Prispevajte za Kulturni dom Cena 20 lir PRHKI DAHI RAZPRAVE PROTI ITALIJANSKIM MHMIVI V HUPKli Obtoženci potrjujejo zvezo med CLN in italiiansho obveščevalno službo TRST, sreda 25. julija 1951 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. Volk dlako menja HHHRSHHLL 0 TEKIEUHIH POGOJIH za sporazum o premlrln na Korell be deloma tudi manever, ki ima namen doma prikazati r.a-padalca kot žrtev. Pri nadaljevanju pog', anj se bo videlo, ah je napadalcu res do miru. V Washingtonu pa je medtem napravil neugoden vtis zadnji govor Molotova, ki je v pravem nasprotju z vsem tem, kar zadnje čase izjavljajo predstavniki moskovske vlade v zvezi s svojo «ofenzivo miru«. Prav upravičen je komentar beograjske borbe, ki poudarja, da ŠV v hudi zmoti vsi tisti, ki bi le za trenutek verjeli v popuščanje napadalne politike sovjetske vlade. Saj je Molotov, po nekoliko odstavkih polnih napihnjenih fraz o miroljubnosti sovjetske vlade, ponovna razodel napadalne grožnje proti Jugoslaviji. In prav tako -»so upravičene tudi besede maršala Tita v Titogradu, ki je dejal: «Ali mislite, da je to res, kar sedaj predlagajo? Srečen bi bil, če bi se to uresničilo, toda tega ne ver- jamem, rje verjamem pa zato, ker vzporedno 5 stavljanjem predloga delajo take stvari proti nam. Mir je na svetu nedeljiv in zato mislim, da je bil tam stprjen samo menever — ,da bi zadeva na Koreji nekako potihnila, da bi lahko rja drugem kraju izbruhnila«. Se jim ni dovolj žrtev. Krivi so sto in stotisoče mrtvih, ki so na Koreji padli za njihove imperialistične interese, krivi so ogromnega razdejanja. Sedaj pa se delajo miroljubne in predlagajo, da bi se ustavili na 38. vzporedniku, kar pomeni, da bo vsak ostal na svojih razvalinah. Pri tem pa postavljajo take pogoje, na podlagi katerih si bi hoteli zagotoviti ugoden položaj za morebitni nov napad. Toda njihova dosedanja dejanja so jih dovolj razkrinkala in do pogajanj jih je prisilil njihov neuspeh, kakršnega bodo doživeli vsa-kikrat, ko se bodo lotili novih napadalnih avantur. Shermanov pogreb v petek v Washingtonu NEAPELJ, 24, — Danes ob 10.10 je odletelo z letališča Capodichino v ' Neaiplju letalo, kf nosi truplo admirala For-resta Shermamia. Pred odhodem v ZDA so se od' umrlega poslovili ameriški poslanik Dunn, admiral Carnev, Shermanov brat Ernfst ter ameriški civilni in vojaški predstavniki. Se prej p® so v neapeljskem pristanišču izkazale Shermanu poslednjo čast itiri amerišlce TRŽAŠKI DNEVNIK f X ■ r“ r*\ A n Sreda 25. julija / F LJ / \ R Sonce vzide ob 4.38, zatone ob 1 ' ^ » 1' ' 19.43. Dolžina dneva 15.05. Luna . . . . , _ vzide ob 22.42. zatone ob 12.35. OBJAVE - MALI OGLASI Jutri, četrtek 26. julija Ana, Dobrina gospo? cosselto ^za daveh predložen na včerajšnji seji občinskega sveta *Saj ni' da bi bilo vredno omenjati ljudi, ki pridejo v na• *o cono in vidijo še vedno vse z očmi nekdanjih propagandistov fašističnega imperija; je Pa potrebno, da se nekaj pove takim ((Objektivnim« člankar-jem, kot je gospod Cossetto. No, kot simo čitali v njegovem poročilu, je res «un povero diavo-Zo». Le kaj ga je bilo tako prevzelo, da je videl v 2.800 biv ših partizanih, ki so korakali v nedeljo v Kopru mimo tribune z vsem ponosom, ljudi, ki so zmagali v borbi proti fašističnim in nacističnim osvajalcem naše zemlje, le pisano družbo kmetov. Najbrže ga je kar slepilo, ko je videl, kako je sprevod dolg in urejen. « Povero diavolo» gospod Cossetto, ki ni razumel, zakaj so bili vsi ti oblečeni v obleke, ki so jih nosili v času borbe. Ponosni so nanje, zelo ponosni in prav tako na svoje voditelje, ki so šli pred vsako skupino v uniformah s čini in odlikovanji na prsih. Prihajajo nam v spomin besede nekoga nav ere il coraggio di avere paura», ki bi prav prišle prav ob tej priliki No, gospoda Cossetta je najbrž tudi zbodlo, ko je videl na balkonu «sui preziosi gioiel-li deli'drchittetura veneta» lepo karikaturo, ki je predstavljala tri čase črnega fašizma. Pred odločnostjo prav takih partizanov, je bil v drugem času uprizorjen fašist, ki kriči. sAiuto mamma miah>. «Povero diavolGrf, da tudi te-0a ni videl. Pa še nekaj se je zaletelo g. Cossettu. Tako pravi: «Diec i anni sono passati, da quando la pacifica popolaziorte contadina dei centri sloveni comincio il lungo calvario«. «Povero diavolo» — signor Cossetto. Mi bi ga spomnili samo na en dogodek. Gotovo je že pozabil, da se je taka ((pacifica popolazione contadina» v Marezigah uprla z golimi rokami do zob oboroženim črnim fašistom, ki so hoteli preprečiti njih izražanje na volitvah leta '1921. Takrat je več črnih obležalo, in s tem je nekaterim za vedno pošla sapa in misel kratiti človeku njegove svoboščine. ((Povero diavolo« g. Gossetto je lahko kar miren zaradi naših oblek Ko bo primerno, bomo že oblekli tudi uniforme, si nadeli čine in odlikovanja, pisanje kot ga uporablja «povero diavolo« g. Cossetto nas nič ne moti. Le to mu povemo, da ni treba na tak način zlorabljati naše dobrote in gostoljubnosti, kad/ir bi še prišel v našo cono Istrski partizan General Blanchard odhaja iz Trsta TRST, 24. (PIO) — Ameriško vojno ministrstvo poroča, da bo namestnik poveljujočega generala TRUST in glavni ravnatelj za civilne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi na anglo-ameriškem področju Svobodnega Tržaškega ozemlja bri-gadni general Charles S. Blanchard dne 8. avgusta odšel s svojega sedanjega mesta ter prevzel nove dolžnosti v glavnem stanu Evropskega povelj- Btva- j 20.30 zvečer, da se pogovorimo Naslednik generala Blanchar. o naši udeležbi pri proslavi, o da še ni bil imenovan. 1 prijavljanju itd. Podprli so tudi pravične zahteve tržaških pomorščakov za vrnitev tržaških ladij Včerajšnja občinska seja se je pričela, ko je bilo v dvorani komaj 14 svetovalcev. Bi'lc> je že okrog 19. ure, ko so se pojavili še nekateri svetovalci, ki so tako delno napolnili nešteto praznih mest ter s tem dali vsaj nekoliko bolj resno lice seji sami. Kot običajno so bila na dnevnem redu najprej razna vprašanja, na katera so odgovorili odborniki. Svetovalec Giampic-coli se je dotaknil vprašanja kampanje za nočni mir, ki' je sedaj v teku ter je pripomnil, da bi bilo treba opozoriti ob tej priliki tudi razne delavnice na spoštovanje nočnega miru. Odgovoril mu je odbornik Geppi, ki je poudaril, da bo letos kampanja za nočni mir prav gotovo bolj uspešna, ker razpolagajo tudi z ostrejšimi ukrepi. O-pozoril je tržaško prebivalstvo, da ima pravico pismeno obvestiti policijo o vsakem primeru kršitve nočnega miru. Svetovalec Agneletto je V imenu prebivalcev Sv. Križa protestiral zaradi neodstranje-nih kupov; kamenja in peska, ki je ostalo, tam še, ko so še pred časom popravljali vodno napeljavo. Pripomnil je, da bi bil čas, dia se občina pobriga tudi za odstranitev tega materiala. Želel je vedeti tudi, kako je glede zgraditve s tramvajskih postaj, za katere ie bil načrt odobren že preteklo leto. Ob koncu je še dostavil, da bi bilo treba izboljšati cesto, ki vodi iz Sv. Križa proti Miramaru in ki je v zelo slabem stanju. Sledila so *e druga vprašanja, med katerimi vprašanje y zvezi s položajem, delavcev zaposlenih pri «Orehu», ki ga je postavil svetovalec Brocchi. Odgovoril mu je Bartoli, ki je poudaril, da smatra izjave Broc-chija v zvezi s tem vprašanjem za zgolj politično propagando, na katero ni pripravljen več odgovarjati. Občina je po njegovem storila za rešitev tega vprašanja vse; dolžnost Zavezniške’ vojaške uprave je sedaj pomagati tem delavcem. Odgovor ga je tako razburil, da se je moral začasno odstrani iz dvorane. Brocchi, ki ga odhod župana ni prav nič motil je ponovno poudaril, da b; bila lahko občina že pred meseci ukrenila vse potrebne'korake za rešitev tega vprašanja, saj je bi-'a obveščena, že pred približno PROSLAVA 50-LETMCE REALKE V IDRIJI 8 meseci, da namerava ZVU odbiti nadaljnje financiranje podjetja pri «Orehu». Izjavil je, da imajo delavci pravico do zaposlitve ter da jim je težko sedaj čakati šele na odločitve odgovornih krogov. Odbornika Cumbat in Dulci sta nato prečitala nekaj določb, ki so jih navzoči brez diskusije soglasno sprejeli. O vprašanju vzpostavitve družinskega davka je spregovoril odbornik Forti. Čeprav smo se trudili, da bi razumeli, kaj je hotel povedati, ga kljub vesj dobri volji nismo skorajda nič razumeli. Govoril je kot bi spal na nogah, ali pa bi bil govor namenjem njemu samemu. Le toliko smo razumeli, da name- | seja. ravajc s prvim januarjem, 1952. upeljati družinski davek, ki naj bi v večji meri obremenil premožnejše družine. Toda čim bolj je razlagal, tembolj smo imeli občutek, da bi najbolj prizadete bije zopet, ne ravno bogate družine. O tem vprašanju bodo diskutirali na izredni občinski seji, ki bo prihodlnji ponedeljek ob 18. Zupan Bartoli je nato preči-tal resolucijo občinskega odbora, naslovljeno na italijansko pomorsko ministrstvo, ki poudarja potrebo po energični zaščiti interesov tržaškega pristanišča ter pomorščakov. Resolucijo so vsi soglasno odobrili. Sledila je nato tajna občinska Vse predolgo se vleče rešitev vprašanja delavcev pri „0rehu Kljub neštetim interventom in protestom, je ostalo db danes vprašanje delavcev, zaposlenih v občinskem poljedčl---Ikem podjetju pri, «Orehu« še včdtio nerešeno. Delavci sicer nadaljujejo z delom, vendar ne prejemajo za to nobene plače. Vojaška uprava, ki je odgovor, na za to stanje, se št ni izra ziia kaj namerava storiti, prav tako pa tudi ni nakazala potrebnih denarnih sreditev za vzdrževanje podjetja. Zaradi kritičnosti položaja, se je pred' dhevi sestala upravna komisija občinskega podjetja, katere predsednik je odbornik Lauri. Iz poročila, ki smo ga prejeli, je razvidno, da uslužbenci, ki so se po u-krepu o odpustu z dela polastili podjetja, sploh niso bili [ namaščeni od' tega podjetja, IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODIŠČA |;? T-t -Avtllro ro i £1 iv 14 -v-*-, I „(fentleman“ brez denarja si je zaželel Avstralije Prebrisani Anglež se noče vrniti z izgon skim listom domov, temveč zahteva letalo V dneh 17.-19. avgusta t. 1. bo Idriji proslava 50-letnice ustanovitve idrijske realke in hkrati odkritje spominskih plošč najzaslužnejšim idrijskim rojakom. Vabljeni so vsi bivši profesorji in dijaki s svojci. Ker pripravljalni odbor nima naslovov mnogih profesorjev in tovarišev, je na-prošen vsakdo, ki se želi udeležiti te proslave, naj se takoj prijavi rta naslov: L. Kumer, Ljubljana, Lončarska steza 5 Ljubljana. VABILO Vse bivše tržaške dijake in profesorje v Idriji vabimo, da se udeleže sestanka v gostilni Capuzzera pri Sv. Ivanu (Ul. S. Cilino) danes 25. t. m. ob Nekega meglenega dne sta se v Londonu srečala dva, še izza predvojnih let, stara prijatelja, Thomas Shaw in neki Black-ford in kmalu je pogovor nanesel, da bi bilo bolje odpotovati v Avstralijo, kjer bi se dalo bolje živeti. Shaw, suh kar se tiče denarja, kakor puščavski pesek, je takoj spravil pogovor na finansiranje potovanja in priznal, da sicer nima denarja pri sebi, toda v Westminski in Piccadillski banki ima naloženih lO.OOOodnosno 250šterlingov ter kot dokaz predložil tri bloke menic. Seveda, ta denar bi bil za sedaj nedotakljiv, ker bi prišel v poštev šele v novem kontinentu, ko bi bilo treba začeti s kakim dobičkonosnim poslom. Blackford, naiven kolikor je dolg in širok, je takoj stavil svoj denar na razpolago in moža sta kmalu odpotovala s 130 šterlingi m nekaj švicarskimi franki v žepu. Pot ju je zanesla tudi v Trst in tu sta se ustavila za nekaj dni. Da ne bi preveč zapravljala, sta si za prgpočišče izbrala nek cenen hotel. Toda prebrisani Shaw je ■s’ svojo .flegmo jn s prepričevalnim nastopom predložil svojemu tovarišu lep načrt. Našel je, kakor je sam trdil, priliko za dober posel, ki bi mu prinesel precej dobička in vožnja v Avstralijo bi bila tako ugodnejša. Srečal je namreč nekega trgovca, s katerim sta že domenjena. Kot trgovec ne more več ostati v cenenem hotelu ter se mora nemudoma preseliti v boljšega. Blackford je seveda privolil in mu izročil zadnjih lOpšterlingov. Shaw je najel sobo v hotelu j je točil alkoholne pijače. * * k Zaradi prestopka prijavno -odjavne službe je bil prijavljen pristojnim oblastem Jurij Klun iz Pirana, bivajoč v Portorožu, ker je imel na stanovanju šest oseb iz Trsta in FLRJ, katerih ni po predpisih prijavil oblastem. L>a ne bo kdo misld in pričakoval. kdove kakega važnega obiska, moramo takoj povedati, da je namreč prišel — dež, katerega smo težko, težko čakali vsi, zemlja in zemljam, k. i smo že komaj di hali od velike sopairice in vročine. Prišel je napovedan od mogočne ga grmenja da je marsikdo prestrašen šel zapirat okna in še polkrm. Z e v mraku 'v ponedeljek. se je prvič usulo iz oblakov, da je bilo po ulicah skoro nemogoče hoditi. No, pa tudi niso ljudje silili ven. Na oknih sq se oddihavali in opazovali liste mokre plasti, Ici so se trgale od oblakov. V noči od ponedeljka na torek pa je še naprej deževalo. Lepo je osvežil dež zrak, zemljo in ljudi, Kmetje in zadružniki hitijo sedaj s pripravljanjem sadik jesenske in zimske zelenjave, kapusa, vrzot, cvetače, endivije itd. Vse bodo lahko posadili v dobro namočeno zemljo, ki jim bg dala še za zimo dobrih in bogatih pridelkov. Savudrija Zavod za socialno zavarovanje je pred časom odprl za svoje zavarovance v Savudriji počitniški dorr.. V dbmu je se-I daj 21 zavarovancev, za katere Narcina zaščita v Piranu je I je zavod sprejel vse vzdrže- prijavila upravnika bara «Ja- vailne stroške hrane in stamo- Sran» v Portorožu, ker je I vanja, tako da se zavarovanci lahko brez skrbi posvetijo samo počitku in krepitvi. Dom odpočitka ie ob morju v borovem gozdičku in je opremljen z, vsem potrebnim. V. domu so na odpočittou ip zdravljenju tisti zavarovanci, ki jim je zdravnik predpisal morski zralk in kopanje v morju. Med sedanjimi zavarovanci je v domu tudi tovariš Jože Gorjup iz Ljubljane, po poklicu transportni delavec, ki je na vprašanje, kako jie tu, odgovoril: «Zelo dobro se počutim tu. Hran® in čistoča sta zadovoljivi. Kraj sam js krasen in bi res ne mogel želeti kaj boljšega in lepšega*. Medegija Prosvetno društvo «Lina Ca-kinja* je najbolj delavno v vsem bujskem okraju. Po uspelem četrtem festivalu je imelo nekaj nastopov, kar dokazuje dobro voljo in težnjo po dviganju kulture. Tudi za V. festival hrvatske kulture se društvo ž? pripravlja, Pevski zbor, ki šteje 30 članov, ima stalne vaje. Igralska družina je že naštudirala dive krajši enodejanki, folklorna skupina ae vadi istrskih plesov in bo nastopila na festivalu tudi z značilnim istrskim «ibalunom». Zasluga, da je to društvo tako delavno, gre tovarišu učitelju Vekoslavu Fanuko in njegovi žena Savki. Strela udarila v hišo v Strunjanu Med dežjem, ki jt predvčerajšnjim po nekaterih krajih prešel y pravi naliv, je v Strunjanu udarila v neko hišo strela, ki pa k sreči ni po- vzročila požara. Skoda, ki jo trpi lastnik, j* malenkostna in znaša komaj 1000 din. Tako je šlo vse dobro razen precejšnjega strahu, ki ga je povzročila nepričakovana električna obiskovalka pri prebivalcih v hiši in bližini. dajo telefonsko zvezo z Madridom, kjer bg takoj govoril z nekim ministrom ki mu bo poslal denar. Madrid je seveda odgovarjal, da ministra s takim imenom ni v Španiji, toda mož je vztrajal pri svojem in pri tem tako tolkel s pestmi Po mizi, da se je ves hotel tresel, natakarji pa so se mu do tal, priklanjali. Lastnik g. Far-ny Se je končno ]e naveličal komedije ter namesto Madrida klical podpoveljnika policije pojkovnika Hareja, kj je Sha-wa poklical k sebi. Ker se mu je zdel obraz nekoliko znan, je odšel v hotel in preiskal sobo, ker je našel cele bloke menic in čekov. Shawa so spravili pod ključ in ga kasneje poslali pred sodnika, majorja Reaksa, kateremu se je elegantno priklonil in pritožil, da mu v ječi niso prinesli zajtrka in niti toiletnega pribora. Z nastopom pravega gentlemana je zahteval naj ga spustijp na svobodo in mu tako dajo možnost .da bo pisal materi v London, katera mu bo poslala denar za poravnavo dolgov. Predložil je tudi pismo nekega trgovca F. v katerem garantira zanj pri lastniku hotela, toda ko je slednji prišel kot priča, je stvar takoj obrnil in dodal, da je izgubi ti. stih 60.000 lir. za katere je dobil 2 prazna čeka, seveda brez kritja, kot bi trpel še kako škodo. Med procesom je prišla na dan resnica, da je hotel Shaw dvigniti v Trstu denar z njegovimi čeki, toda k sreči so ga pravočasno prijeli. Tudi 0 tistih 10.000 odnosno o 250 šterlingih je bila pravljica, ki je obstajala samo v možganih prebrisanega Shawa. Ker nista lastnik hotela in niti Blackford kateremu je ob aretaciji vrnil 1 šterling in 100 lir, hotela sodmjsko postopati proti njemu in ker je moža iskala že londonska policija zaradi podobne prevare, je sodnik Reaks po predlogu polk. Hareja sklenil, naj se ga z izgonskim listom odpošlije domov. Shaw je razsodbo nejevoljno sprejel ter zahteval naj se ga izpusti na svobodo, da povrne dolg in če tega ni mogoče naj ga z letalom odpošljejo v domovino. Z gentlemanskim prikimom so mu potrdili, toda mož je v spremstvu policije končal za rešetkami, dokler ga ne bodo odpravili kot vzorec brez vrednosti v domačo Anglijo. na. Iz senika se je' hitro razvil požar, ki je kmalu ogrožal tudi sosedne stavbe^ Prestrašeni gospodar je takoj telefonsko poklical gasilce z Opčin. Se prej so nastopili gasilci ameriškega Trusta, ki so s pomočjo openskih po trdem delu vendar pogasili, tako, da je nekako po 7 uri bila odpravljena vsaka nevarnost. Požar je uničil približno 25 stotov sena v vrednosti 40.000 lir ter 9 stotov lesa, ki predstavlja konstrukcijo senika. Lastnik, ki trpi 120.000 lir škode, je bil proti požaru zavarovan. Skoro ob vid zaradi strela s ilobertom Ko se je 18-lfctni mehanik Renato ' Slama iz Ul. Pascoli sklonil, da bi pobral kos cunje v delavnici kjer je zapaden, mu je priletel v °ko kos lesa, ki je odiletet s floberta, s katerim se je igral 19-ktoi Gui-do Gregori tam zaposlen, kot vodja oddelka. Fanta so taikoj odpeljali y bolnico, kjer so ga morali zaradi krvavitve v zadnjem delu očesa -sprejeti na okulističnem oddeltku. Fant se 'bo zdravil približno 10 dni. S parnika zletel na vlačilec Med delom na nekem parniku zasidranem na pomolu v bližini zaiiva znanega pod imenom «Sacchetta» je 45-letni Pietro Filstum iz Ul. Settefon-tane 74, včeraj zjutraj nerodno zdrsnil in zletel po dolgem letu r.a 3 metre nižje plavajoči vlačilec, ki je trenutno stal ob parniku v popravilu. Filstuma so takoj odpeljali v bolnico, kjer so ga zaradi zloma gležnja desne noge in verjetnega zloma stopala, sprejeli na ortopedskem oddelku. Ce bo vse šlo po sreči, bo ponovno shodil po 35 dneh zdravljenja. VAZNO ZA LETOVIŠČARJE Opozarjamo naše čitate-lije, ki sredo na počitnice, da se lahko naroče na »Primorski dnevnik« za kakršnemkoli dobo in katerikoli kraj, tudi za inozemstvo. 15 dnevna naročnina znaša 180 lir. UPRAVA LISTA temveč jih je sprejel na delo cdistk za detlo Zavezniške vojaške uprave, ki j,? vodil vse doslej telčaje za rekvalifikaci-jo delavcev. Cim je stopil v veljavo ukrep o odpustu z dela, je bila naloga ZVU poskrbeti za te delavce. Ker je pa ta vsako pomoč odbila, so se delavci polastili podjetja, nad katerim upravna komisija nima sedaj nobene kontrole. Delavci, ki sedaj, tako rekoč upravljajo podjetje, prodajajo zelenjavo, ki je last občine ter si med seboj delijo zaslužek. Upravna komisija zaključuje svoje poročilo z zahtevo, naj bi_ odlgovorni krogi čin:, prej rešili to vprašanje ter s tem zmanjšali škodo, ki jo je podjetje utrpelo. Zavezniška vojaška uprava, oziroma bolj točno rečeno te ritarialml urad za delo je sprejel omenjene delavce na delo; njegova skrb je torej bila poskrbeti tudi za njih madtoljnjo zaposlitev. Zakaj je ta urad čakal dd zadlnijega trenutka ter ni ukrenil prav nič v korist 80 tamkaj zaposlenih delavcev, ki sp iz obupa zasedli podjetje, od katerega pravzaprav niso Ibili niti nameščeni? Zavezniška vojaška uprava molči ter se v zvezi s tem problemom ne izrazi. Toda potrebno je, da konično pove svoje mnenje'ter da uredi zadevo, ki se že vse predolgo vleče. Vse preveč denarja je bilo vloženega v to podjetje, ki j£, občinsko, da bd bil sad tega sedaj uničen, Ali «Club Alpino Italiano» to odobrava? Ob zaključku šolskega leta je šlo pod vodstvom treh profesorjev kakih 16 dijakov in dijakinj predzadnjih dveh razredov tukajšnje slovenske višje gimnazije na tridnevni izlet v Sella Nevea, ki je pod Kaninom najbolj znana izhodna točka za visokogorske ture v zahodnem delu Julijskih Alp. Zjutraj v soboto 30. jv.nija je vsa ta skupina napravila izlet do koče Gilberti, crz. na Preval-sko sedlo, kjer poteka meja med Italijo in Jugoslavijo. Pred povratkom na Neve0 so se vpisali vsi v spam nsko knjigo in navedli tudi, kot je o bičaj v jdaninah, v tozadevni rubriki s kratico «PD-Trst», do. so člani Planinskega društva v Trstu. Ko je prišla kasneje v Gilberti neka druga itelijan.ka skupina planincev, je eden od njih pri vsakem podpisu naših dijakov posebej najprej temeljito počečkal besedo ((Trst. V njegovem bednem pojmovanju planinstva je potem napisal vzdolž vseh rubrik: «Mi sme kriki«. Končno je izrazil vso svojo srčno kulturo s tem, da je napisal v spominsko knjigo prav na široko «Drek Slovenci». Seveda ni imel ta tiholazec toliko planinskega poguma in odločnosti, da bi zaključil la podvig s svojim podpisom. N.e verjamemo, da bi bil do-tični planinec član tukajšnjega CAI, čigar visoka planinska tradicija je visoko čislana, — ali pa kakega drugega tukajšnjega planinskega društva. Ako Pa se je slučajno kam vrinil, ne dela s takim pojmovanjem planinstva. prevelike časti društvu. Ne le v društvo, tudi v planinske koče ne bi smel biti mogoč dostop takim ((planincem«. Razpis natečaja za sestavo prostih vaj za 1952. leto Zveza društev za telesno vzgojo za STO razpisuje natečaj za sestavo prostih vaj za 1952. leto. Vrste vaj: 1. Vaje za deco (moško in žensko) odi 6 do 10 let; 2. vaje za deco (moško in žensko) od 10 do 14 let; 3. vaje za člane in moški naraščaj; 4. vaje za članice in ženski naraščaj. Vaje bodo za množične nastope, zato naj bodo lahke, vendar učinkovite. Lepota vaje se lahko doseže s kontrasti v gibih, prehodih in barvah. Dopuščene so tudi vaje z orodjem (palice, venčki, obroči, kiji, žoge, rute itd.). 5. Posebne vaje. Te vaje so lahko težje. Izdajali jih bodo izbrani telovadci in telovadke. So lahko sestave za člane, članice, združeno za člane ln članice,’ in za deco od 10. do 14 let. So lahko tudi vaje z orodjem. Natečaja se lahko udeleži vsakdo. Natečajnik naj nauči vaje primerno skupino telovadcev, s katero jih bo prikazal pred' razso-diščno komisijo. Rok za sestavo vaj je do 31. avgusta t. 1. Prikaz vaj bo pa telovadišču stadiona «Prvi maj*. Razsodiščno komisijo in dan prikaza vaj bo določilo tajništvo ZDTV. Natečajnik mora ob priliki prikaza vaj predložiti razso-diščni komisiji tudi besedilo vaj. Nagrade: Avtorji vaj bodo za vsako od razsodiščne komisije odobreno va. jo prejeli nagrado 5.000 lir. Tajništvo ZDTV OBVESTILO IZLETNIKOM ZA KOMEN Za izletnike za Komen: iz Sempolaja odpotuje avtobus 29. t. m. ob 4. uri zjutraj izpred Furlanove hiše. Izletniki iz Sv. Križa naj bodo pripravljeni pred Švabovo hišo ob 4.20 zjutraj. * * * Ža izletnike za Komen: iz Nabrežine odpotuje avtobus 29. t. m. ob 4.45 zjutraj s trga. Kr * # Motociklisti, ki so se vpisali pri okrajnem odboru OF Nabrežina za izlet v Komen, naj se zberejo na bloku Fernetiči v nedeljo 29. t. m. ob 6. uri zjutraj. Vodja motociklistov je Caharija Angel. >USrO!.OVSCiNE ( JOBftSOA VOJAKA h Izšel je ponatis prve tojiP PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA V SVETOVNI VOJNI v izdaji Založništva tržašl®’ ga tiska v Trstu. Knjig stane 330 lir in je v prod* v slovenskih knjigarna*1. Nesrečen dan električarjev in druge nezgode na delu 19-letmii efekitricist Antonio Carpinetto iz Ul. Bonomea se je medi dietami v policijski kasarni prj Sv. Soboti nerodno ranil z železno cevjo y prst, zaradi česar se je moral zateči v bolndcot. Upa jo, dia bo v 10 dlnah zopet sposoben za dtelo. * * * Zaradi neredne uporabe svt-ctra, se je 5-letmi elektricist Severine Brieger nerodno ranil v prst leve roke ter s£ bo moral zdravitj 7 dlni. * * * Dvaimbridesetletnemu eiektri-cistu Remigiu Sardiu iz Rojana št. 7 pa je medi diolom v Splošnih skladiščih, priletela na nogo težka železna cev in mu prizadejala globoko rano na gležnju desne noge z verjetnimi poškodbami na kitah. Z rešilnim avtom so ga odpenjali v bolnico, kjer so ga tudi sprejeli za dobo 10 do 20 dneh, kolikor bo pač zahtevalo njegovo zdravljenj«. * * * Delavko Gellj Edda por. Pe-rini, staro 21 let in stanu jočo v Ul Flavia 12 je v tovarni žarnic zadela nezgoda, ki se je k sreči še razmeroma dobro končata. Med dčlom se ji je v roki zdrobila žarnica in ji ranila, levo rdko. - ~ b>idr. -t Padci in prometne nesreče Ob povratku z iourdske božje poti, se je morala 70-letna Antonija Pavletich vd:. Buček zateči v bodnico, .ker je pri oglediu cerkve v Marseillu (Francija) padla po stopnicah in si zlomila gleženj desne noge. Prognoza: 40 dni bolnice. # * H« Neznani šofer neke «Vespe» je podrl na tla 4-letnega Fran-cesca Liumija. iz Ul. Madionni-na 44, ki se' je igral pred' hišo; njegova mati ga je pripeljala v bolnico. K sreči ni 'bilo n'č hudčga teir bo otrok' v 5 dneh zopet dober. % * * 58-letnega Bruna Menga iz Drevoreda Valentini je zadela nemajhna nesreča. Neki ameriški vojak ga je namreč v Ul, Rom® s svojim avtomobi- lom nepričakovano podri na tla. Z rešilnim avtom so ga odpeljati v bolnico, kjer so ga sprejeli, zaradi zloma kolena in razniih poškodb na roki in ličnih kosteh na ortopedski oddelek. Njegovo zdravljenje bo precej dolgo ter bo verjetno zapet shodil šele po dveh mestecih. Obnovitev osebnih izkaznic Po obstoječih zakonih poteče letos veljavnost osebnih izkaznic, ki so bile izdane leta 1948 v občinah cone A. Zaradi tega so pozvani vsi oni, ki imajo stalno bivališče v coni A in ki imajo osebno izkaznico izdano pred 1, januarjem 1949, da izkaznico obnovijo ob preteku treh let od datuma, ko je bila izkaznica izdana. Za obnovo osebnih izkaznic se je treba obrniti na urad za osebne izkaznice Ul. Malcanton 3, ki bo odprt vse delavnike od 8. do 13.30 ure. Obnovitev osebne izkaznice mora zainteresirani zahtevati osebno ter predložiti tri slike, ki morajo biti napravljene pred kratkim v predpisanem formatu, doprsne ter brez.pokrivala-e i-^j Od 16. • julija 1951 dalje la .ko zahtevajo osebne izkaznice vsi* oni; katerim je' bila ' izdana' med 2. in 31, avgustom 1948, in to do novega obvestila. Osebe, kj še nimajo osebne izkaznice po odredbi 193 dd. 9.4.48 in 228 dd. 15.12.49, bodo nadalje lahko zahtevale osebne izkaznice na zgoraj navedenem naslovu, ne glede na navedeno obvestilo. Predstava na gradu Sv. Danes se začne prodaja vstPljj nic za predstavo, ki bo v so**' 28. t, m. na gradu Sv. Just?L-(, Trgu Verdi 1 in v Galeriji ^ ti 2. Na sporedu je Verdijeva NjO. r F-- - to Turrini, Ugo Savarese, Ce84 «Moč usode* v kateri bodo pili v glavnih vlogah Pilar torel, Giulietta Simionato, nasW ; M4*" Robtr Siepi in Fernando Corena. ^ Zbor je pripravil Norberto “r la, dirigiral bo Carlo picclSji, koreografija je od Anite OF Okrajni odbor OF Nabre^ obvešča, da bo uvedel avgusta 1951 sledeči uradw ^ nik: ob ponedeljkih od l5, a 18. ure, ob sredah od 9. o°j in od 15. do 20. ure, ob sobvj od 9. do 12. in od 15. do 20." Obvestilo za kolonije „RAZGLEDI‘‘ Ušla je 6. številka »Razgledov« v kateri so prispevki Nikolaja Peršiča, Borisa Pahorja, Dore Gruden, Alojza Rebule, Rada Pregarca. Priloge: Maksim Sedej: Deček z maskami, Veno Pilon: Lakota, Riko Debenjak: Krizanteme, France Mihelič: Tihožitje z lutko. Tone Kralj: Pust. Noben ljubitelj slovenske kulture in tržaški Slovenec ne sme biti brez te revije! Družinski pretepi Policija j,e. v noči mtd ponedeljkom in torkom morala dvakrat nastopiti, dia pomiri besne sorodnike, ki nikakor ne morejo živeti v slogi. Okoli 1.40 jie nastopila v Ul. Gosta-lunga, kijer je oče 60-letni Giu-seipp? PraMel pretepel svojo 22-leitno hčer Liliano. Njej v bran je stopil brat 30-letni Bruno, ki se j.e s stolico spravil na očeta in ga tako pr isilil k miru. Policija je v.ve tri odpeljala najprej v bolnico, kjer so staremu Praselu ugotovili ma jhne praske na čelu in rano na glavi ter bo v 6 dneh okreval, Liiiani pa samo malenkostne praske na čelu, ki bodo v treh dneh izginile, medtem ko je bil Bfuno popolnoma nepoškodovan. Dekle so izpustili, očeta in sina P« so pridržali. ker sta kriva prizade tih poškodb. k * * Kasneje pa je policija nastopila v Ul. Sara Davis, kjer sta se besno prepirala zakonca 21-letna Mafalda Povat por. Glavina in njen 26-letni mož Oskar. Mlada ženica je tarnala, da jo je mož pretepel, za kar jo je policija odlpedjala na pregled v bolnico, kjer so ji ugotovili le majhno podplutbo na levem, kolenu, katera bo izginila v treh dneh. Ker se1 zakonca nista hotela ng noben način pobotati, jiu je policija povabila dia se poslužita legal-nie poti. Med nevihto strela udarila v senik in povzročila požar Iz temr.lh oblakov, ki so včeraj v zgodnjih jutranjih urah pokrili mesto in okolico, se je kmalu ulila taka ploha, ki je ceste spremenila v pravcate potoke. Neurje, ki se je razvilo nad ozemljem, so spremljale strele, ki so švigale po temnem nebu in ena od teh je uda. rila prav v senik stavbe št, 7 GORIŠKEGA Seja oDGinsHega suma 11 DoBeffloDu Kdaj bodo svetniki lahko pregledali občinski obračun? Preteklo nedeljo dopoldne je bila v Doberdobu tretja seja občinskega sveta. Eod predsedstvom župana so doberdobski svetovalci obširno proučili dnevni red, ki so ga sestavljale tri točke, in sicer: 1. Določitev zemljišča za gradnjo ljudske hiše; 2. Imenovanje poljskega čuva-ja in; 3. Odobritev napeljave elektrike na' Poljane in v Jamlje. Zle pred časom je ustanova za gradnjo ljudskih hiš določila, da bo tudi v Doberdobu zgradila hišo za tamkajšnje delavce. Omenjena ustanova ima na. men zgraditi v Doberdobu hišo s šestimi stanovanji, za katero bi morala potrebno zemljišče odstopiti občina. Na zadnji seji, ko bi morali sklepati o odstopu zemljišča, pa so svetovalci uvideli, da je občinsko zemljišče precej izven vasi in da je njegova lega zelo neprimerna. Zato so na seji vzeli v pretres ponudbo Jelena Jožefa, ki je občini ponudil v dar zemljišče v ul. Redipuglia pod pogojem, da mu občina izstavi obrtnico za kavarno. Zaradi omenjenega pogoja je svet vsak sklep v tej zvezi odložil na prihodnjo sejo. Nato so prešli k razpravljanju o napeljavi električne razsvetljave v Jamljp *n Poljane. Pregledali so proračun električne družbe Selveg, po katerem bi napeljava elektrike v Jamlje stala 2 milijona, v Poljane pa 500 tisoč lir. Omenjene vsote bi veljale samo za napeljavo električne razsvetljave v vas. Stroške za napeljavo toka po hišah pa bi morali kriti posamezniki. Svetniki so v tej zvezi določili, da se bodo. predno sprejmejo ponudbo družbe Selveg, obrnili še na druge električne družbe in delo poverili najboljšemu ponudniku, Ker doberdobska občina ne more kriti stroškov za napeljavo elektrike, bodo zaprosili za državno posojilo, ki ga bo občina izplačala v petintridesetih letih. Glede poljskega čuvaja so si bili vsi svetovalci edini, da bi službo prevzel Frandolič Jožef, kateremu je že poverjeno nadzorstvo nad vodovodom. Tako bo Frandolič Jožef, ki je bil do sedaj zaposlen kot čuvaj vodovoda in se ni mogel s prejemki, ki mu jih je občina dala za to delo, preživljati, s prejemki za novo službo dosegel skoraj plačo povprečnega delavca. Stroške za poljskega čuvaja bo občina razdelila med Občinarje zemljiške posestnike, sorazmerno z razsežnostjo njihovih polj. Seja je potekala v soglasju in vsak svetovalec je prišel do svojih pripomb. Pri pregledovanju načrta za napeljavo elektrike na Poljane in v Jamlje pa so se svetovalci vprašali, koliko od omenjenih stroškov bi lahko krila občinska blagajna in koliko jim je še treba posojila. Laže bi občino upravljali in sprejemali sklepe, če bi vedeli pri čem so. Zato je zadnji čas, da bivši župan predloži svetu v pregled obračun bivše občinske uprave ter obračun vodovoda, ki ga ima občina v upravi. Kako le morejo svetovalci sklepati o novih izdatkih in sprejemati posojila, če jih muči dvom, da je občina zakopana v dolgovih. Kot je potrebno, da bivša uprava predloži obračun, prav tako je nujno, da sedanja uprava iz-dela proračun, kajti le na podlagi stvarnih podatkov, bo nova uprava lahko delala v korist svoje občina . Prošnje za službena otroških vrtnaric Vse nestalne vrtnarice, ki bi v šolskem letu 1951-52 hotele poučevati v občinskih otroških vrtcih, morajo vložiti na Urad za občinsko osebje (Ufficio Personale del Municipio) prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir najkasneje do 31. avgusta t. i. Prošnji je priložiti sledeče dokumente, na kol kovar.em papir, ju ali pa overovljene, kot predvideno po zakonu: 1. potrdilo o italijanskem državljanstvu; 2. zdravniško spričevalo, ki ga mora izdati občinski zdravstve. ni urad; 3. družinski list; 4. spričevalo q dovršenih šolah; 5. potrdilo o službenih letih; 6. morebitna preferenčna spričevala. Dokumensti pod št. 1. in 2. ne smejo biti izdani več ko tri mesece pred 31. avgustom. V prošnji morajo nadalje u-čiteljice navesti, če nameravajo poučevati v otroških vrtcih s slovenskim učr.im jezikom. Izlet na Dolomite SPD v Gorici priredi štiridnevni izlet v Dolomite, in sicer v dneh 12., 13., 14. in 15. avgusta. Odhod s Travnika 12. avgusta ob 5. uri zjutraj. Prihod v Toblach v večernih u-rah Dne 13. odhod iz Toblacha in izlet na Vetta dTtalia ter nato povratek v Toblach. Tretji dan izlet iz Toblacha na La-go di Anteselva. Četrti dan povratek v Gorico preko Brunčka (Brunicco), jezera Aileghe, Belluna pa do Gorice. Prijave sprejema Darko Šuligoj, urar na Travniku, do vključno 5. avgusta. Vpisnina 2204 lir za člane in 2500 za nečlane. • • * Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse planinske ln planince r.-a Pončo nad Belope-škimi jezeri. Odhod v soboto 28. t. m. ob 15. uri s Travnika. Prenočišče v koči Piemonti. Prijave sprejema Darko Šuligoj, urar na Travniku. Voznina 750 lir za člane in 850 za cečlane. Nocoj prva seja izrednega zasedanja občinskega sveta Kot že napovedano, bo imel nocoj ob 21. v dvorani deželnih stanov na gradu občinski svet prvo sejo izrednega zasedanja, na katerem bodo občinski svetovalci rešili števitna vprašanja, s katerimi občinska uprava ne more več odlašati. Pred-vioevati je, da se bo svet najdlje zamud'l pri razpravljanju o družinskem davku za leto 1952. Dnevni red izrednega zasedanja je obširen in mu bo moraj svet verjetno posvetiti več sej. Med sklepi, ki jih je odobril občinski upravni odbor, bodo svetu predložili v odobritev sledeče: prispevek mestni čitalnici, nabavo drv za zimo 1951-52, zvišanje poslopja zavoda Odone Lenassi v ul. Vitto-rio Veneto, prispevek filološki družbi I. Ascoli, kanalizacija ul. Favetti in Placute ter nabavo zemljišča v ul. XX. septembra za gradnjo tovarne monopolnega blaga. Nadalje bo svet sklepal o posojilu 97 milijonov lir pri bla-f950* 23 *cr*4e obračuna Nesreča v podgorski predilnici Rešilni avto Zelenega križa je pripeljal v mestno bolnišnico Bri-gata Pavia 39-letno Maton Cvetko cLiv °sPitale 5. ki se je pone-srecila pr| delu v podgorski predilnici. Ko je kot običajno delala pri svojem stroju, ji je padiel Kos žaleza na nogo. Tatovi koles na delu Včeraj zjutraj sta v teku ene ure izginili dve kolesi. Eden od Prizadetih lastnikov koles je bil 68-letni Nanut Jožef iz Tržaške ulice št. 100, ki je pustil svoje kolo pred vrati neke trgovine v Ul. Duca d’Aosta. Ko je čez nekaj časa prišel ven, je z velikim začudenjem opazil, da rji bilo več kolesa. Tatvino je nato takoj prijavil policiji. Nekaj časa nato je pa 42-Iet-nemu Peressinu Rihardu iz Ul. S. Gabriele zmanjkalo kolo, Prosimo stariše, ki imajo U, je otroke v kolonijah v S10l, f in sicer na Viču, v KraHJ"'«. Škofiji Loki in v Lescah, J3 'f dejo na tržaški glavni kolonij petek dne 27. julija t. 1. uri, kjer bodo prevzeli otroke. POVERJENIKOM I. okrajA ZA KULTURNI DOM Sestanek za obračun akcije*) den za Kulturni dom* bo nar5S danes 25. t. m. jutri 26. ob P-v Ul. Ruggero Manna 29. IZLETI PDT V dneh od 11, do 19. planinski teden na Vršiču z na bližnje vrhove. | Dne 11. in 12. avgusta izlet ^ Triglav. Za oboje vpisovanje 31. julija. -jg Dne 18. In 19. avgusta P0^, ven izlet na Triglav. u, Izlet na Nanos. Rok vpisov*T, za izlet na Nanos je podaljša® 26. t. m. Letovanje na Koroške^ Udeleženci letovanja na roškem, ki odpotujejo 29. t. ^ naj se zglasijo do petka 27. m. v Ul. Macchiavelli 13. Strelske vaje Cete TRUST bodo imel« Pjj hodnji teden strelske vaje na daj navedenih streliščih, ob “ vedenem dnevu in času: strelišče za puške v BaZ°! j dnevno od 23. do 28. julija 00 do 18. ure; na obeh streliščih na OpU" j dnevno od 23. do 28. julija o° do 18. ure; ,-jn strelišče v Malem RepnU l j filtracijski tečaj*) 25. julij* 7. do 23. ure. CESTA ZA REKO ZAPRT* ZA PROMET jj. Občina obvešča, da bo d® p t. m. cesta za Reko zapmj gr promet v bližini vile Sartori® radi polaganja vodne napeli* ’ UL. CIAMICIAN ZAPR1* ZA PROMET Zaradi urejevanja bo Ul-mician od Ul. Tigor do Ul. ‘f l, Armata do konca dela od m. dalje zaprta za promet. MAPA GRAFIKC slikarja A. CERNIGO^ je naprodaj v knjigarn* Stoka, Ul. Milano, Fortun**’ Ul. Rossini in v Gorici: toliška knjigarna. ROJSTVA, SMRTI IN Dne 24. julija se je v Trstu . dilo 12 otrok, umrlo je 5 oseb. r rok pa je bilo 5. Umrli so: 69-letna Luigia b f por. Gleria, 72-letna Teresa >; bat por. Pehniker, 62-letni * rt* Sedmak, eno uro stari Mario a deo, 53-letna Irala Borgos por'. Franceschini. ant'j Poročili so se: inženir J^jr Senčar in profesorica dr. I(!;«*n. - ;lli*jiiii , U..J- liprandi, trgovec Bruno agent Vincenzo Tassone ln & in študentka Angela Larice, nica Ines Baldassari, eleKt ^ Žadini in gospodinja Evelin* van. AD£X-IZLEjj priredi II. in 12. avgu*^ dvodnevni izie* Pereč 12. avgusla dvodnevni izlet v Peslelnc Duleelfe iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iini|lll,ll> Vpisovanje pri Adria-press v Ul. F. Severo tel. 29-243 do 28. julij ANTE Sedaj verjameš, da je vitki »Pomemfc napravljen iz kam- 710 'a brona padlim rdečear- ™ejcem zastal pri svojem zbenianju v višino. A pred ^koliko leti se je kip žene — OMtonosfce, ki raste iz vitke- bliska izgubil v vedrem ■loncu. Je 3 hoteli niti videti. na’b!n?nik napravljen iz bro- temenja in mali križ fctt,*n*nen^C prot‘ spomeni-sta drug proti D^ 57,10 videli samo letu ’one0a ki je bil v po-9ec» ^vmo Pa videli družici se nam zdi, da so Prek!«na težkem podnožju Mknzane sence... n^lju ^0rtav° sedim na te-zrasK ueiifce9a spomenika, Ijenjg *z mših src, postavko na a.!rrav na Batino Ske-tisoč{ ^tino, kjer je padlo na tih, nrdečearmejcev. Dan je Prav (‘r*n in topel. Mogoče k0 nE\ v kakršnem se lah-iiij ^n^transkp misli, ker svojg mbh, nič ne šepeče ne bre^^leke, ker v glavo ^ sam čVOmi' ki iih VB' 1 sporekel* *’ d“ Se ne im int nečim objektiV- C se ^Clum- Prepričan sem, ^oujem t0 ™ b° zgcdtl°-*•' se na ljudi iz Ba- ale- Imam se zakaj. A-0 »p, A žala - r°a mornarja zbe-stg v tarske ladje k nam, % ™kaj stoji še *rmadi j?111 sP°m.enik Rdeči bodenje ^ ^kovo veliko za-touor. nh te Presekal od-*Cater% f S^1 bo- stal onim, «Pa u Postavljen!» ^ Ubirali UlS° ■ °ni ^ P* ^ in i. j’ Posiljevali, krad- niinU S^9°S kai se niste z *V$Q t . ^Orrii seh■ 'j les' Toda taki so - dvmili spomenike “... hbkbpeliš*:?°Uiinu, na naših tecijg ^ n m s svojo resorjih ni tg ie spomenik njim, Mnili in . ec> njim, ki s o po- ^ Potreb30 Več’ k0t ZrrULQo. § za njihovo ^ Tkis€ s ^G?ri hočemo reči da ^SproT^te še vedno teh je, nLwniwi’ ki so Ph isti tikali katerimi ste vi Ustili Pohiteli z rafali. niiesnr 1 da ne b o nobeden Use °no°P??d' Dn b° iz9lnilo hi kaT Veško, kar velja "ilcdo I”0 honiti in da jim tkj2 0 kvaril računov, ^tdza ri*07^ med zbežalimi b!t thnol”: kJnet_[ iz Batine je Wse ^ do,ljšif vendar je i * ien„'ar sem Prepletel P. u sP°7nenika in kri-tidarto ° naru iz Majev ca sete doka, .^tehovem mišljenju ^ objei /. ki nosite v sebi resn lVnosti in resnice. °e se te treba po-&Ubtpn ■ te^onn,,171. mrzei november te tu, ki se ne pre-k Su- Palico kot ^teznis™*1 Jordan. Mnogo ,te tjurt, WIUeil b teh dne-in R^ed Tolbuhinovo «t>an atlno skelo. ian*s no„P°nOČi bo(io Prišli, !° P>'obV^OCl"-1> Mre°go n°či i» .!. v silnem prlčako-glp> BTala ešalon za Tudi naši so *j° m v tZakaj ne stre-Ijuše Kneie topoli, kje s0 ’ J® flllinni?« nn bili e ■»J no ^aše,’,^e s° avioni?» So msr ^ iz Batine. tn . 71 vedeli o stfate- >oi6ito je jasno, ^ nw>Qoče prebro-^°PČ7!o „Pa/ brzostrelkami, "tetiimj ° katjuše z og-utjt„. leziki ožarile nebo... (IH/m “iinčn jejilc )n se niso ugriznili tetjf s 2(lrad( te besede, po-k’ bj(_ °bzalovali, ker ona tetska ^ toplejša, še bolj “(J ^ 56 UULJ u n« Onimi prvimi, ki ^i|j P°zdrav «brat» odgo-«brat», se je pričela - °ti>uhinova fronta r,Sa ^ Donave. Na po-~lbt>k hZdrav «bratje» So do-S's%j°atlncam odgovbr: «ja- , °dttr?nda- Davai!» Sode stre^ 1 s streli iz brzo- Ske kan/710 zlwal‘ v bencin-tiuoih ln pomeiano z ben-*2® Stmlli iZ nočnih posod: }e iz n .a’ 20 r°dinu.» Ljutk-r skte in angleške oblasti«. Brzojavka poziva vlade, naj hitro posredujejo in zaustavijo ta brutalni napad«. Visoka arabska komisija zaključuje: «Jordanija bi se morala samo omejiti na resno preiskavo o umoru kralja Abdulaha«. Kakor se je dar.es izvedelo je prišlo do streljanja med palestinskimi in jordanskimi A-rabci v nekem kraju, ki je oddaljen 24 km od Ammana. Iz jordanske prestolnice pa poročajo, da so odšle od tam že vse tuje delegacije, ki so prisostvovale Abdulahovemu opgrebu. V Ammanu sta ostala samo iraški regent in ministrski predsednik. Zamujena prilika za Koble-tove nasprotnike. Strategi večjih ali manjših kvalitet so prerokovali tele: danes bo zbežal Bobe t z A. Lazar idesom. Obad. va na lestvici nimata najbolj rožnatih mest in nista nevarna prvim. Sta pa dobra plezalca; zato ju bo francoski komandant poslal v boj, da zvabita k sebi in po možnosti utrudita Švicarja. Zgodilo se ni nič. Koblet je prišel s skupino najboljših po zelo mirni in ne prenaporni etapi nasmejan kot vedno. Na cilju se je očedil, počesal, nasmejal, sprejel gladiole, opravil Častni krog in odšel v hotel. In tega človeka, bi radi nekateri jutri videli mrtvega, izmozganega nekje na robu ceste? Utopije. Mislimo, da je tokrat zares vse zgubljeno za ostale. Jutri bo najtežja etapa, a je vendarle dolga saino 165 km kljub obema strašiloma Col de Vars (2111 m.) in Izoard (2360) ne verjamemo, da bi kdorkoli proti temu švicarskemu poosebljenemu zdravju in energiji dobil več kot dve minuti (eno na vrhih, drugo na cilju). Koblet* bo imel toliko moči, da bo vozil s prvo skupino in Z njo prišel tudi na cilj. To je naše trdno prepričanje, je pa tudi mnenje ostalih. Torej kot smo rekli: za Kobletov poraz bi ne zadostoval sedaj niti oslovski kašelj, ki smo ga vzeli iz šopa nezgod, ki lahko doletijo človeka na tem svetu. Italijani So včeraj bili zopet srečni. Z Magnfjevo zmago so pozabili na «mizerijo« celotne ekipe, ki je s Coppijevim porazom posta/a neškodljim. Danes so zapadli v resignacijo, za jutri obljubljajo velike stvari. Do 45 km pred koncem pri najboljši volji ne najdemo o- membe vredne stvari. Vozači štedijo sile v pričakovanju vrhov. Tako počasnega prevažanja skorajda nismo še doživeli na letošnjem Touru. Vsi, ki so imeli defekte so z največjo lahkoto zopet dohiteli skupino. Več živahnosti je prinesla strmina, a še vedno ne preveč. Tudi najslabši planinci se niso preveč trudili, da bi obdržali■ stik z boljšimi kolegi. Na vrhu je bil prvi Bartali, za njim vsi ostali. Pred ciljem si ye odšel iskat slave Belgijec Baeyens, ki je — kot si je že dolgo toplo želel — prvi pri/vozil skozi cilj, minuto in pol pred grupo, kateri je gospodoval Bartali, Z Magnijevo zaslugo je ta dobil rlrugo mesto in trideset sekund priboljška. Z njim v istem času vsi najboljši. Jutri zaživimo ob dolgo pri-čakovanem, višku. Ne verjamemo v radikalne spremembe, kljub temu, da puščamo nekaj odstotkov možnosti tudi presenečenjem. Naše prognoze bi lahko pokvami predvsem G.e-miniani, pa. L. Lazarides, poiem dolgo, dolgo nič in kočno šele Bartali. JACQUES COPAIN 19. ETAPA MARSEILLE-GAP, 208 KM : 1. Baeyens (B.) 7.15’41”; 2. Bartoli (It.) 7.17’14”; 3. Ma-gni, 4. Robič, S. Ockers, 6. , Geminiani, 7. Koblet, 8. Ma-rinelli, 9. Cogan, vsi s časom Bartaflija. LESTVICA : 1. Koblet HO.53’51”; 2. Geminiani ilO.55’23” po 01’32”; 3. L. Laza.rides 111.01*40” po-07’49”; 4. Bartali 1U.10’48" po 16’57”; 5. Barbotin 111.11’29” po 17’38”; 6. Ockers 111.14’ 25”; 7. Bobet 111.14’49”; 8. Bauvin 111.17’37”; 9. Lauredi Ul.17’59”; 10. Magni 111. 20’2S”. TIRIDESET LET NAPOROV IN USPEHOV Enajsterica Hajduka praznu-1 ko in bi rad, da bi med naši- [ je v teh dneh svoj veliki praz- mj jugoslovanskimi klubi via- ■ mik. Štirideset let Je minilo od [ dalo tovarištvo, da bi bila tek- ustanovitve kluba. Od tedaj pa • ma med njimi tovariška, da bi do danes so hajdukovci obiskala pet kontinentov in preko 50 držav. V okviru praznovanj štiiridesetlenice bo odprta posebna razstava, na sporedu so tudi mnoge športne prireditve, kot na pr. turnir velike čeitvo-rlce: Hajduka, C. zvezde, Partizana in Dinama itd. V sprejemu, prirejenem zastopnikom Hajduka je maršal Tito, častni pokrovitelj proslav, med1 drugim dejal: nZe dolgo poznam «Hajduka» in »premijam vaše delo, nio-ram vam pa povedati, da mi je vaš klub predvsem zato pri srcu, ker so se vaši člani med to vojno v tfnevih najhujšega boja naših narodov borili skupaj 7. drugimi našimi borci, «Hajduk» mi je znat* tudi iz ti. stih dni, ko je med vojno za- stopal naš nogomet v tujini, ko so borci in člani tega moštva, čeprav izčrpan zaradi bojev, vendar našli dovolj moči, da so pokazali, kaj znajo in zmorejo. Želel sem pripomniti samo nekaj. V našem športu je prišlo d0 nezdravega pojava, prišlo je do premočnega razvijanja strasti, do nenormalnih odnosov med posameznimi klubi. Meni so vsi naši klubi enako pri srcu, cepr»y gojim simpatije za ((Hajduka« kot za klub, ki je ime! pred vojno največ proletarskega elementa v sebi. Na vse naše klube g'edam ena- se pri tej tekmi pokazalo, kdo; ima več znanja in možnosti, ] da pa prebujene strasti nikoli ne bi pripeljale do razvijanja j sovraštva. Takšne pojave sem | videl v Beogradu. Ker sprem-! ljam naš šport, tudi vem, da | se tako mladima kot odrasli j lahko ogrejejo za enega izmed t klubov in da ima vsak klub j svoje navijače, ki se borijo skuria.| s svojim moštvom in se veselijo njegove zmage, ali jih j pa žalosti njegov poraz. Vendar pa to v nobenem prime-meru r.e sme iti dalje od tovariškega tekmovanja. Zato pa: je tudi moja želja, da bi vi v tem duhu razvijali visoko zavest v krogih športnikov in ljubiteljev športa, želim vam, da bi bili giede tega vi za zgled in da bi pri svojem nadaljnjem delu dosegli na šport, nem področju najlepše uspehe«. Citajte v naši jutrišnji številki reportažo o Hajduku. Albanija 2 1 0 1 4:2 Alžlr 3 2 1 0 9:4 Argentina 2 0 t 2 2:7 Avstrija 50 20 9 12 136:69 Avstralija 21 19 1 1 112:23 Belfija .1 2 1 • 12:2 Bolgarija 4 2 2 0 13:2 Cii« 6 2 1 3 14:18 CSR 45 26 5 14 114:99 Egipt 13 6 1 6 36:27 Franclja 3 2 1 0 8:6 Italija 27 16 6 5 83:38 Izrael 2 1 0 1 9:6 Jamaika 1 1 0 0 4:0 Libanon 6 < 0 0 27:7 Luksemburg 1 0 0 1 2:3 Madžarska 13 « 0 4 30:19 Malta 27 16 9 2 84:36 Nemčija 10 5 3 2 21:11 Peru 3 2 0 1 6:4 Poljska 3 1 1 1 7:6 Romunija Saarska 2 2 0 a 7:2 oblast 3 1 0 2 6:4 Sirija ■ 4 4 0 0 22:7 SZ 1 0 0 1 0:2 STO 3 3 • 0 9:1 Švedska 1 1 0 0 2:0 Švica 7 5 0 2 28:16 Tunis 2 2 0 0 4:0 Turčija 4 2 t 2 6:5 sile. To na način, da se zgradi uspešen način skupne varnosti. Acheson je zatrdil, da bo nevarnost vojne ali njena razširitev obstajala toliko časa, dokler ne bodo ljudstva popravila svoje sedanje vojaške šibkosti. Ameriški državni tajnik je nadaljeval, da ima oborožitev zahodnega sveta natančno določene cilje, to glede dokončnih ciljev in glede časa za oborožitev samo. «Imamo že sredstva, s katerimi moremo zagotoviti, da bi vojaški napad proti nam, drago stal napadalca. Sedaj moramo doseči tak;o moč, da bomo mogli jasno pokazati, da tak napad ne bi imel uspeha«. Acheson je omenil, da ima sedaj sovjetski blok približno 9 milijonov mož pod orožjem. Od tega števila jih ima Rusija 5 milijonov, LR Kitajska 3.5 milijonov, satelitske države pa približno milijcn mož. Povedal je. da ima danes ZSSR 200 mobiliziranih divizij. Sovjetsko letalstvo je največje na svetu in ima sedaj v mirovnem obdobju, več kot 20 tisoč prvorazrednih letal, od katerih je večina <.d-ličnih aparatov na reakcijski pogon. «To, kar za nas pomenijo te številke je, da- bomo moral; prehoditi še dolgo pot, preden se bomo mogli za trenutek ustaviti, da se oddahnemo«. Acheson je nato omenil ameriške napore za dvig življenjske stopnje na gospodarsko zaostalih ozemljih. Nato je poudaril. da se bodo z ameriško oborožitvijo, zmanjšali nameni druge strani, da bi se poslužila sile. «Oni bodo pričeli misliti na možnost miroljubne rešitve nekaterih vprašanj. T0 bo v njihovem in našem interesu. Naravno bomo pripravljeni razpravljati o teh rešitvah v vsakem trenutku. Sprejeli bomo vsako stvarno možnost za zmanjšanje svetovne napetosti. Končno, je ameriški državni tajnik dejal, da morajo sovjetski voditelji pokazati, da so se odrekli upanju p0 svetovni nadvladi, če hoče ZSSR postati miroljuben član svetovne skupnosti. «Vendar — je zaključil Acheson svoj govor — moramo biti pripravljeni na možnost, da bi bila za dosego tega potrebna številna leta«. V Detroitu je danes govoril tudi angleški poslanik v Wa-shingtonu, Sir Oliver Frank. Izjavil je. da ZDA, Kanada, Francija in Anglija verujejo v uspeh svojih naporov za dosego miru. «Nrie štiri države imajo danes veliko nalogo v svetu. Mi ne verujemo, da je svetovna vojna neprepričljiva, vendar znamo biti močni za rešitev miru. Združili smo se proti napadu in izboljšan it. naših obramb na način, po katerem se bo moral močan napadalec prepričati, da so končani dnevi lahkih zmag«. KINO V TRST II Rossetti. Zaprto zaradi polet«# odmora. u Excelslor. 16.30: ((Razkošna * žarka«, G. Brent, J. P°welC)i Nationale. 16.30: «Beraieva g P. Barbara, S. Barklay, A. Fen ide. 16.30: «Dejanja ot>tott° L. Padovani, M. Mastroian*1'. Filodrammatico. Zaprto zs' prenovitve. n Arcobaleno. 15.00: «Kralj sr« Chevalier, A. Ducaux. ^ Astra Rojan. 15.30: «UkW: Amazonka« J. Leslie, J. Alabarda. 15.00: «Tulsa ognja« S. Hayward. R. Azzurro. 14.00: «V imenu J. Wayne H. Carey. . * Garibaldi. 14.30: «Po bitki pri' teriooju« J. Wayne, V. P. Dorn O. Hardy. m Ideale. 15.30: «Vihar na L. Darnell, V. La^ran Johnson, J. Allyson. Ilal Massimo. 14.30: «Prvi upom'1” Wayne. c up Novo Cine. 14.30: «Bratc» »• rel, O. Hardy. l Odeon. 14.30: «Crna pu*«1"1' Hayward. L. Blair. , Radio. 16.00: «Do vraga sIa Ms Savona. 14.00 ((Pripovedke 31 'Toma«. POLETNI KINO: , Vittoria. 20.30: ((Dobrodošel 1 častiti« a. Fabrizi, L. Carr ^ Javni vrt. 20.45: «Divji vet^ Goddard, R. Millan. Rojan. 20,45: «Toto . Mokte^ & Brazilski tisk o evropskih nogometaših RIO DE JANEIRO, 24. — Brazilski tisk je takole ocenil gostujoče enajstorice na ((Turnirju prvakov«: Juventus je od vseh evropskih ekip najbolj popolna, Avstrijci so zelo disciplinirani in igrajo najbolj kvaliteten nogomet, jugoslovanska Crvena zvezda, v kateri so skoraj vsi videli sigurnega finalista, je razočarala, Portugalci od Sportinga so pokazali več, kot se je od njih pričakovalo. ■ F. Severo. 20.45: «Zeleni L. Turner, V. Heflin. Skoljet. 20.45: «Milijoni v »' nosti« Misha Auer. uM ' Brocchetta. 20.45: «Dolgo ča* C. Gable, L Turner. RADIO JUKOSLOVASS#® C O X K T R H TA SREDA 25.7.1951. Oddaja v slovenščini: -jj Poročila ob 7.00, 13.30, 23.05 — 7.15 Jutranja Plesna glasba. 14.00 Iz SlovaJU oper 14.30 Od včeraj do Zg 14.35 Valčki in polke. pe: Dve uverturi. 13.15 Slo skladatelji v besedi in Operetni napevi. 21.00 f venski Komorni zbor iz TrJ M. v. Ubalda Vrabca 21.30 Matkovič: «Korakl» - drair'i}l enem dejanju iz dobe ND**. ^ijs Serenade in romance. 23.10 u ba za lahko noč. Oddaja v italijanščini: m 12.00 Razne pesmi. 12.45 CK®. Koncert za klavir In 13.20 Intermezzo. 20.00 Mi 20.45 Plesna glasba. N1.0VKM1J-* ji 6.15-7.00 Slovenska narodn*«! umetna glasba. 12.00 An>0 j} Thomas: Raymond, uvertura'_ (j vard Elgar: Na jugu, kof». uvertura (plošče). 12.40 glasba. 13.20 Slovenske na jjjj pesmi, 14.10 Zabavna glasba.^* Zabavna glasba. 15.30-16.00 rjS) iz Maribora. 18.00 Igra B Dražil s svojim ansambloi£ »j poje ženski oktet. 19.10 ZaB3|S orkester Radia Ljubljana. ^ Nekaj Straussovih valčkov. Plešlte. rnsT i. » 8.30 Jutranja glasba. lt-jK V kester ritmov in pesmi. l‘'7„ fi. seli kmetje. 12.30 Melodije 11 j,{ mance. 14.15 Operna gla^a. vjf Spored BBC 18.30 Glasba za.9,1! lino. 19.00 Glas Amerike; Koncert Evropa. 20.33 Sol°. !>(■ monlke. 21.00 «DedinJa» tro° ka. 23.30 Plesna glasba. Tit ST II. p 7.30 Jutranja glasba. . jf vsakega nekaj. 12.00 Sodorn* ^ glija. 12.10 Lahka orkef'13,? glasba. 13.00 Znane uverture. Kabalevski: Sonata št. 3' pii> Orkester Percy Falth. I7-3”,.# na glasba. 18.00 Glas 13.15 Bergsma: Godalni 18.40 Parada lahkih orKe^l 19.15 Glasba iz revij in za“« V* 20.00 Evropski koncert. 20.’ p ška glasba. 21.00 Koncert ga zbora s Proseka In la. 21.20 Južnoameriška »-il** 22.00 Brahms: Koncert za.voP(; in orkester v D-duru 22.40 ni dueti ln arije. 23.00 P01 ritmi. 23.35 Polnočna glasb®1 ..................................................................................................................................................... milili................................................................. im.....Ti................................................................................... mili........................................... 1............................. mm.......mm..........iihiiiiim............................. im.....mihimihii........Himimi"1" ^ III. Komisar Ivan Zajec se nebeško zabava. Izpije vse kar Ima v fiaSl. Komisar Močerad Je mučenik: «Ali velecenjena go spoda tovariša, saj nisem nič rekel, nasprotno, rekel sem...» Komisarja Mehur in Udrl ga: «Kus!» Komisar Mofierad se užaljen umakne za predsedni ka. Predsednik ugotovi, da so mnenja o vinu iz soda St. 14 različna, da Je pa vsa mne nja... tja... upoštevati. On sam osebno sploh vina ne pije. ampak le pivo... Pred laga, da se preide, ako go. spodje mislijo, k pokušnji vina St. 5 «ti6nica». Nič ugovora. Razburjenost se polega. Komisar Zajec zine dovtip, da je vino St. 5 mokro, Ker se mu nihče ne smeje, izjavi, da ostane pri prejs-nji St. 14 ln zapoje :«Ml pa ostanemo...* Ostala komisija ga pre zlra. Predsednik graja na vinu st. 5 napačni pravopis, čes nazivati bi se moralo ne «tičnica», ampak «ptlčnica» Komisar Udriga zahteva predvsem pojasnila, ali je producent vina st. 5 libera lec ali klerikalec. Izkušnja pri pokušnji prvega vina ga Je storila opreznega. Zato se ne mara vei usesti! Zato ne blekne ne glasu, dokler ne zve producenta. Predsednik sedi na duSev-nlh šivankah: «Jaz mislim., tja... da Je vino mednarodna stvar, ki Jo Je presojati brez strankarskih predsodkov Kam plovemo, gospoda, za božjo voljo!* Komisar Mehur nestrpno vpraša, kdaj se bo pilo njegovo vino. Zapisnikar zleze za sod, prižge vžigalico in dožene, da je vino St. 5 iz vinograda go spoda Plevela. Komisar Močerad: «Ple-vel? To Je tisti Plevel, ki ne pozdravlja duhovščine? Do- DEŽELNA VINSKA KLET voljujem si opozarjati slavno gospodo, da moramo biti pri oceni njegovega vina ze-lo oprezni. Ne smemo poza biti, da smatra 95 odst. našega prebivalstva Plevelovo vino naravnost za provokacijo. Jaz za svojo osebo kakor katoličan ne morem pohvaliti tega vina.» Zapisnikar: «Vino ni od Antona, ampak od Franceta Plevela iz Malic Goric.» Komisar Močerad: «Ah... tisti Plevel? Pardon! Vsak. do se lahko zmoti, v-lno Je dobro.* Komisar Udslga pljune vino iz ust: «KaJ? Od Franceta Plevela, od te gliste rimske, od tega podrepnika črnih blsagarjev...* Predsednik sedeč', na duševni žerjavici: «TJa... Jaz mislim vendarle, da ocenja mo vino. in ne gospoda Plevela. Zato bi prosil gospodo, da izreče sodbo zgolj o vi- ----- _ -— -------------------------------------^---------1 sedajle vino naSega vele- I NAPISAL FRAN MILČINSKI - FRIDOL1N ŽOLNA uglednega tovariša, gospoda ----------------------------------------------------------------------- Cvetica Mehurja.* SploSno burno odobrava. nu, o njegovem okusu, njegovi aromi in- pristnosti*. Komisar Udriga: «Tudi pravi Torej: okus inferna-len, aroma penetranten, ln kar se tiče pristnosti, je vino morebiti nadnaravno, naravno pa gotovo ne.* . Predsednik: «Tovaris Mehur, prosim za vase mnenje.* Komisar Cvetko Mehur: «Jaz ne bom pokuSal tega vdna. Čemu naj si grenim u-sta, čemu naj grfenlm zadovoljni mir svojega želodca! Saj sta Izrekla svoje mnenje že tovariša Močerad ln Udriga: točno ln rodoljubno mnenje. Obvarovala sta s svojim mnenjem mili nas rod pred gorjupim kelihom Plevelovega vina in postavila sta namesto tega keliha pred mili narod na lepo po grnjeno mizo domovine sa-motok slovenske morale: go. lido gnojnice! Tako je in prav je tako! Saj pamet in logika nista povsod enaki in par se n. pr. v Koromandiji ste J e za pristranost, hinav stvo m sleparstvo, je lahko drugod vzor, pravica ln ro doljubje. Ljudje božji, taka Je ta reč in sedaj lahko pre Idemo k mojemu vlnul* Komisar Udriga: «Ohor le počasi prijatelj, le počasi, da ne počiš od samega napuha. Tl boš smešil mojo sodbo, tl, ki sploh ne priznavaš druge, ga vina razen svojega! Kai lepo molči in tistih deset kron mi vrni, ki sl mi Jih Se dolžan! * Komisar Mehur zopet zbesni: «Kanalja, zakaj ml pljuješ na čisto suknjo, lopov, nečistnik, rodoljub!* Komisar Močerad mu pomaga zmerjati: «Frakar naduti, kuga zagovedna!* Komisar Ivan Zajec se izborno zabava. Komisar Mehur: «Pija- nec, župan, sleva!* Komisar Močerad: «Kozel, smrdokavra!* Komisar Udriga: «Kaj se pa tlstle glupi Ivan Zajec tako nesramno bedasto reži? Menda ga bo treba malo stresti za njegova umazana ušesa! — Vas, velecenjeni tovariš Cvetko Mehur, pa res ne razumem, zakaj se razburjate! Saj nisem nič rekel, nasprotno...* Predsednik: «Jaz mislim, gospoda... tja... da bi na splošno zahtevanje pokusili nje. Komisar Mehur se poto. laži. Natoči se njegovo vino: «nemški rizling — St. 9.* Komisija ga resnega obraza pokuša. Komisar Mehur Jo opazuje s palico v roki Komisar Udriga skrivaj izlije vino iz kozarca m izjavi navdušeno, da je to vino nekaj izrednega in gotovo najboljše svoje vrste. Komisar Močerad skrivaj zamenja svoj kozarec z drugim in izjavi: «Nič dvoma! To vino prekaša samega sebe!* Predsednik čestita komisarju Mehurju. Komisar Ivan Zajec: «Jaz pa ne bom pil tegale vina! Brrr!* ! ! I 1 Strela bi morala ta hip ubiti komisarja Ivana Zajca, pa ga ne ubije; nemara Je po drugih opravkih zadr žana. Komisija ga zre z 0-suplim ogorčenjem. Komisar Ivan Zajec: «Le glejte me! Jaz ga ne bom pil ln ga ne bom! Po takem vinu me glava boli — m sploh: Mojemu želodcu uga Ja najbolj cviček!* Komisarju Cvetku Mehur ju se odveže jezik: kakor zamolkli grom pretresajo njegove besede vesoljno klet: «Ali čujes svet in se ne ganeš? Da ni glavna stvar, da je vino vino?! Ampak da Je treba tudi, da ugaja želodcu in da ne boli po njem glava?! Ali si čuio človeštvo, in te ne krči krohot?!* Strese ga po vsem životu; potem se zamakne. Komisar Udriga: «Ivan Zajec, vi ste butec, gobezda-lo!» Komisar Zajec: «Zakaj? O vinu Imam vendarle lahko svoje mnenje!* Komisar Udriga: mate ga, ne morete ti, ne smete ga imeti, mete, ker niste niti gradnik niti vinotržecl’ j Komisar Zajec: «ZaW pa konsumentl* j| Komisar Udriga: — in kot konsument i‘2(| pravico ln hkratu dolžnost piti ln pl^0^« drugega nič! - Tukaj kozarec, pijte in lepo oite!* Jj Komisar Zajec: ^AmP8^ Komisar Močerad s teljskim glasom posr^ p »Nič, ampak! — Gosp®® jec, vi ste pamenten 1 ^ ja2 vas imam rad W ^ soproga je zelo slmP8,1^ dama... dajte, da vam vem! Saj je mogoče, Mehurjev rizling ne u* (i toda vi ste olikan člove^f‘ ste Izobražen človek W gi ne morete in ne smete ff klanjati tega vina. S|c® alko, da ste tepec! ~ ,5^ roko zinite in požrlte, P Saj niste tepec I* «: (Nadaljevanje UREDNIŠTVO ULICA MONTfcCCHl »t. tt. III. nad. — Teleton »tev. H3-808 111 H4-638. - PoStm predal 502. - UPKAVA: ULICA SV. FKANCISKa 8t 20 — Telefonska 9t. 73-38, OGLASi: od 8.30 • 12 ln od 15 • 18. • Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm viSIne v širim 1 stolpca: trgovski 60 finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Slrlrie t stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tisk* TržaJkl tiskarski zavod. — Podru*.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32 Koper, Ul. Battistl 301a-I. Tel 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, {etrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Uvod 6, mesečno 150 din, FLRJ: izvod 6, mesečno 150 4* , Poštni tekoči račun za STO • ZVU: Založništvo tržaSkega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tlsi<3gf, Ljubljana, Tyr5eva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni Banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaikega tiska D.ZO.Z. • ^ A