Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". y A Oznanila (insorati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne. Štev. lOO V Ljubljani, v ponedeljek, 4. maja 1891. l^etnili XIX. Državni zbor. Z Dunaja, 2. maja. Prvi majnik bil je krasen dan, kakoršnih letos še ni bilo, zato je vse hitelo pod milo nebo, zlasti v prater, kjer so delavci praznovali svoj »praznik", kjer se pa tudi velika gospdda na ta dan zbira k skupnemu razve-seljevanju. Samo za državne poslance bil je ta dan navaden delavnik; ob 11. uri dopoldne pričela se je po navadi javna seja, ki pa ni imela toliko zanimanja, kakor krasota prvega spomladanskega dne. Po nasvetu poslanca Trojana bil je po ustnem poročanju poslanca Kathreina sprejet predlog, ki vladi naroča, da naj preiskuje škodo, ki so jo povodnji meseca novembra lanskega leta in letos meseca marca napravile na Češkem, ter naj vstavnim potom preskrbi v ta namen potrebna denarje. Potem je baron Švegelj obširno poročal o podaljšanju trgovinske zveze z Italijo za eno leto. Kozlovski je radostno pozdravljal boljšanje carinskih razmer in poudarjal potrebo popolne preustroje voznih tarifov, ker bode le potem našemu cesarstvu mogoče vspešno tekmovati z vnanjimi državami. Obširno je pri tej priliki govoril minister Bac-quehem, ki je dokazoval, da nam vsled podaljšanja sedanje pogodbe še vedno ostaja pravica pogodbo odpovedati in da to tudi ni nobena ovira za nova vspešna pogajanja. Potem se je minister obračal proti nekemu prejšnjemu govoru poslanca Pattaia, ki mu je očital, da je njegova trgovinska politika nesrečna in slabotna, da ne v4, kaj hoče in da nima nobene odločnosti. Vnanji časniki, pravi minister, o trgovsko političnih razpravah, kise vršč na Dunaju, drugače sodijo in jim pridevajo odločilno važnost za bližnjo prihodnjost, zato je bilo jako neprilično, da je g. poslanec ravno sedaj kaj tacega govoril. Ministrov govor bil je večkrat z živahno pohvalo odo- bravan. Po končni besedi poročevalca barona Šve-geljna, ki je priznaval velike težave, katere ima minister premagovati, in izrekel nado, da bode pri novi pogodbi popravil napake, katerih ni on zakrivil, bila je pogodba z Italijo za eno leto podaljšana. Na vrsto je prišlo nadaljevanje razprave glede premembe volilnega reda, katero s samostalnimi predlogi zahtevajo poslanci T ilšer, Plener, Fiirn-kranz, Gessmann, Jax in Troll. Danes je o tej reči govoril dr. Krauss in zahteval pomnožitev poslancev od 353 na 416. Tudi je priporočal delavske zbornice in pismeno volitev za kmečke občine. Za njim je predsednik ob dveh popoldne sklenil sejo, pa prej še naznanil 6 novih samostalnih predlogov, ki so mu bili izročeni včeraj. Exner in Neu-ber predlagata postavno vravnanje razstav; Exner in Menger kanal med Donavo in Odro; Liechtenstein enakost plač srednješolskih profesorjev na Dunaju in v predkrajih njegovih ; Dostal napravo potov za silo; Siegmund in Russ skrb za zdravstvene vode, Filrnkranz pa priporoča, da naj bode vinorejcem dovoljeno tabak sejati po vinogradih, ki jih uničuje trtna uš. V včerajšnji seji naznanil je predsednik zbornici, kako so se sostavili v prejšnji seji izvoljeni odseki. Izmed slovenskih poslancev je kanofiik K lun načelnik odseku za najvišji računski urad, namestnik mu je dr. Beer. Istrske volitve. Dr. Ferjančič je izdelal poročilo o volitvi poslanca Vergottinija in načelniku to naznanil že ' j včeraj. Volilna uradna pisma so vsled tega štirinajst : ' dnij na ogled poslancem, da se vsakdo iz njih sa- | ' mih lahko prepriča, kako se je vršila volitev. Cez ' dobrih štirinajst dnij pride torej poročilo pred odsek in nedolgo potem menda tudi v zbornico. Liberalnim listom ni bilo prav, da slovenski poslanec poroča o volitvi istrski, češ, da je to prav tako, kakor bi sodnik sodil o lastni zadevi. Ali liberalna gospoda prezira, da Ferjančič ne zastopa Istre, ampak deželo Kranjsko, in da se pri razdelitvi poročil običajno gleda le na to, da poslanci v poročanje ne dobd volitev svoje dežele. Važen razlog je tudi ta, da mora poročevalec umeti jezik, v katerem so spisani volilni zapisniki. Pri istrskih volitvah so imeniki in zapisniki italijanski, hrvatski in slovenski, zato more o njih poročati le poslanec, ki je zmožen vseh treh jezikov. Takib je pa le malo v zbornici in še manj v legitimacijskem odseku, torej je bilo čisto naravno, da se je Vergotti-nijeva volitev izročila dr. Ferjančiču. Slovenščina pri sodiščih. Budgetni odsek pričel je pretresati državni proračun ter je imel ta teden dve seji, v katerih se je razpravljal proračun justičnega ministerstva. Poslanec Šuklje je pri tej priliki opozarjal na uradovanje pri višjem sodišču v Gradcu. Število slovenskih razsodb še vedno narašča, ker okrajna sodišča, zlasti na Kranjskem, poslujejo slovenski; višje sodišče v Gradcu pa reč razpravlja nemški in pošilja razsodbe okrajnim sodiščem z naročilom, da naj pošljejo strankam poleg nemške razsodbe tudi slovensko. To prizadeva okrajnim sodiščem, ki imajo že sama ob sebi mnogo posla, veliko truda in dela, in je tudi zaradi tega nedostatno, ker stranke nimajo prepričanja, ali je prevod istinit, ali ne. Višje sodišče bi moralo torej samo skrbeti za zanesljiv prevod svojih razsodb. Dalje je omenjal žalostne prikazni, da gre slovensko uradovanje, izvzemši deželo Kranjsko, rakovo pot, in da bi morala biti skrb justičnega ministra okrajna sodišča v slovenskih pokrajinah tako vrediti, kakor določujejo zakoni in zahtevajo potrebe prebivalstva. JustiČni minister grof Schonboru je odgovarjal, da se pri nameščenju uradnikov za okrožje graškega in tržaškega višjega sodišča zmirom ozira LISTEK. Pripovedke sv. Cirila, moravskega apostola s kritično preiskavo dokazov o njih istinitosti, objavil Eomorant Simon Perzich. (Poslovenil Gašpar Majar.) (Koneo.) n. Knjiga. III. Pripovedka. Zoper prevzetnost. Zoper tiste, kateri si sami o sebi prav veliko domišljujejo. Od pekoče žeje mučeni kozel pride k potoku, da bi si ugasil svojo žejo. Napivši se ugleda svojo podobo v vodi in opazivši svojo z rogovi okrašeno glavo, svoj podolgasti z brado veličastno ozaljšani obraz, veselja zavriska in prištevajo se presvetlim glavam reče: »Kako izvrstno bi se podala tej moji rogati glavi pavova krona in ko bi visela še okoli mojega vrata obešena zlata verižica pod mojo prekrasno brado 1" — To je čui jež, ki je tudi ravno topotal vodo; smejč se domišljavemu, neumnemu norcu pravi: „0j, da bi imel tudi zadej oči, gotovo bi se ti ne sanjalo o kroni in zlati verižici in ne domi-šljeval bi si tako neumno prevzetno kaj višjega. Ko bi videl svoj grdi, nesramni repek, izbil bi si iz glave svojo nemarno ošabuost; zakaj neki bi se stavil mej najvišje glave in tako popolnoma pozabiš na svojo revo in zanikrnost ? Položi se le na tehtnico pravične veljave in boš videl, koliko si vreden! Ti si le tako neki pritlikovec na zemlji, pa se hočeš povzdigniti nad kralje in gospodovalce ? Ti prazen prah in pepel se hočeš vzdigniti nad zvezde? Ce si že zdaj pri svoji pritlikavosti tolikanj domišljuješ, kmalo si boš še kaj večjega mislil, in ker ne boš obstal pri tem, mora te zadeti nazaduje največja sramota in zaničevanje. Ko bi bil ponižen, bil bi vselej in povsod varen, ker ponižni je boječ, boječi je pa iz previdnosti varen, v boječi previdnosti pa najdeš zveličanje. Ce se pa sam visoko staviš, prestopiš svoje meje. Prosim te, ravnaj se raje po občnem pravu, ki veleva, da se ne sme verovati pred sodbo le enemu, najmanj tistemu, ki govori sam v svoj prid, ker po izreku dveh ali treh prič se potrdi vsaka reč (II. Kor. 13. 1.) in ostreje se sodi samoljubnost, kakor razlogi govora. Ce se torej pretirano ljubiš, vselej se boš napak sodil. Cim višji si, tem ponižniši moraš biti. Veruj mi, ljubi moj, da se tisti najbolj poniža, ki se najbolj povišuje. Tako je tisti bedak, ki se ima za modrega. Luč oslabi drugo luč in visoka drevesa skrivi njih visokost. Visoko nad nami bliščeče zvezde se bahajo s svojo lučjo, osramoti jih pa nizko pod njimi plavajoči vse razsvetljujoči mesec, ker ni videti njih leska, kadar se ta pokaže. Kjer je globoka ponižnost in pohlevnost, tam je najbolj vzvišena čast, in kadar se sam globoko ponižaš, tedaj boš prejel najvišje priznanje in čast zavoljo svojih krepostnih prednosti. Ce se štejemo nevredne zemeljskih časti, tedaj nas stori ponižnost vredne večnih, nebeških." — S temi besedami dobro podučeni kozel se je sramoval svoje nespametne samohvale in je mirno odšel. VI. Pripovedka. Zoper tiste prevzetnike, ki hočejo Bogu enaki biti. Nekoč je videla opica gibčnega mornarja, kako urno je bil splezal na jadernik. Koj poskusi njemu enako storiti. Krokar to opazivši jej reče: »Ljuba moja, svetoval bi ti, da lepo spodaj ostaneš, da pri-šedši v nevajeno višino ne padeš doli in se ne po-biješ." — Opica ne zmenivši se za to spleza kvišku. Pogledavši pa od tod v globočino, zvrti se jej, pade doli in si ulomi tilnik, tako da ni mogla glave odslej nič več po konci nositi. — Komaj je pa na pol ozdravela, vidi nekoč kralja veličastno sedečega na prestolu. Tudi zdaj se je poloti želja, da bi mogla vendar tudi ona tako v časti sedeti, kakor kakov kralj, ter se tudi res usede na prestol, ko ni bilo kralja. To zapazivši lisjak stopi k prestolu, in kakor se zna že hliniti, jo pozdravi kakor kraljico ter po- na jezikovne potrebe in da jim želi kolikor mogoče ustrezati. To pa ni vselej lahko; najlaglje gre na Kranjskem, težje ua južuem Štajerskem in Koroškem, najtežavneje Da Primorskem, kjer je treba dostikrat znati štiri jezike. Vprašanje, ali naj se razsodbe prevajajo od višjih ali od okrajnih sodišč, se konečno zdaj še ne d& rešiti, zagotavlja pa, da se prav resno peča s to rečjo. V današnji seji se je poslanec Šuklje ministru zahvalil, da se pri nameščenji uradnikov ozira na jezikovne potrebe in da hoče v tej zadevi v celi meri zadostovati, opozarja pa. da se v novejšem času v slovenskih pokrajinah, izvzemši Kranjsko, več ne izvršujejo odredbe glede potrebnega znanja deželnega jezika, ter prosi justično upravo, da naj v tej zadevi kaj stori. Tudi vpraša ministra, ali se bode v Ljubljani zidalo posebno sodnijsko poslopje. Grof Schonborn je odgovarjal, da prosi, naj se mu naznani vsak slučaj, v katerem se prezirajo jezikovne odredbe, in štel si bo v dolžnost, izraženim željam ustrezati in reč odpraviti. Glede sodnijskega poslopja v Ljubljani ni ničesa omenjal, ampak rekel je le sploh, da se mnogim izraženim željam tudi zaradi denarnih težav ne more ustrezati. Poslanec Derschatta potegoval se je za ustanovitev okrožnega deželnega sodišča v Mariboru, toda minister mu je naravnost rekel, da mu v tej zadevi ne more nič obetati, ker je okrožje samo na sebi premajhno. Tudi delo po kaznilnicah je prišlo v razgovor ter je dalo ministru povod k izjavi, da se drži justična uprava v tej zadevi dveh načel: prvič, da kaznjenci delajo toliko ur na dan, kolikor jim je odmerjenih, drugič, da obrtnikom ne delajo konkurence. Zato izdelujejo večidel take reči, ki jih potrebuje država, ali pa opravljajo deželno-kulturna dela. Gledč naprave posebnih kolonij za kaznjence, katere nekateri zahtevajo, ne more zdaj še nič reči, za mlade kaznjence pa se povsod napravljajo posebni oddelki, da ne pridejo v dotiko s starejšimi, že spri-genimi jetniki. Prihodnja seja budgetnega odseka bo v torek, obrtni odsek pa ima sejo v sredo, da reši pomožne blagajnice. Na dnevnem redu javne seje 6. t. m. so večjidel le prva branja in ker se je večina poslancev, ki nimajo opraviti v odsekih, odpeljala domov, je jako dvomljivo, ali se jih v sredo snide toliko, kolikor jih je treba za sklepčnost. Politični preg-led. V Lju bljani, 4. maja. botram)e dežele. Adreso. Plenerjevo postopanje v adresnem odseku obsojajo celo na Ogrskem. Posebno Plenerju levite bere .Pester Lloyd", ker je za pretvezo, da je predložil poseben adresni načrt, izbral baš češko-nemško spravo. Ta stvar je čisto češka notranja zadeva in poslance drugih avstrijskih dežel prav nič ne briga. Naravnost nesumljivo je, kako bi Poljaki, Slovenci in Tirolci prišli do tega, da izrek6 svoje mnenje o češko-nemški spravi. Vspeha s svojo adreso tudi levičarji ne bodo imeli, ker ni misliti, da bi bila vsprejeta. Grof Taaffe, ki hoče vladati brez trdne večine, tudi ne bode odstopil, če državni zbor ne bode vsprejel nobene adrese. On si bode že znal brez adrese pomagati. Notranji položaj je še vedno nejasen. Niti to se ne more vedeti, kje se bode za Bilinskega adreso dobila večina. Brnskemu „111 asu" se zdi sedanji čas ugoden, da se Mladočehi približajo desnici in Poljakom in s tem napravi zopet železni obroč. Ta list pa sam priznava, da je Mladočehom to sedaj jako težko storiti, ker so predlagali lastno : adreso. Če bi se pridružili desnici, bilo bi to nekako ponižanje zanje. „Neue Freie Presse" pa piše, da je usoda Bilinskega adrese popolnoma v rokah Mladočehov in nemških nacijonalcev. Kamor se bodete ti dve stranki obrnili, ondu bode večina. »Grazer Volksblatt" pa misli, da morda ne bode dolgo, da se državni zbor razpusti in se razpišejo nove volitve. To se bode zgodilo, če se pri adresni | debati pokaže, da ni nobena večina mogoča. Ta list tudi pravi, da moramo na vse biti pripravljeni, kajti nemškoliberalno-poljska večina tudi ni izključena. Poljska ustava. Včeraj se je praznovala stoletnica poljske ustave. Ta ustava je imela namen znova oživiti in utrditi poljsko državo. Ta namen se pa ni dosegel, kajti mej plemenitniki se je kmalu pokazal razpor. Pristaši Rusije, ki so se z novo ustavo bili pomnožili, ker so se ž njo nekaj prikrajšale pravice plemenitnikom, so se združili in poklicali Rusijo, da poljske zadeve vravna. Prišla je na Poljsko ruska vojska in konec je bil poljski slavi. Poljsko kraljestvo se je vdrugič razdelilo. Zam&n se je ustavljal ruski sili Kosziuszko. Stoletnica poljske ustave praznovala se je le v Avstriji, kajti v Rusiji je bilo to slavlje strogo prepovedano, kar je naravno ; ravno Rusija je s svojim vmešanjem tedaj uničila Poljsko in bi tedaj slavljenje te ustave vzbujalo mej narodom za Rusijo neugodne spomine. Vnanje države. Bolgarija. Mesta ob Donavi Bolgari utrjujejo, dasi se to ne vjema z berolinsko pogodbo. V Sofiji nič prav ne zaupajo, da bi bil mir trajen in se zatorej pripravljajo za vse slučaje. Ker se je pokazalo, da nekateri polki v Sofiji neso bili prav zanesljivi, premestili so jih in v Sofijo prišli so iz pokrajin novi polki. Tudi v policijskem osebstvu se je poslednji čas mnogo premenilo. Več nezanesljivih se je odstranilo in nadomestilo z zanesljivejšimi ljudmi. Reforme davkov v Rusiji. Dosedaj v Rusiji davki neso bili posebno ravnomerno razdeljeni. Stvar ima v rokah gubernijska uprava. Posestva se navadno neso cenila, temveč se je dohodek določil le po lastnih izpovedbah posestnikov. Mnogo zemljišč so posestniki kar utajili. Vgorodniskem ujezdu je v knjige bilo zapisanih 312 desetin zemljišč, ali pokazalo se je, da so posestniki 36 desetin utajili. Trgovska podjetja neso plačala nobenega davka od obrta, temveč le od zemljišč, katera so imela. Sedaj pa nameravajo tudi trgovce obdačiti po dohodkih, poleg tega pa še skrbeti za boljše urejenje drugih davkov, da ne bodo nekateri posestniki preobloženi. Delavsko vprašanje v Rusiji. Ruski državni svet začel je posvetovanje o načrtih ob pre-skrbljevanji delavcev in njih družin, če se ponesrečijo pri delu. Rusija nastopi v socijalnem postavo-dajstvu isto pot, kakor zapadne države. Francija in Rusija. Kakor je sedaj izvedel neki nemški list, je ruski veleposlanik v Parizu po znanih demonstracijah proti cesarici Friderik povprašal svojo vlado, kaj bi storila, ko bi prišlo do vojne mej Francijo in Nemčijo. V Peterburgu pa na to vprašanje neso dali nobenega jasnega odgovora, temveč ruska vlada je le izjavila, da se jej ne zdi izzivanje k vojni to, da je cesarica prišla v Pariz. Francoska vlada tudi gotovo ne odobrava ža-ljenja matere nemškega cesarja, ki je hči kraljice angleške in v sorodstvu z rusko carsko rodovino. Ta odgovor je precej ohladil kri francoskim šovinistom. Da bi Francoze potolažila zaradi tega nepo-voljnega odgovora, je Rusija odlikovala predsednika republike z visokim redom. V Parizu sedaj vedo, da zveze z Rusijo nemajo poprej pričakovati, da Rusija sama zaradi svojih interesov začne vojno. Frey-cinet, ki je poprej hitel z oboroževanjem in že silil, da se začne vojna, je sedaj jako tih postal in že govori, da kmalu odstopi, ker je kot vojni minister dovršil svojo nalogo s tem, da je vojsko tako zbolj-šal, da bode lahko domovino varovala vnanjih sovražnikov, kar je bila jedina njegova želja. Kulturni boj v Franciji. Naučni minister Bourgeois je poslal prefektom okrožnico, da se do dnč 1. oktobra letošnjega leta vsi redovniki odstranijo iz 9bčinskih šol, ker je določeni obrok potekel. Če občina nema svojega šolskega poslopja, mora je precej zidati. Dokler ne bode poslopje sezidano, smejo v tacih občinah še poučevati redovniki. Ta ministrov ukaz bode prouzročil občinam veliko troškov in pa obremenil šolski budget. Zidati bode treba mnogo novih šol in nastaviti celo vrsto svetnih učiteljev. Največjo škodo pa bode imelo prebivalstvo, ker bodo novo posvetne šole slabše od redovniških. Seveda liberalna vlada se za take stvari ne briga. — Francoska vlada je pa tudi odredila, da se redovniki po železnicah več ne smejo voziti za polovično ceno. Cerkvi sovražni ukazi sledi, kakor se vidi, hitro drug za drugim. Carinska politika v Franciji. V francoski zbornici je poslanec Lokroy se odločno izrekel proti carinski predlogi in zahteval, da se carina za žito zniža. S številkami je dokazoval, da je carinska predloga krivična. Francija slednje leto več milijonov hektolitrov žita mora dobiti iz inozemstva, posebno veliko ga bode letos potrebovala, ko je ozi-mina pozebla. Žito je v Franciji sedaj za 35% dražje, nego v drugih državah. Če se še žito podraži, Francoska ne bode mogla tekmovati z drugimi državami. Bismarck poslanec. V soboto vsprejel je Bismarck deputacijo nemškonarodnega volilnega odbora iz Geestemilnda in jej izjavil, da vsprejme izvolitev za državnega poslanca. — V tem zasedanju se knez najbrž zborovanja ne bode več udeležil, ker se v kratkem državni zbor razide. Še le v novem zasedanju bomo imeli priliko slišati poslanca Bis-marcka. Nemčija in Italija. Sedanja italijanska vlada vedno odločneje kaže, da ni prijateljica tro-državni zvezi. To se je videlo tudi ob Moltkejevem pogrebu. Italijanska vojska pri pogrebu ni bila zastopana. Načelnik generalnega štaba je že bil naročil vojaškemu atašeju pri veleposlaništvu v Bero-linu, da se udeleži pogreba, ali vlada je ta ukaz preklicala. Ta korak italijanske vlade je pač dovolj jasno pokazal, da od Italije v kritičnih časih Avstrija in Nemčija nimate nobene pomoči pričakovati. Izvirni dopisi, Iz novomeškega okraja, 29. aprila. Ni ga več 1 Ostavil nas je in odšel v boljšo bodočnost 1 — Kdo pa? vpraša se blagi čitatelj. — Potrtim srcem ti pov^m, da je zapustil to zemeljsko trpljenje gosp. Jakob A n c e 1 j, učitelj v Podgradu (Mehovo). klonivši se, kot poslušen služabnik jo norčevaje prosi njenih povelj. Opica reče: „Jaz ti blagovolim zapo-vedati le edino to, da z veseljem gledaš mojo svitlost in veličanstvo!" Zdaj pa pokaže lisjak svoje pravo lice rekoč: „Jaz ti pa svetujem, da se pobereš kakor hitro mogoče od tod!" — Ker pa opica hrepeneča po taki časti, tega ni slušala — je bila hipoma pahnjena s prestola in vržena psom, da jo raztrgajo. Ko jej bolečine nekoliko odležejo, zdihne : „Oj, gorje mi, da nisem slušala sveta modrih! Pozabila sem pregovor, da »komur ni svetovati, temu tudi ni pomagati!" — Lisjak, to čuvši, se zopet približa, rekoč: »Na zadnje vendar vidim, da te je zmodrila nesreča. Zakaj si hotela ti edina, ko je natora podvrgla Adamu vse živali, njemu se enačiti?" — Ona odgovori: »Neka prirojena strast me zbudi k temu. Nisem li mej vsemi drugimi živalmi najpodobniše vstvarjena človeškemu telesu?" — Na to lisjak jo karaje reče: »Ce si tudi po telesu človeku podobniša od vseh drugih živali, vendar kaj grdo kazi tvojo postavo, da je ta podobnost pri tebi kaj narobe: Kako ostuden je tvoj potlačeni nos! kako nespodobni tvoji krempljasti prsti in kriva, debela stegna! In morebiti si zdiš nazadnje brez repa lepša, kakor pav s svojim prekrasnim repom? Resnično, kakogabnoje, komu se enačiti, ne da bi bil! Kakor se vidi, ti je neznano, da je prevzeten duh tem zaničljivši in Bogu nepodobniši, čim bolj enak mu hoče biti v svoji preprosti, neumni domišljavosti. Je li na svetu kaj bolj bedastega, kakor če se predrzne primerjati se in se popolnoma enakega šteti umrljivo življenje neskončni velikosti, — slabost vsemogočnosti, — reva veličanstvu, — neumnost resnici, — svetlobi tema — in Bogu stvarniku stvar? Če mu hočeš pa vendar podobna biti, poišči njegove sledi in se ponižno in poslušno udaj njegovi volji, ker tako mu boš ljuba in on te bo oskrbel kakor z dobro hrano, tako te tudi ljubeznivo, lepo oblekel." — Čuvši to posvarjenje gre pohabljena opica k zdravniku. UI. Knjiga. Zoper lakomnost. 'Zoper tiste, ki se polakomnijo časnega bogastva. Nekega krokarja se poloti želja, da bi obogatel. Ves prevzet tega hrepenenja naleti na lisjaka ter J mu koj razodene svojo srčno željo, rekoč: „Dragi brate! Ne bom ti prikrival vzroka, zakaj pridem prav ! za prav k tebi. Rad bi se namreč naučil od tvoje preskušene razumnosti tisto umetelnost, ki bi me gotovo privedla k cilju, katerega sem si bil postavil. Dasi imam že lepo število let na plečih, vendar nimam še ničesar druzega, kakor kar vidiš na meni. Sklenil sem torej, da si pridobim bogastva kakorkoli že; znaš li morebiti pot, po katerem bi mogel priti do njega, brate! Bodi tako dober in pokaži mi ga!" — Lisjak reče: »Brate, ta umetelnost ni ravno tako težavna; treba je pa truda iu napora; zakaj Ie vedeti, kje tičijo skrite zlate žile, še nič ne pomaga, če nočeš delati." — „Le povej mi za nje, in nategoval bom svoje moči noč in dan."—Mojster mu torej govori: »Ljubi bratec! Umetelnost obogateti se opira na trojno strast in eno neprestano muko, namreč: na nenasitljivo lakomnost, na bojazljivo grabljivost, na neusmiljeno trdosrčnost in neprene-hani strah. — To edino so sredstva in umetelnost, po katerih je mogoče obogateti, namreč: neprenehoma hlastati; kjer ni te strasti, manjšajo se časna bogastva, — kjer pa ona gospodari, tam se množijo iu rastejo. Godi se tukaj kakor pri telesu, ki hujša, kakor hitro se človeku ne ljubi jesti; če mu pa jed diši, redi se in debeli. Prav to stori pri prašiču, dasi je s svojo preobilno tolščo skoraj sam sebi nadležen, ker čuti neprenehoma lakoto in žre. Drugi pomoček obstoji v tem, da vedno skupaj grabiš in znašaš od koder — in kaderkoli že. Zato naraste tudi po letu Nilova reka tako nezmerno, da stopi čez bregove, dočim usahnejo drugi potoki, ker sprejema v se vse vode, kakor — in kjerkoli jej že pritekajo iz raztopljenega snega. — Tretje je: Da nikakor nikomur kaj ne daj ali podari. Zakaj zrastejo nekatera drevesa tako visoko kviško, kakor zato, ker jim ni prerediti s sokovi in močmi nika- Mlad je bil, ker je imel še-le 25 let, a moral je ie zapustiti to dolino solz, četudi nerad, pa vendar udan v voljo božjo, previden s sv. zakramenti za umirajoče. V torek, 28. aprila je bil pokopan, — pokop, kakoršnega bi se človek ne bil n&dejal v tako osamljeni gorski župniji, ker prišlo je k sprevodu mnogo ljudstva, četudi je bilo vreme slabo. Blag. gospoda okrajnega glavarja nadomestoval je gospod baron E. Sch. K pogrebu prihiteli so tudi č. gosp. župnik iz sosednje stopiške fare, dva čč. gg. patra iz Novega Mesta in več druzih gg. od blizu in daleč; med temi več gg. tovarišev in ena gdč. učiteljica. Gg. tovariši so mu zapeli pred hišo »Nad zvezdami", v cerkvi »Blagor mu" in pri grobu »Jamica tiha". — Mnogokatero oko bilo je rosno, ko so njegovo krsto položili v grob. — Ko si zaslišal besede: Vzemi zemlja, kar je tvojega ..." in čul jok matere in drugih sorodnikov, ki so prihiteli iz bližnjega Su-horja, — kjer je bil ranjki rojen, — nisi se mogel zdržati in tudi tvoje oko se je porosilo, — da, po-rosilo za bitjem, katero je moralo v najlepših letih človeškega življenja umreti. — Zatorej blag mu bodi spomin in Bog daj duši njegovi večni mir in pokoj! Iz Sore, 29. aprila. Naša farna cerkev, akoravno počasi zaradi pičlih dohodkov, vendarle napreduje v notranji opravi. Ni še dolgo, odkar so se postavile nove klopi, narejene iz trdega hrastovega lesa v romanskem, cerkveni stavbi primernem slogu, obrise je napravil g. Wagner, profesor na obrtnijski šoli v Gradca. G. Vincencij Čamernik, kamnosek v Ljubljani, nam je na to izklesal lično obhajilno mizo; vrhnji in spodnji del je iz repentaborskega kamna lično zlikan, obadva dela vežejo majhni obočki iz belega kararskega marmeljna. Vratica, ki slonijo na ličnih s pereščeki okrašenih kapiteljčkih, je napravil g. Anton Belec iz Šent Vida iz kovanega železa jako okusno. Pretečeno nedeljo, to je 26. t. m., smo obhajali zopet nekaj posebnega: visoko častiti kanonik in dekan g. Janez Flis nam je blagoslovil novi ta-bernakelj. Prisotni so bili še gospodje župniki iz Preske, iz Reteč in od sv. Katarine, o. Ananija in br. Leonard iz reda sv. Frančiška in g. Janez Kalan četrtoletnik, ki iz zdravstvenih ozirov biva pri sta-riših. Slovesnost se je pričela točno ob 10. uri, ljudstva se je obilno zbralo, dasi je bilo neugodno vreme. Altar je izdelan v delalnici kamnoseka g. Vin-cencija Čamernika. Tudi načrt napravil je sam, predložil ga in bil potrjen po preč. g. kanonitii in stolnem župniku g. Flis-u. Izgotovljen je v romanskem slogu; pred altarjem so tri stopnice od čistega repentaborskega kamna z lepim profilom in lično po-lirane. — Kaj lepo se vidi stalna plošča pjd menzo z izdolbinami. V sredi v okrogli izdolbini vdolbena je ploščica od rudečega veroneškega marmorja, v njo vrezan križ od čisto belega kararskega marmorja, koršnega sadu, dočim so sadonosna nižja, ker svojo posrkano hrano koj v sad obrnejo. — Zadnje sredstvo pa tirja, da čuvajo pridobljeno v vednem strahu in bojazni. Ker mnogo jih je vendar nazadnje zgubilo svoje bogastvo, če tudi niso nikomur ničesar dali, ker niso znali je varovati. Tako pride neskrbni pav ob zlato leskeči rep, ko unese zaje s svojo bojazljivo čuječnostjo zdravo kožo. — To, moj brate, natanko spolnuj, če si hočeš nabrati zakladov na svetu, namreč: želi vedno imeti, — grabi vedno na kup, — tišči skopo vkupaj — in vedno boječe čuvaj!" — Krokar to čuvši se jame tako-le rotiti: »Resnično, bogastvo tega sveta izdaje najbolj zanikrno revo na duši in telesu svojih posestnikov in zavoljo tega jo mora zaničevati vsak modrijani Zakaj ljubezen do njega je nizka, zaničljiva strast, — njegovo pridobivanje zavržena ropaželjnost, — — njegovo ohranjevanje moreči strah. In kaj je sramotnejšega kakor lakomnost, kaj pregrešniši kakor grabež, — kaj grozovitniši kakor samogolnost, — kaj nesrečniši kakor strah! — Ne, potem se lepo zahvalim za vsako nezmerno bogastvo in ne maram nič več slišati ni o Krezovih, ni Asverovih zakladih, tudi ne o Salomonovih zlatih Ščitih. Odslej mi naj bode moje bogastvo: mir brez pohlepa, — brez lakomnosti, da imam to, kar mi po pravici gre, — radodarnost brez zapravljanja, — in posest tega, kar imam — brez strahu." — Krokar, prijazno in hvaležno poslovivši se od lisjaka, miren odide. na desno in levo v izdolbinah vloženi so pa reliefi ( štirih evangelistov, izrezljaui iz najlepšega kararskega marmorja, in naposled v stranskih izdolbinah vložene so ploščice od rudečega veroneškega marmorja. Med izdolbinami stojd stebrički s kararskimi pod-zglavji inzrudečimi veroneškimi stebri, da ima podobo, kakor da bi ležala menza na teh stebričkih. Nad menzo kipi tabernakelj popolnoma od naj-finšega kararskega marmorja izdelan z različnimi okraski in izdolbinami, v katerih so vloženi rudeči koščki od veroneškega marmorja. Posebno krasna je velika obočna kupla, ki je izdelana iz enega samega kararskega Kosa, okoli in okoli z zobci in romanskimi okraski. Ta velika kupla leži na okusno izrezanih podzglavjih štirih, od kararskega iu veroneškega marmorja sestavljenih stebričev. Na straneh v tabernakelj gledajoča klečita po 0.90 m visoka Keru-bina, tudi iz kararskega marmorja izrezana, kakor je sploh vse drugo. Križ kararski na vrhu kuple dopolnjuje celi altar, ki meri v visočini 4 20 m. To delo hvali gotovo svojega mojstra, kajti izdelano je vse prav okusno, natančno in fino, tako vsi posamezni deli, kakor celi altar. Omeniti moramo tudi g. Leopolda Tratnika, ki je napravil lična vratica k tabernakeljnu iu svečnike. Vratica ti pokažejo, kedo biva v hišici. So namreč doprsna podoba Gospodova, obličja resnega, a vendar vabljivega, grški črki alfa in ornega kličeta: jaz sem začetek in konec. Z desno roko blagoslavlja, z levo kaže na svoje srce, katero je ovito s krono, plamen ljubezni se dviguje iz njega, križec v plamenu je znak ljubezui ; vratica kakor svečniki so v ognju pozlačeni. Ako omeoim še krasnega križa tudi v ognju pozlačenega nad h šico, mislim, da sem glavne reči popisal. Kedor se hoče prepričati o istinitosti povedanega, naj se potrudi sam pogledat — vožnja do Medvod gori in nazaj stane samo 20 kr. K sklepu izrekam željo : Dobri Bog naj nam nakloui blagih dobrotnikov, da bi mogli kmalu obilne stroške poravnati I S severnega Pohorja, 29. aprila. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi grozila je pripetiti se tukajšnjemu posestniku Jakobu Medvedu po domače Ožbaltu, grozna nesreča — namreč požar njegovega pohišja. Hvala Bogu, da so se še pravočasno zbudili ljudje, ' spavajoči o polunoči mirno spanje, ter pohiteli gasit požar v kuhinji, ki je bila že vsa v ognju. Iz dim- j nika švigal je plamen že za drevo visoko, dveri in ( podboji so že pregoreli, in ker iz spanja prebudeni , domačini niso mogli v kuhinjo po vedra z vodo napolnjena, gasili so požar nekaj časa z jesihom. Gospodar, vrl narodnjak, pa se je popel po lestvi in po strehi naprej bos k dimniku ter krotil tukaj divjajoči element. Le trenutek Še in hranitev bila bi prišla prepozno; ker stoje še ostala poslopja prav blizo hiše, bilo bi lahko mogoče, da bi bili domačini pozdravili bližajoči se dan že na pogorišču. . . Posestnik je sicer, kakor vsak pameten gospodar, zavarovan za primerno svoto pri »Slaviji", toda baš ta okoliščina nam poda gradiva spregovoriti o tej zadevi nekoliko. Ne daleč od tod, namreč v šolskem poslopju občine Lehen, ima ondotni nadučitelj g. Kopič zastop dunajske zavarovalnice »Donau". Da se trudi pridobiti ji zavarovancev, to je naravno; toda, da prigovarja kmetom že poprej zavarovanim k odstopu od »Slavije" in k pristopu k društvu »Donau", to je, če ne druzega, vsaj neumestno, kajti kdo mu je porok, da zavarovalno društvo „Donau" ni pravcato židovsko društvo ter pri tem stoji nemara še na kaj slabih nogah? Tudi našemu ponesrečencu je enako prigovarjal. Toda vrli naš narodnjak ni se mu dal pregovoriti in Boga naj zahvali, da se ni dal. Sedaj more vsaj od »Slavije" terjati in pričakovati odškodnino, a v slučaju odpovedi pa bi pri njej ne imel nobene pravice, a društvo »Donau" pa bi tudi že našlo izgovor, da bi novo pristopivšemu zavarovancu ne bilo treba ničesar dati. Pred letom umrla sta tukaj takoj jeden za drugim dva zakonska, bivša lastnika posestva »Ig-larjevega". Posestvo, za katero je nekdo ponujal 20.000 gld., prodal je mož po kupčevi zvijači, pravijo da prenapojen z vinom, za 15.000 gld., pak kmalo potem umrl in čez kratko za njim tudi priletna njegova žena, ne zapustivši otrok. Ta je dala dotično svoto, ki se je skrčila že na 11.000 gld. v oporoki zapisati na 10 dedičev, svojih in moževih bratov iu sester, toda ker so nesateri od teh že umrli ter zapustili otroke, dal se je izvrševalec oporoke, neki mariborski notar po Bog zna kakšnej intrigi nagovoriti, da je to premoženje razdelil namesto na deset deležev, na tri in dvajset enakih delov, da bi torej otroci pokojnih bratov in sester ravno toliko dobili, nego še živeči pravi bratje in sestre. Mariborsko sodišče mu t6 razdelitve se potrditi ni moglo, vsled česar stiče sedaj notar in deloma tudi sedanji lastnik dotičnega posestva, ki pa je pri nizkej ceni še od te svote, Bog zna na kakšen način, 2000 gld. podedoval — za pričami, ki bi naj voljo pokojnice tak6, kakor ona želita, razlagale, s čemur bi bili poškodovani najbližji in najrevnejši sorodniki za več sto goldinarjev. Nehote se torej vsiljuje človeku vprašanje : kdo drugi pospešuje socijalizem in uboštvo med ljudstvom, ako ne takšni bogatini? Saj govore ljudje, da igrd tukaj denar in škodoželjnost najglavnejšo vlogo. Tudi smemo pričakovati, da mariborsko sodišče takošnje razdelitve nikdar ne bode odobrilo. Za danes še zamolčimo imena dotičnih osob, toda v bodoče več ne bomo molčali. — Ker pa se človeku milo stori videti, kako hodijo ti pravi sorodniki in dediči moledovat za svojo pravicj v daljni Maribor ; kako so pri notarju namesto zaslišani biti, le opsovaui, pa si tudi ne more kaj, nego vsklikniti: Zaačajnost kje si? Ali si v vodi utonila, ali v ognju zgorela ? Dnevne novice. (K preizkušnji učne usposobljenosti) v Ljubljani, ki se je pričela dne 27. aprila, prišle so nastopne učne moči: Za meščanske šole: S. Benedikta Zupančič (šolska sestra), učiteljica v Rep-njah, za slovenski in nemški učni jezik; Hermina Edlinger, podučiteljica v Št. Mihelu pri Pliberku za nemški učni jezik. Za občne ljudske šole: Bernard Andolšek, začasni učitelj v Dragi (za slovenski in nemški učni jezik); Janez Erker, začasni učitelj v Unter-Skrillu (za nemški učni jezik); Fr. Kopitar, začasni učitelj v Gribljah (za slov. in nemški učni jezik); K. Piki, začasni učitelj v Št. Mihelu na Notranjskem; Fr. Razpotnik, začasni učitelj v Kotiči; Ida Langer, začasna učiteljica v KoČevji (za nemški učni jezik); Viktorija Praprotnik, začasna učiteljica v Postojini (za slov. in nemški učni jezik). (Imenovanje.) Naučni minister je imenoval članom izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole v Ljubljani c. kr. profesorja in šolskega nadzornika g. Fr. Leve a. (Umrla) je minolo soboto gospa M. Tavčar, mati gospe soproge deželnega poslanca in notarja na Brdu, g. J. Kersnika. Pogreb je bil danes popoldne. N. v m. p. I (Glasbeno-deklamatoričua akademija) na korist ubogim dijakom obeh ljubljanskih c. kr. gimnazij minolo soboto v redutni dvorani privabila je toliko odličnega občinstva, da so bili vsi prostori zasedeni. Prošnja revnih učencev torej ni bila brezvspešna, temveč je našla prijazen odmev v srcih prijateljev mladine. Vspored je bil obširen in zanimiv. Sodelovalo je poleg c. in kr. vojaške godbe pod vodstvom kapelnika g. Nemrave uad dvesto učencev, mej temi do 190 pevcev, ki so v vseh točkah pokazali, da imajo izbornega iu trudoljubivega učitelja petja, g. A. F o e r s t e r j a , ki je vodil zbore. »A v e Maria" in »Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi" sta slovenskemu občinstvu dobro znani, v srce segajoči skladbi g. A. Foersterja, kateri je pel vrlo izvežbani mešan zbor, spremljal pa orkester. Kantato »Das Gottliche" (L. Liebe), katero je pel moški zbor, in dve Horn-steinovi prav prikupljivi skladbi, kateri je pel dvo-glasni deški zbor, spremljal je novoosnovani gimnazijski orkester prav točno. Nadarjenega goslarja se je pokazal učenec P. Drahsler, katerega je na klavarju spremljal K. Š a v n i k. Deklamacije so učenci prednašali s pravim čutom in razumom. Ta večer so gimnazijski učenci dokazali, da znajo »prijetno" spajati s »koristnim". Disi je bila v dvorani huda vročina in je bil vspored malo predolg, vendar je občinstvo do konca z zanimanjem poslušalo posamezne točke. (Petindvajsetletnica bitke pri Knstoci.) Pri zadnjem zborovanju vojakov, ki so se udeležili raznih bojev avstrijske armade, izvoljeni odbor je v soboto izvolil za načelnika g. Foderla, za prvega namestnika g. Ferd. Pfeiferja, za druzega namestnika g. Mi h ali ča, za blagajnika g. Cika, za tajnika g. Ar ko t a in za kontrolorja g. S k u-b e t a. Odbor je sklenil, da se postavi spomenik v parku pred novo vojašnico in za to izprosi dovo- ljenje mestnega zbora. Spomenik bode kameaita piramida, na katere obnožju bodo zapisana imena pri Kustoci padlih vojakov 17. pešpolka, 7. in 19. lovskega bataljona. Okrog spomenika bode železna ograja. Odbor upa, da bode mogoče odkriti spomenik dnd 4. oktobra t. 1. ob godu presvetlega cesarja. (Glas izmed občinstva.) Kakor vsako leto, so tudi včeraj razna gasilna društva udeležila se svete maše, da počasti svojega patrona, sv. Florijana, kar je prav hvalevredno. Vendar pa moramo grajati, da je včeraj pri tej priliki dvakrat godba igrala mimo stolnice, prvič med pridigo, drugič med povzdigovanjem, kar jako moti vernike v cerkvi. Zato opozarjamo dotične kroge na člen XIII. interkonfesijo-nalnega zakona z dne 25. maja 1868, ki pravi, »da se mora ob praznikih med glavno službo božjo v obližji cerkve opustiti vse, kar utegne motiti cerkveno opravilo". (Ljudskega shoda) se je včeraj v Schreinerjevi pivarni udeležilo do 130 oseb. Razgovor je bil o resoluciji, ki naglaša osemurno delo in splošno volilno pravico. (Dolenjska železnica.) Slavno c. kr. okr. glavarstvo novomefiko razpošilja županstvom naslednji dopis: Vsled dopisa c. kr. vodstva za gradnjo železnic v Ljubljani dne 20. aprila t. 1., štev. 208, naznanjam, da so se že pričela dela na polji zarad priprave podrobnega stavbenega načrta dolenjskih železnic. Naročam gospodu županu, naj po svoji možnosti podpira dotične gospode pri izvrševanju opravil in naj vpliva pri občinstvu posebej v tem oziru, da ne bi kdo zaznamkov, katere ti gospodje postavijo, odmaknil ali celo popolnoma odstranil. Osebe, katerim je naročeno, pripraviti načrt za že-leznocestno delo, imajo po predpisih § 42. postave od 18. februvarija 1878. leta, državnega zakonika številka 30, pravico, stopiti na tuja zemljišča ter na njih vršiti tehnična dela. Naj jim torej nihče tega ne brani. Dotični uradniki se bodo varovali, napraviti na polju kako škodo, primorani bodo pa narediti sem ter tje po gozdih kak majhni presek, odsekati kako vejo ali kako deblo, ker drugače ne bi mogli meriti. V takih slučajih se bode posestnikom po zahtevi izplačala po končanem delu primerna odškodnina; pričakuje se pa, da ne bodo posestniki, uvaževaje občekoristni smoter dotičnega dela, zahtevali ''več, nego bi bilo pristojno. (Iz Wlirishofen-a) na Bavarskem se nam piše : Sporočil sem Vam zadnjič, da je tujcev v kraju krog 1000. V par tednih je število naraslo že blizo 1500. Stanovanja so vsa prenapolnjena; mnogo jih mora iskati podstrešja v sosednjih vaseh. Poljakov je primeroma veliko v kraju; največ tujcev je iz Turčije, Rusije, Italije, Bosne, Francoske, Angleške . . . Celo zamorca iz Kameruna v Afriki najdeš tu; ljudem je ta Afričan nenavadna prikazen. Slovenskih duhovnikov nas je tu sedaj 6 iz Kranjske, Koroške in Štajerske in en bogoBlovec. Nenadoma sem se sošel tu s štajerskim duhovnikom Slovencem, ki je dolgo pastiroval v Ameriki, sedaj pa kapelanuje v virtem-berški kraljevini; mož, dasiravno znabiti že desetletja ni spregovoril slovenske besede, še gladko govori materinščino. Župnik Kneipp ima dela čez mero. Vsak dan zasliši krog 100 bolnikov. Po dve do tri nre zjutraj in ravno tako popoldne trajajo ordinacije. Krog 13 zdravnikov biva sedaj tu ter se — uče. Vsak dan, ako je vreme ugodno, ob 4 popoldne predava župnik Kneipp v tako zvanej „Waudelbahn". Poslušalcev je prav obilno; kedo bi tudi z radostjo ne poslušal tega moža, ki vč povedati toliko iz svoje skušnje ter um6 soliti svoje govore s prav zdravim humorjem. Lansko leto je imel predavanj nad sto. Vsi strmimo nad nenavadno delavnostjo tega nenavadnega moža. V kratkem izide zopet novo delo župnika Kneippa „Ueber die Fjrziehung der Kinder", o raznih otroških boleznih itd. Materna vzgoja in reja otrok je zavczila na napačno pot. Bog daj novi knjigi obilo blagoslova! (Jedenindevetdeseti rojstveni in smrtni dan.) Ta redek slučaj primeril se je v Galiciji pri Celji, kakor se nam od tam piše. Dnč 30. aprila t. 1. bi mati velečast. gosp. župnika Jan. Košarja slavila svoj 91. rojstveni dan, a čutila se je toliko slabo, da se je zjutraj v posteljo vlegla, ko je bila že ob 5. uri vstala. Težka sapa naznanja nevarnost. Čast. gosp. župnik, jedini duhovnik v fari, podelijo svoji stari materi Ani sv. zakramente za umirajoče. „Na tej strani ne morem ležati," reče mati, obrne se na drugo stran in — umrje. Na predvečer oprav- ljala je še domača dela. — V soboto bil je v Galiciji slovesen pogreb, katerega sta se udeležila dva sosedna gg. župnika ter obilno pobožnega ljudstva. Naj v miru počiva krščanska mati od tako dolgega in toliko trudapolnega življenja I (Akad. drnštvo »Slovenija") na Dunaji napravi v sredo, dne 6. maja 1891, svojo drugo redno zborovo sejo. Dnevni red: 1. Čitanje zapisuiKa. 2. Poročilo odborovo. 3. »Pesni" čita član 6tud. iur. Ivan Toporiš. 4. Slučajnosti. — Lokal: Kastner's Restaurant »Zum Magistrat", I., Lichtenfelsstrasse 3. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor. (V Mariboru) 1. dn^ maja ni bilo posebnih nemirov. Dva čevljarska pomočnika sta z zastavo nekaj časa po ulicah zabavala kopico čevljarskih vajencev, a hitro so ju prijeli ter enega obsodili na 6, druzega na štiri mesece zapora. Od 1300 delavcev južne železnice jih je 800 prišlo na delo, ostali so se zbirali v večjih skupinah blizo delarnic. Ravnateljstvo je odpustilo nad 300 delavcev. (V Karlovih Varili) na Češkem so vse poprave, ki so bile potrebne vsled povodnji dn6 24. nov. m. 1., popolnoma končane ; letna doba se je pričela dn^ 1. maja. Vse naprave so občinstvu na razpolaganje, zdravniki so že došli, redni koncerti so se pričeli. (Duhovniške premembe na Koroškem.) Za ka-pelane gredo čč. gg. n o v o m a š n i k i: Jos. D r d 1 i k v Tinje, Fr. Hilpert v Htittenberg, Fr. Holecv Hodiše, Jos. Ho man v Črno, Drag. Hiittner v Spod. Dravberg, Vilj. Janku v Pustrico, Jak. Kindlman k Dev. Mariji na Jezeru, Ant. Ko-nečny v Kotarče, Al. P rosen v Sokovo, Jos. Sedlaček v Motnico, Fr. Š i 1 h a v y v Trebenj, Fr. Štiugl v Sveče, Dav. Urbanek v Šmihel pri Pliberku, Vene. V aleš v Guštanj, Vek. Vanna v Rangersdorf, Jos. V in t ar v Šent-Lenart pri Beljaku, Jos. Wilhelmer v Zagorico. —rn. Telegrami Dunaj, 4. maja. Nadvojvoda Franc Ferdinand je sprejel v avdijenei vse ministre in stavbenega nadsvetovalca Hasenauerja. Gradec, 4. maja. Poročila o štrajku v Trbovljah neso resnična. Vsi delavci v Trbovljah, Hrastniku in na Ojstrem delajo. Lvov, 3. maja. Stoletnico poljske ustave so praznovali vsi Poljaki jako slovesno kot narodni praznik. Lvov in Krakov sta bila okrašena. Po vseh cerkvah so bile slovesne božje službe. Vsi listi so izšli v praznični obliki. Osnovalo so je več društev in ustanov. Lvov, 4. maja. Stoletnica se je slavila v popolnem redu. Krakov, 4. maja. Stoletnico poljske ustave so praznovali s slovesno službo božjo, gledališko predstavo, glasbono-deklamatorično soarejo in razsvetljavo mesta. Eeda niso nikjer rušili, Litih, 4. maja. Danes se bojč splošnega štrajka v premogovih jamah na levem bregu Može. Belgrad, 4. maja. Kralj je včeraj obiskal mater in ostal pri njej dve uri. Žf Piccoli-ieva tinktura za želodec Ig iCJT je rahlo delujoče, vspesno učinkujoče, prebavne atar organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cona aSJT- steklenici 10 kr. (300—80) r&O. Vremensko sporočilo. a cd Q Cas Stanje Veter Vreme m > •i s c opazovanja zraVomora r mm toplomera po Celzija o