ljuje v to, da je danes postavljen v podrejen položaj v politični formaciji, v kateri KD nadaljuje svojo staro politiko. To stališče m( kritiziramo, ker obstajajo stvarni pogoji za preobrat, kot ga naka-zuiemo mi; te pogoje bo moč ostvariti seveda s porazom KD, z okrepitvijo sil, ki so odločene uresničiti demokratični napredek italijanske družbe, in če se bo povečala moč komunistične stranke. Le če se~bd uveljavila ta moč KPI, bo mogoče izpluti U konaer* vativnih vo(ja»,
delitev ln obseg področja, ki naj se nadzoruje, sestava inšpekcijskih komisij, naloge inšpektorjev, sistem za takojšnjo izvedbo inšpek cije, jamstva, da se prepreči sleherna oblika vohunstva ali vmeša vanjs v zadeve države, kjer bi se inšpekcije izvajale. 4. Osrednja nadzorstvena komisija: njena sestava In sedaž, njene funkcije, odnosi z OZN in državami članicami, finančni prispevki in morebitne začasne naloge odbora osemnajstorice s primerno sestavo.
Cavalletti je Izjavil, da ta seznam ne velja za dokončnega in bi vsak dodaten nasvet koristil, le da konferenca začne konstruktivno delo, da se odstrani nevarnost jedrskih poskusov. Dalje je Cavalletti predlagal, naj bi odboru osemnajstorice poverili tudi začasne naloge. Ta ko naj bi na primer prevzel nekatere funkcije kot izvršni organ, da ne bi prišlo do zakasnitev pri Iz vajanju pogodbe.
Brazilski delegat Melo Franco je Izrekel mnenje, da sedanje ovire niso nepremostljive. Obstajajo teh-nično-politična nesoglasja, ki so med seboj povezana, in ki bi jih lahko obravnavali tako na plenarnih sejah, na dvostranskih ali pa tristranskih razgovorih. Važno je, da se pogajanja nadaljujejo, kajti nesoglasja o treh ali sedmih letnih inšpekcijah so nerazumljiva in absurdna. Brazilski delegat je še posebej priporočal obema predsednikoma, naj proučita seznam vprašanj, ki jih je predložil Italijanski delegat.
Ameriški In britanski delegat sta zahtevala, naj bi se obnovilo delo tristranskega pododbora o jedrskih poizkusih. Po njunem mnenju bi v tem pododboru laže začeli konkretno diskusijo o raznih vprašanjih. Razen tega bi lahko govorili tudi o pogodbi za splošno in popolno razorožitev ter o vzporednih ukrepih. S tem v zvezi je ameriški delegat predlagal, naj bi glede vzporednih razorožitvenih ukrepov odbor vzporedno razpravljal najprej o enem predlogu zahodnih dr iav, zatem pa o enem predlogu Sovjetske zveze. Tako bi na primer lahko razpravljali o nevarnosti vojne po pomoti, kar predlagajo zahodnjaki, nato pa o ukinitvi tujih oporišč, kar predlaga Sovjetska zveza.
Sovjetski delegat Carapkin je iz-izjavil, da bo skrbno proučil predloge italijanskega delegata, a se ni
izrekel glede predlogov ameriškega in oritanskega delegata.
Indijski delegat Lall Je Izjavil, da so izvenblokovske države naklonjene nadaljevanju pogajanj o prekinitvi jedrskih poskusov na plenarnih sejah. Omenil je, da je nedvom no prišlo do zbližanja stališč, kar je treba upoštevati in dopustiti, da to zbližanje obrodi svoj plod. Nova seja bo v petek.
Trgovinski sporazum Italij a-Poljska
VARŠAVA, 27. — Danes so podpisali v Varšavi italijansko-poljski trgovinski protokol za leto 1963, ki je sestavni del štiriletnega sporazuma (1960-64). Protokol predvideva medsebojno izmenjavo v skupni vrednosti 68 milijard lir z več kot 20-odstotnim poviškom v primerjavi z lanskim letom. Poljska bo še dalje izvažala v Italijo kmetijske proizvode: jajca, prašiče, govedo, konje, meso, itd. Novi protokol določa tudi, da bo Poljska uvažala kemijske proizvode, stroje, premog, surove kože itd.
Italija bo izvažala na Poljsko med drugim kmetijske proizvode, tkanine, kemijske proizvode, stroje, plastične snovi, sintetično gumo ter končne izdelke industrije gume.
Danes so javili, da se bo 12. in 13. marca sestal v Londonu itali-jansko-angleški gospodarski odbor, ki bo proučil splošen gospodarski pojožaj v zvezi s trgovino med obema državama. Proučili bodo tudi možnost angleško-italijanske-ga sodelovanja v tretjih državah. Dalje bodo govorili o izmenjavi znanstvenih informacij med obema državama in o pomoči za gospodarski razvoj. Prav tako bodo govorili o carinskih sporazumih GATT in o vprašanjih, ki so povezana z bližnjimi pogajanji v okviru te organizacije.
Gromiko v Oslu
OSLO, 27. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je prišel danes na sedemdnevni uraden obisk na Norveško. Danes se je sestal s predsednikom vlade Gerhardse. nom. Opazovalci so mnenja, da bo Gromiko morda poizvedoval'o možnosti obiska Hruščova na Norveškem. Gerhardsen je povabil Hruščova na Norveško, ko je pred šestimi leti obiskal SZ.
Malagodi (desno) in Bozzi na predvčerajšnji «volilni tribuni«
V svojem včerajšnjem, napovedanem, govoru je Hruščov predvsem povedal, da sovjetska vlada še vedno vztraja pri dveh ali treh inšpekcijah glede sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov. Druga njegova važna izjava pa je o-pozorilo: «Ce 1>1 bil izvršen napad na Kubo, Kitajsko, Severno Korejo, Severni Vietnam, Vzhodno Nemčijo ali na katero koli drugo socialistično državo, bi Sovjetska zveza prišla na pomoč svojim prijateljem in bi napadalca strla.* Hruščov je ponovil svojo kritiko francosko - nemške politike in dejal, da francoski voditelji pozabljajo nauk iz druge svetovne vojne in se bratijo z nemškimi militaristi, katerih re-vanšistična politika lahko pripelje
iiiiiiHiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
ARGOUD JE BIL UGRABLJEN V NEMČIJI?
Trdi se, da ga je ugrabila de Gaullova tajna policija - Včeraj je bil Argoud zaslišan in obtožen napada na varnost države
RARJZ, 27. — Po dolgem zasliševanju je preiskovalni sodnik obtožil bivšega polkovnika Argouda, ki so ga sinoči aretirali, napada na varnost države v zvezi z dejanji, ki jih je izvršil po neuspelem uporu 22. aprila 1961. Prepeljali so ga v zapor Fresnes blizu Pariza. Za branilce si je izbral advokate Ti-xiera Vignancourta, Corollera in Ribero.
V zvezi z aretacijo Argouda se zatrjuje, da so ga ugrabili v Nemčiji člani de Gaullove tajne policije in da gre za podobno ugrabjtev, kakršna je bila organizirana za vojnega zločinca Eichmanna.
Bavarsko ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da je odredilo preiskavo v zvezi s trditvami o u-grabiitvi Argouda. V Parizu se je raznesla novica, da je zahodnonem. ški poslanik zahteval razgovor z de Gauliom; to pa so zanikali. Vendar pa številni opazovalci ne izključujejo možnosti diplomatskih zapletljajev med Parizom in Bonnom. Advokat Tixier Vignancourt je izjavil, da bo morala francoska vlada vrniti Argouda v Nemčijo, če bi se izkazalo, da je bil res u-grabljen na nemškem ozemlju.
Na drugi strani pa se govori o možnosti, da so Argouda res izročili policiji ekstremistični elementi skupine «Conan», ki jo vodi bivši polkovnik Chateau-Jobert. Verjetno, da je hotela omenjena skupina odvzeti Argoudu vodstvo OAS v Parizu in ga poveriti Chateau-Jobertu. Ker so nastala nesoglasja med člani OAS glede njene tak-tike, ni izključeno, da so pripadniki tistih, ki zagovarjajo uporabljanje sile, izročili Argouda policiji. Znano je, da trdijo nekateri obto-
Gaulla v Petit-Clamartu, da so hoteli de Gaulla samo ugrabiti in ne ubiti. To je danes izkoristil advokat Tixier Vignancourt in zahteval zaslišanje Argouda. Sodišče je skle. nilo, da bo Argouda zaslišal član sodišča polkovnik Rebould. Zaradi
Polkovnik Argoud
tega ni znano, kdaj se bo razprava končala. Danes so imeli namreč govoriti branilci.
Razen lega je policija aretirala še enega od organizatorjev omenjenega atentata, in ta je Gyuia Sari, za katerega je državni pravd-nik zanteval smrtno obsodbo.
Francija grozi Braziliji
RIO DE JANEIRO. 27. — Brazilski minister za mornarico Pedro Paulo Suzano je izjavil, da štiri francoske vojne ladje: nosilka letal »Clemenceau«, križarka «De Grasse« ter torpedna lovca «Tatu» in »Cassard« plujejo proti brazilski obali. Nota brazilskega ministrstva za mornarico pravi, da bodo te ladje »odbili«, in dodaja: »Francija ogroža brazilsko suverenost. Zajeli smo številne ribiške čolne in jih opozorili, naj ne lovijo raro. gov ob celinski platformi Brazilije. Njihovi poveljniki so obljubili, toda so večkrat prekršili dano besedo. Francija je javila, da bo po-slala vojno ladjo, da zaščiti ribiške čolne. Sedaj je naloga mornarice, da ščiti našo suverenost. Upamo, da bomo to mogli storiti, ne da bi uporabili silo, toda če bi morali u-porabiti silo, vsi vedo, da to ne bo na našo pobudo. Sila nas ne bo u-strašila.«
V Parizu so zanikali, da plujejo proti brazilski obali štiri francoske vojne ladje. V krogih brazilskega zunanjega ministrstva izjavljajo, da brazilska vlada razmišlja o možnosti, da predloži zadevo Varnostnemu svetu OZN«
samo do velikih nesreč; v Evropi in na svetu pa ne bo miru, dokler ne bo podpisana nemška mirovna pogodba.
V	zvezi z nemškim in berlinskim vprašanjem pa je podal važno izjavo včeraj predstavnik ameriškega državnega departmaja, ki je povedal, da bodo ZDA in ZSSR verjetno obnovile razgovore o Berlinu v bližnji prihodnosti. Zanimivo je tudi, da je britanski laburistični poslanec Shinwell izjavil, da so predlogi vzhodnonemškega voditelja Ualterja Ulbrichta za rešitev nemškega vprašanja — s kako spremembo — edina podlaga za pogajanja.
Hkrati pa so prišla včeraj na dan nova nesoglasja med zahodnjaki, čeprav je zahodnonemški obrambni minister, ki ga je včeraj sprejel Kennedy, izjavil, da med Bonnom in Washbigtonom ni soglasij glede strateških in taktičnih plati večstranske jedrske sile. a <'odal je, da je vendarle treba «pojasniti še številna vprašanja«, po drugi strani pa, da «Francija razume nemško stališče«. Neki golistični časopis je včeraj zapisal, da Angleži niso preveč zadovoljni z nadomestitvijo atomskim podmornic z ladjami, da se ne strinjajo z Američani glede ustanovitve odbora za nadzorstvo nad večstransko atlantsko jedrsko silo, ker so slednji na ožji odbor treh, .Angleži pa za odbor desetih. V Londonu so sicer zanikali nesoglasja in poudarili, da so za «mešano» silo z angleškimi strateškimi bombniki, tremi ameriškimi podmornicami s «Po-laris« in taktičnimi jedrskimi enotami, ki bi jih dale na razpolago nekatere evropske članice NATO.
V	Ženevi, kjer je bila včeraj zopet seja razorožitvene konference, pa se še vedno dogovarjajo o tem, kako naj bi se dogovarjali. Italijanski delegat je dal v zvezi s tem predlog, ki vsebuje štiri točke, za katere je nato brazilski delegat izjavil, naj bi jih oba predsednika proučila, indijski delegat pa je dejal, da je nedvomno prišlo do zbližanja stališč, ter povedal, da so iz cnblokovske države naklonjene pogajanjem o prekinitvi poskusov na plenarnih sejah. Ameriški in britanski delegat sta zahtevala, naj bi se obnovilo delo tristranskega pododbora. Sovjetski delegat je izjavil, da bo italijanske predloge skrbno proučil, glede ameriškega in angleškega pa se ni izrekel.
Do nevarnega položaja je prišlo v Jemenu, ker so na jemensko področje Harib prispeli angleški tanki in letala, tako da je moral predsednik Jemena poslati tajniku OZN U Tantu in Varnostnemu svetu protest. U Tant je zaradi tega poslal v Jemen svojega pomočnika, ki bo zadevo raziskal, ker Angleži trdijo, da je področje Harib del angleškega protektorata Adena,
Francovi pogoji
Francova Španija bo — Se se bodo uresničila njena pričakovanja — tisti kraj. ki bo imel dobiček od prepira dveh. Ta dva sta v tem primeru ZDA in Velika Britanija na, eni ter Francija na drugi strani.
Zdi se, da dogodki Francu samo koristijo. Po neuspehu bruseljskih pogajanj za priključitev Velike Britanije k EGS so začeli z vseh strani dvoriti Madridu. Pri tem so zlasti aktivni Francozi. Francoski ministri in načelnik generalnega štaba nenehno potujejo čez Pireneje, sklepajo s svojimi španskimi kolegi sporazume, katerih vsebina še ni znana, pripravljajo skupne manevre ipd.
Druga stran ne zanemarja teh potez in si prizadeva, da bi jih prestregla in jim ustrezno odgovorila, pri čemer pa njeni predstavniki nimajo tako visokih funkcij niti ne spremlja njihova potovanja tolikšna reklama. Zahodna Nemčija, ki tudi sama lovi ravnotežje v sporih med svojimi zavezniki, ni poslala na »zasebni obisk« v Madrid nikogar drugega kot bivšega obrambnega ministra Franza Josepha Straussa, verjetno z željo, da bi pokazala, kako si tudi sama želi sodelovati v začetni igri v zvezi s Španijo.
Očitna go torej prizadevanja, da bi Franca pritegnili v svoj tabor. Toda prav tako bi moralo biti o-fitno, da šipanski diktator ne želi stopiti na katerokoli stran, marveč skuša obe izkoristiti v svoje namene, to se pravi, za utrditev in okrepitev svojega režima. Njegov režim je ekonomsko in politično slab, da potrebuje Franco, če ga hoče obdržati pri življenju, pomoč z vseh strani, o čemer dovolj zgovorno pričajo izkušnje zadnjih desetih let.
Nezadovoljstvo in sovraštvo Spancev do režima je s politične plati dovolj pojasnjeno in osvetljeno. Korenine tega nezadovoljstva oziroma sovraštva so že stare in izvirajo iz načina Francove prilastitve oblasti s tujo intervencijo in čez trupla sto in sto tisoč republikancev. Razvoj po državljanski vojni ni ničesar prispeval k temu, da bi se to nezadovoljstvo in sovraštvo poleglo. V Spari ji tudi zdaj ni političnih svo-bo.illn, ekonomske razmere pa so bile iz leta v leto hujše.
Španija je bila in je še zdaj v bistvu zaostala država, z majhnim (po zahodnoevropskih merilih) nacionalnim dohodkom, s pol-fevdalno strukturo kmetijstva, katerega proizvodnja je manjša kot leta 1929, z industrijo, katere zmogljivosti so v glavnem že davno zastarele in kjer je tuji kapir tal močno zasidran, z izvozom, katerega več kot 70 odst. sestavljajo surovine.
Toda tudi takšni Španiji se je posrečilo, da je neka o razvila svojo industrijo. Konec leta 1962 je znašala proizvodnja jekla 2.0 milijona ton, razen tega pa so nakopali tudi 19.9 milijona ton premoga. Toda cena, ki jo Je za to plačalo špansko ljudstvo, je bila velikanska. Industrijske «uspehe» sta spremljali nenehna inflacija in zmanjševanje realne potrošnje. Razvoj industr.je je temeljil na avtarkični usmeritvi režima. Industrija je imela močno carinsko in administrativno zaščito, uživa la je »dobrote* tipično fašistične politike »razrednega miru« (prepoved stavk, predpisane cene in mezde itd.), zato je — kljub vsem pomanjkljivostim, imela zagotovljeno realizacijo.
Toda takšen položaj je kljub temu zaostril socialna nasprotja in zvečal politično nezadovoljstvo. Francov režim se je znašel v škripcih. Toda »pet je imel srečo. Logina hladne vojne je napotila leta 1993 ZDA, da so sklenile s Francom sporazum o odstopitvi o-porišč, seveda za mastno odškodnino. Razen tega je dobila tudi velikansko pomoč, skoraj dve milijardi dolarjev, v obliki vojaške oziroma nevojaške podpore, zakupov, kreditov itd.
Toda to še ni bilo dovolj. Zato se Je leta 1955 začel proces, ki še traja, namreč da bi Španijo «pre-uredilis po zahodnoevropskem zgledu, da bi jo izvlekli iz izoliranosti in odprli svetovnemu trgu ter tujemu kapitalu, s končnim namenom — če gledamo na zade-
vo politično — z vstopom v EGS in severnoatlantski pakt.
S sodelovanjem Organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje, katere članica je postala Španija leta 1959, Mednarodnega valutnega sklada, ZDA in skupine ameri. skih bank, je Španija julija 1959 sprejela in začela izvajati tako i-menovani stabilizacijski program. Sprejeli so vrsto ukreipov (devalvacija pezete, liberalizacija uvoza blaga in kapitala ipd.J, Sad teh ukreipov so bili nekateri uspehi. Tako so na primer inflacijo v glavnem zajezili, vendar pa so se realni dohodki delavcev in majhnih kmetov zmanjšali, ker so blo-kirali plače, s katerimi so si pomagali pri izvajanju programa, zakaj tuja sredstva niso zadostovala.
Spričo vsega tega sta se uvoz in izvoz zmanjšala, na kar je vpliva, lu tudi obilna žetev leta 1960. Zmanjšala se je tudi domača potrošnja, In to zaradi zmanjšane kupne moči prebivalstva. S precejšnjim dobičkom od turizma (leta 1962 je približno 9 milijonov turistov pustilo v Španiji več kot 600 milijonov dolarjev), pomočjo, prilivom tujega kapitala itd. se je posrečilo Španiji doseči pozitivno plačilno bilanco in nakopičiti precejšnje rezerve zlata in deviz, ki so znašale na koncu leta 1962 več kot milijardo dolarjev.
Toda vse to je daleč od stvar, ne stabilizacije gospodarstva in u-trditve notranjih političnih razmer. Tudi tuji činitelji in Francov režim imajo to šele za prvi korak. Po naknadnih raziskavah In proučevanjih leta 1962 so tuji strokovnjaki predlagali, španska vlada pa sprejela, naj bi uresničili nov program, s katerim bi do leta 1970 zagotovili zvečanje gospodarstva po 5-odstotni stopnji, predvsem pa utrdili vse, kar so dosegli doslej.
V Španiji nameravajo uresniči-vrsto novih ukrepov; odpraviti sleherno nadzorstvo nad cenami, odpraviti subvencije državnemu gospodarstvu (subvencije so zelo velike), del državnega gospodarstva izročiti v zasebne roke, spodbuditi investicije z majhnimi o-brestnimi stopnjami, zmanjšati carine, odpraviti še zadržane u-vozne kvote, okrepiti uvoz, zlasti strojev in opreme, povečati izvoz. Uveljaviti zaščitne cene in posredovanje na trgu s kmetijskimi pridelki, pospešeno pritegovati tuji kapital, ki se ga — kot trdijo — n( treba bati, ker se bo usmeril na nove panoge gospodarstva ali pa bo pomagal razbijati domače monopole ln silil domača podjet ja v modernizacijo.
Nekatere teh ukrepov že uresničujejo, pri čemer pa zadevajo na odpor celo v vrstah burtoazije. To je zlahka mogoče razjasniti ■: njeno brezbrižnostjo med avtarkijo. Navzlic temu, da se je poslovni svet začel okoriščati z reformami in da so kompenzirali precej škode, ki je nastala v prvem trenutku, ko so razveljavili zaščitne ukrepe za domačo industrijo, del buržoazije niti zdaj ni naklonjen olajšavam tujemu kapitalu, konkurenci in ustvarjanju gospodarstva po zahodnoevropskem zgledu, kar Skušajo doseči z reformami. Razpoloženje delavcev in kmetov pa je tako in tako dobro znano.
Jasno je, da se v takšnem položaju Franco niti ne more niti noče pokloniti eni ali drugi frakciji na Zahodu, zakaj na uspeh programa lahko računa samo, če bi mu pomagali obe. Toda to ne pomeni, da caudillo ne bo skušal izkoristiti nasprotij in morda celo političnih Izsiljevanj. Tako na primer letos poteče veljavnost pogodbe z ZDA. Franco je — kot trdijo — že postavil svoje pogoje za obnovitev te pogodbe; večjo odškodnino za oporišča, moderno orožje in — seveda — vstop v NATO. Pri tem računa z večjim pomenom španskih oporišč zaradi evakuacije ameriških oporišč iz Maroka, zaradi prihoda ameriških podmornic z raketami Polaris v Mediteran, za katere je pristanišče Rotha pri Cadixu kot ustvarjeno, ipd. Hkrati pa Madrid koketira tudi s Parizom, ki je pri svojem iskanju zaveznikov pripravljen na marsikaj.
A. LEBL
Aretiran
napadalec
socialističnega
poslanca
Marina Larlonova,
vrhunska
telovadka, Je tudi žena Valerija Brumela, svetovnega prvaka v skoku v višino
PIŠA, 27. — Danes zvečer so aretirali nekega Moderata, ki je pred dnevi v vlaku napadel socialističnega poslanca Alessandra Menchinellija. Gre za okrog 40 let starega moškega, o katerem pa policija ni povedala ostalih podrobnih podatkov.
Kolikor je bilo mogoče zvedeti, je Moderato pri zaslišanju izjavil, da se je v ponedeljek proti četrti uri nahajal na železniški postaji v Piši. Ko je prišel direktni vlak Turin-Rim, je Moderato vstopil v vagon prvega razreda, kjer je v nekem kupeju počival Menchinel-li. Prav tedaj se je vlak med manevriranjem premaknil in Moderato je padel na poslanca. Ta je skočil pokonci in v hipu reagiral nad Moderatom, ki je takoj vrnil milo za drago tako, da je poslanca nekajkrat udaril v glavo s pestjo. Rana na glavi Menchinellija pa je baje nastala zaradi tega, I ker je imel Moderato velik prstan z vdelanim kamnom. Za sedaj je Moderato v zaporu.
knjige ~ glednliice
e v/wv
M >
^assai
• -
i ji-p—
* ...
ir
w gltibbu ^ hliliu'ibtvt* vV'
Izreden uspeh jugoslovanskega
kratkega filma
NEW YORK, 27. — Rockefellerje, va ustanova je podelila 10.000 do-larjev biokemičnemu inštitutu uni-verze v Ferrari za raziskave.

ZIMA TRAJA SE NAPREJ
Hrib se je sesedel v reko in jo spremenil v jezero
Včeraj je bilo najbolj mraz v Varšavi pa tudi v mnogih krajih Italije je temperatura krepko pod ničlo
RIM, 27. — Daleč smo še od tega, da bi lahko govorili o kakih pomladans’ ih temperaturah. Medtem ko je bilo davi v številnih evropskih prestolnicah še zelo mrzlo, je tudi v Itgliji mnogo predelov, kjer se temperatura s svojo najnižjo dnevno stopnjo drži krepko pod ničlo.
Središče mraza se je znatno premaknilo. Medtem ko je bilo še pred kratkim v skandinavskih prestolnicah Oslu in Stockholmu blizu 30 stopinj pod ničlo, se je mraz od tod umaknil, saj je bilo davi v prvem mestu le —4, medtem ko je v drugem stalo živi srebro na ničli. Prvenstvo mraza pa si je prisvojila Varšava z —26; sledili sta ji Moskva z —23 in Praga z —16. Dovolj oster mraz je imel še Berlin z —13 ter Dunaj in Zuerich z —11. Tudi v Beogradu, ki je pred lied-SlVhita' imel temperature nad ničlo, je bilo zopet 10 stopinj pod ničlo.
V Italiji je bila danes dovolj o-stra temperatura vse do Potenze, kjer so zabeležili —3. Najbolj mrzlo je bilo v Bocnu z —6, nato v Turinu —6, v L'Aquili —5. Na polotoku Gargano je ponoči snežilo. Snežilo pa je tudi po hribih v Markah.
BEOGRAD, 27. — Mala reka VI-sočlca pri Nišu se je spremenila v jezero, ki je globoko 20 metrov, ker se je pri vasi Zavoj sesedel hribček v njeno korito in prekinil njen normalni tek. V vasi je 75 hiš pod vodo. Pripadniki jugoslovanske ljudske armade skušajo z miniranjem odpreti reki pot. N i pomoč so poklicali tudi vojno letalstvo.
opoldne sta bila okrog 300 metrov od izhodišča.
• Dolomitski pajek« in njegov tovariš v navezi, bivši alpinski kapetan Baldessari, sta razmeroma mirno prebila noč v svojih visečih »posteljah«.
Davi so številni alpinisti odšli iz Misurine proti koči Auronzo ter potem še naprej do podnožja navpične stene, kjer so z daljnogledi sledili akrobatskemu vzponu.
Medtem ko je ena vest v večernih urah javila, da sta si Maestrt in Baldessari uredila bivakiranje za drugo noč v steni, je kmalu na to prišla druga vest, da sta se plezalca odrekla nadaljnjemu plezanju. Vest pa še ni potrjena.
PO OBJAVI NOVIH PREDPISOV
Zanimanje tujcev
za počitniške objekte v FLRJ
Švedi bi radi zgradili bolnišnico na Hvaru
Macstri in Baldessari sta odstopila
TRIDENT, 27. — V krasnem vremenu se po včerajšnjem banalnem incidentu, ko sta se morala Cesare Maestri in Claudio Baldessari vrniti na izhodišče, ker je nenadoma popustil neki klin in jima je vsa oprema padla s stene, vzpon omenjenih plezalcev po severni steni Lavareda srečno nadaljuje. Obadva plezalca šeste stopnje, ki gresta po isti poti, kot so pred nedavnim šli trije nemški alpinisti iz Miinchena, sta včeraj uspela pred nočjo povzpeti se 220 metrov po steni. Danes
Visokošolska «šala>
TURIN, 27. — Turinski visoko-šolci so zaključili pust s «šalo» na račun filozofske fakultete. Ko so študentje te fakultete prišli
BEOGRAD, 27. — Sklep zveznega izvršnega sveta, ki omogoča tujim državljanom, da posedujejo vi Jugoslaviji hiše, stanovanja in terene za oddih, je vzbudil nepričakovano veliko zanimanje v tujini. Posamezniki in podjetja iz Avstri. je, Holandije, Zahodne Nemčije, Švice in drugih držav se zanima-jo za gradnjo takih počitniških objektov v jugoslovanskih turističnih krajih.
Okrog 93 odst. zainteresiranih želi zgraditi hiše za počitek ob morju. Neka delniška družba iz Švedske bi želela zgraditi na Hvaru bolnišnico z 2000 posteljami. Ne. katere druge agencije iz skandi-navskih držav se zanimajo za izgradnjo objektov za rekreacijo in klimatsko zdravljenje socialno zavarovanih.
Nova reakcijska letala za JAT
: BEOGRAD, 27. — NoVa reakcijska letala tipa «Caravel» bodo od 1. aprila letela na rednih mednarodnih linijah Jugoslovanskega ae-rotransporta. Danes je prvo tako
tipa «Caravel», ki je prispelo iz Francije. Letalo nosi ime »Bled«. Začetek maja bo francoska tovarna dobavila JAT tretje letalo.
Nadaljuje se proces zaradi umora sindikalista Carnevaleja
NEAPELJ, 27. — Tukaj se je danes pred sodiščem druge stopnje nadaljeval proces proti •mafijcem« iz Sciare Antoniu Mangia-friddi, Giorgiu Panzeca in Gio-vanniju Di Bella, ki so obtoženi, da so ubili socialističnega sindi kalista Salvatora Carnevaleja. Ti trije obtoženci (četrti obtoženec Luigi Tardibuono je umrl v jet-nišnici pred nekaj meseci) so že bili obsojeni decembra 1961 na dosmrtno ječo.
davi na predavanja, so našli vrata letalo poletelo na prvi let na pro-zazidana z opeko In cementno gl Beograd - Zagreb - Muenchen-malto. Zid, ki je bil skoraj dva Pariz. Istočasno se je na beograj-metra visok, so dopoldne podrli. | sko letališče spustilo drugo letalo
Potrjena smrt posadke ladje «Miraf lores»
WEMELD1NGE (Holandska), 27.. Domnevajo, da je stari kmet — Holandska pomorska policija je zasačil Marinlja — ki je bil še uradno sporočila, da je kapitan z pred dnevi v poboljševalnlci in so osmimi Člani posadke panamske ga izpustili zaradi dobrega obna-petrolejske ladje »Miraflores« uto-|šanja — -ko je s tatinskimi na-
Sprememba strukture prebivalstva Slovenije
LJUBLJANA, 27. — V dobi od 1953 do 1961. leta se je število prebivalcev Slovenije povečalo za 79.000, to je za 5,2 odstotkov. Zaradi zmanjšanja rojstev, ki jih Je bilo v letu 1961 za 18,8 odst. manj kot leta 1953, se je zmanjšal relativni naravni prirastek prebivalstva za 25 odstotkov. Zmanjšanje natalitete vpliva tudi na spremembo starostne strukture prebivalstva. Po teh podatkih je bilo leta 1961 samo 318.000 otrok do 14 let starosti, to je za okrog 75.000 manj kot leta 1953, medtem ko se je število produktivnih oseb (od 14 do 64 let starosti) povečalo za 15 odstotkov.
......umnim.imunim....n.n..mn.................nininnimu
Samo «legenda» je vest o živali ki je baje oživela po 5000 letih
vino,»cvA 97 — Voditelj labora-1 ško-avstrijsko mejo ter baje sku-’	r . I gai vohuniti v korist CSSR.
torija za kozmično biolo-gijo v Leningradu prof. Lev Losino-Losin-s’ici je Izjavil, da je včerajšnja novica, da so spet oživeli trije kuščarji, ki so bili več kot 5000 let v stanju hibernacije, »navadna fantazija*. Profesor je dodal, da bi morali avtorja te pripovedke kaznovati. Izjavil je, da je še pred objavo Članka v reviji »Neva* opozoril avtorja, naj ne prikazuje prizorov iz fantazije kot znanstvene podatke.
V omenjenem članku je avtor o-mentl raziskovanja prof. Losinske-ga, ki se že dolgo Časa peča z vprašanjem hibernacije živečih bi-tj j. Loslnski je izjavil časnikarjem, da pri svojih raziskavah ni imel do sedaj uspeha in da je prepričan, da je naidba prazgodovinskih kuščarjev v Sibiriji samo »legenda*. Pripomnil je, da je ta »legenda* začela krožiti leta 1955 ali 1956.
DUNAJ, 27. — Tu so obsodili Ceha Františka Nesv-dbo na 15 meaecev strogega zapora. Septembra in oktobra 1962 je prešel če-
Pri prometni nesreči 18 oseb mrtvih
ABIDJAN, 27.	— V bližini
N’Douci, približno km severno od Abidjana, je pri neki cestni nesreči izgubilo življenje 18 oseb, tri pa so bile ranjene. Na sredi nekega mosta na reki N’Zi je tovornjak, naložen * hlodi, zadel v avtobus, poln ljudi. Zaradi tr-čenja se je avtobus prevrgel v reko, nato pa je padel nanj še tovornjak, ki ga je stlačil pod seboj. Treba je bilo več kot dve uri napornega dela, da so iz razbitin spravili trupla ponesrečencev.
Cerkveni dostojanstveniki iz SZ na obisku v ZDA
NEW YORK, 27.
Včeraj je
spelo iz Moskve 16 cerkvenih o-sebnosti iz Sovjetske zveze. Dostojanstveniki bodo na povabilo Nacionalnega sveta Kristusovih cerkva ostali v ZDA tri tedne. Delegacijo vodi nadškof Nlkodim iz Jaroslava in Rostova, ki je pri moskovskem patriarhu odgovoren za tuje cerkve. Kot je povedal Roy Ross, generalni tajnik omenjenega sveta cerkva, so v delegaciji iz SZ predstavniki geor-gljske pravoslavne cerkve, luteranskih evangelskih cerkva iz E-stonske in Letonske ter zveze baptistov.
nil, ko je ladja v ponedeljek trčila ob izlivu reke Schelde. Ladji je poveljeval kapitan iz Genove Giacomo Gerardo, ki je imel 59 let.
Poleg kapitana so pri nesreči našli smrt še sledeči: Raoul Rus-sian iz Trsta, prvi častnik, star 33 let, Giovanni Battista Rovegno (28 let), Ennio Grandi (40), Adol-fo Passeri (40), Giuseppe Fioren-tino (40), Alessandro Africono (40), Antohio Vitanza (38), Fran-cesco Bacchione (81).
Dva policijska čolna še vedno i-ščeta trupla.
Italijanski generalni konzul v Rotterdamu Amerigno Gigli je od-šel na mesto nesreče ter obiskal preživele.
Ladja »Miraflores*, katere tovor petroleja so rešili 90-odstotno, je danes nasedla na pesek, ko jo je vlačilec vlekel proti Antvverpnu. Promet po Scheldi Je blokiran, ker lahko samo majhne ladje manevrirajo po prostoru, ki je ostal prost. Sedaj skuša devet vlačilcev ladjo potegniti naprej.
S steklenicami skoraj ubil starega kmeta
Papežev prispevek za poplavljene« v Makedoniji
Iz Skopja poročajo, da je papež Janez XXIII. priložil skladu za pomoč prizadetim po zadnjih poplavah v Makedoniji 1000 dolarjev. Papež je svoj prispevek poslal po
letališče v New Yorku pri-1 skopskem škofu Smiljanu Cekadi.
ALESSANDRIA, 27. — V San Salvatoru Je 20-letni Gianfranco Marini s steklenicami skoraj do smrti pobil 78-letnega kmeta Gio-vannija Trisoglia. Marini je nato pobegnil s kolesom, medtem ko so Trisoglia spravili v bolnišnico v Alessandrio.
Do napada je prišlo na nekem posestvu kake tri km iz San Sal-vatore Monferrato. Neki sosed je slišal obupne klice na pomoč. Ko je pritekel, je našel na dvorišču na tleh vsega krvavega starega Trisoglia, medtem ko se je napadalec Marini oddaljeval na kolesu, ki je last žrtve.
Ugotoviti je bilo mogoče, da je bil Triioglio najprej napaden v hlevu: tu so namreč našli črepinje kar sedmih steklenic, s katerimi je Marini tolkel Trisoglia po glavi in se nad njim znašal, ko se ta že ni mogel več braniti.
— ko je s tatinskimi meni stikal po predalih v njegovem stanovanju. Zdi se tudi, cia si je Marini prisvojil 60.000 lir, kar pa ni potrjeno, ker Trisogllo ne more govoriti. Njegovo stanje še ne dovoljuje kake prognoze zlasti še zato ne, ker je mož že zelo v letih
M«d karnevalom je umrlo 25 oseb
CARACAS, 27. — Kot poroča ne-ki list iz Caracasa je letos v Vene. zueli med karnevalskimi praznovanji 25 oseb izgubilo življenje. Ranjenih je okrog 800. Največje število smrtnih primerov je povzročila »igra z vodo*, ki dovoljuje med karnevalom polivati mimp-idoče ljudi s škafi vode. Y Čara-času je pri tem dve osebi zadela kap.
Šestnajstlctnik ustrelil deklico ki ga je zavrnila
CATANZARO, 27. — Komaj 16-letni Francesco Roeca je s strelom iz puške ubil 15-letno kmečko deklico Mario Rocca (kljub enakemu priimku mu ni sorodnica), ker je njegove ljubezenske ponudbe večkrat zavrnila.
Do umora je prišlo danes popoldne v kraju Acqua Fredda v občini Sambiase. Francesco Rocca se je skril za neko ograjo ter čakal deklico, ki je morala po poti domov priti tam mimo. Ko je deklica prišla, je Rocca sprožil. Deklica je nekaj trenutkov kasneje umrla, medtem ko so nekateri ljudje pritekli in ji zaman skušali nuditi pomoč.
/ Rocca je takoj izginil in seda; gH iščejo karabinjerji.
Drugi častnik na ladji «Miraflores» Marco Glribaldi opisuje kronistu radia Antwerpen dramatične trenutke po trčenju ladjo
Medtem ko si jugoslovanski dolgi filmi s težavo utirajo pot v mednarodno areno pa dosega jugoslovanski kratki film zavid-ne uspehe ter se z vseh mednarodnih festivalov vrača z večjimi ali manjšimi nagradami. Potem ko je Dušan Vukotič že prejel tudi Oscarja, je sedaj ponovno doživel velik uspeh v Oberhausenu. Prejel je namreč «Grand Prix« in 5000 mark nagrade. Letošnji festival kratko-metražnega filma v Oberhausenu se je vršil v znamenju široke mednarodne udeležbe (več kot 30 držav) in strogega selekcijskega kriterija žirije, Ta je med 450 prijavljenimi deli izbrala za uradno predvajanje le 101 film. In že pri žiriji je jugoslovanski kratkometražni film letos doživel prvi uspeh: od devetih prijavljenih del jih je sprejela osem (izpadla je le »Dediščina bratov Lumiere«, edini slovenski predstavnik v izboru), Prav tako sprejeti jugoslo-vansko-norveški koprodukcijski film <<Stiri tisoč milj daleč» režiserja M. Jovanoviča pa je zastopal Norveško, ker je žirija tej zavrnila vse druge prijavljene filme. Na koncu festivala je razsodišče v zelo uglednem in zares mednarodnem sestavu pod predsedstvom nizozemskega režiserja Berta Haanstre razglasilo jugoslovanski risani film «Igre» za najboljši film festivala. Tako je dobil Vukotič oberhau-senski «Grand Prix» in 5000 mark nagrade. Jugoslovanski film «Pravljičen je poleg tega dobil tudi prvo nagrado mednarodnega razsodišča za šolski film. Ta film je hkrati najboljši igrani kratki film. Njegov avtor Ante Babaja se je tako uvrstil med osem najboljših ustvarjalcev kratkega filma v Oberhausenu. Med to osmorico enakopravnih nagrajencev sta še dva Francoza («Parada ttvista» in »Gospa z daljnogledoms), dva Poljaka (»Pod ljudmi* in »Labirint«), en Kanadčan (»Paul Anka«), en Madžar (»Dvoboj«) in en Ceh (»Strast«), Poljaki so dobiti letos zaradi izredno sugestivnih filmov nagrado razsodišča za najboljši nacionalni program. Poleg Vukotičeve »Igre« in »Pravice» Ante Babaje so v Oberhausenu predvajali v jugoslovanskem izboru filme »Žejni studenci« in »Vas Tijane« kaneta Bastača, »Volk« Obrada Gluševiča »Pravica« ter «Žive vode« Zike Pavloviča, »Malo kroniko« Vatroslava Mimice pa so uvrstili v spored slovesnega začetka festivala. Nadalje sta filma »Volk« in »Žejni vodnjaki« dobila diplomi uradnega razsodišča.
»Ruska sovjetska književnost* selo dobrodošel pregled
Mladinska knjiga v Ljubljani je izdala dobrih 140 strani obsegajočo knjižico «Ruska sovjetska književnost. Kratek oris«, ki jo je napisala Vera Brnčičeva. Kot pravi avtorica v uvodu, je med obema vojnama prihajalo iz SZ manj sovjetskih knjig, zaradi česar je nastala v spoznavanju sovjetske literature občutna vrzel, ki jo je Še sedaj težko zapolniti. Razne spremembe v sovjetskem političnem in kulturnem življenju pa so tudi vplivale, da ni mogoče kadarkoli priti do vsakega dela. O nekaterih pisateljih, ki so jih v dobi stalinistične kulturne politike sploh zbrisali, še vedno molčijo. Kljub tem in še mnogim drugim težavam je vendar knjižica Brnčičeve zelo dobrodošla in bo prav gotovo našla dovolj odjemalcev tudi v Trstu. Za tiste, ki se hočejo sovjetski literaturi bolj posvetiti, bo pa kar dragocen na koncu knjižice objavljeni seznam uporabljene literature.
Odlomki iz »Mosta na Drini« v »Santč du monde«
Revija -Sante du monde«, ki Jo izdaja Svetovna zdravstvena organizacija, je v svoji decembrski številki objavila nekaj odlomkov iz knjige «Most na Drini« Iva Andriča. Poleg fotografije Andriča je še objavljena kopica zelo lepih posnetkov iz Višegr odo s slavnim mostom. «Fenomen, kt ga s poezijo opisujejo fotografije Jeana Mohra ter odlomki iz Andričeve knjige, je urbanizacija, problem naših časov«, je rečeno v uvodu,
Zoran Kržišnik v razsodišču bienale v San Marinu
V republiki San Marino bo od 20. junija do 20. septembra IV. mednarodna bienala slikarstva in kiparstva, Po novem načinu, ki jo je napisala Vera Brnčičeva. Argan, bo posebna komisija (Argon, predsednik, F. Matheg, Zoran Kržišnik, P. Bucarelli, V. Viole) razpravljala in sodila o delih na javni seji v navzočnosti kritikov in časnikarjev svetovnega tiska. Komisijo, ki bo odločala o povabljencih, sestavljajo Argan, Aguilera Čemi, P. Restang, V. Apollonio in G. Gatt,
Skladbe Stanka Premrla v Italijanski založbi ^
• Caecilia« bibliografski Pre® ,a. založbe Musicale Carrara, n . ja v zvezku, ki je izšel za *^ desetletnico založbe Carrar -bo v reviji -L’organista “ « izšel septembra «Preludij*	^
ka Premrla ter novembra storale« istega slovenskega datelja. Med različnimi ita l <( skimi in drugimi skladate) ^ naveden tudi tržaški 9^aS Giuseppe Radole.
Renata Tebaldl mora počivati
NEW YORK, 27. - penat^0t baldi mora po ukazu zdrafj1 nekaj časa popolnoma PoC 0j. Zaradi tega se je morala ^ povedati svojim obveznost1 ostali del sezone v Metrov ^ nu. To je sporočil generaln‘ (J. natelj Rudolf Bing, ki )e m vil, da trpi italijanska P zaradi splošne utrujenosti.
Tudi otok Elba razpisuje nagrado ^ Ustanova za valorizacij0 ka Elbe razpisuje za Iet°neilt* nedeljivo nagrado v z" .j. 1.000.000 lir za pripovedno, £jtj niško ali esejistično
tli]'' 31'
mora delo evropskega ki še živi, ter izdano v Predložiti ga je treba 0	^
julija. Nadaljnji dve nag*0' 250.000 lir pa sta določen^ časnikarske
članice, P°sV’fle»l Elbi. Ena nagrada je Pr,fl.is(ilii za članke -* -•'»i*-««ckih 0-druga pa
>*
za članke v italijanskih (j.
druga pa za članke v tal' stih. Članki morajo biti 0
Ijeni do 20. juiija.
■■j
^,1'
«»Š1
Lelio Luttazzi, ki se je ^ pred festivalom v Sanre1** ^ • srečil in ni mogel nastop* rigent enega od obeh orK 'gtVT sedaj zapustil bolnišnico v . te1" kjer sc je moral zdravit*
Domenico Modug**0 , »zaslužni občan*
SAN PIETRO VER* f (Brindisi), 27. — Domen'^,1^ dugna so proglasili za Jxie,'l<. nega občana«. Tako )e ^ občinska uprava občine ^ tro Vernotico, župan Pa^o podelil pergament ter s daljo. Slovesnost je , psj na glavnem trgu, pris° ,,e(e'L bili občinski odborniki, JU ci ter številno Preb{valLvo r\r dugno je prebil svojo P ^ sl dost v tem kraju, ^ierst»i ^ gov oče poveljeval 771 j| S1 j liciji. Pozne je se je vr ,gs> kaj za snemanje filma glasba«.
Za stoletnico roj9
MARINA
Emilia Salgarij9 2j
i A Dl CARKARA|j(I ^
garija je italijansko pustolovske romane n /v >T
Za stoletnico rojstva	t
i
vrsto proslav za Porn!""'r,l0l"'ji, na di Carrara. Pri tej P ^»llU j. bodo podelili nagrade )6 j, namenjene mladincem P^a» ter nagrado za še ne 1 stolovski roman kake0a skega pisatelja.	,r
PISTOIA, 27. - I* **'0 K jev je prispelo v p,s*irtt "V tisoč risb za mednaro pfilj. čaj, posvečen Pinocch' 1 sitev zmagovalca bo g j njih dnev v Collodiju, fljae tam odprli «Gostilno raka«.	. (i
NEAPELJ, 27. — V let je umrl publicist 1
Lucio DAguura.
etrtkova črtica
— Kavarna ta Posavski cesti
0(eP-‘d kavarno !»!„ *.**»• Sinu
ifi ci*°’ *•
sta se ustavila dva prodajalca	starih steklenic,
je bilo dvanajst let, očetu štirikrat toliko. Pe-kateri je počival razcefran kavč. Pod kavčem - te ne košar praznih steklenic. Bile so zavite v stare krpe, ~j razbile. Na zidu kavarne «Orient» je s kredo pisalo: Pret).,KRADLJ1VAC! Bilo je pol petih popoldne.
'tu ^ n° sta pristavila cizo k pločniku. Pod kolesa sta podlo-K(ltlenic,e’ ^a se ne premikala. Pogledala sta, če so še vse '*« » no Ce**’ 'n ^ spe* Pokrila. Bilo je nekoliko hladno, pa “'1 jt -s vlekla smrkelj in opljuvala ves prostor pred kavarno. * le,>il!c	me<	razpeto srajco in dolge, temne oči.	Oblečen	je bil
,file p|„5xj *n dolge hlače, ki so bile cele. Oče je nosil take Mol,.	da	bi mu bilo brez njega topleje,	Obut je	bil v
H',oSta držal odprta, vendar med sabo nista govorila. !*boravi rienta>> 80 se odprla in slišal se je ženski glas: Zaboravi, Vj(o’..opros*;i mi, ja tebe varam svojom ljubavi!
*te|ej j 3e nov gost. Nameril se je k mali mizi, pa ga je pre-*' Jiiost ** *enske, ki je pela: Honeyl Ustavil se je in se ozrl. Jute p, aja*a 2a Monroe in njene prsi so bile zgovorna priča "mi|a	e-	Sla	je mimo in jih obdrsala ob	njegovo	ramo.
'^el nQC rdeč sviter m je izginila po treh stopnicah. Gost je Pro. nia^ stol in naročil turško kavo.
Izurilo °3aica starih steklenic sta zasidrala cizo in vstopila v it ^e sunH 2 lasmi, pa so mu spet padli na čelo. JfQ a Oledala po mizah in izbrala ono v kotu.
■^Mi Jna	bila polna. Študentje so jedli kruh in se pogo-
je. Zal? *?nskami. Bili so na istem in so dajali podobo enotne 1? "tioli1iBnt 2r°k ie bil očiščen ljubosumnosti, opravljivosti f?!*' Str'7108*'" Natakar je bil dober in ni spraševal po n aro-,!|ta 3 ,c?el ie na morju, ko so še veljali sindikalni popusti. '"ti »si ICa ie lomila pol štruce kruha in bliskala "Id J,a>ni
/=J=»
—	Ben videš, Jakec, tudi pust je šou.
—	Ja, jn smo tudi ostali z dougem nusam, ke smo u torek čakali, de bomo po ta glavneh kontradah vidli kašne vozove al kej. Ma ni bilo neč. Jn taku je blo forte pusto.
—	E, dragi moj! Zdej je veselje pasalo j n idej začne pej pokora. Vidi, denmo reč, Acegat je ie poskrbela, de se bomo u tem cajti spokorili jn je taku zvišala tramvaj jn uado. Taku de bomo bol vervali, de mi, davkoplačevalci jn sploh navadni ledje, de mi smo neč, de smo samo pepeu.
—	Ma jest sm vselih upau, da np bojo zvišali tarif pred volitvami jn de bojo počakali, de volitve pasajo.
—	E ko, če reč, de nas kalkolirajo za bol zabite ku do zdej. ’
—	Ben, ma tudi taku žalostno zdej vselih ne bo. Glih u tem cajti pred volitvami bomo vselih jemeli kašne d vert’mente. Na televižjoni vre poslušamo volivne diškorše:...
—	Ma znaš, de meni, še bol ku poslušat, se me dopade gledat tiste Voditelne, kaku se pr tem držijo. Kaku sc držijo, kadar jem kašen postave kašno tako vprašanje, ke jeh forte še-kira. Se me zdi prou ku teatro.
—	Ja, ja! Sej ne rečem, de ni lepu. Jn zdej bomo tudi gledali vse sort plakatov jn tudi kašne fejst pupole jn kašne fejst takade.
—	Samo, vidi Jakec, kaku si pej pomagajo tisti, ke ne znajo brat? Je res, de lahko gledajo pupole jn poslušajo televižjon, ma če je pej na plakateh kej napisano, ne zastopejo neč?
—	Ja, je res težko. Zatu pej se an komišjon
od UNESCO forte razbiva glavo, kaku be naučili brat vse ledi. Uani so koštetirali, de jp na pelem sveti apeh se-demstu meljonov ledi, ke ne znajo ne pisat ne brat. Jn tisti komišjon prave, de če be znižali špeže za kanone, mi.šile jn sploh soudate, de be lahko pršparali zadosti dnarjn za učitelne, bukve jn .šule jn de be taku navadli vse ledi brat. Jn pole jeh forte skrbijo tudi taki, ke' šp se magari nekej pisanja navadli, ma pole* ;ku an bot pestijo šulo, ne pogledajo več nobene knige jn pozabejo še tisto rpalo,	ke	so	se navadli, Jn	taku	se tiste ledi
kalkolira ku na; pu pismene,
— E 6en, ma take h, ke pole ne berejo več neč, je forte . dosti tudi pr nas. Jn jest mislem, de be jeli blo forte težko preštet. Jest zasto-pem,	de	be	kašni komišjoni	radi	vidli, de be
vsi ledje znali brat plakate, de be taku propaganda jemela več efekta jn tudi reklam za žajfo, za vse sorte prahov za prat lonce jn perilo jn za stok štirijnosemdeset, ma vselih mislem,	de	je	tisti komišjon	namaio nazaj ses
cajtam. Sej je danes tehnika pršla taku naprej de Šul hmati ne, bo treba več. Ce češ kej napisat, lahko da+pes samo govoriš pred ano makeno jn uana vse lejou,-ku še. reče, registrira. Jn če češ tisto prebrat, obrneš samo an beton jn ti spet vse	le pu povej. Ce boš tou	pisat kašno
pismo, boš samo povedau makeni jn pole po-slou tisti trak. Jn tudi tiioj prjatu bo tisti trak denu u makeito jn mu bo vse lepit povedala. Jest ne znam, zake j nanka tiskajo knige, ke za kej zastopet je treba znat brat. Kej ne bi lahko tiskali samo trakove za magnetofon? Jest be reku, de je treba jet sez duham časa.
Ja, ja, nečlco bejži ti s tem duham!
modni kotiček i Pomlad je pred nami
pripravimo si torej obleke
Kaj terja pomladanska garderoba in kaj se da napraviti
Pust in pustne zabave so za nami in s tem smo spravile o kraj skrbi za naše p lesne obleke. Prišle sto pa na vrsto dosti Večje skrbi in sicer, kako bomo opremile letošnjo spomladansko in poletno garderobo.
O linijah in modnih novostih je bilo govora že dovolj. Vsaka je imela, če je le hotela, dovolj priložnosti, da se seznani z letošnjo novo modo, z njenimi posebnostmi in z raznimi spremembami, ki jih bo treba osvojiti. Sedaj je na nas, da vse to praktično izvedemo in, seveda, povežemo lepo s koristnim in narobe.
Predvsem ugotovitev: kaj spada k spomladanski garderobi in kakšna oblačila so potrebna, da smo oblečene za vsako vreme in vsako priložnost?
Spomladanski plašč je skorajda obvezen, Ce ga še nimamo, potem si izberimo takega, ki bo prišel prav za vsakdanje, pa tudi bolj svečane priložnosti. Letošnja moda nam nudi veliko izbiro lepih plaščev, ki so krojeni tako, da pristajajo vsaki postavi, da so lepi, elegantni in
praktični. V glavnem ne zahtevajo veliko biaga, ker so gladko krojeni, ali pa so v liniji re-dingot, imajo zelo majhne ovratnike, ozke rokave ter se lahko s pomočjo lepe torbice in klobučka spremenijo iz športnega v eleganten del naše garderobe.
Ce plašč že imamo, potem si seveda ne bomo kupovale novega, temveč bomo skušale tega prilagoditi zahtevam nove mode. In tu naj zopet poudarimo, da so letošnji spomladanski plašči ali brez ovratnikov, ali pa ti tako majhni, da se skorajda izgubijo. Ce ima naš stari plašč ovratnik, bo treba tega najprej odstraniti. Ker so v modi, kot smo že rekle, ozko krojeni plašči, bo treba našega prilagoditi tej liniji — če ne drugače, pač s pomočjo pasu. Tudi novi gumbi bodo pripomogli, da bo plašč spremenil svojo zunanjost. Letos so v modi zelo veliki in efektni gumbi — toda ni jih treba veliko. Zadostujeta tudi samo dva, če sta lepa in učinek bo prav gotovo dober.
Obvezen del spomladanske gar-
pl'*° in
O,"7* PO ,e bila
lomila pol	štruce	kruha	in bliskala z	neboglje-
po gostih in po kruhu. Nov	gost je sedel	za sosed-
ni ničesar rekel.
ca starih steklenic sta naročila pijačo. Oče skodelico Pol litra vina. Oče je srkal, sin je pil in gledal očeta. ■ J'1 pet popoldne.
to«	ater’ nosiva kavi;	dobro	ji bo	delo. — Oče	je napra-
«, y Požirek.
ni *°bi sta samo dva stola in vreča. Dobro ji bo delo. — pr. n,tesar odgovoril.
> p8osetinji mizi sta se sprla dva moška.
’li i**’	Brankoviču bova	dobila	ducat	steklenic. Ce	bova tam
P,* Sst0-
J« SOsednji mizi je črni rekel rjavemu, da nije licemjerao ■"tii je Ea tako obradit, da se ga bo na sto kilometrov izogibal. Po	roko in rekel ma nemoj.
' Za j stopnicah je v rdečem svitru prišla ženska, ki je je nova obraza in pomerila z očmi na prvega. Ho ° aamižala in jih preselila na očeta. Ni ga pokli-0{e n% ampak Hajde! q,e slišal in videl.
( kap; Sedmih naju čaka mati. Dobro ji bo delo, ko bo legla ~~ Oče je spil čaj in naročil pol litra vina. Sin je m w ženska, ki je pela, tudi. i	b° na kavču rodila. Domov morava.
%Vqi 7e rekel črnemu, pusti me u miru. Novi gost je kozarca.
Jhdi ti
V fMLKP ** niši bil rojen na SrR,ce. na cesti pfi Brodu na Zt n° je prišla družba moških in žensk
mPa
kavču. Bil si rojen v košari Kupi. Pozimi, leta 1942. —
mati!
711 odgovoril in je napolnil čašo ženski v rdečem svitru.
Ura' jr
W" it'
imenu‘ naročila pol ditra
S
Sin i" Pretovoril in je	.... ——..—.v. - ......
u b'ooj 3e ošvignil z očmi, smrknil slino in pljuniU v»o! BOst ?e ^al kozarec deklici s, pol štruce kruha proti veieru-
4»*aja a v rdečem je v očetovem •- u .°b njegovo ramo. Sin je ' zamižal ih pil.
L ko bi odpeljala kavč	in se vrnila? Ti in	jaz. — Oče
ln ni slišal. Deklica s	pol štruce kruha je	z neb oglje-	■<
ll '■ p bliskala po onem,	ki. ji je kupil vina.
J,i bQ	J“*ua! Vzameva steklenice, oddava kavč in	se vrneva,	i
N Ho”11 fcau<5u rodila.
i ^hi!, re^ vino, potem mati! Jutri steklenice. i ti ^ °r Je	prišel mimo in pomežiknil	očetu Bil	je	dober
legoval gostov. Zenska je sedela in pela. Zaboravi, za-jt S sa r<< ie bila osem zvečer.
^Oo ,	1,1 bom šel. Ustavil se	bom pri Brankoviču	in odpeljal
0{e ^ >n steklenice.
^ IVis S77lu	vina	,n prijel žensko	okoli pasu.
x ln<rtnior ne pojdešl
v ft',7710*!?	Vrnem se	pote, če boš Še	tu!
arnor ne pojdešl
>teh 713 ',e J* začela prazniti. Gost in deklica sta odšla h’ lU((j,topn’cah. Zenska	v rdečem svitru	je gledala	za	njima
*•*»«.'	in črni sta se
entow
__ izgubila skozi vrata. Enotna trta *n žensk je šla drugam. Nekateri niso plačali ih na-
ANDREJ LOOS
^T:--------------------
V:	Jev®nje na 6. strani)
..
'"'"“"I""""     lini "IIIIIIIIII iiuuiii iiiiiiiihiiiiii i         im     m 1 mini  
POŠASTNI POJAVI PREMIKANJA ZEMELJSKIH GMOT
Ponoreli hrib, ki na svoji poti požira vas in vse, kar doseže

Težke posledice prevelikih padavin - Pojav zemeljskih plazov v Italiji - Kakšna usoda je doletela vas Bogoslovec v Makedoniji - Hrib, ki se zdi kot predpotopni zmaj
Letošnja zima je bila, laltiko rečemo, v vsakem pogledu prava nesreča. Pred kratkim smo v našem Dnevniku objavili članek, obravnavajoč vprašanje Jova in divjadi, kjer smo omenili tudi katastrofalne posledice letošnjega mraza med ptiči in ostalimi gozdnimi živalmi. Zadnji čas pa časopisi skoraj dnevno prinašajo vesti o razdiralnem delu .vode, ki razjeda zemeljske plasti inrr»p|vA§!RgW. velike-- plazove. Kot posledica lri reakcija na Izredno ostro zimo so zdaJ nastopila vteHika deževja, pa tudi so se obenem začele talit) ogromne gmote snega, reke naraščajo, prestopajo bregove in preplavljajo cela področja. Zemlja je prenasičena z vodnim elemen. tom, kar ne ostaja brez posledic. Samo pri nas v Italiji je te dni prišlo do številnih primerov zemeljskih plazov, ki spravljajo v. nevarnost ljudi in njihovo imetje, predvsem bivališča. Pred dvema dnevoma se je takšen plaz utrgal od griča Termini pri Neranu, naselju v neapeljski pokrajini. Nadalje je prišlo do večjih plazov v pokrajini Campobasso, kjer so morali preseliti nekaj sto prebivalcev iz ogroženih hiš itd.
Do velikih padavin in poplav
je prišlo tudi v Jugoslaviji, s tem v zezi pa tudi do omenjenega pojava zemeljskih plazov. Velika nesreča je v tem pogledu zadela n, pr. vas Bogoslovec na Ovčjem polju pri Stipu. Pravcato katastrofo lahko imenujemo to, kar se je 10. februarja letos iačel® dogajati, v penjeni vasi. Iznenada se je žičel hrib za vasjo s svojimi plodnimi polji, sadovnjaki iri pašniki vred premikati ter drseti nti-prgj. Velikanska gmota je pred sabo uničila vse, kar se ji. je postavilo na pot. V njeni notranjosti se nahajajo pomembna ležišča azbesta, dragocene rude, ki so zaradi nje ljudje hrib prevrtali, da bi jo našli in si tako zagotovili delo in zaslužek.
Hrib pa, kot bi ga obsedla strast za uničevanjem, se ni veo ustavil, grozila je nevarnost, da uniči tako vas Bogoslovec kot bližnji rudnik. Ves podoben predpotopni pošasti se je začel lo-f miti, menjavati obliko in se ni-več ustavil. V Makedoniji' jfe to že druga podobna nesreča,
Najprej je v rudniku azbesta počila vodovodna cev. V Bogoslovcu je zmanjkala voda, toda ljudje se zaradi tega niso vznemirjali, pač pa tembolj, ko so opazili, da se je razpoka na le-
.....................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZGUBILA JE MOŽA IN VEČ NAJLEPŠIH_ LET ŽIVLJENJA
^ krivem obsojena Celestina Fruttarolo **hteva od države 27 milijonov odškodnine
2-
Jii fj.\ ~~ Nimamo podat-!Vl**ži ''h držav, toda v Ita-'V71 d« *°dstvo zares veliko « 0t- katerih ene se
Sk,' kakn*no’ dru8e tudi Pre‘
*Ca Pa sploh nikoli. Phamo opravka s sod-> bUa razaiM®na k4 ta l ln prepozno. Gre S'L sta °bs°dbo moža in že-ij?° nedolžnem prese-? If0 v 1 ’n slcer v zaporu \ .žetn . zaPorski umobolnici
P'eI1:
dan, ko so ji
NUl Ptari?! Pa čeprav nedolžen, se je zadeva raz-
bila kriva, dočim
^nr
Sledni.
{SAsja-ii Ponedeljek se bo V' Iti „ v Turinu začel C o^tbttA® sprožila Cele-kVko«nuol°. ki	državo
Jijk lir v znesku 27 mili-JltiM Vsnt milijonov lir ni SS su- ‘oda zajema le l šoiNtfh'30. ki jo je Cele-Sl,S ri^r° o utrpela, dočim Na 1 ieH),en.ar ne mogel nado-kar je s sodno po-sj J**iltDsiK k?jti izgubila je iJV°*a PiT'b let življenja in ti ?bk kriv„ ),e duševno pobit 'itn , h»l ' obsodbe v zapo-^^'i. ln nato v umobolni-
LketV °'l”vina vsega tega je 'tl J hiarca 1937. leta so ll« ,, kat«*Padu blizu kmečke * 'e Celestina žive-J..C Galli?ožem’ naSli truplo starega 73 let.
1« >tattlica fnPa žrtve Je lz'
S-	organi iz kraja
;Ofhil;lzu Cunea so naj-'\?kra i • dekega Giuseppa t.i ap» - ie b’1 znan kot t t)nazelen človek. Toda Pomočjo svoje sestre
dal svoj alibi in bil oproščen. Policijske in sodne oblasti so ubrale drugo pot katere žrtev sta postala Giovanni Galliano in njegova žena Celestina Fruttarolo, torej sin pokojnika in pokojnikova snaha. Sodišče v Cu-neu ju je 28. junija 1938. leta spoznalo za kriva in obsodilo, pa čeprav sta ves čas trdila, da sta 'nedolžna. Giovanni je bil obsojen na 21 let zapora, njegova žena Celestina na 17.
Prvotno sodišče je svoj prav-dorek utemeljilo predvsem na izkazu nekega strokovnjaka v zvezi z rdečemi madeži na kostanjevih listih, ki so jih našli na dvorišču pri Gallianu. Enolog, ki je bil poklican kot strokovnjak, je izjavil, da gre za kaplje krvi. Potemtakem je Luigija Gal-liana ubil njegov lastni sin ob pomoči žene Celestine, nato sta truplo odnesla in ga vrgla v prepad. Psihiater je za Giovan-nija izdal še zdravniško spričevalo, češ da ni pri čisti pameti in zato so ga dali v umobolnico v Montelupo Fiorentlno. Celestino pa so zaprli v žensko kaznilnico v Perugi. Obramba je načela priziv, ki pa se je končal s potrditvijo obsodbe.
Medtem je Giuseppe Monta-naro, mladenič, l?i je bil kot prvi osumljen umora, ponovno prišel pred sodnike, toda zaradi nekega drugega zločina. Tokrat ga je sodišče obsodilo in moža so vtaknili v zapor. Prišlo je nato do vojne in nekega dne je v zmešnjavi, ki je nastala ob razpadu, Montanaro pobegnil iz zapora. Svobode pa ni dolgo užival, ker ga je zajela neka partizanska patrulja in ga obsodila na smrt. Preden pa so ga ustrelili, je Montanaro priznal, da je on umoril Luigija Galliana,
K temu priznanju se je pozneje priključilo še drugo dej-
stvo, ki je ovrglo prvostopno in drugostopno krivo obsodbo proti Giovanniju Gallianu in Celestini Fruttarolo. Ko se je namreč začela ponovna preiskava, je tedanji predsednik sodišča dr. Trombi zahteval novo strokovno analizo rdečih madežev na kostanjevih listih, ki so bili za Gio-vannija in Celestino usodni. In mnenje strokovnjaka je bilo sledeče: Rdeči madeži niso kaplje krvi, pač pa posledica gnitja in razpadanja kostanjevih listov. Pod temi dejstvi se je obnovljeni proces končal tako, da je bil pokojni Montanaro priznan za morilca, njegovo sestro, ki mu je s kriv.im pričanjem pomagala na prvi razpravi, pa so obsodili na 11 let zapora. Hkrati je bilo jasno, da Giovanni Galliano in Celestina z umorom nista imela nobene zveze.
Giovanni Galliano pa ni doživel tega, da bi mu priznali nedolžnost, kaiti v bolnišnici je
umrl kot blaznež. Sama misel, da bi mogel kdo verjeti, da je ubil lastnega očeta, ga je spravila v blaznost in v smrt. Celestina pa je zdržala in ko je prišla na svobodo, je začela s postopkom za povrnitev materialne škode, ki sta jo ona in njen mož utrpela. Leta 1953 so ji izplačali 1 milijon in 100 lir odškodnine, toda leta 1960 je izšel zakon, ki krivct obsojenim ljudem zagotavlja državno odškodnino in Celestina je predložila račun za 2.942 dni, kolikor jih je prebila ona in 2.562, kolikor jih je v zaporu prebil njen mož. Račun znaša 27 milijonov in pol. Ponavljamo, to bo le odškodnina za matčrialho škodo, kajti življenja njenega moža in družinske sreče, ki so ji jo s sodno pomoto uničili, ji ne bo mogel nihče vrniti. Prihodnji ponedeljek se bo odločilo, ali bo država priznala tej nesrečni ženski vsaj to, kar ji lahko vrne
vi in desni strani cevi začela naglo širiti. V kratkem času je razpoka merila že 50 cm. Prebivalstva se je polastila panika, ker je pričakovalo še hujših skvari. In res, ni bilo treba dolgo , čakati, Na svoji nezaustavljivi PPti, je hrib dobesedno po-IŽrj, tri hišg. Ljudje so nemi in razširjenih qči od groze prisostvovali strašnemu prizoru. Lotil se jih, je obup. Stanpvajcp omenjenih'd/eh *hiš-'80 KaUlili na kamione ter jih razmestili po blišnjih vaseh. Ostali pa sd‘'simi začeli rušiti svoje domove in odnašati iz njih, kar se je dalo odnesti, ker so vedeli, da so obsojeni na uničenje. Vanje so, bili vložili vse svoje prihranke in nabore, solze so jim silile v oči od nemoči in besa. V naglici so reševali pohištvo, hrano, orodje, kurivo in druge stvari, da bi jih ponoreli hrib ne pre-. hitel.	■
»Najraje bi videl, da bi tudi jaz Ikginil. Kaj naj storim zdaj?» je rekel eden, Čigar dom je že tijil, ižginil v nčdfih hriba. «Vse je šlo, '■ hiša, njive, 'sadovnjak. Kolik® sem sp namučil s amo s sejanjem pšenice in ječmena.«
V obsegu dvajsetih hektarov je bil ves hrib razklan, deformiran, že prve dni so se pojavile številne razpoke, globoke nad dva metra. Naslednje dni so te razpoke postale še globlje in ni se jim več videlo dno. Nekatere so bile tako velike, da bi v njih stala hiša, im globoke najmanj dvajset metrov. Vas je ostala tudi brez poti. Tudi to je na razdalji 400 mefrov požrl hrib. Pot je vodila v rudnik azbesta, kjer je dragocena ruda zaman čakala, da bi jo odpeljali na železniško postajo.
Hrib se je začel pomikati v treh smereh:	proti vasi Bogoslovec,
proti rudniku in železniški postaji Ovčje poljp. Največ škode je povzročil v smeri proti vasi, od koder so se biji že vsi prebivalci izselili. Tudi šola je prenehala s poukom.
Hrib je sestavljen iz paleolitskih elementov in neolitskih sedimentov. Kot je to v vseh prime, rlh, ko pride do drsenja zemeljskih gmot, je tudi njegova podlaga iz gline, ki se opira na trši material. Brž pa ko do te gline pride voda, začne teren drseti. Kot povsod, je tudi tu bilo to zimo mnogo snega, kasneje pa je nastopilo še deževje. Vode je bilo torej več kot dovolj, se pravi preveč, zakaj prav ona je pravi krivec nesreče.
Vsa sreča je, da je vsaj del rudnika ostal na robu ogroženega terena. Trenutno se je hrib nekoliko pomiril, tako da lahko ljudje hodijo po njegovi površini, seve-
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Uspeh nekega sodelavca bo tudi vam prinesel določene koristi. V nekem družinskem sporu bo odločilo vaše stališče. Počivajte.
KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) Povsem se posvetite svoji najljubši dejavnosti. Ce vas neka oseba močno privlačuje, pa zaradi tega ne kazite prevelike neučakanosti. Zdravite se.
VODNAR (od 21.1. do 19.2) Trenutek je relo primeren, da izboljšate organizacijo svojega dela. S svojim pesimizmom ne boste ničesar rešili, pač pa samo povečali svojo vznemirjenost. Nervoznost.
RIBI (od 20 2. do 20.3.) Vaše finančne pobude vam ne bodo prinesle zaželenega uspeha. Srečno vzdušje v družini. Zdravje I dobro.	i
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zamudite ničesar, s čimer bi lahko poenostavili svoje delo. Vse okoliščine bodo v vaš prid. Zdravje ugodno.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Deležni boste vsega zaupanja svojih predstojnikov. Sreča je -ni Vaši strani, zakaj uresničili boste vse svoje načrte. Zdravje zadovoljivo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nekatere vplivne osebe vam bodo ponudile svojo pomoči Odkrili boste, da so vaše ideje jn one, ki jih ima ljubljena oseba, povsem iste. Zdravje prav dobro.'
RAK (Od 23.6. do 22.7.) Zadoščeno bo vaši želji po spremembi. Ne bodite preveč ponosni in nepopustljivi. Pazite na zdravje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaš ugled nri sodelavcih narašča. Ce hoče te obvarovati neko zanimivo razmerje, morate pokazati več di-
plomatičnosti. Zdravje umirjeno
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne obljubljajte ničesar brez čuta odgovornosti. Morebitni uspehi za vse, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Zdravje dobro.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne bodite lahkomiselni, zakaj vsaka napaka vas utegne drago stati. Posvetite večer svoji družini. Zdravje nespremenjeno.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Bodite kar se da oprezni, posebno v svojem finančnem poslovanju. Zaradi nekega nepredvidenega dogodka boste morali spremeniti svoj načrt. Zdravje dobro.
Ena Izmed hiš, ki jo podirajo, ker Jo bo že čez nekaj časa hrib požrl
i .	. I	’
da tam, kjer ni prevelikih raz-jpok in teren ni prevgč deformiran. Slika, ki se jim kaže, je porazna.
Sicer pa ni prvič, da je začel ta hrib drseti. Od leta 1956 je to zdaj že tretji primer. Bili pa so prej samo manjši premiki, ki so v ljudeh povzročili nekoliko strahu, toda večje škode ne. To pot pa je bilo že od vsega začetka raz. vidno, da bo nesreča mnogo večja.
Hrib je še vedno nevaren, ker se še ni povsem umiril. Ce se bo spet začel premikati, česar nihče ne more izključiti, kakor tudi ne hriba ustaviti, računajo, da bo pri tem uničena vsa vas, razen morda nekaj hiš, ki se zanje zdi, da so izven poti, ki se po njej hrib pomika. Rudnik azbesta je zaradi prenehanja svoje dejavnosti utrpel milijonsko izgubo. Ljudem pa sploh ne prihaja na misel, da bi na opustošenem področ-ju spet začeli graditi svoje domove in opravljati svojo vseko-dnevno dejavnost. Preveč je bilo
straha, ki so ga bili doživeli, kakor jb tudi v njih še preveč močna bojazen, da se vse to iznenada še enkrat povrne.
derobe je kostum in tega ima prav gotovo vsaka izmed nas že iz lanske sezone. Kako ga spremeniti, da bo bolj nov in bolj «po modi»? Tudi za kostum velja, kot za plaši, da mora biti brez ovratnika, ali pa bo ta zelo majhen in nekoliko odstojeČ, Poglejmo torej, če je mogoče napraviti pri našem kostumu to spremembo, ne da bi skvarila njegov prvotni kroj. Potem je treba rešiti vprašanje linije. V modi so kostumi s kratko in dolgo jopico, krojeni po telesu, ali rahlo ohlapni. Izberimo med vsemi temi novostmi tisto, ki bo najlaže izvedljivo in ki nam bo tudi najbolje pristajala. Ce smo se naveličale zvončastega krila, ga lahko popravimo tako, da bo gladko; gladka krila so letos nam. reč zopet v ospredju. In še to — tudi lepa nova bluza iz čiste svile, chiffona, organdisa, pi-queta, ali druge tkanine, bo naš kostum takoj prenovila in poživila.
Se bolj obvezen del spomladanske garderobe je dežni plašč tn to pač iz razumljivih razlogov. Tista, ki takega plašča nima, ati pa se je svojega starega že naveličala in si namerava kupiti novega, si bo lahko privoščila lep dežni plašč, kot smo jih videle v raznih modnih časopisih in revijah in ki nam zaradi svojega lepega kroja, barve in izbire tkanine, prav lahko nadomesti tudi spomladanski plaši.
Ne pozabimo še, da je spomlad najbolj primerna za izlete in sprehode. Omislimo si torej lepo športno krilo, ki ga bomo spopol-nile z udobnimi športnimi čevlji, torbico in športnim jopičem. Nekaj bluz iz bombaža ali volne bo pripomoglo, da bomo tudi ta del naše garderobe vedno obnovile in predrugačile.
Klobuk Je, vsaj po mnenju modnih ekspertov, neobhodno potreben in obvezen. Toda prepričane smo, da se bo ta zadeva končala tudi tokrat tako, da si bodo spomladanski klobuk omislile le tiste, ki ga pač morajo iz raznih obveznosti nositi, vse ostale se bodo odločile raje za novo pričesko, ki jih bo pomladila.
Nakupovanje novih oblačil je seveda povezano vedno s stroški. Toda pametna ženska zna te stroške zmanjšati na najnujnejše, ne da bi pri tem trpela njena eleganca. Se vedno drži namreč pravilo, da ne dela elegance bogata, temveč dobro izbrana in pogojena garderoba. In če je med nami, ttfdi takšna, ki se sama spozna na šivanje, bo to pravilo še lože izvedla.
.........................................................
1800 let stare tkanine
JERUZALEM, 27. — Arheološka raziskovanja, ki jih prof. Ygal Yadin vrši po jamah vzdolž obal Mrtvega morja, omogočajo spoznavati kako je palestinsko ljudstvo živelo v drugem stoletju našega štetja. Pn raziskovanjih so prišli na dan razni predmeti, ki so napravljeni iz ze o kvarljivega blaga kakršnih pa dotlej niso še ni-koli našli v tako dobrem stanju. Da so se ti predmeti tako dobro ohranili, ie treba pripisati izredno suhemu ozračju, ki je za te kraje značilno.
Tu so n. pr. našli oblačila, ki so stara okoli 1800 let. Oblačila so iz tkanine, ki je barvana v 33 različnih barvah, oziroma odtenkih. Ne le tkanine tudi barve so odlično ohranjene. Pri proučevanju barv so prof. Yadinu pomagali Angleži in Američani s svojimi napravami, predvsem s posebnim spektrometrom in infrardečimi žarki.
Nekoliko čudno se zdi, da so tudi premožne družine — kajti za take najdbe gre — tkale doma obleke. Odgovor na to daje staro sveto pismo, ki pravi, da je žena dolžna možu opravljati sledeča dela: »mleti žito, kuhati, prati, hraniti otroka, pripravljati ležišče m tkati, pa čeprav bi imela na desetine služabnic*.
Kaže tudi, da so se prebivalci Palestine strogo držali svetopisemske prepovedi, da se volna ne sme v tkaninah mešati s konopljo. To se vidi iz tkanin, ki so jih sedaj odkrili.

ČETRTEK, 28. FEBRUARJA 1963
Radio Trst A
7.00:
.— Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Gogolj: »Taras Bulba«; 12.45: Za vsakogar nekaj; 13.30: Z glasbenih festivalov; 17.00: Ansambel Carlo Pacchiori; 17.20:	Lahka
glasba; 18.00:	Italijanščina po
radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Ravel: Trio v a-molu; 19.00: »Spoznavna moč človeškega uma»; nato Pevci, kitare in ritmi; 20.00: Šport; 20.30:	Simfonični kon-
cert; po koncertu Knjižne novosti: nato Večer v Copacabani; 22.45: Preludij k noči.
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.15:	Orkester Franca
Russa; 13.35: Armando Sciascia; 13.55: Simfonični koncert; 14.40: Sergio Miniussi: «L’inglesina».
14.55. Vreme na ital. morjih; 15.15: Glasbena beležnica; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: V diskoteki; 17.25: Nabožni koncert; 18.00: Dogodki doma in po svetu; 18.10; Ungaretti o Ungaret-tiju; 18 30; Pianist Pietro Spada; 20.25: Skladbe za godala; 21.05: Volilna tribuna.
//. program
Koper
6.15:	Jutranja glasba; 7.00:
Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30:	Glasbeni mozaik;
12.00 In 12.50: Glasba po željah; 13.40:	Filmska glasba; 14.00:
Glasba po željah; 14.30: Melodije za prijetno popoldne; 15.30; Slovenske narodne; 16.00: Melodije; 16.30: Trio Lorenz; 17.00: Solisti in zbori; 17.30: Narodne pesmi; 18.00: Prenos RL; 19.00: Trio Don Baker; 19.30: Prenos RL; 22.15: Pianist Errol Garner; 22.40: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Jutranja glasba; 8.45: Glasbeni album; 9.05: Lahka glasba; 9.50: Operna antologija; 10.30; Sola; 11.15: Duet 11.30: Koncert;
8.00:	Jutranja	glasba;	8.35;
Kvartet Cetra; 9.35: S pesmijo po svetu; 10.35:	Pesmi;	11.00:
Vesela glasba; 12.00: Romantič-in popotovanje; 14.00:	Pevci
14.45: Nove plošče; 15.00: Album pesmi; 15.15: Kolesa in motorji; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Pisan program; 16 50:	Skladbe
Vincenza Pillija; 17.35: Mala enciklopedija; 18.35: Enotni razred; 19.50: Opereta po svetu; 20.35: Trst včeraj, danes in jutri; 21.00: Simfonična glasba; 21.35; Večerna glasba; 20.10: Jazzovski kotiček.
///. program •
18.30:	Gospodarska rubrika;
18.40: O alergiji; 19.00: Stamitzo-ve skladbe; 19.15: Nemška kultura; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Na programu Cesar Franck; 2120:	Glasbeni festival; 21.50:
Umetnikov poklic; 22.45: Priče in interpreti naše dobe.
Slovenija
5.00: Dobro jutro!; 8.05: Schubertove skladbe; 8.20: Ob glasbenem avtomatu; 8.40: Debus-sy, francoski muzik; 8.55: Radijska šola; 9.25: Basist Bernard Ladysz; 10.15:	Glasbena med-
igra; 10.20: Nova pesmica; 10.40: Tečaj ruskega jezika; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti); 12.05: Kako poveča-
mo perutninsko proizvodnjo; 12.15:	Kvintet Milana Vitka;
12.30:	Zabavna glasba; 13.15:
Obvestila; 13.30:	»Višehrad* in
«Blanik» Bedricha Smetane; 14.05:	Kratek spored Arniča;
14.20:	Paul Anka; 14.35:	Naši
poslušalci čestitajo; 15.13: Zveneče kaskade; 15.30: Turistična oddaja; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Glasbena križanka; 18.00: Aktualnosti; 18.10:	Melodije;
18.29: Ameriški orgličar John Sebastian; 18.45: Kulturna kronika; 19.00:	Obvestila; 19.05:
Glasbene razgledice; 20.00: Domače pesmi; 20.45: V ritmu počasnega valčka; 21.00: Izročilo XX. stoletja; 21.40: Slovenski solisti; 22.15: Skupni program JRT; 23.05: George Shearing in njegov kvintet; 23.20:	Skupni
program JRT.
Ital. televizija
8.30, 12.15 in 15.00: Sola; 16.15: Tvoja prihodnost; 17.30:	Pro-
gram za najmlajše: 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00:	Dnevnik;
19.15: Kmetijska oddaja; 20.10: Šport; 20.30:	Dnevnik; 21.05:
Volilna tribuna; 22.05: Kino danes; 22.45: Veliki Turin; 23.15; Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15; »Legge-.rissimo«; 22.20: Nabožna oddaja; 22.40: Športni četrtek.
Jug. televizija
10.00: TV v šoli; 18.00: Slike — filmski žurnal; 18.30: Planet zemlja — reportaža: 19.00: Zagrebški tednik; 19.30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Po Jugoslaviji — Živinoreja na novih poteh; 20.55: Kratki propagandni filmi; 21.05: Knjige In pisatelji; 21.30: Svetovno prvenstvo v drsanju — prenos iz Cor-tine d'Ampezzo.
'84 *r.iotu ejngcjaduia) ”ou«q|Szej oi -qej »fjoui ouvef oqau ‘uidi 88 i^jums
‘HlUpOLIZACUSAaS Ul* it J9JOA •U9HIA
-OU.BJS foeoi W Iujbjz "jspo tZ a* **IA ;0T Utv 61 qo ‘i o Bfciufeu » Bjnjejaaura} BfiiAfeiu :(ua?A »tuajA
Tržaški dnevnik
Dane*, ČETRTEK, 28. Iebr0*rj»
Romam	$
Sonce vzide ob 6.48 In gm 17.48 Dolžina dneva U-00- ,,jj vzide ob 9.26 in zatone ob
Jutri, petek, 1. marca
Zorko
PO PONEDELJKOVEM SKLEPU TRŽAŠKECA OBČINSKEGA SVETA
Povišanje tarif Acegaf bo prizadelo ekonomsko najšibkejše sloje prebivalstva
Demokristjani in njihovi sopotniki v občinskem svetu niso upoštevati nobenega stvarnega predloga leve opozicije • Povišanje cene vodi za kmetijsko uporabo je gospodarsko in politično kratkovidno
V ponedeljek je tržaški občinski •vet na izredni seji odobril z gla-aovi KD, PSDI, PR, SSL in Tol-loya povišanje Acegatovih cen mestnih prevozov in vode, ki bo stopilo v veljavo 1. marca letos. Lani pa je občinski svet z glasovi istih skupin odobril povišanje cene električnega toka do najvišje ravni, ki jo določa medministrski odbor za cene. Z novim povišanjem naj bi podjetje dobilo letno okrog 800 milijonov lir več kot doslej. S povišanjem kalorične moči plina pa je bila s 15. februarjem povišana tudi cena plina.
Demokristjani, ki imajo glavno besedo tako pri upravi podjetja Acegat kot v občinski upravi, so hoteli dokazati, da je sedanje povišanje cen mestnih prevozov in vode samo naravno približevanje teh cen ostalim tržnim cenam, kakor tudi večjim obveznim stroškom, ki jih ima podjetje zlasti ■ povišanjem draginjske doklade In dajatev za socialno zavarovanje •vojih uslužbencev. Skratka, po-•tavili so to vprašanje v splošni okvir pojava višanja cen in stroškov podjetja, kot da bi šlo za kako navadno zasebno pridobitno podjetje. Tako demokristjani kot njihovi sopotniki so namerno pozabili, kdo se pravzaprav v veliki večini poslužuje mestnih prevozov. Vse statistike podjetja Acegat jasno dokazujejo, da je na vseh mestnih progah največ potni-kot delavcev in dijakov, ki se morajo vsak dan voziti na delo in v šolo. Že samo to dejstvo nam pove, da bi morala imeti mestna prevozna služba socialni in ne pridobitni značaj. Po cenitvah uprave Acegata, tudi sedanje povišane cene niso gospodarske ampak so še vedno politične, ker naj bi posamezna vožnja potnika stala podjetje 60 lir, medtem ko stane navadni vozni listek 40 lir. Hkrati pa proračun Acegata za leto 1962 (obračun za lansko leto ni bil še objavljen) predvideva, da bo podjetje izgubilo zaradi ugodnosti, ki jih nudi nekaterim kategorijam nrebivalstva na vseh mestnih proti, 619 milijonov lir.
To predvideno izgubo podjetje bo imelo zaradi nižje cene ju-tnjega tramvajskega listka, ali zaradi izdajanja tedenskih in isečnih izkaznic delavcem in di-tom, ampak samo za potnike, imajo »pravico*, da se vozijo ezplačno. Med temi so invalidi, mi policijskih sil, razni občin-i in državni uslužbenci, vsi obiski in pokrajinski svetovalci in nekatere druge osebe. Ta izgu-je zelo blizu vsote, ki jo bo djetje dobilo z nedavnim povi-ijem cen mestnih prevozov in de. Neki svetovalec leve opozi-e je pravilno poudaril, da ni loga občinskega podjetja, ko-... ur koli nuditi brezplačne usluge, ki presegajo polovico celotnega napovedanega primanjkljaja za leto 1962. Za omenjene kategdrije prebivalstva bi morale skrbeti in plačati njihove prevoze razne socialne in podporne ustanove, ministrstva in druge javne uprave.
Drugi svetovalec je predlagal, da bi morala občinska uprava zahtevati od vseh državnih in dru-
gih ustanov, katerih uslužbenci brezplačno potujejo na mestnih progah, naj plača redne abonmaje. Poleg tega pa je omenil, da so v nekaterih mestih v Italiji, kjer so mestni prevozi prav tako pasivni kot v Trstu, dosegli z raznimi gospodarskimi ustanovami (tovarnami in podobno), dogovor, da te plačajo občinskemu prevoznemu podjetju določeno letno vsoto, da krijejo izgubo podjetja, ki prevaža delavce na delo po nizkih, političnih cenah. Tudi v Trstu bi se lahko občinska uprava zanimala za takšno rešitev. Na ta način ji ne bi bilo treba zahtevati od delavcev in dijakov, da nosijo glavno breme izgube, ki jo ima podjetje Acegat z mestnimi prevozi. Takšna rešitev bi morala priti v Trstu še posebno v poštev, ker je uprava podjetja sama ugotovila, da so njene proge najbolj pasivne v dnevnih urah, ko so delavci na delu in dijaki v šolah, se pravi v urah, ko se delavci in dijaki v veliki večini ne vozijo.
Vsi ti predlogi in vse podobne obrazložitve so bile zaman. Demokristjani in njihovi sopotniki so ubrali najlažjo pot: pot povišanja tarif
Kaj pa naj bi rekli glede cene vode. Po ugotovitvah uprave podjetja, naj bi z novim povišanjem vsak koristnik plačal 110 lir več mesečno kot do sedaj. Ce bi hoteli gledati na povišanje cene vode z očmi uprave podjetja, potem res ne bi imeli kaj reči, saj je povprečno mesečno povišanje na koristnika skoraj neznatno. Toda pri povišanju cene vode niti podjetje niti občinska uprava nista hotela upoštevati in sprejeti zahtevo, naj se določi posebna, nižja cena vode, ki se uporablja za kmetijske potrebe. Zato bodo morali kmetje plačevati vodo, ki jo uporabljajo za namakanje, po isti ceni ki jo plačujejo vsi ostali potrošniki. To ni samo kratkovidna gospodarska in kmetijska politika, to brezbrižnost do težav naših kmetov, dela slovenskega prebivalstva, saj je na vsem tržaškem področju 90 odst. kmetov Slovencev. Tudi to ima svoj pomen, svoj politični in ne samo gospodarski pomen, ki dokazuje, kakšen odnos imajo Krščanska demokracija in njeni sopotniki do stvari, ki se neposredno tičejo slovenske skupnosti na Tržaškem.
Župan na obisku pri dr. Maltesejti
Novi prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Gaetano Maltese je včeraj dopoldne sprejel v svojih uradih tržaškega župana dr. Franzila in vojaškega • poveljnika področja generala Guadagnija, še prej pa je sprejel tudi poveljnika pristanišča polk. Battaglierija. Vsi trije so visokemu sodnemu funkcionarju vrnili obisk, ki ga je ta opravil pri njih ob svojem nastopu. V prihodnjih dneh bo dr. Maltese sprejel v sodni palači še druge predstavnike oblasti in osebnosti.
........................................
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Veliki občinski izdatki za popravljanje cestišč
Število delavcev, zaposlenih pri oddelku za javna dela, se mora zvišati vsaj na 60
Včeraj je bila seja tržaškega občinskega odbora, ki ji je predsedoval župan dr. Franzil. Najprej so sklenili, da bo dr. Venier zastopal tržaško županstvo na svečanostih ob 100-letnici rojstva pesnika D’Annunzia, ki bodo 3. marca v Vittoriale degli Italiani ob Gardskem jezeru. Nato so odobrili kar 100 navadnih upravnih sklepov. Sledilo je poročilo odbornika javnih del inž. Colauttija o škodi, ki je nastala zaradi snega in leda na cestah in pločnikih ter o popravljalnih delih, ki so bila že oddana na dražbo ali pa so v načrtu, da se odpravijo hude posledice ledu in snega.
Kot prvi obrok za popravilo cest in pločnikov, poškodovanih zaradi ledu in »nega, so določili 304 milijone lir. 12. februarja so že oddali na dražbi za 150 milijonov popravljalnih del, in sicer za popravilo cest in pločnikov v predmestju m okolici. Za mestno središče so oddali na dražbo za 14 milijonov del. Naslednja dražba bo 5. marca za 20 milijonov. Končno pripravljajo vse potrebno za razpis nove dražbe za 120 milijonov lir.
Oddelek javnih del pa je tudi pripravil načrte za razna popravljalna dela, ki bodo stala 324 milijonov lir.
Drug načrt se tiče raznih vzdrževalnih del, ki bodo stala 200 milijonov lir. Gre za ulice Gaspa-rotto, Baseggio, Valerio in druge, ki imajo zelo slaba cestišča in 2a katere bo treba popraviti tudi pod-
lago.
O
dbornik je omenil tudi težkoče, ki jih ima oddelek javnih del pri navadnih vzdrževalnih delih. Sta-lež določa za ta oddelek 176 delavcev, v resnici pa jih ima samo 36 in še med temi je mnogo že priletnih. Ce bi hotela občina teg-niti vsaj navadnim cestnim vzdrževalnim delom, bi moral imeti oddelek javnih del vsaj 60 delavcev. Zato je odbornik zahteval, da se število delavcev zviša vsaj na 60.
V nedeljo v Trstu deželno zborovanje KPI
V nedeljo ob 9.30 bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 deželno
zborovanje KPI o temi: »Komunisti Furlanije-Julijske krajine za novo zunanjo in notranjo politiko kot pogoj za gospodarski razvoj deželen.
Osrednji del konference bo torej sedanja politična borba in ak-cija za novo fazo bitke v deželi, ki se je razvila okrog vprašanja deželnega gospodarskega načrtovanja.
Glavno poročilo bo imel član deželnega vodstva KPI Silvano Ba-cicchi, zborovanje pa bo zaključil poslanec Vidali. Zborovanja se bodo udeležili člani federalnih odborov in federalnih kontrolnih komisij iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, komunistični poslanci in senatorji, župani, občinski in pokrajinski svetovalci in člani federalnih odborov komunistične mladine.
Dr. Gaetano Maltese, ki je nadomestil prejšnjega prvega predsednika prizivnega sodišča dr. Carpanzana, se je rodil leta 1897 v Siracusi na Siciliji, v sodno službo pa je vstopil leta 1922, ko je bil imenovan za sodnega avtitorja v Palermu, kjer je o-stal okrog 2 leti. Kasneje je bil sodnik v Oppido Mamertino v Kalabriji, v Palazzolo Acreide na Siciliji in v Carrari. Kot sodnik tribunala je bil nato v letih 1929 in 193Q v Bergamu, nato 8 let v Savoni in potem v Genovi na prvi civilni sekciji potem pa je prešel v funkcije javnega tožilstva, v pričakovanju napredovanja, kot namestnik glavnega tožilca.
Leta 1952 je zmagal na natečaju za kasacijo in se preselil v Rim s funkcijo namestnika glav-
nega tožilca republike pri vrhovnem sodišču. V tej funkciji je ostal 5 let, nakar se je na lastno prošnjo vrnil v Genovo, najprej kot predsednik sekcije prizivnega sodišča in nato kot predsednik prizivnega porotnega sodišča, dokler ni z novim napredovanjem zopet po lastni želji prišel v Trst.
Študij prava v različnih vejah je bilo vedno njegovo nagnjenje. Svojo aktivnost je mimo razsodb in uglajenih tožilskih govorov razvijal tudi na področju dragocenih doktrinarnih študij objavljenih v raznih pravnih revijah.
Kot predsednik prizivnega porotnega sodišča je v zadnjem času vodil važne pravde, tudi take, ki jih je vrhovno sodišče vrnilo v ponovni pretres, med katerimi tudi pravdo o znanih umorih v Orgosolv.
POGAJANJA ZA NOVO ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKO TRGOVINSKO POGODBO
Struktura izmenjave in carine osnovni temi rimskih pogajanj
Od rešitve teh dveh vprašanj bo odvisen tudi nadaljnji razvoj izmenjave v okviru obeh regionalnih sporazumov
V	ponedeljek so se v Rimu pričela italijansko-jugoslovanska pogajanja za podpis trgovinske pogodbe, ki zapade 31. marca. Istočasno bodo podpisali podaljšanje tudi dveh dodatnih protokolov, ki se nanašata na obmejno izmenjavo na tržaškem in goriškem področju.
V	preteklem letu je prišlo do bistvenih izprememb v italijan-sko-jugoslovanski trgovinski izmenjavi, kar se bo nujno odrazilo tudi na nadaljnjem razvoju in seveda tudi na potek pogajanj. Predvsem se je znatno znižal jugoslovanski deficit trgovinske bilance nasproti Italiji in je v lanskem letu znašal samo še 8 milijonov dolarjev. Ta uspeh je bil dosežen tako s povečanjem jugoslovanskega izvoza proti Italiji, kor z znižanjem uvoza. Lani so jugoslovanska podjetja izvozila v Italijo za 96 milijonov dolarjev
I blaga in 26.5 milijona dolarjev
več kot so 1961. leta ko so izvozila za 69.5 milijona dolarjev. Uvozila pa so za 104 milijone dolarjev blaga in torej za 27 milijonov dolarjev manj kot 1961. leta, ko so Jugoslovani uvozili za 131 ' milijonov dolarjev italijanskega blaga.
Napori za postopno uravnoveše-nje bilance so torej pokazali konkretne uspehe, pa čeprav so bili Jugoslovani pri tem prisiljeni, da so uvedli tudi dokaj ostro zaporo uvoza določenih vrst blaga in predvsem zaporo uvoza dobrin za široko potrošnjo. Na vsak način pa gre za pozitiven korak naprej, ki lahko služi kot osnova za nadaljnje gospodarsko sodelovanje med obema državama.
Treba pa bo rešiti še vrsto vprašanj, da se bistveno izpremeni tudi struktura trgovinske izmenjave, Izvoz v Italijo se je lani povečal v glavnem s povečano prodajo kmetijskih pridelkov, živil in
surovin, občutno pa se je povečal tudi izvoz končnih industrijskih

ORIGINALNO SLOVO OD PUSTA V B0LJUNCU, TRADICIONALNO V ŠKEDNJU
«Boljunlunik 11» se je pridružil sovjetskim in ameriškim satelitom
Izstrelitvi na boljunškem trgu je prisostvovala res velika množica ljudi - Domače vino novo pogonsko sredstvo?
Nedvomno so slovo od letošnjega pusta najlepše oziroma na najbolj originalen način praznovali v Boljuncu. Ze v prvih popoldanskih urah so na boljunškem trgu postavili veliko raketo, ki je nekaj ur kasneje izstrelila pusta v vesolje. Na eizstrelišius je bilo poleg rakete, ki se je imenovala eBoljun-lunik 11-1963», videti številne druge aparate, astronomske daljnoglede in druge naprave, ki so bile potrebne za uspešno izstrelitev pusta. Okoli rampe so bile postavljene televizijske kamere in v nebo so molele številne radijske in televizijske antene. Okolje je bilo tako, kot da bi bili na eCape Car. nevalu» in že prizor sam na sebi je bil vreden, da si ga ljudje ogledajo.
Slavnostne ceremonije so se za-čple prakti{n° okoli 14 ure, ko so začeli v Boljunec prihajati prvi gostje iz mesta in okolice. V tem času so11 v krošnji dveh dreves postavili soda z vinom in tako kar na trgu odprli osmico, kjer so obiskovalcem zastonj ponudili kozarec vina. Nedaleč proč je bila eljudska kuhinja«, kjer so prav tako zastonj delili... repo. Ob 16. uri je na trg prikorakala godba iz Brega. Godbeniki so bili v slavnostnih uniformah z rdečimi kapami na glavi. Postavili so se pred raketo in zaigrali nekaj poskočnic, potem pa so odšli do Zerjalovega bara v Ga-brnje, kjer je bila zbrana komisija in številno tehnično osebje. Tu se je formirala povorka: na čelu povorke so hodili stražarji, za njimi je igrala koračnice godba, takoj za njo pa je na iskrem konju jahal predsednik pustne komisije Josip Ota, ki je bil oblečen v frak in s cilindrom na glavi. Konja tn predsednika je obdajala častna straža, za njim pa je hudo in pre. tresIjiuo vekala pustna vdova. V povorki so bili seveda tudi znani astronavt Boris, tehniki, inženirji, televizijski snemalci, bolničarji rdečega križa in drugi.
Med špalirjem množice, kakršne v Boljuncu ne pomnijo, je povorka prispela do raketne rampe. Prvi se je na oder povzpel predsednik, ki je prestrigel trak novih raketnih naprav, pozdravil občinstvo ter vsem napil s kozarcem domače, ga vina. V tem je bilo že slišati prvo oddajo meteoroloških poročil, saj je bilo od vremena dosti odvisno, če bo izstrelitev pusta uspeš, na. Potem ko je godba odigrala živahno koračnico, je imel svoj govor Rino. Poudaril je velike zaslu. ge pusta v sedanji nemimi dobi in prikazal, da se je le njemu posrečilo ustvariti popolno koeksistenco, saj se je le njemu posrečilo združiti stare in mlade, levičarje in desničarje, revne in bogate, da pozabijo na razprtije in težave ter skupno počastijo pusta, ki nudi vsem — brez izjeme — toliko veselja, Govornik je nato poudaril, da so Boljunčani s postavitvijo raketnega oporišča in z zgraditvijo mogočne rakete postali za Sovjetsko zvezo in Ameriko tretja astro-
			
ZAKLJUČENA REVIZIJA VOLILNIH SEZNAMOV
V petih okoliških občinah je skupno 19.265 volivcev
Samo v dolinski in repentaborski občini prevladujejo volivci, v vseh ostalih s tržaško vred, pa prevladujejo volivke
V petih podeželskih občinah so zaključili z revizijo volilnih seznamov v zvezi s prihodnjimi parlamentarnimi volitvami. Na osnovi te zadnje revizije je v miljski občini skupno 9633 volivcev (4692 meških in 4941 žensk); v devinsko-nabrežinski občini skupno 4418 volivcev (2204 moški in 2214 žensk); v dolinski občini skupno 3841 volivcev (1923 moških in 1918 žensk); v zgoniški občini skupno 909 volivcev (444 moških in 465 žensk); v repentaborski občini skupno 464 volivcev (254 moških in 210 žensk).
Iz zgornjih podatkov je razvidno, da so moški v večini samo v dolinski in repentaborski občini, drugod, kot tudi v Trstu, pa v številu volivcev krepko vodijo ženske.
Na vsem tržaškem področju,
tisoč 968 volivcev, od katerih 104.350 moških in 125.618 žensk, ali 21.268 več kot moških.
Po izredni reviziji volilnih seznamov, ki bo v prvi polovici aprila. se predvideva, da bo na celotnem področju še okrog 5000 volivcev več kot sedaj.
Motorist v avto
Ko se je včeraj opoldne 20-letni Marino Čepar iz Ul. Zanella 109 peljal z motorjem proti Sv. Andre. ju, je trčil v avto, ki je privozil z njegove leve strani. Zaradi tega je zletel na tla in se močno pobil po prsnem košu, zlomil si je levo ključnico in si nalomil rebra. Z rešilnim avtom so ga nato odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdravi-
skupno s tržaško občino, je 229 • ti se bo moral dober mesec.
Pogled na množico v Boljuncu, ki se poslavlja od pusta. V ospredju je astronomski daljnogled, zadaj pa rampa z raketo, Id je pusta izstrelila v vesolje. Skrivnost je, s kakšnim gorivom deluje raketa, a
pravijo, da je glavna pogonska sila domače vino...
navtska velesila. Poudaril pa je, da so Boljunčani v teh podvigih dosegli še večje uspehe kot Rusi in Američani, saj je le njim uspelo, da pošljejo mrtvega pusta v vesolje, in da se potem čez eno leto vrne živ, zdrav in vesel spet na zemljo.
Po slavnostnem govoru je sledilo prav tako slavnostno odlikovanje Mirkota Žerjala za njegove zasluge in 50-letno delovanje pri pustnih manifestacijah, potem pa je predsednik Josip Ota razdelil doto. Zapuščino so prejeli številni vaščani, in kot smo slišali, so bili z njo kar zadovoljni.
Nekaj pred 17. uro so tehniki začeli «šteti nazaj«. Ob ničli se je raketa odprla in iz nje je zletel pust. Zaplaval je nad množico, ki ploskala in ga pozdravljala, vmes pa so tulile sirene in brneli motorji. V tem glasnem trušču skoraj ni bilo slišati uboge vdove, ki je bila seveda vsa iz sebe. Pust je nekaj trenutkov plaval nad vasjo, potem pa se je naglo dvignil v višino in nekje nad Miljskimi hribi prešel državno mejo.
S tem se je ceremonija končala, organizatorji te edinstvene pustne prireditve pa so se skupaj z godbo zbrali v vaški dvorani, kjer so končno v miru spili kozarec vina.
Pripravljalni odbor iz Boljunca nas je prosil, da se zahvalimo vsem vaščanom, ki so pripomogli, da je slovo od pusta tako lepo uspelo, a tudi občinstvu, k,i je v tako velikem številu prihitelo na izstrelitev v vesolje. Odbor tudi prosi najditelja ali najditelje pusta, da pismeno sporočijo, kje so ga na-šli, Naslov je: »Odbor za slovo od pusta», Boljunec pri Trstu.
Spreten tat v pustni maski
Pustne zabave in šemljenje so ugodna priložnost za žeparje, ki bi prišli še bolj na svoj račun, če ne bi agenti javne varnosti ob takih prilikah nanje še bolj pazili, vendar se nekaterim posreči. Tako se je na pustni torek zvečer posrečilo malopridnežu, ki je 33-letni Bruni Deponti iz Ul. Del Rivo 4 ukradel torbico, v kateri je imela 5.600 lir, propustnico, rokavice in ključe. Zenska se je raz-govarjala s sorodniki in prijatelji v gostilni v Ul. Giuliani, pri tem pa ni zapazila spretnega in našemljenega tatu, ki ji je odnesel torbico. Ko se je zavedla je telefonirala karabinjerjem, ki so takoj začeli s preiskave, vendar brez usrieha.
Neznanci so na pustni torek zvečer ukradli gramofon iz avtomobila. ki ga je Valentino Biloslavo iz Ul. Ventura 37 parkiral v Ul. Angelo Emo, ne da bi zaklenil vrata vozila Nekdo pa je ukradel ponoči lambreto. ki jo je 26-letni Claudio Bean iz Ul. Fabbri 2 parkiral na cesti blizu svojega doma.	,
iiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimmiimiiiiiiiiiiiiiimuiiiiimiiiiiii
DOLGA VRSTA NESREČ NA DELU
Pri betoniranju padla v spodnje nadstropje
V ladjedelnici Sv. Marka so morali ponesrečenega delavca rešiti z žerjavom z drugače nedostopnega mesta
Včeraj je bila cela vrsta nesreč, razpravljali o zahtevi najemnikov, na delu, vendar brez hujših po- da bi jim zvišali zaslužek od vsa-sledic, čeprav je bila v nekaterih I kega litra
primerih nevarnost za hujše človeške žrtve.
Pri gradnji nove stavbe v Ul. Vicolo Ospedale Militare sta se na delu ponesrečila 31-letni Ernest Smotlak iz Mačkovelj št. 36 in 58-letni Marcello De Luca iz Ul. Girardi 6. Pripravljala sta na podstrešju ogrodje, da bi vlila beton, pa se je pod njima vdrl cementni prečni prag, tako da sta padla iz višine 3 m v spodnje nadstropje. Pri tem se je Smotlak pobil po hrbtu, De Luca pa se je pobil in ranil po čelu in glavi. Njuni delovni tovariši so jima priskočili na pomoč, nato pa so ju z zasebnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so Smotlaku nudili prvo zdravniško pomoč, De Luco pa so sprejeli na II. kirurški oddelek. Oba se bosta morala zdraviti približno 10 dni.
V neprijetnem položaju je bil včeraj popoldne 26-letni Alcide Gropazzi iz Ul. Molino a vento 27, ki se je ponesrečil na delu na ladji »Raffaello*, ki jo zdaj dokončujejo v ladjedelnici Sv. Marka. Z brusilnim kamnom je na krovu ladje čistil svinčene cevi, pa mu je_ brusilnik zletel z rok in ga močno udaril v levo nogo. Gropazzija je precej bolelo, a si ni mogel sam pomagati, prav tako pa mu niso mogli priskočiti na pomoč njegovi delovni tovariši, ker je bil skoraj na nedostopnem mestu. Zaradi tega so se mu približali z malim žerjavom ter ga na ta način rešili iz nerodnega položaja. Nudili so mu prvo pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtomobilom gasilcev odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral 10 dni.
bencina od sedanjih pet
Odložitev pogajanj o zahtevah najemnikov bencinskih črpalk
Včeraj so se sestali v Rimu predstavniki najemnikov bencinskih črpalk in petrolejskih družb ter
lir na 9 lir. Po sestanku so izdali poročilo, v katerem pravijo, da so predstavniki petrolejskih družb zaradi zapletenosti vse zadeve predlagali, naj se pogajanja odložijo na 12. marec. Predstavniki najemnikov bencinskih črpalk so ta predlog sprejeli. Tako ni pričakovati stavke najemnikov bencin, skih črpalk vsaj do tega dne.
Odobren načrt letališča v Ronkah za stalno vzletišče
Včeraj se je sestal upravni odbor ronškega letališča. Predsednik upravnega odbora inž. Bartoli je sporočil, da je glavno ravnateljstvo za civilno letalstvo odobrilo načrt za prvi del stalnega vzletišča na ronškem letališču.
Škripec udaril delavca po nosu
Na železniški postaji pri Sv. An-
dreju se je včeraj popoldne ponesrečil na delu 20-letni Mario Del
Degan z Grete št. 21. Delal je na račun podjetja Tolomelli ih je bil zaposlen pri raztovarjanju blaga iz tovornih vagonov. Uporabljal je škripec, ki mu je zletel iz roke in ga močno udaril po nosu. Precej je krvavel in njegovi delovni tovariši so mu takoj pomagali, nato pa so ga z avtomobilom delodajalca odpeljali v bolnišnico. Zdraviti se bo moral skoraj dva tedna.
Na ladji »Daniela*, na kateri je vkrcan, pa se je včeraj popoldne ponesrečil na delu 26-letni izraelski pomorščak Abraham Arbeli. Ko je ladja pristajala ob pomolu, kjer so hladilne naprave, se je nenadoma utrgala vrv, ki je Abrahama močno udarila po desni roki, tako da si je zlomil zapestjij. Ponesrečenega pomorščaka no z zasebnim avtomobilom nemudoma
odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek.
Zdraviti se bo moral skoraj dva tedna.
proizvodov. Vendar pa je na kmetijske pridelke, živila in surovine
še vedno odpadlo 78.1 odst. lanskega jugoslovanskega izvoza v Italijo.
Taka struktura ne daje več realne možnosti za bistveno povečanje jugoslovanskega izvoza, če se istočasno ne okrepi predvsem izvoz industrijskih izdelkov. Poleg tega se z golim povečanjem obsega izvoza surovin ne doseže bistveni napredek, saj je znano, da cene surovin na svetovnem tržišču postopoma padajo, medtem ko se industrijskim izdelkom zvišujejo. V zadnjih desetih letih (od 1950. do 1960. leta) so se na svetovnem tržišču cene surovin znižale za 26 odst., medtem ko so se cene industrijskih izdelkov zvišale za 7 odstotkov.
Iz navedenih razlogov so povsem razumljive jugoslovanske težnje, da se zlasti okrepi izvoz gotovih izdelkov. Te težnje pa po drugi plati ustrezajo tudi italijanskim proizvajalcem, saj to je edini stvarni način, da se okrepi tudi italijanski izvoz v Jugoslavijo. Seveda pa obstajajo na tej poti številne tehnično-gospodarske težave, ki pa jih bo z dobro voljo mogoče premostiti.
Dolgo vrsto let so bili kontingenti, uvozna dovoljenja in podobne listine glavni predmet razgovorov in za trgovce tudi osnovna težava pri trgovinski izmenjavi. Sedaj kaže, da so osnovne težave v tej zvezi že premostene. Drugače pa stoje stvari s carinami. Pred leti so bile italijanske uvozne carine proti vsem državam enake in je bil torej po tej plati odnos nasproti vsem državam enak. Sedaj pa se je s postopnim uvajanjem Skupnega evropskega tržišča ta odnos bistveno spremenil, saj se carine med državami članicami tržišča znižujejo (do sedaj za 50 odst. za industrijske in 30 odst. za kmetijske proizvode), medtem ko ostajajo carine proti tretjim enake ali se celo zaostrujejo. To pa v praksi pomeni, da postaja isto jugoslovansko blago za italijanskega kupca na osnovi že golih carinskih določil vsako leto nekoliko dražje, ne da bi se izpremenili drugi faktorji. Postopoma se bo to stanje zaostrovalo in še resneje ogrozilo izmenjavo, kar seveda ni v korist ne italijanskega ne jugoslovanskega gospodarstva. O tem vprašanju je bilo že mnogo govora na vrsti sestankov med državniki na najvišji ravni, tako da se lahko pričakuje, da bodo našli ustrezno rešitev.
Rešitev zgoraj navedenih vprašanj se bo tfujno odrazila tudi na rešitev nekaterih perečih vprašanj obeh lokalnih st>or'a^uiWbv o obmejnem trgovinskem prometu. Na vsak način pa je dosedanja praksa dokazala velik gospodarski pomen teh sporazumov, katerim se je v lanskem letu še priključil ljubljanski sejem Alpe-Adria. V okviru goriškega in tržaškega sporazuma je bil lani dosežen promet preko deset milijard lir, medtem ko računajo, da sta bili v okviru sejma Alpe-Adria realizirani nadaljnji dve milijardi lir. V okviru obmejnega prometa je torej dosežena pomembna vsota prometa dvanajst milijard lir in torej desetina celotne italijansko-jugoslo-vanske izmenjave, ki dosega okoli 120 miljiard lir.
Dvigalo ga Je zadelo
Včeraj dopoldne se je ponesrečil na delu 56-letni Giuseppe Podleca iz Ul. Doccie 15, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Urejeval je notranjo pot v čistilnici Aquila, pa ga je od zadaj zadelo dvigalo, tako da je padel in se pobil po levi nogi, zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico.
Ljudska prosveta
Obveščamo vse pevce v Bazovici, da bo pevska vaja dne 6. marca ob 21. uiri v običajnih prostorih. Prosimo za polnoštevilno udeležbo
Vceraj-danes
KU.ISTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 27. februarja 1963 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 89-letna Fllomena Marušič vd. Poles, 77-letni Giovanni Duri ime, 77-letni Alifredo Hacini, 75-letnl Edoardo Ohi-ttaro, 73-letni Antonio Mililo, 61-letni Mario Pertot. 71-letni /ietro Pechmann, 73-letni Ermemegil-do Scheriani, 73-letna Maria Koiom-biin vd. Vatovec. 71-letnl Luigi Posar, 934etna Niilda Ginesi vd. Camerint, 69-letna Emma Tonetti vd. Luzzi, 69-letnl Oarlo Hunti, 63-letnt Agostino Toscan, 85-letna Paola Morpurgo vd. Leonzini.
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
INAM — Aj Cedro, Trg Oberdan 2; Plcciola, Ul, Oriani 2; AUa Salute. Ul. Gtulia 1; Serravallo, Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz).
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Tr«l - (JI. mv. 1'runčlškn 20 Olelou «1-792
NOVO:
Alfred Doblin: Hamlet ali dolga noč gre h koncu	L 2.250.—
Slovensko gledališče
V nedeljo, 3. marca ob Jj* I v prosvetni dvorani na up«- i A. Raussin:	J
«Kadar se štorklja zab^ Komedija v štirih Prepovedano mladini Pot* letom
»V
Torek, 12. marca:	J
Klabund: KROG S DO. Tržaška premier«'
Sreda, 13. marca:	A
Klabund: KROG S ^ DO. Ponovitev.
Sobota, 16. marcat Arthur Miller: GOVSKEGA POT: Premiera.
smrt.
Nedelja, 17. marca: Arthur Miller: GOVSKEGA PO' Ponovitev.
Vse štiri predstave' v Avditoriju.
Gledališča
GLEDALIŠČE VERDI	^
predstava Giordanov« °Per®, pri * 1 /™r Chenier« z istimi izvajalci vi predstavi. Dirigent Franco - jlf L », Nadaljuje se prodaja vstopa® j dališki blagajni.	j KJ
AVDITORIJ
Danes ob 21. uri za aibond12 .jjjiJ An stava Gozaijeve igre
r-;_____ .-...i;	*■
Režija Giovanni Poli. Scen-a lna. ? JlH)* m« Renzo Cogno in Miela	H*
virna glasba Lino Tortam-	| '
balet ((Ginnastioa TriiestU***^ jg«
ŠS
parter A 1000 lir. parter B galerija 300 lir.
orA 5{'
Nazionale 15.30 «West »Ide jj®d v1{l Natalie VVood. Film deseH‘ feJ, < jev.
Arcobaleno 16.00 «La 6onn2 fr fiVjit
do». Teohnicolor. prepove J % 51 dini pod 18. letom. • m.m Wž: Fenice 15.00 «Gli ammutM* jr#’ k :‘»i Boun-ty». Teohnicolor. Marl	u«j
do Trevor Hovvard. „40$
V* V A * C * V L ItVVVOlU.	'UL,
Excelsior 16.00 «Fedenico Anouk Aimee, Marcello
'Ul*. rtiuicc, IVldl	j. m V,
ni, Claudia Cardmale.	-ftj tra
Grattacielo 16.00 »Paniigi O	A \
nicolor. Framca Vailefl. P#®1^
ner.
Filodrammatico 16.00 «1'
Vittorio Gassman. Prepot”
Aurora 16.30 «Panic».
D.

Š
li? !
C1*
mladimi.	P	^
Supercinema Danes zaprto, roe di Spa-rta«.
Alabarda 15.30 »Taras H W / bi Techmieolor. Tony Gurtis, 1	,
^ s
dir“"------ ■ meSM>K
Cristallo 16.30 »Lolit-a«. J3™ j
Prepovedano mladini. lori Capitol 15.30 «Le quattro
Garibaldi' 16.00 «Tu obe ¥1?%^
IT V
Heleme
gnazzi, Vlanello,	____
Fred Buisoaltione.	^ M# Hjg C
Impero 16.30 «1000 donne P®*: id i^ltl 1

poraile«.
Si/
Massimo 16.00 «Fra DiaVO10"' >£| in Olio.	. -ur«
»sNt
T
Moderno 16.00 «E1 Cid«. ‘ Aoll. .W|
SLrmhio T nrpn OhorltOfl **	.iL ()| ,
Sophia Loren, Charlton Val Ione.	— (l
Astoria 16.00 21.00 Dva v tecihnlicolorju: «La ten ^ » i,
<dVombra del g>atto».__ jjO r
I i|f, K*j>
Vstopnina "O0~lir. cnižana	. y ’
Astra 16.30 «11 kentukiamo*'	S
Vittorio Veneto 16.00 7-žueMjCv
n Shirlev	J H, 6t
Audrey Hepburn, S>hirle.V	.	,
ne. Prepovedano mladij	m	-
Abbazia 16.00 »Silvestre zales«. Barvne slikanice. ^rA	Glsjj,
Marconi 16.00 «SeamdaM al	L	i|H-,
Teohnicolor. Carlo DapP®r‘, M' AA
ria Fabrizi, Gimo Braim -Oarotemuito,	le'
Ideale 16.00 «Sllvestro Barvne slikanice,
1 ^ i
Prosvetno društvo
Opčin priredi 24 marcaU- ** M
izlet v Pliainico, kjer	2tč!1)
ni skoki. Vpisovanje pri v .J /li'"!
***	, /r
*
Slovenski akademski	t jv
priredi v nedeljo 10. mar8,.MfArf Aj: kademike im prijatelje s^nisc’ t ijt /J
prijatelje
let v Nevegal pri BellubP- jelj#* ,, ( . v Tržaški knjigarni od P°n	J j (c
>
t.m. do sobote 2. marca.
*
■PJSkJ!
PRI VAŠIH NAKUPIH	SlV
Mali oglasi
gavic In perila za ženske, otroke po najnlžjlh cenah , f 1
strežen! boste v vašem	^
kupu dobite primerno
feljc®,. ,{»’V
PHI MAGAZZ1NU Ulica Carduccl
moške In otroške ----
de, hlače. Jopiče In sraJ.c5 ce#3B' vrst ln znamk po najnlžl’
PLASTIKA ZA POKRlVANJI?
višina 2 metra Po 500 m «. -termoplastični podi. pl plastične preproge, zag,,aju#1, r mestitev. brezplačni pre“L, TrS‘' majte se pri »ITALPLAS** Ospedale 6, tel. 95-919-
NU FEL 1L» jPj t-
41. DOBI*** 5 \X
ke dežne	%
11FT7T3 ■l,*i!JHTTU^A
,1 O«®1* ll>
Ob 10. obletnici smrD_ jOO« '
kovega daruje sim Srečk0
Dijaško Matico
1*»'
Marija Milič s Proseka pc«-ruje 1000 lic za Dijaško *
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanja1?1 lostno vest, da nas je v starosti 61 let zapustil naš drag* sin, brat in stric
MARIO PERTOT
Pogreb dragega pokojnika bo danes 28. t. m. ob 1®' hiše žalosti na domače pokopališče.	an¥^
Žalujoča žena Elvira, mama, sestri Cvetka in **
„ ,	z družinama
Nabrežina, 28.11.1963.
Nit
jfi
SjOPISNIKU RADIA BEOGRAD
Tržaški in goriški župan vlogi videmskega sporazuma
kg
tih ^0a^ariata koristnost drobnega maloobmejnega prometa in izra-* željo po nadaljnji krepitvi obmejnih odnosov na naših področjih
dopisnik Radia Beograd je pred nedavnim obi-*tr jeJ, ® mesta vzdolž italijansko-jugoslovanske meje, pri •Ha otv i obiskal župane Trsta, Gorice in Vidma ter ;
'na ''uian.ui župane i rsta, uonoe m v lama ter pred-Hki |ur*mega ljudskega odbora Koper Mila Vižintina. Ljub-
številk razgovo-Vidma, in
' ZVp»H “'ononnia z župani i rsia, gorice in v loma, in
j, 2 vprašanji, ki zadevajo maloobmejni promet med H iru,) Plavijo. Iz tega članka povzemamo vsebino razgo-**dijskim dopisnikom in tržaškim, goriškim ter vi-®upanr-
iom:
Mario Franzll
„it	dr. Mario Franzil,
uSdui 80 se Po londonskem 8 katerim je bil Zi? \ bon-,,1 Problem*, z videm-na *'™ko od-JTil* !?• k?f?°nemu obmejnemu P liliji	ljudi *
,»7 ifi*« »liki ljudi v ob. H P1*. »F Je hi,80 prispevali k te-V l,Vdo“‘> v relativno k-at-j KO5? 8e*en velik napredek. tiH.,5 (Ha ?nJ*i ali meni, da bi ■fl&jt (Ih '* vin« kako razširiti ugod-Cft %|l[ebiv?}S!tega sporazuma v 0li( tol ^ .a'stva z ene ln dru-JHj.j*' kakor tudi blaguv-^ »i&o -j’ ie tržaški župan KS bil^gov°nl: .Vsekakor!
2, oelo. da bi ustvarili £4l	živahnejše krože-
i'f^Dn e3°' razvijajoč hkru-, •>! sodel°vanje in sti-k>lfit‘“v*li v smeri nadalj-,liurii6 Žuhov zaradi zbli-* ^ n V ^lasti je pomemb-(5 Ul«.8* bolj razširila eko-. *®omn av*> ker so glede f V.i » lo velike*-
i^*h u’Mario ___________________
u* Stok, tei priložnosti opo-vr^il vlaka »Mirama-H V -°Un*j-Ljubljana-Trst. h^bei fVem letu obratova-'n je praktično pro-• iti«Hun*kl jugoslovanskih •Htlb^o, da ni izpolnil brH.pr ®*kovanj, Vendai
‘»tS!** htu
Uliti ^Ho
hJu** že bi za Avstrijce' toih *,k pridobivanja ju-^Izumov, bi bil po
<8*
r<<
% ?a la bi lahko dalj ča-
1 Ib. ® SOSOrltSABVi nV\mA^ll1
sto"' t
(ilirj 'J1 lnJJS. sosednem območju. If,in Z '(toki , Priložnost, da tudi ^ i-S,vrnl dopust prebije-
ltf -

Jitf \\ tvB,°!bm°žju že bolj spo-■■j. 'f jLtoba 8,.tom Pa bi bilo
W j ?! brer, ježiti tudi problem (/ .;!t|8skoašani® potrebnih de-
m
'p
'ti, rižanju v Trstu vlak Ho !?°.raj vedno poln in "1 v.rent«bilen, s tem ps p {P	em trem sosednim dr-
d1’*	v zvezi z drob.
. t V* ih Prometom med Ju-r ^	Je nadaljeval
'J,!*! Uh0’ bilo smotrno 9 IbfSlba r?bnlkom videmske-
predku, tedaj se sam ob sebi vsiljuje imperativ: vzpostaviti stike in zveze s sosedom. Najlažje je začeti na ekonomskem področju, kjer so bili prvi koraki razmeroma skromni, pozneje pa se je izmenjava na podlagi goriškega regionalnega sporazuma vedno bolj širila. Tako smo doživeli, da se je vrednost blagovne izmenjave povečala samo na goriškem območju na približno 4 do 6 milijard lir letno.
Dr. Luigi Poterzio je zatem dostavil, da »gospodarske vezi prinašajo tudi druge stike in ustvarjajo temelj za nadaljnji napredek v medsebojnih odnosih. Obmejno prebivalstvo živi skupno 365 dni v letu in zna samo najbolje reševati morebitne probleme. To je nujnost in zakon bližine. Zato je treba poudariti, da sta v geografskem pogledu Beograd in Rim veliko bolj oddaljena kot Gorica in Nova Gorica. Nedvomno je, da se bodo odnosi med Beogradom in Rimom odražali na sami meji, vendar pa je enako točno, da se bodo odnosi na meji kazali tudi v odnosih med jugoslovanskim in italijanskim glavnim mestom. Navadno se reče, da se od reševanja manjših problemov prehaja na reševanje srednjih in največjih. V zvezi s tem je ljudem ob meji jasno, da morajo živeti v dobrih in prijateljskih odnosih, ki jih razvijajo in dajejo tako možnost italijanskemu ambasadorju v Beogra-
Dr. Luigi Poterzio
du ter jugoslovanskemu v Rimu, da se jima lahko z izraza na obrazu bere stanje na naši meji*.
Na vprašanje, kako gleda na nadaljnji razvoj na obmejnem jugo* slovansko-italijanskem obmejnem območju, je goriški župan dr. Luigi Poterzio odgovoril: «Do napredka pride samo v prijetnem vzdušju in ob dobrih odnosih. Za napredek sta interesirani obe strani, zlasti v ekonomskem pogledu. Zato bi bilo koristno, če bi se v okviru goriškega regionalnega spo-račuma blagovna izmenjava povečala za dvakrat ali celo večkrat, morda celo na 20 milijard lir letno, ker bi povečano ekonomsko sodelovanje sprožilo za seboj tudi reševanje vrste drugih vprašani, pomembnih za obmejno prebivalstvo in za obe sosedni državi*.
Videmski župan profesor Bruno Cadetto je prav tako ugodno ocenil dobro vzdušje na meji med obema državama. Izjavil je, da gleda s simpatijami na povečanje ekonomskih vezi obmejnih območij, vendar pa je dodal, da je še pomembnejše vedno globlje medsebojno spoznavanje ljudi in razvijanje prijateljstva med narodi. Ti pomembni elementi bodo v prihodnje še bolj prispevali k zbliževanju Jugoslavije in Italije, ie posebej poudaril prof. Bruno Cadetto.
Poskus samomora
Iz neznanih vzrokov si je včeraj hotela vzeti življenje 68-letna Marcella Peteani s Trga Perugi-no št. 4, pa jo je njena sestra Amelia Peteani vd. Locifero iz Ul. DTsella 22 pravočasno rešila. Amelia je kot običajno prišla na obisk k sestri, a jo je našla nezavestno v kuhinji, ki je bila polna plina. Nemudoma je poklicala rešilni avtomobil in obvestila policijo, da so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na II. medicinski oddelek. Okrevala bo v dobrem tednu, če ne bodo nastopile komplikacije. Da gre za poskus samomora, je razvidno iz dejstva, da je ženska odtrgala gumijasto plinsko cev ter na listek napisala svojo zadnjo željo: »Oblecite me v obleko, ki je na postelji*.
Goriško-beneški dnevnik
PROUČIL/ BODO PRAVICE SLOVENSKE SKUPNOSTI V DEŽELI
Soglasni sklep svetovalcev za sklicanje
sestanka treh slovenskih županov z Goriškega
Odobrili so proračun doberdobske občine za leto 1963, ki izkazuje 9 milijonov lir primanjkljaja • Planirali so 4 milijone za popravilo obč. cest, ki merijo v dolžino 25 km
Prejšnjo sredo je bila v Doberdobu redna občinska seja. Po pr?-čitanju zapisnika prejšnje seje so takoj prešli na obravnavanje točk dnevnega reda:
Zupan Andrej Jarc je glede ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom izjavil, da slovenska narodna manjšina v Italiji ni zadovoljna, ker v statutu pravice Slovencev ni so omenjene. Svetovalec Černič je potrdil važnost ustanovitve avtonomne dežele, nakar so svetovalci soglasno sprejeli sklep, naj se sestanejo trije slovenski župani in naj skupno proučijo statut in manjšinske pravice Slovencev v okviru dežele.
Naslednja točka dnevnega reda je bila potrditev proračuna za tekače leto, ki izkazuje primanjkljaj v znesku 9,000.000 lir; občina ga bo krila s posojilom. Predračun izka zuje tako veliko pasivo vsled velikih stroškov, ki jih ima z vzdrževanjem občinskih cest. Planirala je 4.000.000 lir za popravilo cest. Znano je, da doberdobska občina skrbi za 25 km cest, ki so v zelo slabem stanju. Že večkrat je zaprosila za pomoč, zlasti vsled stalnih okvar, ki jih povzročajo vojaške motorizirane enote. Toda do danes niso nakazali niti lire. Tudi šole v Doberdobu in Dolu so v zelo slabem stanju. Za šolo v Doberdobu je bilo že odobreno posojilo, vendar se ne more določiti začetek
Težko breme delavcu na nogo
Pri podjetju Orion se je okrog 13. ure ponesrečil na delu 40-letni Aquilinio Druscovich iz Zavelj št. 1, ki so ga sprejeli na drugi kir. oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. S svojimi delovnimi tovariši je nakladal g stotov težko varovalko, ki so io hoteli naložiti na tovornik, pa je nerodno sjopil in varovalka mu je potigjfil«'- desno nogo ter mu poškodovala palec. F—
Tudi za šolo v Dolu so zaprosili kredit, ki zaenkrat še ni bil naka zan. Občina bo v slučaju, da ne bodo odobreni načrti za doberdpb, sko šolo, poleg stroškov za vzdrževanje šole v Dolu, mdrala sama no siti stroške za popravilo. Predra
prostor za premestitev električne i vancem, ter da bi ustregli tistim,
transformatorske kabine. Odškodnina županu je bila odobrena v višini kot prejšnja leta, nakar se je razpravljalo še o raznih zadevah.
Ker so bili vsi sklepi soglasno sprejeti in ni bilo na sporedu drugih zadev, se Je seja, ki se je začela ob 19.30, zaključila ob 23.30.
Dva nova ambulatorija INAM
ki so že večkrat ugotovili tako potrebo, bodo na pobudo pokrajinskega vodstva bolniške blagajne (INAM) odprli v ponedeljek 4. marca dva urološka ambulatorija. Eden od teh bo na sedežu bolniške blagajne v Gorici, drugi pa pri podružnici v Tržiču.
Oba ambulatorija bo vodil goriški zdravnik in strokovnjak dr. Ruggero Stecchina. Ambulatorija bosta odprta po trikrat tedensko in sicer v Gorici ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14.30 do 15.30 in v Tržiču v istih dneh od 16. do 18. ure.
SPOROČILO AGENCIJE «ITALIA»
Volilni sporazum med goriško KD in SKS
Sporočilo navaja, da fpredstavljata Krščanska demokracija in Slovenska katoliška skupnost večino volivcev v Gorici>
Da bi še v večji meri izpopolnili usluge, ki jih nudijo zavaro-
............................................................................................
Kakor poroča demokristjanska tiskovna agencija »Italia*, sta vodstvi Krščanske demokracije za goriško pokrajino in Slovenske katoliške skupnosti dosegli volilni sporazum, na podlagi katerega se obvezujeta, da bodo volivci Slovenske katoliške skupnosti glasovali za kandidate, ki jih bo Krščanska demokracija kandidirala za poslansko zbornico in senat. Sporočilo nadalje pravi, da imata ti dve skupini v Gorici večino volivcev.
V bistvu ne gre za nobeno novost, saj je Katoliški glas že ob prejšnjih volitvah pozival svoje
SESTANEK NA ZVEZI TRGOVCEV V SORICI
Določili bodo razpored prostih tedenskih dni
Goriška je med tistimi redkimi pokrajinami v državi, kjer velja novi režim v obratovanju javnih lokalov
V petek 1. marca bo ob 15.30 na sedežu Zveze trgovcev gori-šk'4 pokrajine sestanek vseh lastnikov javnih' lokalov, na katerem bddo sestavili razpored prostih dni, ki jih je z dekretom od 22. februarja predpisal prefekt gori-
preurejanja in popravljanja šole. ;ške pokrajine. Povabljenci bodo
i na. tem sestanku povedali, katere <4 i cfaeve bi želeli, da bi bili njihovi -lokali . zaprti. Kdor pa bi se sestanka osebno ne mogel udeležbi, tega organizatorji pozivajo, dti’ svoje, želje sporoči' svojemu stšnovskefnu tčvarišu, ki se bo
čun so soglasno sprejeli vsi Občin- sestanka udeležil, skl svetovalci.	- . Kakor smo poročali v nedeljski
Pri ostalih točkah naj omenimo, ife^iki, bt)do morali uvesti teden-da je bil odobren nov imenik re- sko zaporo vsi javni lokali. Naj-vežev za leto 1963, odobrena je bi.	*C».e t« možnosti posluževali
la privatna dražba za dokončno .u-: l h^cnterj. lastniki kavarn in Odreditev otroškega vrtca v D.oberdo-	P**lsktoyim dekretom na
bu ter prodaja nekaterih; Jtišarekih jie obifazni prošti dan razširil
......................iniiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiHlMNMMiihililliliimiliniliirtiiiHrtilillMIlimillnnniimiiiiliiiiiiilniilliMiliiiimiiilijHi....inmimiii.MiniimimiliilŠ
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
zemljišči Odobren je bil tudi dave-f t«Hi na;, gostilne, restavracije', vina lokalno vrednost.	•'bjtoče itd. -
Za rešitev .prošnje -SELVEG iz, -t&jafrtib Gorice je bila določena.,ttUSUmokb', M... Viti jeTm
-	■ lI'~ Sfitet_______________
;jit£i;r posamezhiki, Ven-n-isp vztrajali, ker so se
ukrepih, ki jih bo treba še sprejeti, da- bi ne prišlo do nove razprodaje živine zaradi p.unanj-kanja krme, kar bi lahko imelo porazne posledice za nadaljnji razvoj živinoreje v naši pokrajini. Na vsak način bo potrebno s primernimi ukrepi preprečiti kaj takega, saj je tudi za kmetijstvo živinoreja osnovne važnosti, če drugo ne zaradi gnoja, ki je še vedno osnova za rodovitnost polja.
vseh članov je in tudi njihova korist, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo.
Občni zbor zavarovalnice goveje živine v Sovodnjah
Pobiranje davkov v Sovodnjah
Davčni izterjevalec iz Gorice bo v ponedeljek 4. marca pobiral prvi obrok letošnjih davkov na sovodenjskem županstvu in sicer od 8. do 12. ure. Kdor si želi prihraniti pot v Gorico, lahko plača davke ob tej priliki.
čitatelje, naj oddajo svoje glasove za Krščansko demokracijo, odnos no za njenega poslanca Martino, ki je bil dejansko izvoljen * pomočjo slovenskih preferenčnih glasov. S tem sporazumom je bilo sodelovanje tudi uradno potrjeno.
Sodelovanje med Krščansko de mokracijo in Slovensko katoliško skupnostjo obstaja tudi n* u-pravnem področju. Svetovalci o-beh skupin v večini primerov skupno glasujejo v goriškem občinskem in pokrajinskem svetu. Slovenski svetovalci, izvoljeni na listi »Lipe*, pa so edini glasovali za občinski odbor, sestavljen iz samih demokristjanov, ko so iz njega iztopili socialdemokrati zaradi spora glede pobiranja trošarine.
Pustovanje tudi v umobolnici
Pretekli torek so tudi v pokrajinski umobolnici v Gorici organizirali veselo pustovanje in sicer so bili organizatorji lažji bolniki. V ženskem paviljonu D je bilo pustno rajanje, pri katerem Je nastopil tudi notranji pevski zbor in godba, ki so jo prav tako sestavili bolniki sami. Na prireditev so prišli poleg bolničarjev tudi zdravniki z ravnateljem dr. Bassaglio na čelu ter tudi nekaj zunanjih gostov, ki so prišli na obisk k svojcem.
V nedeljo, 3. marca z začetkom ob 11 uri bo v dvorani občinskega doma v Sovodnjah redni letni občni zbor zavarovalnice goveje živine iz Sovodenj. Med drugim se
bodo na zborovanju pomenili o Tosolina Briussi iz Gradeža, Cale
Pri padcu
si je zlomila nogo
Prejšnjo noč ob 1.30 so morali z avtomobilom Zelenega križa v Ul. Ascoli v Gorici, kjer je na cesti tako nesrečno padla 56-letna
Po prizivu delno znižane Kazni	“
tihotapcem inozemskih cigaret
Zasačili so jih marca lani, ko so hoteli z avtom pripeljati v skrivališče del vtihotapljenih cigaret
|ltr° /	denarja .
m»rvV	Beograd je opo-
-»iMai*i župana, da je bil fi' ^	'J* izra?-en predlog,
V'8i vf.ebmejnega prometa V* okjjejnskega sporazuma . *V“raM*je vse d0 Ljublja-V *’ z druge strani pa !'tišji ;yS>j| *v**i s tem je dr.
l bi	*Sem za ta
/-»»L llern, abko veliko koristil
!n$y \	V2duSju med so'
5NilUp,an dr. Luipi Poterzio SCThvbu. je dinamično kro-J>’‘r J ;SClVa frez jugoslovan-NC vi«4 meJo odraz razpolo-nt&it ji' <bia tako med obema državama kakor tudi „ .hm^ebrnejnem pasu. »Da
•l poloza^ na meii*
M
Jaz sem prvi 4» CV av»ikov italijanskih
,t:te lff i.^evansk;*61 mej,°- in S'
,sko ozemlje. Obi-*°Kjdjg S	kra-iev in mest ter
I K tfilj i!batai(,Bv,anske ljudi in njW Zakaj sem to *fr L^ian.J-6’ da ob jugoslo-meji živita dva V A <>»t»vnlU in bosta tu tudi
X ^ h, j 8e vprašanje, uli ^ f>«tidie ob meji živijo " / ."it '1 da' „ da se bojijo eni
„y XCTmo na stvari, in
Na prizivnem sodišču je bila včeraj razprava o prizivu, ki so ga vložili Guido Furlani, brez stalnega bivališča, Paolina Cattaruzza iz U)ice della Guardia 12, Arnaldo Genuzio s Stopnišča Bonghi 43, Giuseppe Milosich z Vrdelske ceste, Giuseppe Starantino z Lonjer. ske ceste in Augusto Zotti iz Ulice Romagna 51, ki jih je kazensko sodišče 11. 8. lanskega leta obsodilo zaradi tihotapstva z inozemskimi cigaretami.
Dogodki, ki so pripeljali omenje. ne osebe na zatožno klop, so se odigrali ponoči med 28. in 29. marcem lanskega leta, Financarske ob. lasti so že dlje časa vedele, da skupina, tihotapcev zalaga domači trg z inozemskimi cigaretami. Po svojih obveščevalcih so agenti zvedeli, da bo skupina skušala izkrcati na obali med Barkovljami in Sesljancfm večjo količino cigaret. Zaradi tega je poveljstvo finančnih stražnikov postavilo na omenjenem obalnem pasu večje števi. lo patrulj in zased. Nekaj takih patrulj pa so razmestili tudi na Vrdelski cesti, ker so sumili, da tihotapci skrivajo vtihotapljeno blago v skladišču na tej cesti.
Kljub zasedam in patruljam je neki avto znamke Alfa Romeo, za katerega so sumili, da prevaža cigarete, prišel v mesto skoraj neopazno. Zapazili so ga sicer neki agenti, toda avto, s katerim so razpolagali, ni bil glede hitrosti kos tihotapskemu avtomobilu. Zato so z radijskim oddajnikom obvestili druge patrulje. Nenadoma se je avto Alfa Romeo pojavil na Vrdelski cesti Z veliko brzino je privo-zil po Ulici Glulia in se ni ustavil, čeprav se je eden izmed agentov postavil sredi ceste ter dal
ab„	na stvari, in rov posiavu »icu,	-
I ^^^“ielj^jud^^i^OTniki^n^k. naj ustavi vozilo.
Šofer je krenil na levo, pognal avto ritenski ter se spet z veliko br-zino odpeljal po Ulici Giulia. Neki financar se je postavil sredi ceste, da bi ga ustavil, toda avto bi ga kmalu povozil, če se ne bi pravočasno umaknil. Agenti so zasledovali neznanca z avtom nekaj časa, a ga niso mogli dohiteti. Fi-nancarjem ni kazalo dobro, vendar je patrulja na Vrdelski cesti ostala na svojem mestu. Tokrat so i-meli več sreče. Cez nekaj časa je namreč privozil avto Fiat 600, ki ga je vozil Furlani. V tem avtu sta bila tudi Cattaruzza in Genun-zio. Agenti so seveda preiskali vozilo in v njem našli 1 kg inozemskih cigaret, zadnji sedež večjega avtomobila, za katerega so sumi. li da pripada avtu Alfa Romeo, blatne škornje in hlače, za katere so sumili, da so jih uporabljali pri izkrcavanju cigaret.
Nekaj ur pozneje »o financarji pozvonili na vratih vile «Elena» na Vrdelski cesti št. 15. Odprl jim je vratar Milosich, ki je zamenjal a-gente s tihotapci. Pri preiskavi so v vili našli približno 50 kg cigaret. Na podlagi nadaljnje preiskave pa so agenti zaključili, da so se s tihotapstvom ukvarjali tudi ostali obtoženci. Obtožnica je trdila, da so razen omenjenih količin cigaret vtihotapili že prej 368 kg inozemskih cigaret.
Po razpravi, ki je trajala nekaj dni, je kazensko sodišče obsodilo obtožence skupno na 6 let, 2 meseca in 22 dni zapora ln na denarno kazen 25 milijonov in 968.845 lir. Sodniki so spoznali Furlanija, Mi-losicha in Starantina za krive večkratnega tihotapstva, Cattaruzzo, Genuzia in Zottija pa za krive sodelovanja s prejšnjimi pri tihotap-
v —-------------
V V danes 28. t. m. z začetkom ob 18. uri Tltanus film:
IFfc SIGNORE
t '9)'
,V'.
1?
A”

milijonov 851.320 lir, Cattaruzza, Genuzio in Zotti 1.440.525 lir.
Furlaniju so poleg vsega tega zaplenili dva osebna avtomobila, vespo in lahki poltovornik, Zotti-ju pa avto Alfa Romeo. Tedaj je bil na zatožni klopi tudi Giovan-ni Piccioni, ki pa ga je sodišče popolnoma oprostilo vsake krivde.
Na včerajšnji razpravi je Furlani priznal, da je vtihotapil le približno 50 kg cigaret, zanikal pa je vsako drugo krivdo. Cattaruzza in Genunzio sta trdila, da nimata nobene krivde in da sta bila v avtu, ki so ga financarji ustavili pri Sv. Ivanu, le slučajno. Po kratkem zagovoru branilcev je prizivno sodišče delno spremenilo prvotno obsodbo in je med drugim znižalo zaporno kazen (glede sodelovanja pri tihotapstvu) Cattaruzzi in Genunziu na 20 dni, Starantinu pa na 25 dni; Zottiju pa samo glede obtožbe upora javnim funkcionarjem za nekaj mesecev zapora. Razen tega je prizivno sodišče preklicalo sodni naziv ((poklicnega kriminalca v tihotapstvu« Furlaniju zaradi česar mu ne bo treba prestati 3 leta v kmečki koloniji. Obtoženci bodo po razsodbi priziv, nega sodišča morali plačati zastopniku zasebne stranke 80.000 lir in ne 170.000, kakor jih je prvotno obsodilo kazensko sodišče; v ostalem pa velja razsodba kazenskega sodišča.
i,. fuitr%l| konkurence. , Pozneje je kvestura Izvršila Anketo, med čla-. nj prizadete katfegbtije in spozna
nbv režim v delovnem času, ki omogoča ljudepi. zaposlenim v ■' jtem sektorju,'; dostojnejše življe-« rije kot so ga imeli do sedaj. Tako je prišlo do prefektovega dekreta, ki je eden izmed petih ali šestih, kolikor jih je bilo do sedaj izdanih v državi.
(Gospe)
' C.
ALoNso, m. CAROTENUTO, nadia gray. p. fer-L. ORFEI, B. VALORI ln E. M. SALERNO
«1R1S» PROSEK
M » dabes 28. t. m. z začetkom ob 19.30 url film:
HlEDETTO imbroglio
(Prekleta zadrega)
e. ROSSI DRAGO in CRISTINA GAIONI
ljenju 60 kg inozemskih cigaret. Furlanija jo obsodili na 9 mesecev in 15 dni zapora ter 4.730.000 lir globe. Razen tega so ga tedaj proglasili za poklicnega kriminalca v tihotapstvu, ter so sklenili, da bo moral prestati zato 3 leta v kmečki koloniji, Milosicha so obsodili na 2 meseca in 20 dni zapora ter 2.235.000 lir globe, Starantina na 2 meseca in 27 dni zapora ter 2 milijona 347.000 lir globe, Cattaruzzo in Genuzia pa vsakega na 1 mesec in 15 dni zapora ter 1.710.000 lir globe. Najtežjo obsodbo je dobil Zotti, ki so ga obsodili na 4 leta, 8 mesecev in 20 dni zapora ter 2 mi. lij ona 775.000 lir globe. Razen tega so ga obsodili na 1 leto policijskega nadzorstva po prestani kazni. Zotti se je razen obtožbe tihotapstva moral zagovarjati tudi ob-tožbe, da se ie uprl javnim funkcionarjem. Na Vrdelski cesti je namrei naletel na financarski blok in se ni ustavil na njihov poziv, ko je privozil z avtom Alfa Romeo.
Poleg vsega tega so tedaj sodniki sklenili, da bodo morali vsi obsojenci plačati sodnljske stroške; glede stroškov zastopnika zasebne stranke so sklenili, da bodo vsi obsojenci morali plačati 170.000 lir, za odškodnino finančni upravi pa: Furlani, Milosich in Starantino 8
vseh tekočih zadevah, ki se tičejo živinorejcev in odborniki Ipdo -pn-x (dali pregled stanja živine ,m dela
lunga 15, da ši je zlomila desno
Danes sejem
Danes bo v Ul. Cadorna običajni četrtkov sejem, na katerem bodo kramarji prodajali najrazličnejše blago za široko potrošnjo. Začel se bo okoli 8. ure, zaključil pa ob 13.
komisija, ki.. L.^tlolUCUa ' primere^ b	.'iqrt^emy.'.ii^^bo.ta v preteklem letu. Pulim«-! pi ijhv.-.h na zdravljenju
Danes občni zbor živinorejcev
Danes dopoldne ob 10.30 bo na .sedežu pokrajinskega kmetijskega ' nadzorništva v Gorici redni letni občni zbor živinorejcev šekaste furlanske pasme. Zborovanje bo letos še posebno važno, ker bodo na njem poleg pregleda lanskega dela te organizacije, odobritve obračuna za 1962 in proračuna 'za 1963 obravnavali številne druge probleme, ki so osnovne važnosti za nadaljnji razvoj živinoreje na Goriškem.
Predvsem je tu problem prehrane živine, ne samo v zvezi s slabo letino živinske krme lanske Igto, ampak tudi z izgledi za letos. Tudi zima je namreč m,pravila na travnikih občutno škodo in zlasti deteljiščn so v zelo kritičnem stanju Prehod iz zimske suhe na letošnjo zeleno krmo bo prav zaradi tega precej otežkočen. Izvedenci kmetijskega nadzorništva bodo zato na občnem zboru dali nekaj praktičnih nasvetov o
•iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiMiinfiiiiiiiiiiiiitttiiiiimitiiiiiiiifiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiinHiiiiini
NELJUBE POSLEDICE PUSTOVANJA
Popolnoma Je razbit izposo/en avtomobil
Delavec SAFOG se je na povratku v Gradiško zaletel v električni drog in čudežno ostal nepoškodovan
Stanovalce, ki prebivajo ob novem ovinku v Farri, je včeraj ponoči okrog treh zbudil močan ropot. Skočili so iz postelj in stekli na cesto, kjer se je Fiat 1100 zaletel v cementni električni drog. O* gledovali so si avtomobil, predvsem njegovo notranjost, da bi našli šoferja. Pregledali so tudi bližnjo okolico, vendar o njem ni bi. lo ne duha ne sluha. Tako so se dokopali do prepričanja, da je nesrečo zakrivil nekdo, ki je avtomobil ukradel, pri tem pa imel še toliko sreče, da je odnesel celo kožo in s tem verjetno zabrisal sled za seboj.
V resnici je bilo nekoliko drugače. Delavec v livarni SAFOG, 26-letni Ottorino Zuck, ki stanuje v Gradiški, je pustoval v Gorici. Ker ie zamudil vsa redna vozna sredstva, da bi se odpeljal domov, je zaprosil prijatelja, da mu posodi avtomobil. Prijatelj mu ga je res posodil, toda na ovinku v Farri ga je zaneslo. Ne ve se še, če je vozil prenaglo ali pa je bila pot poledenela, S sprednjim delom se je zaletel v električni drog in avto popolnoma razbil, da ga po
izjavah strokovnjakov ni več mogoče popraviti. Nekoliko omamljen, vendar brez telesnih poškodb, se je zvlekel iz vozila. Ker je ugotovil, da se z njim ne bo mogel pripeljati domov, je ustavil prvi avtomobil, ki se je prjpeljal mimo, in izginil v noči. To je napravil tako hitro, da ga ni videl nihče od ljudi, ki so pritekli iz hiš. Včeraj popoldne so vozilo odpeljali v karoserijsko delavnico v Gradiški,
Davčno revijo vsiljujejo
Pokrajinska zveza trgovcev spo' roča, da so kot pred dvema letoma tudi v zadnjih dneh nekateri trgovci na Goriškem prejeli poziv, naj dvignejo na pošti potrdilo aa naročnino revij« «Rivista tributaria* iz Rima proti plačilu 15.700 lir. Zveza trgovcev opozarja vse prizadete, da nikakor niso dolžni naročiti se na omenjeno revijo in tudi ne plačati zahtevani znesek.
Požar v gozdu pri Gabrjah
Včeraj nekaj pred 14. uro so domačini iz Gabrij opazili ogenj v gozdu, ki se razprostira od držav, ne ceste blizu Pavletičeve gostilne proti državni meji. Takoj so poklicali goriške gasilce, ki so šli v; tja ob 14. uri in ftiU na delu več kot tri ure. Ogenj je zajel suhljad, dračje in drevesa na površini o-krog 3 ha, ki so last večjega števila gospodarjev. Pri gašenju so pomagali domačini in karabinjerji iz vasi. Škodo cenijo na okrog 150 tisoč lir.
Občni zbor Kmetijske zadruge
Dne 2. marca 1963 ob 9, uri bo v konferenčni dvorani v Ul. Zonta št. 2 prvo sklicanje in 3. marca 1963 ob isti uri v isti dvorani v drugem sklicanju redni občni zbor Kmetijske zadruge z 0. j. z naslednjim dnevnim redom;
1.	Poročilo upravnega odbora);
2.	Poročilo nadzornega sveta;
3.	Predložitev, diskusija in odo-britev obračuna, zaključenega. 31. decembra 1962;
4.	Izvolitev upravnega odbora po določbah statuta;
5.	Razno.
. Včeraj je diplomirala na farmacevtski fakulteti tržaške univerze
MARIJA CIGOJ iz Gorice
Novi doktorici iskreno čestitamo.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italie št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici ntj višjo temperaturo 5 stopinj nad ničlo ob 12.50, najnižjo eno stopinjo nad ničlo ob 4.30. Povprečne dnevne vlage Je bilo 38 odstotkov.
. .............................................................................................. UMU............M.......  .........H.........   ...M.....n.  ..............................................................................................M
TRČENJE VOZIL PRI DEVETAKIH
S pustovanja v otroškem vrtcu v Ul. Croce
Kakor smo že poročali v včerajšnji številki, so tudi v otroških vrtcih praznovali pusta. Na sliki vidimo otroke iz vrtca v Ul. Croce, ki so se prav lepo našemili. Rajali so ob zvokih slovenskih pesmi,
sladkali pa so se a «štravbaml»
Na kraj nezgode je prišla cestna policija iz Gorice, ki je ugotovila precejšnjo škodo na vozilih in sestavila o nezgodi zapisnik.
«GiuIietta» in poltovornik treščila skupaj na križišču
Šofer poltovornika in deklica t Poljan sta v goriški bolnišnici
Včeraj okrog 14.30 sta pri Deve-1 na desnem kolenu. Oba so pridr-takih, kjer se odcepi od državne i žali v bolnišnici na zdravljenju, ceste pokrajinska cesta proti Doberdobu, trčila avto »Alfa Romeo* »Giulietta* in manjši poltovornik. Ob tisti uri je 52-letni Franc Pahor iz Trsta, Ul. Čampi Elisi št. 3 vozil poltovornik Ape s PalkiSča proti omenjenemu križišču, kjer je hotel zaviti na do-berdobsko cesto. V tistem trenutku pa je privozil od Gorice s svojo «Giulietto» 65-letni Enrico Novell! iz Gorice, Ul. Oberdan 11.
Med obema voziloma je prišlo do trčenja na križišču. Slabše se je izmazal pri tem Pahor, ki so ga z avtomobilom Zelenega križa iz Gorice odpeljali v civilno bolnišnico skupaj z KMetno Mai> to Lavrenčič s Poljan št. 13, ki se je peljala na njegovem vozilu. Pahorju so zdravniki ugotovili praske na desnem sencu in več udarcev na rokah. Deklica pa je bila ranjena na levem licu in
VERDI. 16.30: «Luce nella ptazza«, O. De Havllland ln G. Hamilton. Ameriški barvni film v cinema-scopu. Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.00: ((Sex! proiblto«. A-mertški barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.15: «Una parlglna... e Tamore«, D. Robin ln J. Claude Brlaly. Francoski čmobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00:	«11 ritomo di
Jess il bandito«, C. Moore in Linda Sterblng, ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob OL30.
PRIMORSKI DNEVNIK
ČETRTA ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO SARDINIJI
Ponovno belgijska zmaga: tokrat je uspelo Van Looyu
Zaradi akcije stavkajočih rudarjev prekinjena vožnja in nadaljevanje po drugi cesti
CAGLIARI, 27. — Na startu v Oristanu je bil mali Vito Tac-cone danes zelo razburjen. Vsevprek je kričal in se jezil nad komentarjem nekaterih novinarjev, ki so pozabili omeniti, kar se s tujci ne bi nikoli zgodilo, je trdil Taccone, da je prav v odločilni fazi včerajšnje etape ostal kar Trikrat s prazno zračnico. Vrhutega je bil popolnoma sam, kar ga je spravilo v obup.
Tako
cilju
1.	VAN LOOY (Belgija) 4,17’05” čas za lestvico 4.16’35", povprečna hitrost 35,07 km
2.	Martin 4,16’45’
3.	Vigna 4.16’55”
4.	Liviero
5.	Maliephard (Hol.)
6.	Irapč
7.	Meco
8.	Mealli
9.	Sorgeloos (Belg.), 10. Neri, 11 Van Geneugden (Belg.), 12. Giusti Renato, 13. Plankaert (Belg.), 14. Cerato, 15. Aerenhouts (Belg.), 16. Ruegg (Sv.), 17. Geldermans (Hol.), 18. Adorni, 19. Chiappano, 20. Du-rante.
Sledijo vsi ostali.
Splošna lestvica
1.	Pambianco 18.04’40”
2.	Van Looy (Belg.) 18.07’08”
-j	i q nu-nn"
3.	Cribiori 18.08’00'
4.	Moser 18.08’36”
5.	Van Geneugden 18.09’01”
6.	Plankaert 18,09’54”
7.	Massignan 18.10’49”
8.	Battistini 18.10’59”
9.	Sorgeloos (Belg.) 18.11’08”, 10.
Meco 18.11*09”, 11. Stablinskjr (Pr.), 12. Anquetil (Fr.), 13. Adorni 18.13’ in 14”, 14. Soler (Sp.) 18.15’26”, 15. Mealli 18.18*50”,	16. Zoffel (Sv.)
18.18’58”,	17. Ferrari 18.19*19”, 18.
Fallarini 18.20’34”, 19. Carlesi, 20. Šegu (Sp.) itd.
SMUČANJE
MARIBOR, 27. — Z udeležbo 50 smučarjev iz Avstrije, Švice, Velike Britanije, Nove Zelandije in Jugoslavije je bil danes na Pohorju tradicionalni mariborski slalom. Zmagal je Piteloud (Švica) s časom 1’48”9 pred Lakoto (Jugoslav1-Ja) 1’51”2. Tretji je bil Schmidt (Švica) 1*53”7. Mnogi favoriti so bili diskvalificirani, ker so v drugem teku zgrešili vratca.
Taccone pa se je kmalu pomiril. Noviiiarji so se opravičili in mali kolesar se je bolj veselo odpravil do startnega mesta. Tudi o Van Looyu je precej govora, ker se je Belgijec ponovno predstavil s celo ekipo brez napisa svojega kluba. V zvezi s tem se govori, da se Belgijec pogaja z nekim italijanskim klubom, ki bi moral najeti ne samo njega, temveč vse njegove oprode.
Po začetnih poskusih bega so se kolesarji umirili in celo zmanjšali hitrost. Vsi skupaj so začeli prvi vzpon dneva do Arbusa. V Guspi-niju se je pisana karavana znašla pred skupino stavkajočih rudarjev, ki so jim hoteli preprečiti vožnjo do cilja. Organi javne varnosti so se takoj vmešali in kolesarji so nadaljevali po določeni progi.
Na prvih vzpetinah Arbusa (311 m nadmorske višine), je Bald ni vidno izgubljal stik s prvo skupino, v kateri so bili Pambianco, Soler in Venturelli. Pri spustu je Sorgeloos padel, a kljub krvaveči rani na ušesu se je Belgijec pognal v zasledovanje, katerega je uspešno zaključil s priključitvijo k prvi skupini.
Bolj ko so se kolesarji bližali Cagliariju, bolj je postajal domačin Aru nervozen in napadalen.
Nedaleč od Iglesiasa so opozorili prireditelje, da je nekaj tisoč stavkajočih rudarjev pripravljenih na cesti, da preprečijo nadaljevanje dirke. Prireditelji so na podlagi pravilnika in sporazumno s tehničnimi organi sklenili prekiniti vožnjo. Kolesarji so se morali vr-
niti v Guspinij odkoder so nadaljevali pot po drugi cesti, ki je prvotno progo podaljšala za 1 km.
Start je bil dan v Guspiniju v presledkih, tako da so zamudniki šli na pot v presledku, ki so jim ga zabeležili pri prekinitvi etape.
Po nekaj kilometrih vožnje pa so se zamudniki pridružili vodilni skupini. V zadnjem delu proge je prišlo do poskusov bega, a nobenemu se ni posrečilo presenetiti budne kolesarje, ki niso hoteli nobenih presenečenj. Karavana je takoj v dolgi vrsti privozila na stadion Amsicora, kjer si je Van Looy s svojim značilnim sprintom zagotovil dovolj prednosti za zmago pred Martinom in Livierom.
OD DANES DO NEDELJE V CORTINI D’AMPEZZO
Svetovne prvenstoe v umetnem drsanju
GORTINA D’AMPEZZO, 27. — Na tisoče italijanskih in tujih turistov se je danes zbralo v Cortini, kjer se bo jutri začelo svetovno prvenstvo v umetnem drsanju in plesu na ledu. Letošnje prvenstvo, ki sledi evropskemu v Budimpešti, organizira v imenu «Inter-national Skating Union« italijanska zveza za športe na ledu.
Na drogovih olimpijskega zim-
skega stadiona in cestah vihrajo zastave šestnajstih držav udeležencev in sicer Avstrije, Kanade, Češkoslovaške, Francije, Zahodne Nemčije, Japonske, Velike Britanije, Norveške, Holandske, Poljske, Švedske, Švice, Madžarske, Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike in seveda Italije. Od 17 prijavljenih držav manjka samo Vzhodna Nemčija, katere tekmovalci iz znanih diskriminacijskih razlogov, ki s športom nimajo nobene zveze, niso dobili vizumov.
2e za prvi dan tekmovanja so prireditelji razprodali vse prostore
na zimskem stadionu. Največ turistov je prišlo iz Zahodne Nemčije in ti so stalni gostje na treningih tekmovalcev, ki se dan za dnem vrstijo na ledeni plošči.
126 udeležencev je danes zaključilo priprave za nastop na svetovnem prvenstvu. Najboljši vtis so zapustile reprezentance Kanade, Sovjetske zveze, Češkoslovaške in Nemčije. Med posamezniki ima Francoz Alain Calmat največjo možnost, da si osvoji naslov, medtem ko je angleški par Sherman Philips favorit za zmago v ritmični panogi.
Italijani seveda nimajo dosti možnosti za boljšo uvrstitev. Italijan ska reprezentanca, ki jo sestavljajo Sandra Brugnera iz Cortine, Milančan Giordano Abbondati in zakonca Maria Grazia in Vinicio Ton-celli, lahko upa le na slabša mesta.
Prvenstvo se bo začelo jutri zjutraj z nastopom moških v obveznih nkih in se bo zaključilo v nedeljo s prostimi izvedbami žensk.
SKLEP ŠPORTNEGA SODNIKA
Triestini 200.000 globe
MILAN, 27. — Športni sodnik je tudi v tem tednu izrekel več kazni. Med kaznovanimi klubi je tudi Triestina, ki bo morala plačati 200.000 lir globe.
V TEKMOVANJU V ST. MORITZU
Zmaga v veleslalom111 prvi večji uspeh P. Rfrf
Italijanka vodi v kombinaciji in lestvici za pokal Gr>s
Pia Riva je danes zabe^ <Dl
ST. MORITZ, 27. — Italijanka Pia Riva je --------------- ^
prvi veliki uspeh v letošnji smučarski sezoni. Riva je današnjim tekmovanjem za pokal Grischa zmagala v veIe'A & se tako vsidrala na prvo mesto lestvica kombinacije za j St. Moritza«. Njena zmaga je bila dovolj prepričljiva in z
šla tudi na prvo mesto začasne lestvice za dodelitev pokala Grischa z
18 točkami. Italijanki sledijo Fran-coziniji Cecil Prince s 17 in Chri
stine Goltschel s 15 točkami. V moški konkurenci si prvo mesto za isti pokal delita z 31 točkami švi car Gruenenfelder in Avstrijec Die gruber, medtem ko je švicarski smučar prvi v lestvici alpske kombinacije.
Grunenfeld«1
1AV^ s
s*.)“ h
2.	Georg in 33”33
3.	Franz Diegruber
4.	Pierre Stamos tW-'
5.	Gianreto Giovanoli itd.
ŽENSKE
1. PIA RIVA (It.) I ■ l
0
mann^j schel Fjljff
Izidi tekmovanja v veleslalomu so naslednji:
MOŠKI
1. JOOS MINSCH (Sv.) 2’30”87
2.	Edith Zimmen
3.	Marielle Goitschel Ja,
4.	Cecile Prince m.)
5.	Christine Goitschel (j,j
6.	Madeleine Bochata)
7.	Patrizia Medail («•'	|
8.	Edda Kainz (AV.) (§vJ
9.	Silvia Zimmermann -
Dvodnevni izlet
športnega združenja Bor
v Planico (23. in 24. marca)
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR
priredi ob priliki letošnje mednarodne prireditve v smučarskih poletih
DVODNEVNI IZLET V PLANICO
z vmesnim postankom in prenočiščem v Kranju.
Odhod bo 23. marca ob 15.30 z avtobusom iz Trsta. V Kranju bo večerja in prenočišče. Udeleženci izleta bodo imeli priložnost prisostvovati prijateljski odbojkarski tekmi med Borom in tamkajšnjo šestorko. Sledila bo prosta zabava s plesom 24. marca po zajtrku, ob 7.30 odhod v Planico. Povratek v Trst bo približno ob 22. uri.
Cena izleta (prevoz, prenočišče, večerja in zajtrk) je 3.500 lir.
Prijave sprejema do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu (približno 40) Tržaška knjigarna v Ul. sv. Frančiška do vključno 9. marca.

V LESTVICI «SP0RTMAN LETA»
Manfredini za A
f .P>	9
Nocera za B ligo
Nielsen resno ogroža Manfrediniju vodstvo
MILAN, 27. — Čeprav z minimalnim številom odigranih tekem, ki jih predvideva pravilnik, se je igralec Rome Manfredini vsidral na prvo mesto začasne lestvice za dodelitev letne nagrade najboljšemu strelcu prvenstva Caltex »Sportman leta». Manfredini ni dosegel stoodstotnega količnika, ker je prejšnjo nedeljo zgrešil enajstmetrovko, ki so mu jo poverili.
Po petih dneh neučinkovitosti je Pascutti kot kaže ponovno našel realizatorsko žilo in se tako skupno z Nielsenom močno približal Manfrediniju, kateremu skušata ogrožati vodilno vlogo. No-
vost v zadnji lestvici je, da se je Turinčan Locatelli uvrstil na peto mesto,
V B ligi je član Foggie Nocera še izboljšal svoj položaj, medtem ki- so ostali njegovi najnevarnejši tekmeci praznih rok.
Lestvici sta naslednji:
A LIGA
1.	Roma — Manfredini
2.	Bologna — Nielsen
3.	Bologna — Pascutti
4.	Inter — Di Giacomo 6. Torino — Locatelli
6.	Sampdoria — Da Silva
7.	Fiorentina — Hamrin Juventus — Sivori
B LIGA
1.	Foggia — Nocera
2.	Bari — Catalano
3.	Pro Patria — Muzzio
4.	Lazio — Rozzoni
5.	Como — Carminati
6.	Padova — Koelbl
7.	Cosenza — Lenzi
količnik
količnič
količnik
količnik
količnik
količnik
količnik
količnik
(14 golov v 15 tekmah) (15 golov v 18 tekmah) (13 golov v 16 tekmah) (10 golov v 16 tekmah) ( 8 golov v 15 tekmah) 0,526 (10 golo.v v 19 tekmah) 0,521 (12 golov v 23 tekmah) 0,521 (12 golov v 23 tekmah)
0,93
0,83
0,81
0,62
0,53
količnik
količnik
količnik
količnik
količnik
količnik
količnik
(18 golov v 22 tekmah) (11 golov v 17 tekmah) (13 golov v 21 tekmah) ( 9 golov v 16 tekmah) 0,529 ( 9 golov v 17 tekmah) 0,521 (12 golov v 23 tekmah) 0,50 (10 golov v 20 tekmah)
0,81
0,64
0,61
0,56
SKLEPI ITALIJANSKE ATLETSKE ZVEZE
V Milanu ženski troboj It ali j a-Franci j a - Jugoslaviji
Določeni sedeži nekaterih mednarodnih mitingov
—	II. predolimpijsko atletov: v Turinu
—	III. predolimpjisko tekmovanje atletov: v Pescari.
—	IV. predolimpijsko atletov: v Rimu
—	I. predolimpijsko atletinj: v Astiju
—	II. predolimpijsko atletinj: v Bocnu
—	III predolimpijsko atletinj: v Bariju.
tekmovanje
tekmovanje
tekmovanje
tekmovanje
RIM, 27. — Vodstvo italijanske atletske zveze je na sestanku v
Potenzi določilo sedeže nekaterih zveznih in mednarodnih prireditev
v letošnjem letu. Koledar nastopov je naslednji:
—	Moški troboj Italija — Grčija —
Avstrija v Ascoli Picenu
—	Moški dvoboj Severna Italija —
Švica (atleti do 20 let) v Saronnu
—	Ženski troboj Italija—Francija—
Jugoslavija v Milanu
—	Državno moško juniorsko prvenstvo v Florenci
—	Državno prvenstvo za mladince (severna skupina) v Bologni
—	Državno prvenstvo za mladince (srednja in južna skupina) v Formii
—	Žensko juniorsko državno prvenstvo (severna skupina) v Sa-vonl
—	Žensko juniorsko državno prven stvo (srednja in južna skupina) v Perugi
—	Za juniorsko zvezno trofejo (kvalifikacije): v La Spezii, v Padovi ali Veroni, v Rimu in Poten-zi. Finalno tekmovanje v Milanu.
—	I. predolimpijsko tekmovanje atletov: v Carpiju
tekmovanje
■niiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiMimiimiiiiiiiiiiiiumiiiimmiiiimiiiiimiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiuiimiiimmiiii
KOŠARKARSKA MOŠKA I. LIGA
LESTVICA za «Beli trak
k«<2J
P
....st.
MOŠKI
1. Georg GruenenfeWe
1,98 točke	V
6 kol pred koncem
2. Franz Diegruber^
it
Stmmentiial
gotov zmagovalec
3.	Charles Bozon , 9f0,
4.	Joos Minsch (S*-' (jv.)
5.	Dumeng GiovanoU
ŽENSKE toi*t
1.	PIA RIVA (It.)	1,95
2.	Cecile Prince (Fr-' (p.)
3.	Christine Goitscl*1 ^
4.	Edda Kainz (Av.)	(«-L
5.	Silvia Zimmermann
6.	Patrizia Medail (»•'
J0f
S
JZD,
S
s<
M
i1*
le«io
Al
s
)01
s?
v fr
s
s
5S
s
So
&
s
S);
Na dnu lestvice vedno ostrejša borba za obstoj
Kljub temu, da nas loči od zaključka prvenstva I. moške lige še šest kol, že danes vemo za ime letošnjega zmagovalca. Milanski Simmenthal je razblinil vse dvome in z nedeljskim uspehom na bolonjskem igrišču potrdil trenutno nadmoč Ekipa, ki kljub bogati izbiri re-nomiranih igralcev, je v uvodnem delu prvenstva zabeležila številčno le bolj revne zmage, je polagoma rastla in je bila v polni formi ob priliki direktnih srečanj s svojimi antagonisti v lovu na prvenstvo.
Imela je srečo, da se je z njimi pomerila pred domačo publiko in
je znala to prednost tudi izkoristiti in jo spremeniti v točke. V povratnem delu prvenstva je Sim-menthalov nivo igre rastel iz kola v kolo, medtem ko sta njegova nasprotnika Ignis in Virtus zabeležila kak nepričakovani zastoj.
Milančani so. torej igrali vodilno vlogo, katere bi se morali odpovedati le v primeru, da bi se njihova zmagovita pot ustavila v Bologni in v Vareseju.
Kljub obema porazoma pa bi Simmenthal še vedno bil na vrhu, čeprav bi se moral zadovoljiti z družbo bolonjskega in vareškega moštva. Taka so bila predvidevanja, ali bolje rečeno želje najbolj optimističnih Simmenthalovih nasprotnikov. Upi navijačev Virtusa in Ignisa pa so se razblinili že po prvem stiku milanske ekipe z direktnim nasprotnikom.
Pred 6000 gledalci sta Virtus in Simmenthal zaigrala svojo najlepšo tekmo. Ena in druga ekipa sta preveč pazili na rezultat, da bi obenem tudi dobro zaigrali. V takem vzdušju sta seveda imeli

ZA EVROPSKI POKAL NARODOV
Francila-Angli ja 5:2 (3:0)
PARIZ, 27. — Francija je danes s 5:2 izločila Anglijo iz turnir la za evropski pokal narodov. Francozi so že v 3’ prišli v vodstvo s krilom Wlsnieskim, pol ure kasneje pa je Dokis zaokrožil rezultat, katerega Je Cossou v 44’ povečal na 3:0.
V drugem delu igre so Angleži z napadalno igro v 12’ zmanjšali po Greavesu razliko na 3:1, Tam-bling pa je v 29'
dosegel drugi gol, ki je bil za angleške barve tudi zadnji. Nasprotno pa so bili Francozi še dvakrat uspešni in sicer v 30’ s Wisnieskim in v 38’ s temnopoltim Cossoujem.
PLOVDIV, 27. — Prvo srečanje četrtfinala turnirja za pokal pokalnih prvakov med domačim Bote-vom in gostujočim Atleticom iz Madrida se je končalo neodločeno. Bolgari so v 16’ prišli s Peščevim v vodstvo, Ramiro pa je v 29’ dru gega dela Igre Izenačil za Špance.
prednost obrambi, ki sta edini zadovoljivo opravili svoj posel. Odpovedala pa sta napada. Milančani. ki so šele pred osmimi dnevi nabrali kar 133 točk, so se morali to pot zadovoljiti le z 62. Še manj uspešni so bili domačini, ki so se ustavili pri 57.
Virtusov sen je torej zapadel. Bolonjčani že štiri leta zaman naskakujejo naslov italijanskega prvaka. Vselej jim je spodletelo. Prej so se morali vdati Ignisu, lar ni Simmenthalu in letos znova Milančanom.
V Cantuju, kjer je gostovala, je Ignis v pričakovanju sebi ugodnega rezultata iz Bologne, spražila najbolj bodeče puščice svojega tula in vsula v domačo mrežico okroglih 100 točk. Nasprotniki, ki so z vareško ekipo vselej lepo zaigrali, so ob tej priliki precej razočarali in so zaostali kar za 30 točk. V vareških vrstah so se izkazali Gavagnin in Maggetti, v medsebojni tekmi, kdo bo uspešnejši.
S porazom Fonte Levissime je druga ekipa iz Vareseja Prealpi nabrala precejšnjo prednost ter zdaj samuje na četrtem mestu brez oo-jazni, da bi jo kdo dohitel. Prealpi je igral pred domačo publiko in je že po prvih minutah zlomil odpor gostujoče Bielle ter nakazal izid dvoboja.
Dokaj žive so bile tekme med ekipami, ki zavzemajo mesta v spodnji polovici lestvice. Med presenetljivimi izidi moramo na prvem mestu navesti zmago pepelke turnirja, ekipe iz Trevisa nad dobro plasirano Stello Azzurro. Tre-viški igralci so tako končno zabeležili svoj drugi pozitivni rezultat čeprav so bili njihovi navijači i a žerjavici prav do zaključnega sodnikovega žvižga: ko sta se ekipi razšli ju je ločila le ena točka. S tem uspehom je Treviso dohitel Ex Massimo vendar se bosta obe ekipi morali kljub vsemu v prihodnji sezoni odpovedati prvi ligi.
Ex Massimo je potoval v Pesa-ro, kjer so se domačini spomnili rimskega poraza ter nabrusili orožje za povratno srečanje. Po devetih minutah izenačene igre je
Algor prevzel vodstvo in zmagal z velikim naskokom.
Lazio je na svojih tleh zabeležil nepričakovan in morda usodni poraz pred razigrano ekipo Iz Livorna. Gostje, ki so v prvem polčasu in v prvem delu drugega polčasa le s težkočo držali korak z domačini, so se, ko so uvideli možnost uspeha sprostili. Nekoliko so sicer tvegali, vendar so uspeli.
Iz nevarnih voda so se rešili padovanski igralci, kamor so še globlje potisnili neapeljski Parte-nope, ki se mora zdaj skrbno boriti za vsako točko.
Izidi:
Petrarea - Partenope Ignis - Fonte Levissima Livorno - I^azio Treviso - Stella Azzurra Prealpi - Biella Simmenthal - Knorr Algor - Ex Massimo
61:49
100:70
59:57
62:61
78:62
62:57
81:54
P.zio
liitiif lakiiiiitiiiitiliiitmlf liiiaiiiilMiiiiiitiiiii«ii««iit«iiiiiiiilliitiitiiiiii««iliiiin,|||l|i>"
Kavarna na Posavski
(Nadaljevanje s 3. strani)
takar jih ,je ustavil pri vratih. Nekateri navzlic čali, ker niso imeli denarja Ura je bita enajst i ska o rdečem je bila pijana.
— Dala nama bo steklenic. Počakaj pri vozu, Ne bom dolgo!
— In denarnica, oče!
Oče ni odgovoril. Sli so ven in oče je P in pet litrov vina.
— Počakal me boš!
r> fi
k
d-ip: Si
lačel
A
iz
na cizo m
Oče je pogledal na voz, da bi šel Kolesa so bila še vedno podložena’, da ciza je temno in kavča ni bilo več. Ukradli so ga.
Oče je gledal cizo. gledal sina in gledal smrknil in jo udaril, da se jt je pocedila je zavpil. Pa ga ni olajšalo. Sedel
— 7 voj in moj kavč!
Natakar je vrgel iz kavarne zadnjo žensko.
— Dve sto petdeset steklenic naju je stali Kaj bo mali?
Bilo je hladno, zavil se je v plašč in jokal. — Bo že kako, — je rekel sin. — Niti jaz
žensko P0,,,«!*'
S'

m
zadnjega
študenta	, JA
i" Ut

na kavčku. — Uprla sta se v cizo in odšla P° ZtC.
napis: JURA — kbaDLJN^
niše”1 st': jil*
se je z zidu smejal pozna, a bilo je vseeno, kdaj prideta — Oče, kje si se ti rodil?
K RA DL Ji domov.

• ••••••

BERNARD SHAW
*
★ ☆ ★ ☆ ★ ☆ ★
SERENADA
Svoj štirideseti rojstni dan sem praznoval z eno tistih amaterskih gledaliških predstav, po katerih slovi moja hiša v Beckenhamu. Bila je to pravljična igra v treh dejanjih, ki sem jo kakor po navadi kar sam napisal. Glavna vsebina se je vrtela okrog čarobnega roga, lastnine glavnega junaka, mladega perzijskega princa. Moja dela so tako dobro znana, da se mi ne zdi potrebno, da bi opisal potek dejanja. Naj spomnim bravca samo na to, da se zgodi v drugem dejanju nekaj zelo važnega, ko namreč prekine slavje zvok roga, na katerega zatrobi Princ v notranjosti magnetne gore, kamor ga je bila zaprla hudobna vila. Najel sem bil kornista pri godbi našega regimenta, da bi zatrobil na rog, in odločil sem se, da se mora postaviti ne na oder temveč spodaj v dvorani, da bi tako dosegli vtis velike razdalje.
Zabava se je lepo začela. Moji gostje so bili seveda razočarani, ko so izvedeli, da ne bom nastopil. Prav radi so mi pa to oprostili, ko sem jim pojasnil, da opravljam že dvojno dolžnost kot gostitelj in režiser. Na najboljšem sedežu v dvorani je sedela prelepa Linda Fitznightingale. Na sedež poleg nje, Porcharlester iz 12. čete, prijazen mlad mož, še precej nadarjen za glasbo, kar mu daje možnost, da kar najbolj uveljavlja svoj mehkužni bariton, o katerem v svoji slabosti trdi, da je tenor.
Ker je bila Linda fanatično vneta za glasbo, si lahko mislimo, kakšno prednost je dala porcharlesterju v njenih očeh ta njegova sposobnost nad drugimi zmožnejšimi in starejšimi možmi. Sklenil sem, da prekinem njun razgovor, kakor hitro mi bo to mogoče. Vendar je preteklo še precej časa, preden se
je to zgodilo. Navajen sem namreč, da sam pazim na to, da je vse, kar potrebujemo za predstavo, na razpolago na določenem mestu. Končno se je pritožila gospodična Waterloo, ki je igrala glavno junakinjo, da ji gre na živce moja vznemirjenost, in me je prosila, naj grem v dvorano ter se odpočijem. Prav rad sem jo poslušal in odhitel k Lindi. Ko sem se približal, Je Porcharlester vstal in rekel: »Pogledat grem malo za kulise: seveda, če je to dovoljeno neigralcem«.
«Seveda je dovoljeno«, sem rekel, ves vesel, da se ga bom iznebil. »Prosim vas pa, da se ne mešate v nobeno stvar. že najmanjša stvar —».
»Že prav«, me je prekinil. «Dobro vem, kako ste občutljivi. Ves čas bom držal roke v žepu«.
»Ne bi mu smeli dovoliti, da se obnaša tako nespoštljivo z vami, gospod polkovnik«, je rekla Linda, ko je že odšel »Gotova sem, da bo povzročil celo vrsto neprijetnosti tam za kulisami«.
»Takšni so'pač ti mladeniči«, sem odgovoril. »Porcharlester se obnaša na isti način z generalom Johnstonom, ki Je že star mož. Kako napreduje vaš študij glasbe?«
»Prav sedaj me je vso prevzel Schubert. O, gospod polkovnik, ali poznate Schubertovo serenado?«
»A, to je čudovita skladba! Mislim, da gre nekako tako le: Didldida-di, di-dldida-di, dadi, didldida«.
»Da, približno tako gre. Ali jo poje gospod Porcharlester?«
»Poskuša jo že zapeti, vendar se zdi, da pride njegov glas do veljave le, kadar poje navadne popevke. Kar pa zahteva pravo, globoko občutje, zrelo simpatijo, kakor —»
»Da, da, vem, da mislite, da je gospod Porcharlester plitev človek. Ali vam je všeč ta serenada?«
»No, veste. — Ali je vam všeč?«
»Obožavam jol Sanjam o njej. Zadnje tri dni živim samo za njo«.
»Priznati moram, da je bila zame vedno nenavadno lepa
skladba. Upam, da nam boste napravili to veselje in jo počastili s svojim glasom, ko konča naša igra«.
»Jaz naj jo zapojem? O, tega si že ne upam. Tu je vendar gospod Porcharlester. Prosila ga bom, naj nam jo on zapoje«.
»He, vi!« se je tedaj oglasil Porcharlester s prešernim gla som, ki ni zvenel nič kaj dostojno. «Ne bi vas rad brez potrebe motil; toda mož, ki bi moral zatrobiti na čarobni rog, še ni prišel«.
»Za božjo voljo!« sem vzkliknil. «Saj sem mu vendar ukazal, naj pride točno ob pol osmih, če ne pride, mi pokvari vso igro«.
Lindi sem se na kratko opravičil ter odhitel v predsobo. Rog je ležal tam na mizi. Porcharlester se je torej poslužil nesramne prevare, da bi se me iznebil. Že sem se hotel vrniti v dvorano in zahtevati pojasnila, ko mi je prišlo na misel, da je mogoče mož pustil rog tukaj predpoldne po zadnji vaji in da mogoče res ni prišel. Toda sluga, ki sem ga poklical, mi je povedal, da je mož prišel točno ob pol osmih in da so ga, kakor sem ukazal, peljali v jedilnico poleg predsobe ter ga tam pustili pri kozarcu vina in sandwichu. Porcharlester me je torej prevaral. Ko je sluga odšel in me pustil jeznega in samega v predsobi, so pritegnile mojo pozornost bleščeče medeninaste krivine glasbenega instrumenta na mizi. Med neživimi predmeti okrog mene se mi je zdel rog na svoj način tih in negiben, kakor da bi, poln strahotnih zvokov, zavestno čakal na trenutek, ko se bo lahko oglasil. Stopil sem kradoma k mizi in se previdno dotaknil ene tipke. Prav tiho je zazvenela. Ko sem zaslišal šum iz jedilnice, sem stopil nazaj, kakor da bi se čutil kaj krivega. Tedaj se Je oglasil zvoneb iz šepetalčeve kabine. To je bil znak za kornista, naj se pripravi. Nekoliko me je bilo sram, ker sem pričakoval, da bo stopil kornist v sobo, in sem upal, da ne bo opazil, da sem se prav po otročje dotikal njegovega glasbila. Toda ni prišel. Moj nemir je vedno bolj naraščal in nazadnje sem pohitel v jedilnico. Tam na koncu mize
in trdno spal. Pred njim je stalo - ,.
ga iti **
js sedel vojak
vinskih steklenic. Zgrabil sem ga za ramo in ^ stresel. Nekaj je zabrundal, me pijano pogleda1 j
A/ \ n
bom dal a-Ul.V fin
pogreznil v stanje brezčutnosti.
V silni jezi sem prisegel, da
ga
dal ustjji (
upora, in odhitel nazaj v predsobo. Spet je zazVs0 VjLi1.L To je bil znak, da se mora rog oglasiti. Na odri1 na to. V skrajni sili sem videl samo en način, Kl)|l .| JvA pred popolnim polomom. Zgrabil sem glasbilo,	A,
konec v usta in pihal vanj na vso moč. Vse za ^0,1 A , manjši glas ni prišel iz roga. Pihal sem in Plha p0trl'y1 je že vsa sapa pošla in mi je glasbilo zdrknilo '
Spet je prekinil zvonec usodno tišino Tedaj s^h0jl, Le'
kakor da bi bil kak hudodelec, globoko sem
kar sfrčali s kljuk, jaz pa sem stiskal z hotela počiti. Iz jedilnice Je planil vojak ves bi ga bila prebudila trobenta k poslednji sodbi; so se vsuli začudeni gostje.
♦
ustnice na ustnik in divje zapihal vanj Zaslišal ^ gA jSjjjj strašen glas. Svetilke so se stresle, klobuki h10) ra, %ji JV,
mBm 1 1 ■
-a ? 1
m
Naslednje tri mesece sem se vneto učil trobil'^ ^ f ^ vodstvom strokovnjaka. Na žiyce. mi je že ščl.^jvlj*^' 0||
kakor človek iz nižjih slojev in ker je stalno P° ^	^
rog med vsemi glasbili najbolj podoben človeške1 ^IL ( ie pa zelo snosoban in vesten, laz na sem vztrajal ^q0 ,)
je pa zelo sposoben in vesten, jaz pa sem — -	^	«
bam nekaterih mojih sosedov. Končno sem si S	Jlli^
' ’la I
sati, če smatra, da sem dovolj napredoval, da bi	.. ,,, s
privatno nekemu prijatelju.	vd1D f
»Veste, gospod polkovnik«, je rekel, «poveiP , $tj aA
vsai z0 IM
vici, da nimate primernih ustnic za rog, vsaj t$A It« potem pihate premočno. Verjemite mi, gospod, 11 vgF vseh mišic: to le pokvari gla?. Kaj bi radi zaigf® jatelju?«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6 - II TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica 3. Pellico 1-H, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Tel. št. 37-J38 — NAROČNINA: mesečna letna 1800 lir polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ- v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: aDIT. Stritarjeva ulica 3 I telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglas 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, -
—Im, »i
650 ur -pZs, 7j^;'
pd
Trst
K?'
&