IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Poleg Partizana iz Subotice in sarajevskega Unisa je Ijubljanski Rog tretja tovarna dvokoles v dr-žavi. Po proizvodnji pa prednjači, saj bo letos njen delež na tržišču okoli 60 %. Rog je bil ustanov-ljen leta 1949 in naj bi v končni fazi izdelal 50.000 koles letno. Zdaj jih v njem haredijo dnevno po 1.700. Naredili bi jih Iahko po 2.000, žal pa jih zadržujejo doba-vitelji reprodukcijskega materia-la. Primanjkuje cevi za izdelavo okvirjev, ni dovolj pnevmatik, žarometov in še česa. V Rogu pravijo, da bi zelo radi izdelali po 2.500 koles na dan, saj jih je v se-danji konjukturi naše tržišče pri-pravljeno toiiko tudi kupiti.
Letna zmogljivost nove to-varne ob Letališki c. pa bo 800.000 koles in poleg nje imajo pripravljeno še zemljišče za mo-rebitno razširitev. Naročila zdaj kar dežujejo in, kot predvidcvajo njih gospodarstveniki, bo tako stanje trajalo še nekaj let. Za Ro-gova kolesa se močno zanimajo v angleško govorečih pa tudi v ne-katerih neuvrščenih afriških de-želah, vendar jinrza zdaj ne mo-rejo ustreči.
Pred tridesetiin leti, točneje 5. Maja 1951 je stovenska vtada za-radi vse večjih potreb po oskrbo-vaoju kmetijstva, dasti zadružni-kov z mehamzarijo, gnojili in zaš-atnimi sredstvi •astanovila de-lorno organizadjo Agrotehnika. Na začetkn je v koiektivu delalo samo deset Ijadi, danes p« jih je fcar 1.100. Začefi so z nstanar^a-
njem agroservisov na podeželju. Mnogi od teh servisov so kasneje presegli prvolni namen in npr. iz Ijutomerskega servisa je nastala lovarna kmetijskih strojcv Teh-nostroj, iz Šempeterskega lo-varna mehanizadje za spravilo krme SIP, iz kranjske tovarne kmetijskih strojev je nastala Kreina, iz novogoriškega servisa Voziia Gorica, v Ivančni Gorici je to zdaj livarna IMP, iz novome-škega pa se je razvil nič manj kot IMV.
Čas je tekel. Agrotehnika je širita svojo dejavnosl in opnvljala pioninko vlojo v pospeševanju in posodabljanjn kmedjslva. Daoes je v Agrotehniki — Gnidi (obe delovni organzaoiji sla se lani poDovno zdnižili) devel temeljnih organizacij, ki se ukvarjajo z rejo živi-ne, notnnjo in zunanjo trgovino, kme-tifsko oskrbo, z nuloobmejnini pro-mdom, serriaranjem, proizvodDJo kroetijske jnphanizadje, prodajo lov-ske in športne opreme idr.