tiorica14 izliaja vsaki toiek in subuto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Ur^dniStvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetlurini St. 9, kamor je naslavljnti pisma. Mtifraiikirana piHina se ne sprejemajo, enako se nt uvažujejo pisma brez podpisa. ttokopiHi dopis >v se no vračajo stane na ieto 10 K, za pol leta >5 K, za četrt leta 250. [ipravništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturmi St. 9. se plačuje od cvetcrustupn»* petit vrste po H vin.. za večkratni natis primeren popust. I'ohh...p/iip Atevilke stanejo H vin. in se prodajaju v razruli gonških tratikah. Št. 69. V Gorici, v torek dne 30. avgusta HMO. Leto XII. Razkrifja so vedno bol] zanimiva! Dr. Tuma je s svojimi izvajanji o gospodarstvu v naprednih zavodili o priliki pravdc tvrdke K. & Z. zadcl Ga- brščeka v živo. • V takem slučaju pa ima navado (iabršček pisarili na dolgo in široko po svoji „Soči". Zagovarjati se hoče, pa se le zagovori; braniti se hoče. pa le še bolj razkriva svoje ne- premišljeno in pogubno delovanje. Da pride do žalostnega konca, smo vedeli že s početka; da pa bosta zanimive tajnosti razkrivala nekdanja neločljiva bratca G. in dr. T. — tega si nismo mogli sanjati. Toda Gabrščekov zagovor vsebuje le smešenje stanovske sposobnosti dr. Tume, v ostalem pa nehote priznavanje dr. Tumovih očitanj o „nesposobnosti intelektualnega vodstva T. o. z." Poglejmo! Letošnja „Soča" št. 96 piše: „T.o. z. je š I a do s k r a j n i h m e j v do- v o 1 j e v a n j u k r e d i t o v, — in to vedno in vedno le vsled.... „kritičnega položaja." Plačati bi bila moral a to in üiio, a denarja ni bilo! Kaj hočete več „kritičnega položaja." Ali vsaka reč ima svoj konec, in tako tudi pomoč v „kritičnem položaju*". Zato je T. o. z. v s p 1 o š n e m s p o r a z u m- 1 j e ii j u (tudi n a n a s v e t denar- n i h z a v o d o v, s k a t e r i m i j e v z v e z i), ustavila nadaljnje „reševa- nj e" in v boljšo varnost... zarubila vse imetje M. Z." Štiri dragocena priznanja sovtem odstavku: 1. T. o. z. je dovoljevala p r e v i s u k e k r e d i t e, ker je šla do skrajne meje; zavodi, odnosno pod- jetja, kalerim je dovoljevala take kre- dite, so pa bili že večinoma v k r i- t i č n e in p o 1 ož a j u ! Za načelstvo je tako neracionelno postopanje v resnici dokaz „nesposobnosti", kakor pravi dr. Ttiina. 2. T. o. z. je imela polno plačil, katerih bi bill rada plačala, pa ni mo- gla, ker ni uilo deiiarja! Zakaj ? Dr. Turn a pravi. ker so imobilizirali ogromne svote denarja v M. Z.. v „Südbahn", „.lelen". K. & Z. ir enaka podje-tja.. *la- ; bršček priznava še več, kajti 3. d e- ii ami z a v o d i, s k a t e r i in i j e T. o. z. v z v e z i, so dali nasvet ustaviti „reševanje" M. Z. ter zarubiti vse imetje M. Z. Dejansko niso najbrzedali tega nasveta, marveč odrekli, ako ne celo skrčili T. o. z. dovoljeni kredit. In ni to znamenje „nesposobnega vodstva načelstva", ako se tuji denarni zavodi umešavajo v notranje razmere zavoda in si dovoljujejo podajati „nasvetc", ki so bolj podobni neljubim „ukazom"? 4. Zarubitev M. Z. se je napravila „v s p I o š n e m sporazumlj enju"?! Ali tudi v sporazumljenju načelstva M. Z., ki mora priti vsled takega spora- zumljenja, jasneje izraženo, vsled fa v o r i z o v a n j a e n e g a s a in e g a n p- n i k a, v navskrižje z kazenskinii za- koni? Mogoče to pojasnjuje beg neke osebe iz načelstva A1. Z., o katerem gre govorica po deželi ? Mogoče pa je krivo tako „skupno sporazumljenje" obsodbe v pravdi K. &. Z.? Dalje! Ista „SoČa" piše: „Dr. Tuma sam najbolje ve. da poleg T. o. z. ni bilo niti za 70.000 K drugih upnikov.... Kmalu po /aiubljenjii od strani T. o. z. in še pred otvoritvijo konkurza so bili v Gorici zastopniki zunanjih upni- kov, ki bi se bili radi poravnali z 20 — 30 od sto. Torej z bagatelo kakih 20.000 K bi se bili odpravili vsi up- niki. tako, da bi ostala sama T. o z. Toda M. Z. ni zinogla niti te svote. vse načelstvo in nadzorstvo ni moglo ali hotelo zbobnati vkup te svotice, kdo drngi tndi ne! Apelovalo se je na naj- bolj prizadete člane predsednikove rod- bine, ki so pa kratkomalo odrekli sle- herno vmešavanje v to zadevo. A k o b i s e bi 1 n a še 1 kdo. k i b i z a bo rih 20.000 K od pravi I vse z u- n a n je u p n i k e, bi ostal poleg T. o. z. edini upnik in do konkurza h\ ne bilo prišlo, juarveč likvida- •s lij^ b. s~ !:p'; *::'r"< 'V'-'il'' " Dejanski položaj je bil drugačen. Poleg T. o z.. ki je imela terjati od M. Z. okroglih 447.000 kr«m. so imeli drugi upniki terjati se 153.U00 K. ined temi liberalna „Zveza slovenskili zadrug" v Ljubljani okroglih 20.000 K. 150.000 K pa je vendar več nego 70.000 K! Xi popolnoma verjetno. da bi se bili upniki kar sami ob scb: zado- Ijili z 20 30 od sto, ko je bila še ne- dotaknjena deležna glavnica in članska garancija Se manj verjetno je pa, da bi se ravno Zveza slov. zadrug zadovoljila z 20—30 od sto svoje terjatve. Gabršček pravi. da bi se bila Al. Z. resila z „ba- gatelo 20.000 K", Konjedic pa je iskal okoli 100.000 K. da re.si AI. Z. pretečega konkurza. Teh pa T. o. z. n i h o t e 1 a v „reševanje AI, Z." več dovoliti. ker po Gabrščekovem priznanju -- ni imela nič denarja! Ali ni to „nesposob- nost intelektualnega vodstva T. o. z." in pa „lastna denarna nezmožnost". kakor pravi dr. Tuma ? Ali ni vsled tell dveh lastnosti T. o. z. dejansko zadušila M. Z. ? In navzlic „apelovanju" niste dobili nikogar, ki bi bil dal borili 20 0HO K za resitev M. Z? Celo T o. z. ni dala t:; ba^atele, pa je rajši pustiia HE. Z. v konkurz! Ali je tako ravnanje dokaz vodilne sposobnosti zavoda. „ki je po- stal najvažnejši činitelj v nasem gospo- darskem razvoju. posebno v središču dežele — v Gorici"? Ali je to fi- nančna moč denarnega zavoda. ki je zabil pol milijona kron v podjetje. pa ga zaduši. ker noče posoditi še nadalj- nih 20.000 K?! Ali nespoznaš Gabrsček, kako nerodno se zagovarjaš ? Pa zakaj ni T. o. z. imela de- narja? Mogoče ue radi tega. ker je vezala preveč kapitala v znane „veliko- nočne pirlic" in enaka podjetja. kakor trdi dr. Tuma ? O ne, drugi vzr^k na- vaja (iabržčkova „>>oča" St. 97: „T. o. z, pa jezadnji dve leti z izstopom iz cclj- skü „Zveze" in vsled pristopa raznih knroških posojilnic v klerikalno „Go- spodarsko Zvezo" izplačala celo vrsto velikih vlog takim posojiinicam. ki so Vvjlanjene bodisi v Celju ali pri „Gospo- darski". Dragocena priznanja. Vprasamo: „Zakaj je T. o. z. (;:a Gabržčekovo pri- govarjanje, ki je odbormk liberalne Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani) iz- stopila iz liberalne celjske zveze? Ali so bili pn tern izstopu merodajni go- spodarski ali politični nag.bi ? Najbrž pulitični, ker je priznala Z. S. Z v Ljub- ljani ob svoji ustanovitvi. da lioče de- lovati kot ,.zveza naprednih svobodomi- selnili zadrug". Na vsak način je bil izstop neprevideu. ko je imela T. o. z. celo vrsto velikih vlog öd posojilnic. ki so bile pri celjski zvezi. Xov dokaz za „nespösobnost intelektualnega vodstva T. o. z.", ki ne zna presojati posledic postopanja. Pa celo veliko vlog je imela T. o. z. od klerikalnih koroških posojil- nic!! üabrscek. ki je z mesarskini no- ženi niesaril klerikalna podjetja. ki je nečuveno postopal proti „Krojaski za- drugi" in drugim našim zavodom. je trpel v T. o. z. vloge klerikalnih posojilnic 1 Za poc't! Še več ! Poleg teh zavodov, Ki so iz zgoraj po „Soči" navedenih vzrokov dvigali svoje vloge (Gabrsček naj se izblebeta, kako so jih plačevali se le po preteku strahovito dolgega odpovednega roka in v sliičaju celjskih vlog celo ^e pozneje vslcd pretnje s tožbo). „niso niti razni napredni zavodi in posamičniki \ p ..- s t e v a I i d e j a n s k e g a p o I o z a j a. m a r v e č so š 1 i na led s o v r a ž- n i in h u j s k a č e m in tudi o n i p r i- h a j a 1 i p o d e n a r!" (SuCa st. 97). Kdo je nahujskal n a p r e d n e d e- n a r n e z a v ode in n a p r e d n e p o- MojapoInaSv Višarje. (Piše —č.) Sv. Višarje! Daleč je ta kraj od "jorice, kaj ne, posebno pa za človeka, ki ni navajen nositi na nogah visoko gori po hribu svojega rojstva kosti in ki se še oo lepi, ravni cesti raje vozi kakor pa Ja bi trgal podplate in tako nadlegoval čevljarja za novo „tempijanje" in „me- sinanje". Hin, sein si mislil, enkrat pa :e moraš spraviti lastnih 95 kilov malo išje kakor je goriška Kostanjtvica. iajdi torej! Odločil sem se, da posku- ;ajo moje noge, ali zmorejo lirib Sv. Višarij! Seveda se nisem odločil napra- ^iti to turo le zaradi briba Sv. Višarij, /aradi višine, (bi sei raje na hrib sv. alentina, ali na Čavenj, ali na Trnovo, ! vr je bližje in bi bolj prijalo mojim -ogam, ker bi jim ue trebalo vlačati ¦ nojili kosti tako visoko navkrebcrl, inar- eč kraj mi je bil sver. Vsakokrat, ko ini je •iioja mati pravila o Sv. Višarjah, mi je rjilo pri srcu tako slovesno in veličastno, "bok kraja mini, milosti, tolažbe in za- 11 pan ja, na katerein kraju so nasli uteho ll^e ninogi tisoči ljudi, ki so prišli I>()žji Porodnici potožit svoja gorja. Zato s"in sklenil, da morejo tudi moje oči Vi>!eti višarsko podobo One, ki je To- 'a''!iica revnili in pomočnica v sili. S prijateljem sva se torej napra- „Punkelj" na hrbet, poln tolažil za red- koma zadovoljivi želodček, palico v roko, daljnogled okoli vratu in hajdi na go- riški državni kolodvor. Hoj, to je bil „sunder" na gori- škem kolodvoru. Stavim, da se je borilo k okencu blagajne nad 300 oseb. \rse je upilo. Največ je bilo romarjev, naših ljudi, ki so sli na Bie/je. Lukamatija prisopiha izza kostanjeviskega pre- dora, in ko se je vstavil, je množica na- padla železniške vozove kakor da bi bili vvozovih sami cekini. Ali vlak je prisel v Gorico skoro poln ljudi. GnjeČa v vo- zovih je bila velika, vročina neznosna. Konečno sva s prijateljem vendar do- bila kupe, v katerem je sedel Tržačan s soprogo. ki se je peljal na Dunaj, da se udeleži slavnosti ob priliki 80. rojst- nega dne našega cesarja. Bilježiti mo- ra m na tem mestu nedostatek pri upravi železnic. Ljudi mnogo, vozov malo. V vozu, v katerem je določeno prostora za 50 oseb, nas je bilo gotovo 90. Taka gnječa v taki vročini. Vendar bi semo- ralogledati tudi kaj na Človeško zdravje ob takili prilikah. i5e eden vlak bi ino- rali v takem slučaju prirediti. Konečno smo jo odpihali iz Gorice v hribe. Tržačan, Italijan, zgovoron mož, patrijot od nog do glave, ki je sedel z nama v kupeju, nama je začel pripove- dovati, kdo komandira Trst. „Piccolo", je rekel, „je komandant v Trslu. Kar ta razni c. kr Pa tudi ulica komandira. Fakinaža iz tržaške hike je znana po celi Avstriji. Ako ne reče c. kr. policaj. tej capinosti druhalji, kadar kaj zahteva od nje: „Prego s i g n o r i", prileti policaju okoli uses par gorkih.To se je uže večkrat zgodilo. Ti dvomljivi ele- inenti so zneseni siuipaj takorekoč s celega sveta. Tu ne nianjka izprijenosti. gnjilobe, nesramnosti in pokvarjenosti. Tako nama je slikal dobri tržaski ita- lijanski patrijot tržaske razmere. Naj- brže. da je govoril resnico. „Plava", je zaklical sprevodnik. Kdo plava?, sem vprašal. Pogledal sem sko/J okence in zapazil na pročelju plavske postaje, da -- plava nemščina nad slo- vensčino. Mislil sem si: Plava pola bi trebala, ki bi odpravila to plavo spako. Ne razumem. Zaradi ene črke morata biti dva nadpisa, in sicer Plava-Plave! Zakaj bi ne bil edino pravilen nadpis: Plave? — No, ko gremo na božjo pot, se moramo izogibati vsake jeze in potrpeti, sicer bi se morali jeziti radi nadpisov na železiiiskih postajah od (lorice celo gori do Celovca, kajti po- kvarjenili spak ne nianjka. — Painet torej, ker jeza skodujel „Sv. Lucija", kriči sprevodnik na- krat. Lep kraj, krasna lega. Središče naših gora je tu. Promet je velik. lzsto- pilo je mnogo ljudi, namenjenih v Tol- Tu se bo odcepila nameravana nova že- lezniška črta v Ljubljano. No, pojdinio dalje. sicer bo dolga, ako poinislimo. da smo še na Goriškem. medteni ko moramo iti skozi Kranjsko na Sv. Višarje. ki so na koroškem ozem- Iju. in sva s prijateljem sklemla, da mo- rava se danes pnlaziti na višarski hrib. Ko siuo se dobro okadili v podbrskem timelu, smo pozdravili Kranjsko. in kmalu smo bili ob krasnem bleskem jezeru. Glava pri glavi je niolela iz že- lezniskih vozov in obcudovali smo raj- sko lepoto Bleda. Res je „Otok bleski kinč nebeski" ponos Kranjske. Sicer si bodenio Bled natančneje ogledali pozneje. ko se vrnemo s Sv. Višarij. Pojdimo do Jesenic. Siina innožica Ijudstva je ča- kala na postaji na razne vlake. \reli- kanski dirndaj je bil. kakor v kakem velikeni mestu. Vlaki so prihajali in odhajali natlaConi Ijudstva. Najbolj na- bito point oiii seveda oni. ki so vo- zili na Brezje, črta Jesenice-Ljubljana. — Na -lesenice sem prišel posteno črn, kajti moja radovcdnost ni dopuščala, da bi sedel v kupeju, inarveč oči so bile silo lačne in so se slastno pasle ob odprtem oknu. Na, hudirja, kazen za mojo radovednost pa sem plačal s tern, da sem bil pošteno črn po obrazu in po rokah. Prav ti je! Pa uniij se zdaj, ako nočeš, da se ti ne bodo ijudje smejali. samičnike? Klerikale! gotovo ne, saj tem črnogledom bi naprednjaki že iz- prepričanja itak ne verovali. „Soča" povej imena teh hujskačev, da nam po- kažeš, kako Ti celo lastni pristaši več ne zaupajo, marveč hujskajo —- seveda na skritem, ker se Te boje ¦•- proti Tebi! Da, da, bridkoje poslusati, česami na- prednjaki si pravijo drug drugemu na uho: „Gabršček jo je „zafural" ! Bridko je, če mora „Soča" svariti: „Naloga n a- prednjakov pa ni, da uničujejo v 1 a s t n e m t a b o r j u, kar se je raz- vilo po dolgem delu in trudii". „Resna" je ta beseda „na uho soniišljenikov in sorodnih zavodov'1; toda vprašanje je, ali bo kaj zalegla ? Res, T. o. z. bi lahko bila v mestu in po deželi za slovensko trgovino in obrt velike važnosti. Zato bi bilo škoda, da bi tak zavod trpel vsled „nesposob- nosti vodstva". Toda to se ne zgodi tako dolgo, dokler se ne ojunačijo prizadeti krogi, pa zazenö iz T. o. z. „nesposobne" šušmarje z Gabrščekom vred. ki kot predsednik T. o. z. dopušča, da se za- duše različna podjetja, sebi pa preskrbi brez pokritja 150.000 K kredita za svoje kramarije! „Soča" obeta šenadaljnih razkritij. Prav ima, le „odkrivajte*' zastor zago- netne Saiške podobe liberalne gospodar- ske mizerije ! Po izlefu na Sv. 6oro. Naše učiteljstvo je imelo v torek in sredo dva lepa dneva. Vsa znamenja kažejo. da se bližajo tudi za krščansko nusleče učitelje v naši deželi boljši časi. V tej nadt nas podpira zlasti razvese- ljivo dejstvo, da je vstopilo v društvo krščansko mislečega učiteljstva lepo šte- vilo letošnjih abiturijentinj. Dalje nas potrjuje v nadi na boljšo bodočnost tudi „Sočina" jeza. V torkovi številki je po- svetila namreč kar dve koloni in pol našemu učiteljstvu in kranjskim tova- rišem Ves članek je prenapolnjen z niz- kotnimi psovkami in osebninii napadi. Nas „Sočina" jeza zelo veseli, ker smo že neštetokrat opaziü, kako je izlivala žolč po svojih predalih, ko se je v na- ših vrstah pokazal napredek. „Soča" pravi, da je naših učiteljev le malo in se jih ni treba nič bati. Čemu pa toliko pisarije, toliko zabadanja in zaničevanja. Zdi se, da „Soča" svo- jim lastnim besedam ne verjame. Če se res ne boji organizacije naših učiteljev, če res misli, da je njih število tako majhno in njih intelektuelna moč tako šibka, da se jih ni treba bati, potem naj jih enostavnp pusti pri miru in uporablja prostor za priobčevanje bolj- šili in pametnejših stvari in naj se ne bavi s takirni lapalijami, ki niso nitt yredne, da bi se jih omenjalo. Presneto neuinni murajo biti „Sočini" naročmki, da plačujejo tako drago list, ki se bavi na dulgo in široko z brezpomenbnimi stvanni. Verjetno je. da se „Suča" silno boji organizacije našega učiteljsiva, zatu toliko vpije in jo ponizuje, hoteč pnkriti svojim čitateljem napredek in razvoj tega društva. Mi niinamu nič proti teinu, da se zibljejo „Sočmi" pnstasi v siadki nadi in upanju v maloveljavnost gibanja z nami inislečega učiteljstva; z veselmii obrazi korakamo lepsi bodočnosti na- sproti, kajti prepnčaui smo, da se pri tako krepkein razvoju katohškega uči- teljstva v nekaj letih ramiere na šol- skem polju in v učiteljskem taburu ko retnto izpreiuene. Lepa dneva so imeli naši učitelji v torek in sredo. Kranjski tovanši, ki so se udeležili izleta, so prišli v (jorico v sredo popoldne ob 4'40. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki goriske orga- nizacije. Nato so se podali izletniki na teraso goriškega gradu in pozneje na Kapelo. Veselo razpoloženje je vladalo v sredo zvečer pri prijateljskein se^tanku. Navdusevalni govori in vedra lica |)odi, da je zastopal pri prijateljskem sestanku deželne poslance S. L S. po- slanec g. Zega. Bilf so pa zastopani po- fej* tega tudi drugi krogi. Zastopana |e bila tudi akadernična mladina Z eno besedo. bili so zastopani vsi krogi. Ža- libog, da se je morala animirana družba zgodaj raziti, zato, da so si nabrali iz- letniki uovih močj za naslednji dan. Lep je bil izlet na Sv. Goro in lahko so nanj ponosni naši učitelji. Ob krasnem vremenu, ki je sledil deževju prejšnjega dne, ^so dospeli izletniki na Sv. Goro. 0b 9. uri je daroval sv. maso preč. g. Franke z obilrro asistenco, pelo pa je goriško učiteljstvo. Nato so se zbrali udeleženci v veliki dvorani g. Černeta, kjer je pričelo zborovanje. (Pride še.) DopisL Koliko dežja je padlo v Št. Andrežu. Po mojein natančnem merilu je padlo letos dežja v Št Andrežu od meseca januvarja do 22. avgusta t. 1. vsega skupaj 1142l/4 mm na visoko. To je 1 m. 1 dm. 4 cm. 2 mm in y4 mm. Toliko bi bilo namreč vode nad zemljo, ako bi je zemlja ne popila. NajveČ ga je padlo meseca janu- arja. to je 206 mm. Zatem ga je padlo od 1. do 22. avgusta t. in. 195 mm. Najmanj dežja je padlo meseca marca. to je 13l;2 mm Zatem ga je padlo meseca februarja 803/^ mm. V vseh drugih mesecih do 22. av- gusta t. 1. je padlo dežja 103—206 mm. Največ dežja v enem dnevu je padlo 10. avgusta. to je 83 mm. Ves ta dež je prišel z jugo-zahoda. Za tem ga je padlo 27. maja 67 mm. Ves ta dež je prišel s severo-zahoda in nekoliko s severo-vshoda. Ta dež je padal ob času francoskih povodenj. Celo do nas je segal ta dež. Hvala Bogu, pri nas slabih vremen ni bilo. Bog nam daj več takih letin! Josip Devetak. Z dežele. — Skandal je od onega učitelja, ki je napisal zaključek uvodnega članka v „Soči" 25. t. in. Po njegovem mnenjLi naj bi šla naša deca sprejet višjega dušnega pastirjaz rdečozastavo, s svalčico v ustih, litrom v rokah, s kletvijo na jeziku. in s petjem „La ban- diera rossa trionfera". S takimi „vzgo- jitelji" bomo še računali. Ni čuda, da so marsikje sinovi učiteljev mnogo sla- bejši nego oni sami. Z našimi žulji se gradijo šolske palace in mi redimo vas, brezverski učitelji. Ne boS pa. šolski Miha, naše dece moralno ubijal. Tega n e in — n e ! X. Sv. Križ na Vipavskem. Tukaj je 28. t. m. po dolgotrajni bolezni umrl kapucin č. o. (ielazij Kobal. Rojen je bil 17. okt. 1844. na Vrhpolju na Vi- pavskem. Bil je povsod dobro znan in zelo priljubljen. N. v m. p. Iz ŠebrelJ — Za v Šebreljah na- pravljene rcservoarje za vodo je sedaj država podelila 4000 K podpore. Za to dvilo je poprej deželni zbor podelil 2900 K; tako se je prejelo skupaj 6900 K. Grozna je bila poprej beda ob suši radi po- manjkanja vode, čemur je sedaj z na- pravo reservoarjev po vaseh popolnoma oJpomagano. Za dosego tolike podpore zalivaljujemo se za pornoč sedanjemu glavarju v Tolminu, g. dr. Gregor- čiču, državnemu in drželnemu ,;oslancu, ter g. K o s m a č u, županu in deželneiuu poslancu, na katere se je županstvo od uložitve prošnje vedno obračalo, da so stvar na pnstojnih mestih podpirali, ker brez 'jDinoči teh gospodov bi županstvo kljnb velikemu prizadevanju ne bilo toliko podpore doseglo. Voice. -— V Volčah imamo moža, ki kin rad „komandira" in ki bi rad imel, da bi šlo vse po njegovem „ko- mandu". Ne dajo nm miru občinski ra- čuni. Pravi, da niso v redu. Naj rajši pt)ve, v kakšneni redu so bili računi liberalskeyfa drufttva, pri katerem je bil občnem zboru koncem lefa ? Če se na- pise prispevke udov v Jitnnik s kredo, gotovo ni inogoče predložiti rednih računov. Treznost pa ljubi ta človeK čez vse. •— 3 litre žganja pofabi za to, da mu preženejo žejo. lina pa tudi „kom- panijo". Tenui Človeku so na poti Župnik, kaplan. vojaki itd. ter jih na grd način zaničuje. Na predvečer 80 letnice cesar- jeve pa ni nič pokazal, da bi bil av- strijski „purgar" in tudi oni ne, kate- rim zapoveduje. Ce se pri nas dobro ne počuti, naj se poda na Turško, kjer mu gotovo naložijo vzvišeno nalogo. Naš gospod župan je pošten člo- vek in ga častijo vsi občinarji. Pustite ga pri miru ! Na svidenje. Žganjepivcc. Politični pregled. Örnagora — kraljestvo. 50-letnico vladanja kneza Nikite so proslavili s tem, da so ga povzdig- nili kraljem, njegovo državico pa kra- ljestvom; to se je oficijelno vršilo pre- teklo nedeljo. Ta dan se je slavil po vsej Črni- gori z velikim navdušenjem. Osebno so se podali čestitat no- venui kralju italijanski kralj in kraljica, bolgarski kralj in srbski prestolona- slednik Aleksander. Tako živahno kot ta dan menda ni bilo še nikdar v Cetinju, ki je bilo praznično okinčano. Vse polno tujcev, večinoma Slo- vanov, je hotelo prisostvovati tej slav- nosti. — Na predvečer tega dne so streli iz topov naznanjali, da bode drugi dan za prebivalce skalnate Črnegore velepo- memben. Godbe so veselo svirale in ljudstvu se je čitalo veliko veselje z obraza. V nedeljo zjutraj je novi kralj vsprejemal deputacije. med temi tudi deputacijo garibaldincev in nemških novinarjev. Povodom povzdige kneza Nikite kraljem ga je ruski car imenoval gene- ralnim feldmaršalom ruske armade, prestolonaslednika Danila generalnim majorjem, princa Mirka podpolkovnikom in princa Petra poročnikom v ruski armadi. V nedeljo je narodna skupščina v slovesni seji enoglasno stavila pred- log, da se Črnogora povzdigne v kra- ljestvo. Knez je ta predlog odobril in vsprejel naslov: Nikolaj I., kralj Črno- gore. 0 tem so bili zastopniki inozem- skih držav obveščeni z noto črnogorske vlade. * * * Opombe vredno je, da je Črnagora tretje jugoslovansko samostojno kra- ljestvo. Zarota proti laškemu kralju. V ltaliji se govori, da so odkrili zaroto proti italijanskemu kralju. V Švico so namreč došli argentinski za- rotniki, ki nameravajo vdreti v Italijo, ki je zato ostro zastražila meje. Oomače in razne uesti. Za člana dež. šol. sveta je itne- novan namesto vl. svetnika vpokoje- nega gim. ravnatelja Simziga ravnatelj tukajšnje višje realke Viktor Slop pi. C a d e n b u r g. Umrl Je v Gorici bivši trgovec z usnjem g. Ivan D r u f o v k a, ki je imel svoj čas trgovino z usnjem na Travniku. pozneje v RaStelju, v zadnjem času pa v Gosposki ulici. N. p. v in.! „Slovenec" z dne 29. avg. piše v Članku: Zagonetne razmere na G o riške m tako-Te: „Kako je vendar mogoče, da pride ob teh jasnih doloČ- bah postave kak Bajt kot voditelj na tarn kot tak ostati? Kako je mogoče, ija se učitelji a la Strekekelj, da se uči- lelji plesavci morejo imenovati za de- finitivne, da morejo sploli še v službi ostati? In vender obstoji goriški de- želni šolski svet iz mož, ki so v pre- fežni večini katoliäkega prepričanja . . . jmanio v deželnem šolskem svetu tri katoliške akademično izobražene duhov- nike (dr. Gregorčič, dr. Zorn, dr. Faidutti) in dva lajika (Simzig in Križnič), o ka- terih je znano, da nista liberalca; ima- mo torej v deželnem šolskem svetu pre- težno večino mož katoliškega prepri- čanja". Tako piše dopisnik „Slovenčev". Uredništvu „Slovenca" bi svetovali, naj v prihodnje vsaj pazljjvo prečita z Go- riškega doposlane mu članke, preden jih objavi. Gori navedeni odslavek je med drugim razžaljenje tudi prevzvi- šenega k n e z o n a d š k o f a S e d e j a, ki je bil Član deželncga šolskega sveta, ko so se taki učitelji nanstavljali. Pre- vzvišeni nam je vsem pravil, kolike te- žave so v dež. šolskem svetu. Preč. g. dr. Zorn je nastopil Se-le za prevzviše- nim knezo nadškolom Sedejem. Dopisnik, ki nič ne pozna razmer, je brez dvojbe imel le namen mahniti po naših po- slancih. Clankar, besni prismodain lažn ik, pa tudi ne pozna in noče poznati državnega šolskega zakona, iz katerega navaja nekaj iztrganih besed, ki dajejo ves drug pomen, nego ves dotični pa- ragraf v zvezi z deželno šolsko postavo. Taki lažniki in obrekovalci se postav- ljajo na čelo v boju zoper liberalno učiteljstvo! Proč s takimi blazniki, ki kompromitujejo stvar, predno jo vza- mejo v roke. Laž, obrekovanje, natolce- vanje niso sredstva, s katerimi naj se pobija liberalizem. V to je treba čiste v e s t i in čiste — pameti! Laški otroški vrtec se otvori letos v ulici proti Stračicam (Strazig.) Slo- venci pozor! Nobeno slovensko dete ne sme v laške sole ! Slovenska nezavednost. Iz mesta nam piše slovenski oče: Toliko se piše o slovenski zavednosti, o probujenem goriškem slovenstvu, a Še se dobijo stariši, ki jim je slovenski narod špan- ska vas. V zadnji št. Vašega lista ste priobčili dopis iz Gorice, v katerem sem čital, da se je nek slovenski oče z Gr- eine izrazil na goriškem magistrate da bi se tarn kaj ustanovila laška sola!! Prijel >em se za glavo! Kaj ta- kega da je prišlo iz ust slovenskega očeta! Ali je mogoče! Saj živimo v na- rodno probujenem času! 0 slovenska zaslepljenost in nevednost! Torej sami naj si kopljemo grob, oziroma ga po- magamo kopati goriškim Lahom, da nas prej ko prej vanj zagrebejo! — Blaženi taki časi za goriške Laiie, nad vse ža- lostni pa za nas Slovence! In tako je šlo dalje v tistih lepih „zlatih" starih časih pred 20, 30 leii! A ti so minuli, kak ostanek se dobi še tu in tarn! Upajmo, da krnalu ne bo več dobiti teli srednjeveških ostankov med goriškimi Slovenci! Sklep učiteljskih tečajev na do želni kmetijski šoli. — Na slovenskem in italijanskem oddelku dezeine kmetijskc Sole sta se zaključila tečaja za pouk v kmetijstvu, katerih so se udeležili Ijud- ski učitelji slovenske in italijanske \va~ rocinosti, v soboto dne 27. t. m., in si> na slovenskem oddelku dopoldne ob il. uri, na italijanskem pa popoldne ob treli. Pri sklepu na slovenskem oddelku so bili navzoči vladni zastopnik g. namest- ništveni tajnik Gasser in c. kr. okr. šolski nadzornik Finžger, slovenska od- bornika in deželni svetnik dr. Pettarin in učitelji, ki so podučevali. Vladni zastopnik üasscr je izrazil svoje veselje na vspehih in se zahvalil dež. odboru za pospeševanje tečajev in učiteljskemu osobju za njihov trud. — V irnenu dežeinega odbora je priporo- čal g. odbornik BerbuČ učiteljern, ki sd se udeležili tečaja, naj popolnijo gradivo, čitanjem tozadevnih knjig ter naj gredo kmetu, med katerim živijo, na roko v kmetijstvu ter naj pospešujejo tudi gmotni napredek Ijudstva, kajti Ijudstvo, ki ni gmotno samostojno, je vedno ¦sužno, in pri takem Ijudstvu manjka temelj za jdeaino vzgojo. V istcm smislu je nagovoril tudi g. ravnatelj Ltrekelj učitelje in priporo- čal, naj gredo med narod in naj učijo istega ludi v kmetijstvu ter ga navdu- Šujejo za napredek na tem polju. Za- hvalil se je konečno vladi in deželnemu odboru za podporo, da sta se mogla te- čaja držati. Učitelj Ravbar s Krasa je v dalj- šem govoru naglašal nalogo Ijudskega učitelja ter se konečno zahvalil vsem činiteljem, ki so pripomogli v to, da jim je bila dana priiika se mnogo korist- nega naučiti, kar bodo požrtvovalno uporabili v prospeh večjega napredka v kmetijstvu. Konečno je g. nam. tajnik Gasser razdelil spričevala. « V deželnega poslanca g. dr. Hinka Stepančiča se zaletava zadrija „Soča" in sicer radi tega, ker opravlja še vedno službo sodnega svetnika na okrožnem sodišču v (Jorici in vpraša, zakaj ne nastopi dopusta, katerega je dobil. Po- prej pa je pisala proti temu, da bi dr. Stepančič dobil dopusl, ker je dežeini odbornik, ter rekia, da saj tako ne bo delal nič ne ako bo imel dopust, ne ako ga ne bo imel. Sedaj pa, kakor re- čeno, ko je dr. Stepančič dobil dopust, ga ne mara videti pri sodnili obravna- vah. Kdo naj ji ustreže! Ne tako, ne tako ji ni prav! — Potem seveda po svoje komentira, zakaj je dr. Stepančič še na sodniji. Ubožica, čemu si dela ne- ljube skrbi! Dr Steoančič je sedaj še na sodniji kljub temu, da ima dopust le zaradi pomanjkanja višjih sodnih uradnikov, kajti znano je, da je sedaj več sodnih svetnikov na vsakoletnem dopustu, in dr. Stepančič je bil napro- šen, naj bi opravljal službo sodnega svetnika toliko časa, dokler ne nehajo dopusti. — 0 delu dr. Stepančiča pa niti besedice, saj govore dejanja. Ore naj nadeželni odbor „Soča" in tani izve, kaj dela dr. StepančiČ. Navtični kurz za abiturijente. Naučno ministerstvo je dovolilo, da se osnujenac. kr. navtični akademiji vTrstu enoletni navtični kurz za abiturijente gimnazij ali realk. Učni jezik je italiianski. Vstopi pa lahko vsak abiturijent, ki položi izjJit s katerim dokaže, da je italijanščine toliko zmožen, da z vspehorn lahko sledi pre- davanju. Po dovršenem kurzu bo moral vsakdo položiti izpit, na kar bo imel enake pravice za nastop v pomorske karijere, kakor absolvent navtične aka- demije. 0 nemških in laških nadpisi'i na „Trgovskem Domu", na „Südbahnho- telu" in pri „Jelenti" se je konečno ven- darle tudi „Soča" oglasila ter priznala, da ne delajo časti njenemu lastniku s tem, da pravi, da saj se nahaja pod streho hiše „Centraine posojilnice" nein- ški krčmar. Počasi „Soča", mi nismo nikdar zahtevali, da naj imajo sloven- ski trgovci samo slovenske nadpise v Gorici, kakor je to „Soča" zahtevala in celo pretila slovenskim trgovcem, da bo objavila njih imena ter jih imenovala „strahopetce, ki se za skledo leče bo- jijo pokazati odločno, da so Slovenci". In tisti, ki je drugim slovenskim trgov- cem očital, da se za skledo leče bojijo razobesiti samo slovenske nadpise, tisti ima danes na najbolj prometni ulici največ nemških in laških nadpisov ; in še celo na „narodni piruh", „Südbahn", se bojijo razobesiti slovenski nadpis To so narodnjaki! Uboga Slovenija s takimi sinovi! Rakom žvižgat bi šla, ako bi imela le take boritelje za njene pravice in pa takegospodarje, ki iz same guspodarske učenosfi pripravljajo slo- venstvu Gorice krafi za krahom. Zakaj ni bil potrjen Hribar? poročilo z Dunaja, da je bil predmet zadnjih sestankov Aerenthala z Kinder- len-Wächferjem in San Giulianom tudi razgovor o obnovi trozveze. Ta razgo- vor da je bil potreben z ozirorn na do- godke na Balkanu, kjer so se vršile ve- |ike premembe. Mi v Avstriji, pravi du- najski dopisnik omenjenega lista, mo- ramo resno slediti tem dogodkom, da se toliko na Ogrskem, kolikor v Cislaj- taniji preskrbi, da se konsolidirajo raz- mere in ustanovi stalni red, ki bo držal v vajetih slovanske aspiracije, ki so ne- združljive z interesi države. Treba samo omeniti to, da se razume cela vrsta odredb, kakor n. pr. razpust hrvatskega sabora, razpust mestnega sveta v Sara- jevu in nepotrditev znanega slovanskega agitatorja in sovražnika Nemcev liri- barja kot Ijubljanskega župana. Kapucinska cerkev. Vsled nujne potrebe so začeli oo. kapucini graditi novo cerkev. Zidava že vrlo napreduje. Ker se je morala stara cerkev podreti, zato pri oo. kapucinih ne bo javne službe božje, dokler ni dozidana nova cerkev. Da se pa kolikor mogoče ustreže verskim potrebam slavnega občinstva, bo v cerkvi Immaculata vsaki dan sv. maša ob 5'72 in 6'/2- Lstotam se bo tudi spovedovalo vsaki dan zjutraj od 5 ure naprej; ob sobotah pa tudi popoldan od 4. ure naprej. Ob nedeljah in praznikih bo tudi na starem pokopališču sv. maša ob 1 Oh. Šolsko leto na gimnaziji. — Na c. kr. višji gimnaziji v Gorici se bode vr- šilo vpisovanje kakor druga leta in sicer: 15. in 16. septembra se bodo vpi- sovali učenci, ki so ali že naredili vzpre- jemni izpit za prvo solo ali pa ga bodo delali 16. septembra. — Vpisovanje v gimnazijsko pripravnico v Gorici se bo vršilo 16. sept. — Dijaki, ki so že bili na zavodu (od druge naprej), se bodo vpisovali 16. in 17. Sv. maša bo 18. sep.; 19. začne pouk. Nac. kr. zenskem izobraževališču, na dekliški in na moški vadnici /ačne solsko leto 1910 11. dne 19. septembra. Vpisovanje na c. kr. izobraževališču za učiteljice bode dne 19. in 20. septembra od 9. —12. ure zjutraj. Gojenke, ki so ta zavod že-obisko- vale, zglasijo se stem, da se same pred- stavijo ali pa dopošljejo ravnateljstvu svoje zadnje šolsko spričevalo. Nove gojenke za I. tečaj sepa imajo 19. septembra predstaviti od 9.-12. ure dop. pri ravnateljstvu. V višje tečaje se ne sprejmejo nove gojenke. Dne 23. septembra ob 8. uri se začnejo ponavljalni izpiti. Na c. kr. de- kliški in moški vadnici bode vpisovanje dne 20. septembra od 8.—12. ure dop. in sicer za učenke in licence v 1. raz- red in za one učenke in licence, ki so to šolo že obiskovali, ti naj prinesö zadnje šolsko spričevalo. UČenke in učenci za I. razred pa naj prinesö krstni ali rojstni list, zdrav- niško spnčevalo 0 zdravih očeli, 0 stav- ljenju koz in ubožni list. V višje razrede se ne sprejme no- vih uče.nk in učencev. Redno poučeva- nje začne 22. septembra ob 8. uri zju- traj. Gorica, dne 30. Avgusta 1910. Rav- natelstvo c. kr ženskega izobraževališča. Z dekliškega licoja v Gorici. Vsled znanega odloka c. kr. namestništva v Trstu so šolske počitnice na Primorskem podaljšane do vštevši 17. septembra. Radi tega se občinstvu javlja, da se na dekliškem liceju v zavodučč. sester De Notre Dame šolsko leto prične v pon- deljek, dne 19. septembra s sveto mašo ob 8I1, pri kateri morajo biti navzoče vse gojenke. Vpisovanje v I. razred pa tudi v višje razrede se bo vršilo v pe- tek in soboto, 16. in 17. septembra od 8.—12.h dopoldne. Vsprejemni izpiti se bodo delali 17. — Naznanja se tudi, da se s pričet- kom šolskega leta na tem liceju otvori IV. razred; dosedanji trije so dobili vsi pravico javnosti. Pogoji za vsprejem v njih šolah v Gorici. Slovenske gojenke imajo slovenščino kot obvezen predmet v vseh razredih. Na Željo starišev imajo one tudi priliko učiti se angleščine s tretjirn razredom dalje. „Hilarijanska tiskarna' — zaprta. Minölo soböto je obrtna oblast v Gorici zaprla „Hilarijansko tiskarno." Kakor znano, je v liskarni izbruhnil štrajk, ki traja še vedno in sicer zaradi tega, ker je vodstvo tiskarne sprejelo v službo nekega stavca linotypista iz Ita- lije, ki nima učnega spričevala. V ti- skarni so delali kljub Štrajku netiskarji, kaplan iz Podturna, nekateri dijaki, in drugi prijatelji Faiduttijeve stranke. To je trajalo do minole sobote. V soboto pa je obrtna oblast zaprla tiskarno in to vsled tega, ker ni bilo v tiskarni no- benega strokovno izobraženega tiskarja in ker je prejšnji poslovodja naznanil obrtni oblasti, da ni več odgovoren za delo v tiskarni in da naj se ga izbriše iz tozadevnega obrtnega registra. Vsled tega je obrtna oblast dala zapreti tis- karno. „lico" je torej za sedaj neha la izhajati. Kako se stvar reši, bomo po- ročali. „Orla" so ustano^ ili v nedeljo v Biljani in v Medani. Na ustanovnem zborovanju na obeh krajih je bilo mnogo ljudi. Upisalo se je koj nad 60 mlade- ničev. -- Tečaj za mizarje, ki se je vršil v Sežani od 1. do 28. t. m. po prizade- vanju ekspoziture obrtne Sole v Gorici in zavoda za pospeševanje obrti v Go- rici, je v ned. zaključil v imenu ravna- teljstva ekspoziture in kuratorija zavoda clan kuratorija S. Premrou. Zaključku so prisostvovali namestništveni svetnik Rebek, kot zastopnik c. kr. vlade, dr Grusovin kot zastopnik deželnega od- bora, šolski svetnik Kante kot zastopnik šolske oblasti, občinski tajnik in druga gospoda. Spričevala je porazdelil s pn- mernim vspodbujevalnim nagovorom nam. svet. Rebek. Strokovna pojasnila 0 tečaju in nadaljnih nameravanih te- čajih v sežanskem okraju je podajal navzoči ravnatelj ekspoziture inž. Penso. Tečaj je vodil strokovni učitelj Mercina. V tečaj se je bilo vpisalo 8 učencev, 2 sta vsled oddaljenosti odpadla koj ob pričetku, 2 sta izostala koncem tretjega tedna. Ostali so pokazali veliko zani- manje za napredek v svoji stroki. Pri- poročamo udeležencem enakih tečajev skrajno marljivost in nepreti»gano obi- skovanje obrtnili potovalnih tečajev. Ko- likor večjega zanimanja bomo v tem oziru pokazali, tem več nam bo šol na roke zavod za pospeševanje obrti. Po- dobni tečaj se vrši seuaj v Avberju. Utonila je v Soči 30-letna Terezija Gatnik. Gatnik je bila nekoliko slabo- umna. V soboto zjutraj je zapustila svoje stanovanje na Placuti, rekši do- mačinom, da gre k maši na Kostanjevico. Ko je ni hotelo biti domov, so jo pov- sod iskali, a zaman. V nedeljo zjutraj okolo 7 ure in pol pa so zagledali v Stračicah v Soči neko žensko truplo in ko so je poteg- nili na sulio, spoznali so v njem ne- srečno Terezijo Gatnik. Utonil je v Vipavi blizu Rupe de- ček nekega strojnika, ki je uslužben v Jakilovi strojarni. Deček se je kopal, a je zašel pregloboko. Mrtvega so poteg- nili iz Vipave. Tako nam poročajo. Toča. ¦— V Dolenjah je bila mi- noli teden toca. Bila je precej debela in napravila je še precej škode. Imenik poroMkov za leto 1911 bode razpoložen ^.ri mestnem anagra- fičnem uradu od 6. do 13. septembra t I. Vpogled v ta jmenik je dovoljen vsa- komur ob uradnih urah. V gore nave- denem roku je obenem določen čas za morebitne reklamacije. Našel se je na Brezjah v samo- stanu prstan, ki ga je nedavno tega neka oseba izgubila in zanj v sakristiji vprašala, pa pozabila naznaniti svoj naslov. Lovsko in strelsko društvo za (io- riško priredi v nedeljo 4. septembra t. 1. streljanje na dobitke v Panovcu. Zjutrajnega streljanja od 8'2 — 12h se sme vdeležiti vsakdo, popoldanskega od V t— (). pa same člani. Dobitki so zjutiaj in popoldne jed- nake vrednosti in sicer: I. po K 80. II. 60, III. 40, IV. 20. Vsak strelec, ki se hoče udeležiti streljanja, mora se priglasiti pri društ- venem blagajniku g. Josipu Kerševani, puškarju v Gorici, Stolni trg ali pa pri g. Josipu Pečenkotu. lastniku kavarne Central v Gorici, ter vložiti K 4 Strelja se z vojaškimi puškami na 300 korakov na tarčo. Vsak strelec odda 20 strelov. Veselica v Št. Mavru se preloži iz nepričakovanih vzrokov na 17. septem- bra t. 1. Vspored društvene veselice se ob- javi pravočasno. Dobava za upravo kazniinic v Pritnorju. — C. kr. pravdnistvo razpi- suje natečaj za dobavo živilnih potreb- ščin za upravo c. kr. kazniinic v Pri- morju (Köper in Gradiška) za 1. 1911. Pokriti se ima tudi potrebščina go- riva in ogrejajočega materijala. Vrstu in količino predmetov, ki se morajo dobaviti, razvidijo interesovane osebe lahko na c. kr. višjem državnem pravdništvu iz pogojev, ki stoje zani- mancem na razpolago. Pismene ponudbe, opremljene s kolekom jedne krone, morajo biti od- pravljene z morebitnimi uzorci na ono kaznilnico. na katero se nanaša dobava dotienih predmetov. Ponudbe morajo biti lastnoročno podpisane in je označiti predmet do- bave; priložiti se jim mora dobavne pogoje. Zapečateni omoti morajo nositi naslov: „Ponudba, nanašajoča se na razpis natečaja dd. 19. avgusta 1910, št. 2840/10." Rok za vlaganje ponudb zapade opoludne 8. septembra 1910. Izdaja pisemskih znamk v proslavo osemdesetega rojstnega dne cesarja. V proslavo osemdesetega rojstnega dne cesarjevega so se natisnile pisemske znamke sedaj veljavne izdaje od 1 stotinke do 10 krön prehodno v spre- menjeni opremi. Znamke so na gorenjem in spod- njem robu podaljsane za 4 milimetre sirok pas; v sredini gorenjega pasa stoji letnica 1S30. v sredini spodnjega letnica 1910; prostor na levo in desno letnice je izpolnjen z vsakovrstnimi okraski. Z izdajo se je pričelo 18. dne av. 1910; s prodajo tega dne in se bo ista vršila do popolne razprodaje v omenje- nem številu natisnjenih znamk. Znamke po 5, 10 in 25 stotink se bodo oddajale v nominalni vrednosti na vseh poštnih uradih, znamke po 1, 2, 3, 6, 12, 20, 30, 35, 50 in 60 stotink in pö 1 krono na vseh eraričnih poštnih uradih in znamke po 2, 5 in 10 krön pri glavnih poštnih uradih na sedežu deželnih vlad. Te znamke se more do vštetega 31. decembra 1910. poleg znamk veljavne Odvetnik dr. Stanie je, presolivsi se z Dimaja — odprl svojo pisarno v Gorici, Via Petrarka 3, I, uadstr. (pri lnestnem vrtu, tik Trgovskega Doma.) Uradne ure: 9.—12. zjutraj, 3.—6. pop. Ob nedeljah in praznikih je izdaje uporabljati za frankovanje pošt- nih pošiljalcv. Pripominja se, da oddelek dunaj- skega poštnega urada za razprodajo znamk že sedaj vsprejema predznambe za popolne sklade znamk od 1 stotinke do 10 kron, kakor tudi na sklade od 1 stotinke do 1 krone. Nesreče prl vojašk!h vajah. — Pri večjih vojaških vajah na južnem Tirol- skcm se je minoii teden pri slabem vre- menu pripetilo več nesreč. Ova cesarska lovca ene patrulje sta padla v prepad ter se tako modio poskodowila. da sta kmalu potem umrla. Tretji eesarski lo- vec. ki jima je hitel na pomoč. je zdr- čriil ter se. nevarno poskodoval. Nek nadporočnik in stotnik generalnega staba sta si pri padcu zlomila roke. Več dru- gih vojakov se je poškodovalo. Xadvoj- voda Evgen. ki je vodil te vaje, je uka- zal vaje prekiniti. Porotna obravnava proti Hlad- niku in ujegovi soprogi. Danes je pri- Čela v Ljubljani porotna obravnava proti Mladniku in njegovi soprogi. Kakor znano, je Hladnik hotel po Hofrichterjeveni uzorcu zastrupiti svojo mater, gospo Hammerlitz v Logatcu. Obravnava bo trajala 3 dni. Prič je 70. od katerih se okolo 40 ustmeno zaslisi. GČ. oo. kapucini na Reki so v ne- deljo praznovali 30Uletnico, odkar se je njih samostan ustanovil. Temeljni ka- men za ta samostan je bil vzidan 28. avgusta lolO na zemljišču, ki ga je bil kupil cesar Ferdinand 11. Legar (tifus) je izbruhnil na Mirni na Kranjskem. Zbolel je tudi tamošnji župnik preč. g. Kocjančič. Premeščenje vojaškega poveljni- štva iz Zadra v Dubrovnik. — „N. Fr. Presse" poroča. da se poveljništvo XVI. armadnega zbora in poveljstvo deželne brambe koncem meseca septembra pre- mesti iz Zadra v Dubrovnik. -^ Odkritje cesarjevega spomenika v Išlu. — Z velikimi slovesnostmi so od- krili 24. t. m. cesarjev spomenik v Išlu. Slavnosti se je udeležil tudi cesar. ki ga je Ijudstvo navdušeno pozdravljaio. Cesar je tudi krepko odgovoril na po- zdrav grnfa Wurmbranda. Kolera. V Italiji se kolera še vedno širi. V Barleti je bilo v zadnjih 48 urah 27 novih slučajev. Istutako so se poja- vili novi slučaji po drugih krajih v Pugli ji. Na Ruskem kolera še vedno strašno razsaja. V Avstriji je v tern po- gledu do sedaj dobro. Na Dunaju se ni pojavil nobeden nov slučaj več. Le na Ogrskem se je v zadnjih dneh par no- vih sumljivih slučajev pojavilo. Droblinice. In prišel je k svojim ... V ne- kem garnizijskem rnestu na Virtember- škem sta peljala dva mesarja vola na klavnico. V bližini vojašnice pa se je vol iztrgal mesarjema ter je pritekel na dvorišče vojašnice, kjer se je ravno vadila četa vojakov. Navzoči major je zapovedal vojakom, naj vola vjamejo, kar se je tudi kmalu zgodilo. Major se je nato obrnil k nekemu vojaku, ki je znal k vsakemu resnemu ali neresnemu slučaju pristaviti primeren izrek iz sve- tega pisma, ter ga je vprašal: „No, Huber, ali vcš kaj povedati iz svetega pisma k temu dogodku?" „Zrjam, go- spod major, a ne vem, če smem!" „Le govori", mu je ukazal major. Huber je nekolikokrat zakašljal ter dejal: „In prišel je k svojim -- ali oni ga niso sprejeli." Vsi vojaki z majorjem vred so udarili pri tem v gromovit smeh. Ciklon uničil mesto. Ciklon je uničil mesto Camelli v Piemontu v Ita- liji in ga popolnoma razdjal. Veliko oseb je ubitih, veliko ranjenih. Prebivalstvo zedinjenih držav. Po dosedaj znanih podatkih ljudskega štetja sklepati. bo znaSalo prebivalstvo Zedi- nienih držav 90.000.000. ZacjfGbŠka tovarna tvrdke H^nri^ Francka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izkijučno le iz najboljših sirovin. V Vclš priU bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z miinčkom, TovLniška znamk». iz zagrebške tovarne. »1 zaga V. Tf 1163,19:9II, V, Gospodarske vesri. Konserva iz paradižnikov. Po dajamo nekoliko načinov pripravljanja konzerve paradižnikov, ki jo zainore vsaka gospodinja doma pripraviti : 1. Paradižniki (poinidori) se zme- čkajo. Zmes se napolni v navadne ste- klenice. Steklenice je dobro zamašiti in zamašek prive/.ati z vrvico. Na to se devajo steklenice v kotel kjer se kuhajo 11/2 do 2 uri v vreli vodi. Aled posamične steklenice je deti nekaj slame. da se katera ne razbije. Stekle- nice se vzamejo na to iz vode in se puste ohladiti. 2. Paradižniki se zmečkojo in zmes je prekuhati v kaki emajlirani posodi. Prideti je nekaj aromatičnih trav in ' a°/0 njih teže soli. Zmes je treba dobro ine- Sati, da se ne sprime na dnu posode. Kedar se prekuha tako, da je samo še polovica, jo je precediti skozi kako pla- tno. Na to je napolniti steklenice in po- stopati kakor zgoraj. Cene mesu na Kranjskem. — V mesecu julijii je veljal kilogram mesa v podrobni prodaji povprečno: v Ljub- ljani 1 K 52 v, na Bledu 1 K 60 v, v Radovljici 1 K 48 v, v Postojni; Ilirski Bistrici. Vipavi. Krškem, Škofji Loki in Tržičii 1 K 44 v. v Kamniku 1 K 44 v. v Kranjski gori 1 K 40 v, v Cerknici 1 K 38 v, v Ribnici. Kranju in Vrhniki 1 K 36 v, v Novem mestu 1 K 33 v, v Litiji in Šmartnem pri Litiji 1 K 32 v, v Kočevju. Velikili LaSčali, Kropi. Rate- čah, Zg. Logatcu. Idriji, Planini in Sta- rem trgu pri Ložu 1 K 28 v, v iŠt. Jer- neju. Mengšu, Metliki. Zagorju in Yisnji gori 1 K 20 v, v Mokronogi;, Črnomlju. Žužemberku in Trebnjem 1 K 12 v, v Kostanjevici in Krašnji pa 1 K. Izvoz dalmatinskih pridelkov v južno Ameriko. — Kakor smo svoje- časno poročali. je paroplovna družba „Avstro-Americana" za poskušnjo uve- dla postajališče za svoje v Južno Ame- riko odhajajoče parnike v Spletu. Dne 29. julija je parnik „Sofia Hohenberg" ukrcal 4000 kvintalov cementa za Ameriko. Sedaj pa se bode na S. sep- tembra iz Trsta odhajajočem parniku „Francesca" ukrcalo 5000 kvintalov v cementu in drugih pridelkih Dalmacije. Trst Loterijske ötevilke 27. avgusta ......3 79 56 40 34 Zobozdravnik dr.B.Pikl se je vrnil in ordinira od 9. —12. in 2.—5. Gorso 6iuseppe Verdi št. 19 nasproti ljudskemu vrtu. Le po knjigij ki j° je izdala Prva kr anj ska tovarna testenin © //. Bistrici, zamorel pravilno pripravljati Pe- katete. Zahtevaj jo, pošlje se ti zastonj ! Poštena družlna išče 1 aii 2 dijaka r\a hrano In stano- vanje. Več povš naše uprav- nlštvo. • Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavcar. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov, L. L u k e ž i č.) Telograiu ! "HIF Tdogram ! W Teh'gmin ! Ofvoritev \ AZ AR J A ÜMPORIO RAŠTELJ tO G0RI6A RÄSTELJ 10. Galanterijsko blago in igrače, stekleni. porceianasti in emajlirani predmeti, hišna in kuhinjska oprava, luksurijozno, šaljivo in dekorativno blago, toaletni, usnjati in pred- meti za potovanje. U stalnlh cen: fit via., K I, L, Uf T, U. Ojleda si vse to iahko vsakclo, ne da bi bil prisiijen kaj kupiti. S spoštovanjem JOSIP SPSEGL jun. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v 60R1C1 ulica della Crocc štev. 6 Mladenič, ki je dovršil učno dobo v deükatesni trgovini ali v trgovini jestvin, se sprejme kot trgovski pomočnik pri tvrdki Julius Grippa Maribor ob Dravi. Ponudbe s spričevali naj se pošljejo omenjeni tvrdki. — Zahteva se poznanje nemškega jezika. Ceuljörslifl zodpuga u ffiirnu naznanja sL obcinstvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na trg-u sv. Antona na vog-alu v Babatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno narocbo. —- Ima v zalog'i vsako- vrstnega obuvala ter. sprejema narocila po m* zmernih cenah. ^m Cenj. dame in gospodje — pozor! Imate že šivalni siicj? Akc p* mmaie. nmislile -i najnovejšo marko „Original- Viktoria" in najboljšega izdelka P( dolgoletnih skušnjah sva prišln do prepri- čanja, pa ostane „Original" vedno !e najboljsi Original Victoria stroj del.iiu Se po 10 '_'ini uporabi brezšurnno. Original Victoria stroji so .iq»ii:kosi|iv> za lon^čo rabo in obrtne namone. Ž> Original Victoria stroj! so uaijHipraviiqSi ca umemo vezciije (rek amiranje). Tvrlka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje Oiez- plačm» Original Victoria stroji so tiaji'«oi|ŠJ iz-iieith ^seh tio- sedaj obstoječili tovaren. Za vsak stroji jamčiva 10 let. Nikdo iiaj ue zarnudi priUKo ugledat si pred nakupöm „Original- Victoria" siroje. Edina zaloga „Original- Vic tor j a" strojev in drugili : Šivalnili strojev, dvokoles »Puch " orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki Kerševam & Cuk^- Gqrica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9.