SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poiti prejeman velja: Za celo lato predpiačan 1& rld., za po) leta 8 rld., za četrt leta t (ld., za jedta
mesec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za calo leto 12 (ld., za pol leta 6 rld., za ietrt leta S (ld., ia j eden meiec 1 (14. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inierate) vaprejema upravnlltvo in ek«pedlel]a|]v „Katol. TIskarni", Vodnikove ullee it. 2.
Rokopisi *e ne vračajo, nefrankovana puma ne vsprejemajo.
Vredništvo j« v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izrzemii nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldne.
I^tev. 3.
V Ljubljani, v soboto 4. januvarija 1896.
Letni le XXIV
Epiphania.
„Nič novega ni pod solncem in nihče ne more reči: Glej, to je novo ! ker prešlo je že v časih, ki so bili pred nami." (Prid. 1. 10.) Te lepe beiede mi prihajajo zopet in zopet v misel, ko čitam v domačih in tujih časnikih tako veliko žalostnih, a tako malo veselih poročil, to mi je pa tudi vselej v tolažilo, ko naletim na britke novice, kako se smelo, dejal bi: sistematično krši pravica, in ko mnoga dejstva jasno spričujejo, da „resnici v obraz svet se reži".
Povsod se kaže, da so se vse sile združile v jeden boj, v boj — zoper Kristusa in njegovo cerkev. Če tudi se navidezno zdi, da so si te stranke sovražne med seboj, da se bor6 za razue smotre, vendar vse te, tudi najhuiše medsebojne klevetnike druži jedna vez, vez sovraštva do katoliške cerkve, vsem skupaj je jeden jedin vrhovni smoter: „Ecrasez l'infame 1"
Kako je vendar to, da skoro vse te zveze, n. pr. posvetne vlade s čisto nekrščanskim programom, vendar le še vedno s ponosom nosijo svoj „krščanski" naslov? Nobena, niti Francoska, niti Laška itd. ga ni še zavrgla. Zakaj to? Radi ali neradi morajo priznavati, da jih je le krščanstvo povzdignilo do omike, da je to krščanstvo še sedaj njih glavni ste-" ber, na katerega se naslanjajo, če prav bi radi to uta|ili. Ime krščansko hočejo vsekako še obdržati, v deianju pa so do cela nasprotni. Podobni so nehvaležnim otrokom, ki se potuičijo in svojemu lastnemu rodu najhuje kljubujejo, a domače rodbinsko ime vendar-le pridrži nepokvarjeno, dokler upajo z njega pomočjo doseči' bogato dedščino. Kolika ne-hvaležnost in neodkritosrčnost 1
Nehct^ se nam mora včasih vsiliti misel: Zakaj Bog to pusti ? Zakaj v svoji vsemogočnosti ne poseže naravnost vmes? Zakaj ne pospeši duševnega
prerojenja med človeštvom? Zdi se mi, da Bog čaka navlašč; hoče nam pokazati, da ne moremo ničesar — brez njega 1 Dozdeva pa se mi tudi, da semter-tje le preveč zaupamo svojim omejenim močem in pozabljamo v odločilnih trenotkih pomoč nebeško. Poudarjamo večkrat, da delujemo po načelih velikega Leona, a na to pa tako radi pozabimo, da on največ zaupa — molitvi! Opominja nas k skupni goreči molitvi, kakor opominja skrben oče otroke, zlasti ko se nesreča in žalost v hiši naseli. Vsako priložnost porabi sveti oče v to, da nam iz nova izraža svojo očetovsko željo: „Molite, bratje! da bo moja in vaša žrtev dopadljiva pri Bogu Očetu vsemogočnem !"
„Nobeden naj ne ugovarja," dostavlja neki mož, „češ, s pobožnimi frazami danes ni nič storjenega. Leon XIII. sodi drugače. Revnost sveta, pravi, raste vsak dan, ker vsak dan se izziva jeza božja po brez-božnosti ljudij. Zato se vedno prisrčneje ponavlja opomin sivega, svetovnoskušenega velikega duhovna k molitvi. Dobro je in lepo, da svoje skrajne moči žrtvujemo, da tudi z zunanjimi sredstvi pomagamo iz socijalne reve in zmede. Ako pa so grehi ljudij in jeza božja pravi vzrok naših nadlog, potem nam preostaja le jedna odločilna pot k rešitvi — pokora in molitev !"
Zarna zvezda je privedla tri kralje k včloveče-nemu Bogu, ki je prišel pomagat, odrešit zgubljeni, propali človeški rod. Tudi nam žari zvezda, luč na nebu: „Ta zvezda kakor plamen žari in kralja kraljev spričuje Boga!" Kako z milo svetlobo je zaža-rela zopet o zadnjem božiču! „Kaj ne premore vztrajna in zaupljiva priprošnja pri Bogu nad človeškimi nameni in dogodki? Kako čudežne sadove je že obrodila molitev v starem in novem veku! — Vedno je bilo lepo gledati, kako so knezi in narodi javno klicali Boga na pomoč in pri njem iskali blagoslova za vsako večje podjetje in pomoči v nesreči."
Ko so se Izraelci vojskovali z Amalečani (Eiod. 17.), šel je Mojzes na goro in razprostrl svoje roke nad bojevniki. Dokler je držal roke razprostrte, zmagovali so Izraelci, ko so mu omahovale, omahovali so tudi Izraelci. Pristopila sta dva moža, ki sta položila pod njega kamen, kamor je sedel, in sta mu držala kvišku vsak jedno roko. In do solnčnega zahoda je Mojzes imel roke tako razprostrte in Izraelci so zmagali.
Sivolasi Leon XIII. vodi tudi nas skozi puščavo, in ko nas vidi v hudem boju, razprostira nad nami blagoslavljajoč svoje trudne roke — in mi zmagujemo ! Utrujene so roke njegove, podprimo jih krepko s svojo molitvijo, da ne omahnejo, da nam še nadalje de!3 blagoslov, dokler razsaja vihar!
„O dobri Bogi kako zelo potrebujemo sedaj tvojega blagoslova!" zaklical je sveti oče o božiču. Da, res potrebni so ga vsi narodi, potrebuje ga ves svet! Komaj tu ali tam zažari žarek veselega upanja, potemni se kmalu. Pomislimo, kako je v Belgiji, kako pri nas v Avstriji! Nesloga in razdor med onimi, ki se vsi ponašajo, da stopajo pod zastavo „socijalnega papeža" ! Kdo jim bo dal tako potrebno slogo? Nobena druga moč, nego molitev!
Rojaki, tudi mi smo potrebni tega rešilnega sredstva! Pred zadnjimi volitvami so se neki ljudje zaničljivo rogali, ko smo molili; a osramočeni so bili. Zvedeli so, da molitev še vedno pomaga. Zaničevali so tiste, ki so molili, grdili tiste, ki so be žrtvovali nesebično, a naše dobro, pošteno ljudstvo je s svetim veseljem, zavestno oddajalo svoje glasove, kakor mu je velelo verno srce.
Praznik, ob katerem stojimo, opominja nas na nekaj, česar nam morda še nedostaja. „Zvezda ta, kakor plamen žari, — — morda so jo videli in so velikemu kralju darove prinesli." Tudi mi vidimo sedanjo „luč na nebu" in umevamo njen svetli žar, zato naj bodri in vodi tudi nas v napornem delu.
Lig. + 20.
L i S ^ L K
Strupeno ozračje.
Največji sovražnik pravih nazorov o svetu in življenju, o času in duševnih silah, ki ga gibljejo, je tista prisiljena priprostost, tista otročja naivnost, s katero krošnjarijo dobri ljudje — najrajše bi jih imenovali kurjevaščauje — po svetu. Kedar čujejo kaj zmotnega, svoiim nazorom tujega, se jim zdi tako orjaško nenavadno, da se niti ne meni|o ne zat6. „Vera, nravnost pri nas nijta v nevarnosti; to so samo izjeme", tako kličejo in se hudujejo nad Radnmanti in zeloti, ki vstopajo z vso silo svojih duševnih močij v boj proti zmoti.
Taka naivnost se ne da iz lepa ozdraviti. Do-ka?u| in dokazuj, n« ho se ti verjelo. A zato ne smemo odnehati v svojem bo|u. Kedor zatiskuie oči pred soincem, je sam kriv, da ne vidi. Kdor vedno ponavljajočim se dokazom noče pritrditi naj se sam odgovarja zato. Za nas in za vsacega, kedur jasno gleda v življenje, je brezdvojbeno, da mnogo n.še evropske inteligence že zdavnei ne zasluži več krščanskega imena in da se zadnjih trideiet let tudi mej nižje stanove širi najgorji materijalizem — brez
Boga, brez nravnosti, brez zaupanja v Previdnost božjo. Socijalna demokracija, anarhizem združujeta v materialističnem naziranju nebrojno delavcev, — proletarcev, Darvin, Renan in drugovi pa — izob-raženstvo. Materijalizem srečavamo povsod — v „znanstvu", leposlovju, glasbi, slikarstvu, kiparstvu, v politiki, v družboslovju. Z javnega in zasebnega življenja se nam reži ta peklenska spaka, zlobno krohotajoč se svojemu zmagoslavju in naši — vne-marnosti.
Droben podatek o tem izpisujemo danes svojim bralcem iz podlistka „N. Fr. Presse" z dn£ 1. januvarija. Pripominjamo le, da je ta list berilo tudi naših ožjih „izobraženih" rojakov, da ga tudi mej Slovenci ima vsaka kavarna, mnogo gostilen, uradov, čitalnic in tudi obilo slovenskih velmož. Nemški, Slovanom sovražni značaj, res marsikedo obsoja, toda nazorov o svetu, o krščanstvu, se ven-der-le uči iz njega in jih potem prodaja ustmeno in pismeno v domačem jeziku.
Omenjeni podlistek z napisom „Auf höherer Warte" je spisal znani materijalistični leposlovec in časnikar Maks Nordau. Evo nekaj izgledov :
1. Pisatelj taji božjo Previdnost: „Vse nastaja, kakor mora nastati po biologičnih zakonih, ki vla-
dajo dušeslovje posamnikov in skupin".
2 Jasno priznava Darviuove nauke: „Neka druga najdba, ki se je res izvršila še pred 4 leti, se po pravici pripisuje 1. 1895, ker so se ž njo še le letos jeli pečati veliki evropski znanstveni shodi in društva. To je ,Pethecauthropus ereetus' ali ,poki nčni opiški človek' Evgena Duboisa. Temu so se morda malo preveč čudili. Zavoljo nečimernosti se bolj brigamo za svoje neposredne prednike na zemlji, nego je objektivno upravičeno. Nekaj rodbinske ošab-nosti je v tem, da se tako strastveno pečamo s svojim rodovnikom. Modroslovski pomen Duboisove najdbe bi ne bil tolik, če bi se prav o nji ue moglo dvomiti. Nadaljni stvarni dodatek je k nauku o razvoju stvarij. Pljučne ribe, ki vežejo plezavce z ribami, arheopteriks ali praptič, ki združuje plezavce s ptiči, račji kljuuač, ki tvori prehod od ptičev in plezavcev k sesalcem, so bili za Darvinov rodovni nauk pomenljivejši, nego more biti kaka človeška opica ali opičji človek. Temu, kedor hoče poslušati, govori več precep človeškega embrija, njegov prosti rep, smer dlake na sprednjih rokah i. t. d. o bližnjem, daljnem in najdaljnem človekovem sorodstvu, nego more to storiti par kosti j, ki jih je izkopal Dubois". — Kedor pozna te materialistične trditve, ve, da ne govori o drugem, nego o prismojenosti
Deželni zbor Kranjski.
0 včerajšnji seji nam je S« dostaviti, da sta pri razpravi o verifikaciji volitev še govorila deželni glavar D e t e 1 a in poslanec A ž m a n. Prvi je pojasnil, kako krivo so umevali narodni naprednjaki njegove besede o mirnem delovanju strank v deželnem zboru in besede, v katerih je omenjal, da se stri njajo interesi veleposestva z interesi kmetovalcev, češ, da je s tem snubil veleposestnike za zvezo s katoliško narodno strauko. Toliko razsoduosti bi pač morali tudi njemu nasprotniki priznati, da na ta način ne bo 011 iskal zveze z veleposestvom, tembolj, ker nekateri narodui naprednjaki sami prav dobro poznajo skrito, zakulisno pot za take razgovore.
Poslanec A ž ni a 11 je pojasuoval težavno stališče duhovnov na deželi nasproti onim, ki se imenujejo liberalce iu tudi žive kot liberalci.
Poleg tega je napovedal poslanec Hribar iu tovariši samostalne predloge glede oprostitve deželnih naklad za ona poslopja, ki so oproščena vsled potresne nezgode liišuouajemninskega davka in hišno-razrednega davka ter gled^ zavarovanja za živino
V	imenu finančnega odseka poroča poslanec Luckmann o računskem sklepu garanci|skega zaklada doleujskih železnic za 1. 1894 in o proračunu za 1. 1896. Rndno pokritje za I. 1894 je znašalo 29.078 gld. 30 kr., potrebščina 3 gld. 30 kr., čista imovina koncem leta 81.856 gld. 69 kr., ter se je proti imovini I. 1893 pomnožila za 29.708 gl. 33 kr. Za 1 1896 dež. odbor v proračun ne vstavi nobene potrebščine, pokritje pa se proračunava na 30.428 gld.	_
3. seja dne 4. decembra.
Deželni glavar Oton D e t e 1 a naznani, da je včeraj umrl dalmatinski novoimeuovani deželni predsednik dr. KUid. Glede na to britko izgubo prosi glavar dovoljenja deželnega zbora, da izrazi ob tej priliki sožalje dežele Kranjske deželnemu zboru dalmatinskemu, čemur zbor pritrdi.
Pri začetku seje izroči poslanci Povše, K lun in tovariši glede nagodbe z Ogersko nastopni samo-stalni predlog:
„Visoki deželni zbor skleni:
Oes. državua vlada se pozi v ije da pravočasno odpove carinsko pogodbo z Ogersko v svrho, da ji bo mogoče dognati pri obnovitvi pogodbe ne le de-jaujskun fiuaucijeluim odnoša|em odgovariajočo kvoto v pokritje skupnih državnih potrebščin, ampak da bo dognala pogodbo, pri kateri b>do povsem varo-vaui interesi naše produkcije, toliko kmetijske, kolikor obrtnijske. Ob jeneiu se c držama vlada poživile, da naj pri ponovitvi pogodbe z Ogersko že skoraj vreli razmerje med obema državnima polovicama glede žiiinberškega in mari|indolskega okraja nekdanje vojaške granice iu omenjena okraja zopet vtelesi deželi Kraniski.
V	Ljubljaui, 4. januvarija 1896.
Darvinovega uazirauja, à značilna je gotovost, s katero se izražajo *).
3. O slobodi volje se izraža takole: „Ko se posamnik na neki gotovi stopinji loči od druzih, se vprede v saniarijo, da mu je volja slobodna**). To je naraven pojav, prav tako kakor gosenično za-bubanje".
*) Kogar zanimlje proučavati nesmisli o takozvanih antropoidnih opicah (Dryopitheku, Leopitheku in Anthropopi-theku, ki ga Nordau v svoji nemški materijalistični učenosti niti prav ne piše, nazivajoč ga Pithecanthropus), naj prebere lepo razpravo v Natur und Offenbarung le91, str. 5H6, nasl. in 1894, str. 21 nasl. Poučna je tudi kujiga Hartmann: Les singes anthropoïdes. Paris. 1886. — Pisateljeve marnje o človeškem embriju kažejo le njegovo plitvost. Znamenita Darvinista: Spitzer, Vogt obsojata trditev, da bi se dalo iz podobnosti embrijev kaj druzega sklepati nego analogija razvoja. Ontogeneza ali razvoj posameznikov iz embrija je nekaj popolno druzega, nego filogeneza ali razvoj posameznih vrst. To menda pojmuje vsak otrok. In če se tudi v človeškem embriju sledi precep, podoben precepu, iz katerega se pri ribah razvijajo Škrge, se vendar pri človeškem embriju iz tega vedno razvije le človeški obraz in iz repnega nastavka, ki ga hočejo darvinisti opažati v njem, se pri človeku nikdar ne razvije rep, kakor je znano. Prim. Natur und Offenbarung 1888, str. 696 nasl. Sicer je pa razloček jasen odtod, ker se vsak embrijo mora soditi po svojem konečnem razvoju. Preje ni sposoben za obstoj, dokler se ne razvije ribji v ribo, žabji v žabo, levov v leva, človekov v človeka. — SmeSno je tako dokazovanje, če bi nas pri tem ne žalostila misel, da se s takimi jalovimi trditvami kot z dokazi eksaktne znanosti trga vera iz Brca krščenim ljudem.
**) Spinnt es sieh in die Illusion der Willensfreiheit ein.
Povše, Klun, P a k i ž , S c h w e i g e r, Z e -len, Lavrenčič, dr. Papež, Pfeifer, Ažraan, Kajdiž, Jelovšek, dr. Žitnik, And. K a 1 a n."
Potem izroči poslanec dr. Žitnik in tovariši gledö deželne zavarovalnice nastopni predlog:
„Z ozirom na potrebo in veliki gospodarski pomen zavarovanja proti elementarnim nezgodam;
dalje z ozirom na to, da je velika množica revnejših posestnikov nezavarovanih,
in z ozirom na to, da v obče deželne zavarovalnice vspešno delujejo, naj visoki deželni zbor sklene :
1.	Dežela Kranjska ustanovi deželno zavarovalnico z neobligatornim zavarovanjem proti požaru, toči in živinskim boleznim ;
2.	deželnemu odboru se naroča, da v to svrho stori potrebne priprave ter v prihodnjem zasedanju deželnemu odboru predloži primerne predloge.
V	Ljubliani, 4. januvarija 1896.
Dr. Žitnik, Povše, Klun, dr. Papež, P a k i ž , Schweiger, Zelen, Lavrenčič, Pfeifer, Ažman, Kalan, Kajdiž, Jelovšek."
Poslanec Povše in tovariš' stavijo gledd ustanovitve kmetijskih zadrug nastopni predlog:
„Visoki deželni zbor skleni:
Oes. državna vlada, oziroma kmetijsko minister-stvo se pozivlje, da takoj v prihodnjem zasedauiu državnega zbora predloži zakonski načrt za osnovo kmetiiskih zadrug ter da skrbi za to, da ta prepo trebni zakon še tekom pričetega leta stopi v veljavo.
V	L:ubl|aoi, 4. januvarija 1896.
Povše, Kalan, Klun, dr. Papež, D e -tela, Ažman, Kajdiž, Schweiger, dr. Žitnik, Lavrenčič, Pakiž, Modic, Košak, Jelovšek, Zelen, Pfeifer.
V	imenu fio. odseka poroča posl. Klun o računskem sklepu kraniskega učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1894. Redni dohodki so znašali 10 942 gld. 27V8 kr., deželni zaklad pa je prispeval 17.094 gld. 26l/» kr., skupaj torej 28.036 gl. 54 kr. Ker se je potrebovalo 27 926 gld 5 kr., se ie v primeri s proračunom prihranilo 1973 gld. 95 kr. Cista imovina tega zaklada je koncem 1. J894 zna šala 32.326 gld. 9 kr. ter se p-imnožila za 110 gld. 49 kr.
V	imenu finančm-ga odseka poroča posl. Klun o računskem sklepu normalnošolskega zaklada za 1. 1894. Razni doneski so znašali 34.946 gl. 35 kr., obligacijske obresti 3847 gld. 20 kr.. 10% deželne pnklade na davke 156.240 gld. 89'/, kr., različni dohodki 632 gl. 9 kr., skupaj 195 666 gl. 53'/, kr. V pokritje primanjkljeja se je iz dež. zifklada doplačalo 145.674 gld. 1 V« kr. Skupno pokritje je torej znašalo 341 340 gld. 55 kr. Vsled večjih dohodkov in manjših troškov se |e v primeri s proračunom manj potrebovalo 2968 gld. 45 kr.
V	imenu finančnega odseka poroča poslanec
4. Najgrje in najpodlejši je pa bogokletstvo, o katerim govori pisatelj o Kristusu in krščanstvu. Presatanske se nam zde njegove besede, da bi jih prevajali v slovenščino. Z.ito jih navajamo po iz virniku :
.Oft, wenn ich kluge Suhrifen las, in welchen die Absurdität aller Lehren des Sozialismus triura-phirend nachgewiesen wurde, widerfuhr es mir, dass ich in Träumei versank. Ich fand mich in Rom, zur Zeit des Kaisers Tiberius, etwa um das Jahr 32 oder 33 unserer Zeitrechnung. In der Via Sacra wandelten zwei ältere Herren, die Geschichtschreiber Valerius Maximus und Velleius Paterculus, und ein junger Mann, der durch den Vatersnamen und auch schon durch eigenes Verdienst bekannte Philosoph Seneca, auf und ab. Ich trat grüssend zu der plaudernder Gruppe und erzählte auf die freund liehe Frage, was es Neues gebe, von merkwürdigen Ber chten, die ich aus Palästina empfangen hätte. „In Galiläa ist ein Mann aufgetreten, der das ganze Volk in ungeheure Aufregung versetzt Man erzählt von ihm, dass er ohne Vater von einer Juugfrau geboren sei und dass er Todte auf- rwecke." — „Und deine jüdischen Landsleute glauben das?" fragte Valerius Maximus lächelnd. — „S e glauben es.u fuhr ich fort. „Der Wundermann lehrt, dass das Ende der Welt unmittelbar bevorst-he, dass seine Anhänger lebendig in das ewig« Leben eingehen würden, dass man seine Familie verlassen und ihm folgen solle, dass der Reiche seinen ganzen
dr. Žitnik o računskih sklepih ustanovnih zakladov za 1. 1894 in proračunih za 1. 1896. Računski sklepi se brez ugovora odobri ter vzame na znanje naslednji razkaz skupne imovine koncem 1. 1894 : Dijaški ustanovni zaklad 920 565 gld. 11 kr. ter se je pomnožil za 4601 gld. 92 kr.; učiteljski ustanovni zaklad 21.756 gld. 56'/, kr.; grofa Sauran ustanovni zaklad za sv. maše 2951 gld. 50l/g kr. • splošni dekliški ustanovni zaklad 25.414 gld. 28 kr. • Dullerjev dekliški ustanovni zaklad 13.262 gld. 67 kr.; sirotinski ustanovni zaklad 410.975 gld. 71/. kr.; Glavarjev zaklad za uboge 226.620 gld. 771/, kr.; Kalistrov ustanovni zaklad 90.714 gld. 27'/a kr.; Josipine Hočevar podporna ustanova 28.196 gld. ; dr. L. Tomanov zaklad 8.171 gld. 33 kr.; Engels-hatiserjev zaklad 26.581 gld. 421/, kr.; Flodnigov zaklad za slepe 91.402 gld. 88 kr ; Ilirski zaklad za slepe 7.877 gld. 82'/„ kr.; Wolfov zaklad za gluhoneme 55.414 gld. 41 kr. ; Holdheimov zaklad za gluhoneme 18.667 gld. 46'/a kr.; cesarice Elizabete ustanova za invalide 10.131 gld. 84 kr.; po-stojiuske jame ustanova za invalide 948 gld. 4 kr.; Trevisiuijeva ustauova za invalide 2.123 gld.; Metelkova nstanova za invalide 944 gld. 85 kr.; ustanova ljubljanskih gospej za invalide št. I. 1.602 gld. 85 kr., št. II. 11.519 gld. 7 kr. Cista imovina vseh ustanovnih zakladov je koncem leta 1894 zuašala 1,975 841 gld. 25 kr., ter se je pomnožila za 13.120 gld. 92 kr. Proračuni teh zakladov za leto 1896 so bili potrjeni po nasvetu dež. odbora, le dekliški sirotišnici v Liubljani se je redni letni donesek zvišal od 400 na 500 gld.
V	imenu fin. odseka poroča posl. pl. L e n k h o računskem sklepu deželno - kuburnega zaklada za I. 1894 in o proračunu za 1. 1896. Pokritje je znašalo 4.960 gld. in sicer globe za poljske in gozdne poškodbe 2 287 gld., lovski listi 2673 gld. Troški pa so znašali 8589 gld. 84 kr., v primeri s proračunom vei* za 3.669 gld. 84 kr. Izredni troški so znašali nad 6 000 gld.. tako n. pr. za pokončavanje hr. ščev 3 557 gld. 20 kr., za šolske vrtove 290 gl., za gozdne drevesnice 505 gld., za plemenske bike 705 gld. itd. Potrebščina za 1. 1896 se proračunava na 4700 gld., istotako pokritje. Poročevalec omenja, naj bi c. kr. okr. glavarstva strožje pazila na prestopke glede zasebnih žrebcev.
V	imenu fin. odseka poroča posl. Luckmann o računskem sklepu zaklada prisilne delavnice za 1. 1894. Rednih prihodkov je bilo 97.043 gld. 43'/2 kr., potrebščine pa 95 917 gld. 12'/a k'-» tore,i pokritja za 1.426 gld. 31 kr. Cista imovina je znašata koncem leta 137.714 gld. 18'/2 kr., ter se je zmanjšala za 1.006 gld. 54 kr. Potrebščina prisilne delavnice za I. 1896 se proračunava na 97,128 gl., pokritje na 94.708 gld., torej znaša primankljej 2420 gld.
Pri tej točki se je oglasil poslanec Kalan ter omenjal, da je deželni zbor skoraj vsako leto naročal ravnateljstvu zavoda prisilne, delavnice Eaj
Besitz an die Armen vertheilen müsse, dass Niemand zu arbeiten noch sich um den folgenden Tag zu sorgen habe, da Gott die Menschen kleiden werde wie die Lilien des Feldes und nähren wie diu Vögel der Wilduiss." — „Genug!" unterbrach mich da der temperamentvolle .junge Seneca; „ich möchte gegeu die Juden nichts Unverbindliches sageu, aber wenn solche Lehren auf sie Eiudruck machen ..." D» legte der bedächtige Vellejus Paterculus dem ungestümen jungen Herrn die Hand beschwichtigend auf die Schulter und sagte: „Es ist gauz uunötbig, sich über derartige Dinge aufzuregen. D e Geschichte lehrt, dass ähnliche Bewegungen bei allen Völkern wol einmal vorkommen, aber sie haben keiuen Bestand, denn sie sind nicht vernüufug. Die Juden werden sehr bald merken, dass das Ende der Welt nicht eintritt und dass sie nicht lebeudig in das Paradies gelangen. Der Mensch kann wed-r die Familie und die Ehe lang eutbehren, noch ohne Arbeit leben wie der Vogel und die L lie. Der Reiche hält an seinem Vermögen fest und liebt es nicht, durch Verscheuken seiner Schä ze in Armuth zu gerathen. All das geht gegen die Menscheuuatur. Darum w.rd der galilä sehe Tiäumer bald vergessen sein, und das Volk, das h. ute für ihn schwärmt, wird seiner eigenen Thor-heit rasch von selbst überdrüssig werden."
E< war reiuite, unWiderleglichste Weisheit, was der erfahrene Mann spfach , und wir Alle »t minten ihm überzeugt zu.
a
elo v zavodu vredi tako, da bodo kaznjenci vsikdar oskrbljeni z delom, a s takim, da ž njim ne konkurirajo z davek plačujočimi ljubljanskimi obrtniki. Ker pa pritožbe od te straui še vedno niso ponehale, zato predlaga poslanec K a 1 a n nastopno resolucijo :
Deželnemu odboru se naroča, skrbeti zato, da ravnateljstvo prisilne delavnice z ozirom na vzgoje-valen namen zavoda gleda pri delu kaznjencev bolj na poduk nego na izkoriščanje njih delavne moči ter naj se pri naročilih del ozira v prvi vrsti na taka dela, s katerimi ne škoduje domači obrti ljubljanskih rokodelcev.
Dalje poroča v imenu fin. odseka posl. P o v š e o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1894. Pokritje za šolo je znašalo 10.019 gld. 7 kr., potrebščina pa več za 23 gld. 34 kr.; gospodarstva dohodki 7.585 gld. 46 kr., stroški pa 7.268 gl. 49 kr.
Za šolo in gospodarstvo je bilo iz dež. zaklada proračunjenih kot donesek 2569 gld., toda i z -dalo se je več 1332 gld. 25 k r., skupaj namreč 3901 gld. 25 kr. Vodstvo sicer opravičuje te višje troške, toda grajati moramo odločno to „predomače" gospodarstvo, ker vodstvo omisli marsikatero stvar kar aa svojo roko in posledobno predloži račune. Usojamo si pač ponižno vprašanje: Ali je na Grmu gospodar si. dež. odbor ali kdo drugi ?
Učitelju A. Lapajnetu na Grmu se dovoli za posebni poduk v slovenščini itd. 50 gld. nagrade; društvu v varstvo vinoreje v Badenu 50 gld. podpore ; bivšemu učitelju M. Prašnikarju se miloščina poviša od 60 na 100 gld. ter podaljša za tri leta; učiteljskima sirotama A. Adamič, Ivani Vrančič se mi}oščina 60 gl. podaljša za tri leta; Mariji Novak poviša od 50 na 60 gld. ter podaljša, istotako vdovi M. Kokalj na 100 gld.; kancelistovi vdovi M. Sa-pletov se miloščina podaljša ; prošnja Fr. Kraljiča, posestnika na Studencu, za podporo se odstopi dež. odboru v primerno rešitev. Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani se dovoli 200 letne podpore. — Prošnja občine Kropa za brezobrestno posojilo 2000 gld. se s priporočilom odstopi dež. odboru.
Pri tem poročilu se je oglasil posl. S c b w e i-ger ter v obširnem govoru pojasnjeval nedostatke, ki se kažeio na kmetijski grmski šoli vzlasti, kar se tiče trto- in vinoreje.
Posl. vitez L a n g e r je zagovarjal v tem oziru
šolo.
Poročevalec P o v š e pojasnjuje to stvar. — Poročilo objavimo prihodnjič.
Pri podrobni razpravi je grajal posl. K a 1 a n nemarnost vodstva kmetijske šole na Grmu, ki je zakrivila pogin dveh švicarskih krav, vrednih okoli 850 gld. ter zato vodji Dolencu izreka grajo.
Posl. dr. Tavčar pravi, da morebiti ni temu kriv vodja Dolenc, marveč kak drug uradnik, da torej danes ne gre že graje izrekati, pač pa vso stvar preiskati, tembolj, ker se mu zdi, da ]e posl. Kalan to na dan spravil s političnih ozirov.
Posl. Kalan oporeka, da bi bil to storil s političnih ozirov, ker je zanj vodja politično mrtev in ker so posamezni člani katoliško - narodne stranke tudi prejšnja leta grajali vodstvo grmske šole brez ozira na političuo mišljenje Dolenčevo. Ce je bil vodja Dolenc kandidat nasprotne stranke, je on še vedno podpredsednik kat. polit, društva za Dolenjsko — na Kranjskem je namreč vse mogoče — to je □&jjasneji dokaz, da govornika niso vodili strankarski nameni. Zato je on tudi zadovoljen, da se vvede preiskava, ter da se na podlagi pozvedeb kaznuje oni, ki je zakrivil te gospodarske nesreče.
Na to so bili potrjeni računi grmske šole.
Prošnja umirovljenega učitelja V. Sturma za zvišanje pokojnine se ne usliši, pač pa se mu odpusti za I. 1895 izplačani višji znesek.
Prošnja živinozdravnika M. Lebenharta v Starem Trgu za dež. r-.grado se izroči dež. odboru v rešitev.
Konec seje ob 1. nri, prihodnja seja v četrtek 9. t. m.
Koroški deželni zbor.
Iz Celovca, dne 2. jan.
I.
Koroški deželni zbor je imel danes, dne 2. jan. prvo sejo šestega zasedanja VII. volilne perijode. Dež. glavar dr. J. E r w e i n otvori sejo z obširnejšim pozdravom, v katerem omenja, da je to zasedanje zadnje zasedanje vol. perijode in da bo treba dokončati več zadev, med drugim deželnozborski volilni red. Spominja se dogodkov od zadnjega zasedanja, vremenskih nezgod okrog St. Vida in Volš-berka, požara v Brežah itd. in vladnega jubileja cesarjevega. Omenja doneske, ki so jih dovolili v ta namen razni zastopi. (Samo za to, kar je v tem oziru ukrenilo škofijstvo, ne najde niti besedice I!) Govori tudi o zavodih, namenjenih rešitvi nravno propadlih otr6k in citaje izrek nekega Ame-rikauca: „Rešite otroke, in ne bodete imeli hudodelcev I" Nadaljuje: „Ko bi otroke odtegnili okoliščinam, v katerih se morajo pogubiti, in jih vzgojili za delo in čednost (Ij potem nebi tre-balo iskati pomoči v jetnišnicah, v katerih se ljudje le malokdaj poboljšajo".
Nadalje omenja letos obširneje kakor druga leta napravljenega poročila o delovanju dež. odbora, in se zahvaljuje dež. predsedniku za podporo, katero je ob raznih priložnostih izkazal dež. odboru. Konečno se spominja cesarja.
Dež. predsednik Schmidt Zabi4row pozdravlja zbor v imenu vlade in obljubi svojo pomoč. — Zatem se rešijo točke dnevnega reda o zapisnikih, dopolnilni volitvi itd. Novoizvoljeni posl. pl. Ehren-werth stori obljubo.
Voli se 6 odsekov. Slov. posl. Muri je voljen v gospodarski in verifikacijski odsek, konserv. posl. Jan. Huber v verifikacijski odsek. V juridično-poli-tičnem odreku sedijo sami dohtarji.
Aber siehe da — dreihundert Jahre nach diesem Gespräche herschte die Lehre des Galiläers in Bom, und die sie mit der Verständigkeit von Vel-lejus Paterculus beurtheilt und sich ihr nicht angeschlossen hatten, büssten ihre kritische Klugcheit durch Marter der Verachtung und Verfolgung, die noch heute nicht aufgehört hat. Das Eude der Welt ist nicht eingetreten, die Menschen sind nicht lebendig ins Paradies gelangt, die Arbeit ist nicht abgeschafft, die Ehe dauert fort, die reichen verteilen ihr Geld nicht, Vellejus Paterculus hat in allen Punkten Recht behalten, nur in Einem nicht: der galiläiscbe Träumer ist nicht vergessen, und der Glaube, den er gestiftet, ist der der gesitteten Menschheit. Was in der Lehre Christi gegen die Meuschennatur geht, damit hat die Menschen-naiur sich auskömmlich vertragen. — Die Ehelosigkeit tioerläsit sie den Priestern, die Armuth und der Venicht auf Arbeit wird von den beschaulichen Mönchsorden geübt, die Ankündigungen vom Ende der Welt und dem Eingehen der Menschen in das ewige Leben sind zu Gleichnissen umgedeutet und vergeistigt, die christliche Menschheit aber lebt ruhig weiter, wie die Natur den Menschen zu leben gestattet."
Tako sodi izobraženstvo o Kristusa in njegovem božjem delu na zemlji. To se tiska amelo in brez ovir v časopisu, ki združuje avstrijsko meščanstvo in uradništvo, v listu, ki se slastno prebira v najvišjih krogih. — Ni čuda; saj se ti nazori uč£
na vseučiliških stolicah, pridiguje jih vse javno življenje, zastruplja se ž njimi nežna deklica in nedolžni deček, ki ju razmere tirajo v .višjo izobrazbo", in v njihovem smislu sili židovstvo zmagonosno tudi mej — proletarijat. — Pač bolan je naš čas. Naša dolžnost je, da mu izprosimo in izvojujemo zdravja.
Kaj povzroči Sever...
Ruski spisal Baraniavti. — Preložil Jeronim Anonim.
(Dalje.)
.Ne boj se," govorili so ti, .mi te grejemo I"
.Da," odgovori gospodar „grejete me, dokler je še kaj krvi v meni, ali kadar me pograbi ledena smrt — takrat bo zastonj vaša pomoč 1 Ob, ko bi si mogel razgreti sree. Oh, ko bi mogel najti bitje, ki bi mi bilo udano iskreno, brez vsake sebičnosti, morda bi je mogel ljubiti. . . . Sam ne snam, kaj mi je: tako me kliče želja, da komu pomorem, da storim vender komu kaj dobrega, da si vsaj koga pridobim I ... Oh, kako težko je, čutiti se samega na današnji veliki praznik, ko se vsak veseli s svojim I .. . Moj Bog, moj Bog 1" ...
V tem bipu razgori se oglje n« vso moč, kakor bi se bilo razveselilo, da je vender za hip^ ogrelo to surovo, trdo srce. Tako veselo je prasketalo in modrikasti plameni so tako radostno poskakovali, da se je 8ever naveličal brezvspešnega posla. Mrmrajoč je zlezel raz strehe in ves omamljen odhitel dalje, srdito pihajoč okoli bogataševega doma, udarjajoč s
Slov. posl. Gregor E i n s p iel e r kakor prejšnja leta tudi sedaj ni voljen v noben odsek; liberalna klika ga je prezrla, kakor prejšnja leta i sedaj, znova kažoč s svojim .liberalnim" postopanjem, da hoče biti do skrajne meje krivična proti nam. Liberalna, do sedaj vsemogočna gospdda, misli, da bo na Koroškem vladala do sodnega dne, da torej lahko prezira naše težnje, kakor jej drago. Ali upamo, da se jim je tako grdo pristransko in krivično postopanje posrečilo letos zadnjikrat!
Seje se je udeležil tudi mil. knezoškof. *
* *
Besedam dež. glavarja, katerega zelo radi proglašajo „nepristranskim", naj dodam par besedic komentara.
„Rešiteotroke!" zaklical je. Dobro 1 Ravno to povdarjamo na vseh naših shodih tudi slovenski in katoliški „agitatorji", a ravno ta klic se nam toliko zameri!
Pa g. dež. glavar se ni obrnil na pravo adreso. Naj to pove svojim liberalnim učiteljem in našemu častnemu dež. šol. svetu, naj se ozira v naših šolah več na Bog&, naj se v slovenskih šolah manj po-nemčuje in več v pravem krščanskem duhu vzgo-juje mladež! Potem bo prazna marsikatera celica ominozne hiše, katero je imenoval kakor za strašilo g. glavar. Dokler pa ostanejo naši učitelji, kakor so zdaj, malomarni brez izjeme, najbolj zagrizjeni nasprotniki cerkve in duhovščine, dokler spoznajo za svoj glavni poklic, da blatijo po liberalnih listih in gostilnah katoliške naprave, dokler delajo ljudem pohujšanje, toliko časa je čisto prazen tisti klic! Hic Rhodus!
Mladina naj se vzgojuje za čednost. Lepa beseda, a prav nič več! Zakaj dejanja dež. odbora in ž njim dež. glavarja so temu dijamentralno nasprotna! Mi si prave čednosti ne moremo misliti brez trdne vere, te pa se ta gospoda boji, da je le kaj! Na vsporedu juteršnje seje je namreč tudi predlog dež. odbora, da se ima odkloniti predlog mil. knezoškofa, naj se na zgornji realki v Celovcu uvede veronauk. Dabi se višji realčani še kaj zmenili za Boga, zdi se častni gospodi hkrati odveč 1
To vam je razlika med besedami in dejanji! S par lepimi in pobožnimi besedami pred volitvami ljudstva ne bodete premotili, to bodo, kakor upamo,
pokazale že prihodnje volitve !!
*
* *
Dež. odbor je pripravil med drugim za obravnave predloge: o jubilejskem zakladu za ustanovitev dež. hiralnice; izpremembo deželnozborskega volilnega reda ; štatut za mestno hranilnico v Celovcu; dež. železniški svet; lokalne železnice; ustanova meščanskih šol v Beljaku in Volšberku; upeljava usmiljenih sestri za celovško bolnišnico; zidanje otroške bolnišnice v Celovcu ; delovanje posojilnic ; uravnanje mnogih hudournikov, itd.
—n.
sneženimi kosmi ob okna in tresoč vrhove dreves na vrtu.
Nakrat zapazi Sever na jednem izmed oken, ki so bili obrnjeni proti vrtu, žensko podobo. V sobi ni bilo luči, a slabi sijaj svetilke, pritrjene na vrtnem plotu, obseval je uvelo, tožno lice, katero se je bilo pritisnilo k oknu.
Sever se vzraduje in potegne z žvižganjem prot joknu.
BU—u—u", buči Sever, „da zmrzneš, kdor si tu—u —u!"
„Da zmrzneš! 0. ko bi se le moglo to zgoditi prej ko prej, ko bi mogla umreti takoj, ko bi se mogla osloboditi tega ledu, ki mi mrači dušo! Umreti — je mar kaj lepšega na svetu! — Rada bi šla takoj na vrt v sneg v tej lahni obleki, katera je na meni, in ostala bi tam, da bi zmrznila, umrla. Toda zaprta sem trdno od vseh strani, iz te trdnjave se ne pride tako lahko! Tu se more samo polagoma od dne do dne veneti, hlineč se, da uživam vse dobro tega sveta, da sem srečna . . . . Srečna — s kom ? S tem mrklim dolgočamežem, človekom, ki ima kamenito srce, ki misli le na svoj posel I — Kupljena žena, si li bila kedaj 8rečna?l"
Tako je mislila žena, katera je stala ob oknu in gledala na svet z očmi, mokrimi od solz. V glavi so jej vstajali zaporedoma spomini na mile, nekdaj ljubljene jej osebe.
Reka proti seiijskemu škofu.
Iz Zagreba, 25. decembra.
Naši prekdravski bratje ne nadlegujejo nas neprenehoma samo v političnem pogledu, nego tudi v cerkvenem, in sicer povaodi in vselej s to namero, da po mogočnosti odtrgajo kakšen kos naše kraljevine. Koliko so se trudili pri imenovanju novega zagrebškega nadškofa, da izposlujejo pri tej priložnosti odcepljenje jednega dela te nad-škofije, tako zvano Medmurje, ki spada od 1. 1361. tudi v političnem pogledu pod Ogersko, ker so bili Hrvati takrat tako popustljivi, da so prepustili Mažarom ta kos hrvatske zemlje. Cerkev je pa bolj vstrajna ter se ni dala upogniti zahtevam mažarske vlade in tako je hrvatski narod v Med-murju ostal vsaj v cerkvenem pogledu, pa po tem tudi v narodnem vsaj še deloma v zvezi s hrvatskim narodom.
V najnovejšem času pa se snuje zopet nekaj sličnega v škofiji senjsko-modruškej. V mestnem zastopstvu reškem je predložil nedavno zastopnik Jeletic, da se Reka odcepi od sedanje škofije, pa da se osnuje samostalna duhovna oblast za to mesto, ali pa da se mesto zjedini s kojo mažarsko škofijo. Ta predlog ni sicer nobenega iznenadil, komur so le odnošaji na Reki poznati. Rečani sovražijo namreč vse, kar je hrvatskega, a podpirani od Mažarov v tem pogledu tudi večjidel vspevajo proti Hrvatom, katere njihova vlada nikjer ne brani, kakor bi to morala, da je zares domoljubna, in da se drži poznate nagodbe, po kateri ima ona tudi upliv na reške odnošaje. Ali mi vidimo žalibože ravno vse protivno, kajti z reško hrvatsko gimnazijo se bode letos preselila zadnja hrvatska oblast iz Reke. Ker so Rcčani vsled popustljivosti hrvatske vlade ter s podporo Mažarov dosegli v političnem pogledu, lotili so se sedaj tudi vprašanja cerkvenega. Poznato je, da so se na Reki uvele tudi že najnovejše cerkveno-politične postave brez vsakega odpora od strani hrvatske vlade, ki se ni niti z besedico vsprotivila, a zdaj mislijo Rečani, da je tudi čas za odcepljenje od senjsko - modruške škofije najbolj pripraven. Neki trdijo, da je Rečane tudi to razžalilo, da novoimenovani senjsko-modruški škof na svojem potovanju v Senj ni krenil skozi Reko, nego da se je podal skoz Bakar na morje, češ da se je bal na Reki demonstracij proti njegovi osebi. Morda ta sklep novega senjsko-modruškega škofa zares ni bil najmodrejši, da se ni pokazal lieča-nom, kajti prav neverjetno je, da bi se bila dogodila kakšna demonstracija, gotovo pa ne proti njemu, kot najvišjemu cerkvenemu dostojanstveniku, kajti prebivalstvo reško je vkljub vsem modernim novotarijam v večini vendar le pobožno. Svet škofovih spremljevalcev je bil na vsak način neumesten, pa če se je že moral škoi pripeljati na ladiji hrvatske vlade »Margiti« v Senj, mogla ga je le ta čakati v Kraljeviči, ker se ž njo ne upajo ploviti na Reko, kar jo zopet najlepši dokaz, kako slaba je moč naše vlade naproti ogerskej.
0, nekdaj je bila tud ona srečna . . . Toda to je bilo zdavuej, oh, e ždavno, ko je še bila mala devojčica. Kakor skozi meglo se še spominja sobice, kjer je vzrastla, varhinje, nje pripovedek in pesmic, otroških iger, mladostnih radostij . . . Vse to je prešlo, ko sen, ostal jej je samo gorak spomin brezskrbnega življenja in žalostni spomini dušne za-puščenosti.
A, proč s spomini! Ti izvabljajo le žalostne misli. — Nocoj bo v hiši gostija, vse polno delavcev in visoke gospode; prišli bodo k njima, da ob jednem praznujejo božič pri božičnem drevescu z njima, ki nista imela otrok! Cudua ironija _— iz veselega otroškega praznika delati praznik nevolje! Po svtjej dolžnosti kot domača gospa mora zabavati goste, mora opravljati vse, kakor zahteva olika v takih slučajih; a misli njene bodo od vsega tega daleč proč, tako daleč, kakor daleč so tudi sedaj od te hiš", ki jej je tuja, ker ni nikogar, komur bi mogla potožiti svojo bolest, s katerim bi mogla deliti svojo nesrečo, kateremu bi mogla zaupati ono iskro ljubezni, ki žari v nje srcu! Oh, kako je težko občutiti to samoto daues, ko se vsak veseli s svojim! Moj Bog, moj Bog!...
II.
„A—a—a!" zasliši se otroški jok iz male sobice pod streho ueke siromašne kočice.
Mi ne trdimo, da bi bilo to povod predlogu zastopnika, ali uplivalo je gotovo na reško prebivalstvo, ker ee jo čutilo v prvem hipu razžaljeno, da škof ni obiskal mesta. Sicer je pa že davna želja reškega prebivalstva, da postane samostalno v cerkvenem pogledu. Naj navedemo neke podatke v tem pogledu. Ko je bil leta 1787. reški arhidijakonat odcepljen od puljske škofije ter utelovljen senjsko-modruškej, poprosilo je mestno poglavarstvo na višjem mestu, da se reški arhidijakonat odloči od senjsko - modruške škofije. Zares je zapovedal 1. 1821. cesar Franc I., ko jo v to privolila sv. stolica, da se obe škofiji senjska in modruška razdelita ter da ima druga svoj sedež na Reki. Ali se radi političnih prememb ta na-redba ni izpolnila?
Leta 1827 je reško poglavarstvo poprosilo na najvišjem mestu, da se premesti škofija iz Senja na Reko. V prošnji je bilo naglašeno, »da ni odvisnost Reke od Senja v nobenem razmerju s po-vlasticami in pravicami, katere je Reka od nekdaj uživala, kakor tudi ne z meBtnimi odnoSaji in organizacijo mesta Reke.« Leta 1856 so Rečani obnovili prošnjo v istem smislu, a ravno tako zopet 1. 1894. To vprašanje jo tedaj že precej staro. V prejšnjih časih se je prebivalstvo reško sklicevalo na položaj in veliko prednost mesta Reke pred Senjem ter se iz tega gledišča borilo za škofijski sedež, pa se tedanjemu prebivalstvu v tem pogledu ne more zameriti njihovo ravnanje. Sedaj odločujejo pa v prvem redu politični in narodnostni razlogi.
Reka je namreč postala v novejšem času poleg Ogerske in Hrvatske neki tretji faktor med zemljani ogerske krone ter hoče, da bode tudi v cerkvenem pogledu samostalna, kakor je deloma v političnem, pa zahteva zategadelj ločitev od senjsko-modruške škofije. Najvažneji razlog za ločitev je pa gotovo narodnostni. Odkar je Reka odcepljena od Hrvatske, delali so nepretegoma vsi državni in mestni faktorji, da se na Reki zatre vsak spomin na slovanstvo. Pregnali so hrvaščino iz uradov in iz šol, iz javnosti sploh povsod, kjer se je le dalo. Samo cerkev se je temu ravnanju uprla. Božja beseda se mora vendar-le oznanjevati v onem jeziku, ki ga govori večina prebivalstva. To pa je še dandanes hrvatsko prebivalstvo, ki se čvrsto drži svojih starih lepih navad ter bi se gotovo tudi zavzelo za slovansko službo božjo, ki je po ;vBej senjskej škofiji v navadi. Ta ostanek slovanstva bode tako hudo v oči irridentovce reške, kakor tudi šopirne Mažare, da zahtevajo ločitev od starodavne svoje škofije, da bi potem na tak način popolnoma zatrli slovanstvo na Reki. Ali mi upamo v pomoč božjo v tej zadevi, da sovražniki naši ne bodo zmagali v tej borbi, a modrost in previdnost sedanjega senjskega škofa dr. Mavroviea nas navdaja z nado, da Reka, ta biser hrvatske kraljevine, ostane v cerkvenem pogledu tudi še nadalje v zvezi s senjsko-modruško škofijo ter tako tudi s Hrvatsko.
Sever se je klatil po ulicah in zlil s to žalostno pesmijo gladu svoj zmagovalni glas v jeden akord.
„U—u—u!" zabuči Sever veselo, „da zmrzneš, kdor si tu—u—u !"
Bleda suha žena, oblečena v same krpe, vzame dete, ki je doslej ležalo na postelji, v roke in pritisne krčevito njegovo malo lice v svoje naročje.
Dete umolkne in se utolaži.
Borna svetilka obseva s svojim slabim sijajem vlažne zidove v sobici. Jedino okno je zaledeno, velike špranje so zamašene s cunjami, toda to je le slaba zaščita proti Severju, ki prodira z žvižganjem povsodi v notraujost in gode v basu skozi dimnik :
»U — u — u ! da zmrzneš, kdor si tu — u — u!«
Z materinega lica odsava top obup. Drhteča od mraza stiska se v kot postelje, v jedni roki drži dete, z drugo išče med cunjami, no bi-li našle kaj gorkejšega za sinčka.
A sinček nezadovoljno golči v njenem naročji.
Izmučena od bdenja in lakote, prisluškuje žena v polsnu pesem, katero peva Sever v različnih intonacijah v dimniku.
Tako le buči:
»Oh, kako gluho in lahkoverne ste ve ženske ! Kako lahko je bilo na primer tebe provariti! Njemu jo bilo treba samo priti, pobahati se ne-
Politični pregled.
v Ljubljani, 4 januvaiija.
3 Ministerako posvetovanje glede obnovitve pogodbe. Včeraj dopoludne se je vršilo v palači ministerskega predsednika prvo posvetovanje mej avstrijskimi in ogrskimi ministri gledč obnovitve pogodbe. Z ogerske strani so prisostvovali dalje časa trajajočemu razgovoru ministerski predsednik baron Banffy, finančni minister Lukacs in baron Josika; z avstrijske strani pa grof Badeni, vitez Bilinski in baron Glanz. Danes se nadaljuje posvetovanje.
Zvexa poslancev nemške ljudske stranke na Češkem se je osnovala 30. m. m. Predsednikom zveze je izvoljen posl. dr. Bareuther, namest-kom dr. Schücker in perovodjem dr. Beiniger. Glede nadaljnega postopanja se vrše pogajanja. Poleg zgoraj imenovanih treh deželnozborskih poslancev pripadajo zvezi še Gebler, dr. Kindermann, Legier, Ludwig, Prade, Schmiedl in Walter.
Pogodba z Ogersko. Dne 2. t. m. sta dospela na Dunaj ogerski ministerski predsednik baron Banffy in finančni minister Lukacs. da se vdeležita posvetovanj glede obnovitve pogodbe, katera se prične danes mej obema vladama. Ministra ostaneta na Dunaju kake tri ali štiri dni in se potem vrneta v Budimpešto, koder se 9. t. m. zopet prične državno zborsko zasedanje.
Nemčija. Konservativni „Reichsbote" piše glede Hammersteina: Nihče bolj ne čuti bolesti in užaljenosti, kot konservativna stranka, da je tak zločinec več let igral odlično vlogo v konservativni stranki kot glavni urednik „Kreuzztg." in član drž. in dež. zbora. Ce se pokaže, da je konservativna stranka poznala njegove zločine ter jih prikrivala, treba bode ž njo govoriti resno besedo. Toda uje-govi predstojniki gotovo niso slutili kaj takega, ker e Hammerstein z besedo in peresom odločno zagovarjal vero, nravnost in red v državi. Konservativna stranka je v jako neprijetnem položaju ter zahteva shod, da se stvar pretresa. Toda strankarski shod tega ne more presoditi, to je stvar sodne obravnave.
Občinske volitve v Gaji. Iz Brna se glede zadnjih občinskih volitev v Gaji naslednje poroča: Kakor znano, so pri zadnji volitvi v prvem razredu po nepostavnem potu dosegli Nemci zmago. ČeSki volilci so vsled tega pri namestništvu uložili ugovor, v katerem so povdarjali, da se je nekaterim volil-cem njihove stranke odrekla volilna pravica. Kakor se sedaj iz gotovega vira poroča, je namestništvo ugodilo pritožbi, razveljavilo volitev v prvem razredu in razpisalo novo. Nemcem seveda to ni po godu, ker jim je le predobro znano, da bode pri drugi volitvi mesto Gaja zanje izgubljeno.
Mumunski ministerski predsednik o delovanju liberalne stranke. V zadnji seji poslanske zbornice je omenjal ministerski predsednik Sturdza pred vsem vspešnega delovanja liberalne stranke in ožigosal politiko konservativcev. Nadalje je pojasnjeval program nove vlade in posamne točke
koliko z lepoto in gibčnostjo, reči ti nekaj sladkih besedij, izjaviti, da te ljubi, in ti si vse zavrgla, vse pozabila — in šla za njim. Ne oče ne mati te nista mogla zadržati! A kje je on sedaj? Zakaj ga ni, da te vidi v nesreči ? — Dete, katero držiš v naročji, — je njegov sin ! Koliko truda, sramote, skrbij, koliko solza si prestala za to nežno bitjo! Zakaj ne pride njegov oče? Zakaj mu no prinese denarja, kruha?«
Globok vzdih se jej izvije iz prsij in solza za solzo kaplja na cunje, v katere je odeto dete.
A Sever nadaljuje:
„Zastonj jokaš, to ti ne pomore . . . Rajše mene poslušaj . . . Meni se smili otrok, toda tebi je samo v napotje; radi njega se ne moreš prijeti dela, — Če pa ne prineseš o pravem času denarja, izžene te Čuhonka Brigita iz te bajte . . . Sama ne moreš preživljati otroka, ker si lačna, ker ti zmanjkuje hrane. .. . Slušaj, kaj ti svetujem ... Se žive dobri ljudje na svetu . . . Kaj, ko bi ... ti . .''.?"
Žena z ljubeznijo in strahom pogleda na sina. Otroški nežen smeh se ziblje na njega licu. Srce jej zadrhti in žalost jo premaga.
»Moj Bog!« pošepeče žena, »ko bi le mogla . . .«
»Drugo pomoči ni!« zapoje Sever zopet svojo
prestolnega govora ter nato omenil nekatere vladne predloge, o katerih se bode v kratkem posvetovala zbornica. Mej temi je načrt zakona glede preosuove občinskih davkov ter uravnave plač duhovnikov. Glede zunanje politike je izjavil, da bode liberalna stranka tudi nadalje zasledovala isto pot, kakoršna jo je dosedaj vodila od zmage do zmage, pred vsem pa bode imela pred očmi blagcr kraljestva. Liberalna stranka bode zidala, ne pa razdevala, kakor se to godi v konservativnem taboru, čegar pristaši so brez določenega programa (?) „Glavni smoter nam bode", je konečno dostavil, „delati na to, da se s sporazumljenjem velemočij ohrani evropski mir".
O zmagi maršala Martine* Camposa dohajajo iz New-Yorka vse drugačna poročila, kakor jih pa objavljajo španjski uradni listi. Po prvih poročilih se namreč niti vladne, niti vstaške čete niso mogle prosto gibati, marveč so se jim stavile vsestranske ovire. Kakor znano, zažgali so vstaši ravno pred bilko vse sladorne nasade, kakor tudi več tovarn in so bili toraj bojevniki neprestano v ognju. Gost dim je obema strankama onemogočil vspešno vojevanje, ker drug druzega niso videli. Konečno so vataši porabili to priliko ter odposlali glavno četo pod vodstoom Gomeza proti Havani, mejtem ko so ostali nadaljevali boj. Martinez Campos se je nahajal sredi ognja in ni mogel vedeti, kaj se godi za njegovim hrbtom. Na ta način so bili Spanjci od dveh stranij zasačeni in so toraj le z največjo silo odnesli pete. Tudi uradno objavljeno število padlih bojevnikov se nikakor ne vjema z onim, katere navajajo novojorška poročila.
Španjska kraljica ratsojevalka. Ameriške republike Ekvador, Kolumbija in Peru so soglasno izvolile ipanjsko kraljico za razsojevalko v prepiru gledč določitve meja mej temi državami. To je, kolikor znano, prvi slučaj, da je voljena vladarica za pomirjenje mejnarodnega prepira. Cel prostor omenjenih treh državic znaša 50.000 angleških milj in je najrodovitnejši kos zemlje y amaconskem porečju. Poleg izredne rodovitnosti je ta svet znamenit tudi radi neposredne zveze z atlantskim oceanom. Kolumbija in Peru si prila stujeta sedaj ves obrežni svet in, ako se jima ta pripozna, tedaj izgubi Ekvador znaten kos najboljše zemlje in vsled tega velik del naravnih virov za svoj obstoj.
jKriza v Transvaalu postaja od dne do dne resneja. Na čelu upornikov, katerih je po zadnjih poročilih blizu 700, stoji upravitelj Matabele, Jameson, ki je prodrl z svojo dobro oboroženo četo iz 8evemo-vzhoduega kota deželice Bečvana že blizu Rustenburga, ki je le kakih 200 kilometrov oddaljen od glavnega mesta Praetorije. Kakor je razvidno iz uradnih angleških poročil, se je pojavil ta upor ob jako neugodni priliki in vladi bode treba energičnega posredovanja, ako bode. hotela narediti mir. Vsak čas se pričakuje resnega spopada mej ustaši in vladno posadko. Upornikom se bodo skoro gotovo pridružili še drugi domačini, ki niso zadovoljni z vladnim postopanjem.
surovo pesem. »Prej ali slej mora umreti otrok pri tebi. Dati ga moraš drugim, slišiš, moraš .. .!«
»Oh, ne morem.. . tako se mi smili!«
»Smilil se ti bo še bolj, ko umrje na tvojih rokah, ko umrje od lakote; ker nimaš denarja«, nadaljuje Sever.
»Denarja . . .« žena povesi glavo, »oh, ko bi imela le nekaj denarja!«
»Denarja je dovolj«, pravi Sever, »a pri drugih, kateri ne vedo, kam z njim. Drugi bi ti mogli pomoči, drugi bi ti mogli prehraniti sina, zato pa ga moraš oddati!.. .«
»Ne, ne, kako bi ga mogla — zapustiti... kako .. .«, šepeče mati, pritiskajoč otroka šo tesnejšo k sebi, da ga še bolj ugreje.
A skozi dimnik zveni vedno ista pesem:
»Potrudi se, no čakaj ... odloči se! — Poslušaj, kaj ti pravim . . .: Zavij sina kar najboljše moreš in pojdi z njim na ulico ...
Sedaj je noč, povsod tema . . . nihče te ne vidi. Jaz ti pojdem na roke, pregnal bom vsakega, kdor bi ti znabiti delal oviro; nihče ne bo videl, kaj boš storila. Ni daleč od tu hiša bogatega gospodarja ... saj veš, večkrat si šla mimo ... Ta človek nima otrok . . . morda mu srce še ni okamnelo ... Ohrabi so . . . Odloči se! ...
(Konec sledi)
Frère Orban f. »Réforme« poroča, da je včeraj zjutraj umrl bivši miniaterski predsednik belgijski, Frère Orban. Umrli je bil glavni vodja belgijskih liberalcev in znan po celi Evropi. Rojen je bil leta 1812 v Luttichu. Že v letu 1847 je bil imenovan članom Bogerjevega ministerstva, v katerem je prevzel naučni porfelj. Od leta 1848 do 1852 je oskrbljeval državne fiaance in leta 1868 je prevzel ministersko predsedstvo, katero je pa moral odložiti že naslednje leto. Ko so pa 1. 1878 zopet prišli na krmilo liberalci, tedaj so ga znova posadili na ministerski prestol, na katerem je sedel do leta 1884. Pokojnik je bil jako izvrsten politik in je vspešno vodil belgijske liberalce, dokler se namreč ni jela zavedati konservativna stranka in si pridobila toliko moči, da je izpodrinila liberalno nasilstvo.
Cerkveni letopis.
Celovška Škofija
šteje, kakor povzamemo novemu šematizmu, vkup 24 dekanij ; župnij je 345, mej njimi praznih 83 (!) ekspozitur je 5, prazne 4; kaplanij 150, praznih 111 (!) ; beneflcijev 25, praznih 18. Svetnih dušnih pastirjev je vkup 315, mej njimi 21 redovnikov. V drugih službah je 21 svetnih duhovnikov in 68 redovnikov. Penzijonistov in deficijentov je 27, vkup 431. — Cerkvà in kapelic je vkup 1057, katoličanov 352.631, protestantov 18.124. — Redovnikov je vkup 196. in sicer 86 mašuikov, 40 klerikov, 15 novincev in 55 lajikov. Redovnic je 255. — Umrlo je 1. 1895 18 duhovnikov, v dušuo pastirstvo na novo vstopilo 10. — Stolni kapitelj šteje 8 korarjev (mej njimi 4 Slovence). Častni korarji so 4. — Bogoslovcev je 51, gojencev dijaškega semenišča 151. _—m.—
Slovstvo.
„Spomenica". Tako je naslovljena 32 stranij broječa knjižica, ki jo je „spisal Jernej Voh, nadžupnik" v Konjicah, a t skala „Tiskarna sv. Cirila" v Mariboru. Trudoliubivi in na vse strani zvedeni gospod knezoškofji svetovalec in dekan je v imenovanej knjižici obrisal zgodovinske črtice iz najnovejše dobe. Sestavek obravnava krajevne razmere in je razdeljen v tri dele.
1.	„Nova maša v zlatih Konjicah". Iz tega odstavka (str. 3—12) zveš, da je omenjena nadžupnija za oskrbljevanje vinograda Gospodovega poslala imenitne delavce. Od teh so sedaj med živimi štirje, namreč : a) mil. g. knezoškof dr. Na-potnik, b) preč. g. kanonik dr. Pajek, c) preč. gospod knezoškofji svetovalec Bezenšek, župnik v Ca-dramljah, c) č. o. Leopold Napotnik, 0 S. B., škofov bratranec. — Letos je pa v istej nadžupnijskej cerkvi „novo sveto mašo" slavil č. gospod Frančišek Hlastek. Ta ie svetlo sveta zagledal sicer v področji župnije Zreče,*) ali njegovi roditelji so si „kupili posestvo v konjiški nadžupniji ter so naš novo-mašnik tako dosegli pravico, prištevati se najodlič-nejšim rojakom konjiške nadžupnije".
2.	„Poročilo o raznih cerkvenih pripravilih od časa prvega kanoničnega ob-iskavanja, katero so izvršili premilostljivi, prečastiti gospod gospod dr. Mihael Napotnik, knez in škof Lavantinski" (1893). O tem govori drugi del čedno pisane knjižice. Tukaj se (str. 13 — 22) omenja „Vspored kanoničnega obiskavanja konjiške dekanije leta 1893", za tem se opisujejo a) pripravila „v nad-župni cerkvi", b) „ura v zvoniku", ki bi naj „slehernemu izmed nas prav dolgo bila, poslednjič pa mu odbila srečno zadnjo uro",**) potem c) „križevska kapela", posvečena sv. križu ; ime je ona dobila odtod, ker je „križevska družba" plačala „velik del troškov, ki znašajo blizo tisoč kron" in ker bo rečena „družba" vzdržavala ličen spomenik.
Nikakor ne merodajui poročevalec ne bode vrlemu spomeničarju kratil pisateljskih zaslug in zaslužene hvale gledé pravilnega jezika, ako pristavi, da se spodtika nad izrazom „knez in škof" v na-
*) Nepozoren stavec včasih stavi : ¿reče. To po krivici. Razlog: Skoz okolico teče reka Dranja ali Dramlja, ali kakor knjige pišejo, Dravinja. Torej: i + rek -f- je = zreče, t. j. skupina posestev ob reki.
**) če bi koga zanimalo: a) Na cerkvenem zidu na Dobrni ima ura - solnčnica značilen napis: „Quaelibet vulnerat, uiti ma necat". b) Pisalua teh vrstio je obiskal neki zdravnik z Dunaja. Predstavljajoč se dal mu je karto-vizitnico, češ, da ne pozabi doktorjevega imena. (Zdravniški krogi ga poznajo pod pisateljskim imenom „Ililarius".) Na vizitnici bile so s svinčnikom zapisane besede: „Quaelibet laetiflcat, ultima glorificat — christianum".
slovnem tekstu. S tremi besedami so si namreč za zloženico „knezoškof" slovenski pisatelji pomagali svojedobna, ko še se je mislilo, da slovenščina .nima" besedij, zloženih istih po več v jedno, ter se je nekako „noroglavo" zdelo, da bi po vzgledu severnih sosedov naših tudi v naščino spravljale besede-zlo-žeuice. Pisava „knez iu škof' bi v pogledu na veznico „in" iz lahkoumevnih razlogov mogla v pravnem obziru postati sčasoma nevarna. Toda cb času „pravde" bi ves dvom o pravem pomenu pač odstranila stara priča, namreč zloženica, kakoršna se je ne gledé na dvojebesedni izraz nemški (Fürst-Bischof) udomačila celó v pisavi latinskej (princeps-episeopus). Skušnja priča, da naslov (n. pr. knez, grof itd.) in značaj (n. pr. škof, minister, sodnik itd.), oziroma pisanje istih dvoje ne spada na jedno in tisto mesto; prvi se navadno stavlja pred ime, a drugi se imenu zapostavlja, zatorej govorimo in pišemo u. pr. knez Kdorkolič, minister. Podobno bi se moral pisati človek, ki je osebno odlikovan z naslovom, recimo knez ali grof ali baron, n. pr. baron Poštenovič, državni poslanec; in če je odlikovana oseba škof, to bi se dosledno moralo pisati na pr. knez Castitovič, škof. V obziru na, če smeš tako reči, na zgodovinski izcimljeno pisavo pa v našem slučaju „naslov" spada ne toliko k osebi, kolikor k značaju, t. j. ko je oseba postala „škof', vsled tega, iu le vsled tega je ista oseba ob jednem postala ponekod tudi „knez", t. j. oseba je odlikovana zavoljo tega, ker je „škof', t. j. ona je postala poknežen škof ali „knezoškof', a tega pomena ne razodevajo v našej knjižici tiskaue tri besede: „knez in škof". Tako si reč razlaga moja malenkost. Toda: Kdor znaš bolje, široko Ti polje 1
3. „Naše romanje". To je naslov tretjemu delu (str. 23—31) lepe „Spomenice". — V zahvalo za blagoslov, ki je župljane spremljal pri cerkvenih opiavkih, v ime zahvale so farniki konjiški (1894) „opravili skupno Božjo pot k Sv. Križu nad Belimi Vodami" pri Šoštanju. A da niso prišli praznih rok, zavoljo tega so bili za romarsko cerkev oskrbeli nekoliko „mašne obleke", namrečjeden pluvijal in dve dalmatiki. Ljubko knjižico završuje „Kos pridige", ki jo je za čast Božjo vneti pisatelj-dekan pridigal v cerkvi „pri Sv. Križu", razloživši, da naj sveti križ častimo, saj bomo skoz sveti križ priskrbeli sebi srečo časno in večno. V tem govoru zanimiva je zgodovinska črtica o dveh trešcicah od pravega križa, na katerem je Kristus trpel. Ta relikvija dala je povod za ženski „Red zvezdovnega križa", latinski „Stellatae crucis ordo", nemški „Sternkreuz-Ordeu". Zadnja beseda je bralcem časnikov znana sicer po imenu, a pač malokomu po pomenu. Iu ker knjižica (str. 25 — 31) obravnava oboje, vsled tega je zaveljavila čez mejo področja veležupnije konjiške iu je ne golo krajevna „Spomenica".
Poročevalec naj sklene z besedami, katere je gospodu pisatelju v zasebnem pismu zapisala odlična osebnost, rekši: „Želim, da bi še mogli doživeti dosti takih veselih slovesnostij, kakoršne popisujete v svoji knjižici".	M. K a r b a.
Tedenski koledar.
Nedelja, 5. jan.: Pred razglašenjem Gospodovem. Evang : Kadar je bil kralj Herodež umrl. Mat. 2. Ponedeljek, 6. jan.: Sv. 3 Kralji. Razgl. Gospodovo. Torek, 7. jan.: Krišpin šk., Rajmund mašn. Sreda, 8. jan.: Severin op., Er-hard šk. C e t r t e k , 9. jan.: Julijan in Bazilisa mm. P e t e k , 10. jan.: Agaton m. S o b o t a, 1 lega jan.: Higin p. m. — Lunin spremin: Zadnji krajec 7. jan. ob 4. uri 23 min. zvečer. S o 1 n c e izide: 5. jan. ob 7. uri 48 min.; zaide ob 4. uri 24 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. januvarija.
(„ Narodovo" poročilo • včerajšnji deželno-zborski seji) kar mrgoli neresnic. Najhuje se zaletava v poslanca K a lan a, ker je najbolj na debelo dokazal neresnične in nesmiselne trditve poslancev Krsnika in Hribarja. »Narod« proti poslancu Kalanu pošilja v boj celo dr. Schafferja. Ta poslanec je namreč prišel mej to razpravo na stran, kjer sede katol. narodni poslanci, ter omenjal.po svoji navadi jako glasno nasproti poslancu Povšetu, kako je razprava brezpredmetna in dolgočasna, ker je to že vse znano. Poslanec Kalan, sedeč v bližini, je to slišal in v svojem govoru omenil,
M8, da tudi gospftdi na nemški strani ne ugajajo čenče, ki se zopet sedaj pogrevajo v zbornici. To pa ni bilo vSeč poslancu dr. S c h a f f e r j u , ter je stvar popravljal v dejanjskem popravku. Mi bi dr. SchafTerja le vpraSali, zakaj zakotno zabavlja o predmetu obravnave, zakaj pa nima poguma javno to tudi povedati ? To je tudi okus, o katerem je govoril dr. SchafTer, a ne naS, pač pa dr. Scha-fferjev, katerega mu iz srca privoščimo. Glede udarcev, katere je po »Narodovem« poročilu delil baje poslanec dr. Tavčar poslancu Kalanu, moramo pa omeniti, da se ti vidijo le v Narodu, v zbornici jih ni bilo kar nič čutiti, pač pa je res, da se je dr. Tavčar, ki je bil pred Kalanom zapisan v vrsti govornikov, odpovedal besedi, a se po Ka-lanovem govoru zopet za besedo oglasil, dočim je poslanec Hribar predlagal konec debate, da poslancu Kalanu ni bilo več mogoče odgovarjati. Kakega posebnega poguma in zaupanja sam v sebe pač ni najti v takem postopanju, zato naj tudi »Narod« o bičih in udarcih lepo molči, ako se neče bla-mirati, kajti udarci so se mej Kalanovim govorom prav občutno kazali v središču pri narodnonuprednih poslancih.
(.Katoliškemu skladu") je volil v Kranju umrli zlatomašnik, vpokojeni župnik ovsiški Jan. Habe, 1000 kron. — Vsemogočni blagemu rajnemu obilno povračaj v večnosti!
(Božičnica v dekliški sirotišnici) Lchtenthur-novega zavoda na Poljanah &e je pretekli četrtek prav dobro obnesla. Jako mična igra „Marija mati sirot", katero so deklice izvrstno igrale, je na občinstvo najboljše vplivala. Enako povoljna je bila tadi nemška igra v vezani besedi. Take veselice so pač v istini pravo blažilo za um in srce. Želeti je toraj, da se jih občinstvo v obilnem številu vdele-žuje. Izmed druzih odličnih gostov je počastil zavod ta večer preblag. gospod c. kr. dvorni svetnik Jos. Račič. Prihodnja božičnica bo jutri v nedeljo ob 5. uri zvečer.
(Z Repenj.) [Božičnica 26. dec. m. 1.] Kakor vsako leto, bila je tudi letos božičnica na dekliški Soli 6. Šolskih sestra. Deklice so predstavljale lepo in gintjivo igro: »LurSka Mati božja.« Pokončani predstavi je bila razdelitev obleke med uboge učenke. Bilo je obdarovanih 125 učenk, mnogo več, ko druga leta. Bog bodi hvaljen, da nam je naklonil srca nekaterih blagih dobrotnikov, ki so k temu otroškemu veselju s svojimi darovi pripomogli. V ta namen so darovali: Preč. g. S. Žužek župnik, velč. g. A. Kocijančič kaplan, v Vodicah, po 5 gld., gg. F. X. Souvan in g. J. Lozar trgovca v Ljubljani mnogovstneg ablaga in g. Kat. Sporn, veleposestnica v Vodicah tudi 5 gld. Tem blagim dobrotnikom izreka zavod šolskih sestri v imenu obdarovane mladine najiskrenejo hvalo. Bog plačaj!
(Vožni red ua progi Grosuplje-Novo Mesto) se je pri dveh vlakih nekoliko spremenil. Vlak, ki je prej odhajal iz Mesta ob 1015, odhaja zdaj 10'58 dopoldne, pride pa ravno tisti čas na Grosuplje, kakor prej. Vlak pa, ki je odhajal iz Grosuplja po-poludne ob 2 08 in prihajal v Mesto, reete BrSljin, ob 5 18, odhaja isti čas, pride pa v Mesto že 4 26, tako, da zdaj vseh šest vlakov enako hitro, ali kakor nekateri hočejo, enako počasi vozi, nekako 25 kilometrov v eni uri, kakor že ob otvoritvi. — Razun teh osebnih vlakov pa je vozil že od kraja tovorni vlak doli in gori. Oktobra 1894 pa so rekli, da, je premalo prometa za posebni tovorni vlak in začeli so priprezati tovorno blago zgoraj imenovanima vlakoma, katera pa sta morala na vseh postajah po 10—15 minut stati. Zgodilo pa se je letos, sem hotel reči: lani redno, da je stal ta mešanec pri Zatičini in v Trebnjem po pol ure, tako, da se je človek vozil iz Ljubljane v Mesto po 5 ur. Ker so postajale zamude zaradi rastočega prometa čedalje večje, dasiravno je vsak teden Se par posebnih tovornih vlakov vozilo, bilo je vodstvo prisiljeno, oktobra 1895 vpeljati zopet redne tovorne vlake, ali meSanec je moral vendar stati na postajah svojih 10—15 minut, dokler niso čez dva meseca Tla naSo proSnjo tiskali nov red zanj in ga nam za novo leto poslali. — Presedati pa bodemo morali Dolenjci tudi še zanaprej na Grosupljem in bode težko kmalu drugače: prvič zato, ker bi se sicer moral presedati k nam z Hočevarji vred tudi nj h prejoog, katerega vsak »Kočevar« 4—5 voz seboj v%ame, drugič, ker nas na visocih mestih Se vedno imajo sa — rade žejne. Sicer nas pa to ne boli toliko, namreč ta predsodek in tista prilika na Grosupljem, bolj nas boli, ker vidimo, da se vožni red
ozira le na koristi Liubljane in Kočevja, naSo metropolo pa zanemarja. Bodem dokazal I V Ljubljano greS lahko trikrat na dan, ali za pel ur dopoldne ali za pet ur popoldne ali za cel dan. Tudi v Kočevje so tri prilike, ali za dve uri dopoldne ali za dve popoldne ali za cel dan, v Novo Mesto pa je le ena prilika, da prideš ob 10. dopoldne v Mesto in odides ob '/»6. zvečer, če si Sel na semenj ali k uradom ali samo na uro gledat. Kako je to ne-prilično, bi Vam dokazoval, pa saj nam tako ne morete pomagati; morda Vam drugi pot kaj povemo, da si vsaj olajšamo srce.
(Zveza kranjskih posojilnic) Društvenim nadzornikom imenoval se je g. Makso VerSec, knjigovodja v Ljubljani, znan strokovnjak na polju posojilničnega poslovanja. Kot ustanovnik pristopil je »Zvezi« g. Karol Pollak, veletržec v Ljubljani, z ustanovnino 50 gld. Naj bi našel mnogo posnemalcev 1 Dné 31. dec. m. 1. poklonila sta se društveni načelnik dr. ŠuSterSič in nač. namestnik tajn. Siska prevzvišenemu knezo-Skofu s proSnjo za blago naklonjenost novemu društvu in z najudanejo zahvalo za že mnogokrat izkazano naklonjenost nasproti domačim posojilnicam. Prevzviäeni blagoizvolili so odposlanca Zvezi-nega načelstva najprijazneje sprejeti in zagotoviti ju svoje naklonjenosti in podpore za »Zvezo« in domače posojilniStvo sploh.
(Slovensko gledališke.) Nekako hitro, ako ne prehitro se letos vrstó novitete, ker ni vsled dosedanjih sprememb v opernem osobju pravega reper-toirja. Želeli bi, da se tok skoro ustanovi; občinstvo se z vednimi novitetami občutno prenapenja in časih sredi novih glasov prav srčno poželimo starih, priljubljenih melodij. Z Bizetovo opero „C a r m e n", katera se je predvčeraj na našem odru prvikrat pela, pa je imelo „Dram. društvo" srečno roko in slovensko gledališče snčen večer. Pridržujemo si o operi sami o priliki kaj spregovoriti, danes zabeležujemo le povoljea uspeh, ki bo gotovo naraščal z vsako predstavo. V tceuerji se pozna skrbna roka, samó v prvem dejanju se nam zamazano „nebo" ne zdi posebno okusno. Velik efekt je v glavni ulogi „Carmen" dosegla gospica Jung-m a n o v a. Ze pri prvem njenem nastopu smo jo cenili kot izborno moč naše opere, ker spaja v sebi dve vrlini, ki ste redko združeni: izrazovito petje in živahno, semtertje skoro preognjeno igro. V Brnu je gospica s stojo „Carmen" navduševala vse občinstvo in kritiko, a tudi pri nas je žela predvčeraj obilo zasluženega priznanja. Poklonil sa ji je lep Šopek. Gospica Sevčikova je prav znatno pripomogla k lepemu večeru. Med moškimi ulogami nam je gospod Nollijev toreador najbolj ugajal; ko je nastopil, tedaj je vse nekako oživelo ; — za gospodom Nollijem omenjamo istotako pohvalno gospoda Vašičeka, pa tadi gospod Purkrabek je bil dober, samó, da je njegova uloga imela zanj preveč nežnih glasov. — Gledališče ni bilo razprodano, vender dobro obiskano. — Predno končamo danes svoje vrstice, nekoliko opazk. Naše gledališče je slovensko, radi tega naj bi v prvi vrsti oziralo se na slovanska dela. Res jih v drami ni posebno mnogo dobrih — v operi jih je pa vender nekaj. Letos smo v drami videli jedino češko „Pota življenja", oper^pa v vseh treh letih, kar imamo stalno opero, menda ne nad štiri. Mi to z obžalovanjem konstatujemo in želeti je v tem oziru potrebne premembe. Nabavilo se je „Häusel und Gre-tel", pozablja se pa, kakó velike uspehe ima zabeležiti na češkem národuem gledališču samó Cajkov-skega: „Eugeuij Ooégin". Gledališče naše bodi v prvi vrsti svet šče slovanske umetnosti 1	=
(S Krke.) Situo je pri nas I Človek bi kmalu še v novo leto ne mogel, Če bi se namreč moralo vanje z vozom čez most na Gmajni. Kar nenadoma bo ga nam zaprli 30. decembra ob 4. pop. No, peš že še smemo hoditi od jedne strani na drugo, voziti je pa prepovedano. — Povodenj konec oktobra je namreč most nekoliko poškodovala; pa cela 2 meseca ni bilo uič nevarno čezenj voziti, saj so z najtežjimi vozovi vozarili čezenj prav oni, ki so nam sedaj dosegli zaprtijo. Pa kakor je čuti. sedaj že zopet kujejo prošnjo, da bi bil most odprt. Pravijo namreč ljudem, da niso pričakovali, da bo „tako ven prišlo". Kajne modri občinski možje to I Naj-poprej nekaj ukrenejo, potem se pa praskajo za ušesi 1 Zakaj pa niso poprej jeli pri vi jati lastnika, naj hitro naredi nov most, ali stari popravi? Sedaj menda Šele hraste sekajo tam nekje pri Selih, deželna ce->ta od Grosuplega po Krški dolini je pa
pretrgana. In doklej bo? P» da bi bili to vsaj pravočasno razglasili I Sinoči so prišli vozniki od Grosuplega do mostu na Gmajni, tu so jim pa povedali, naj se vrnejo. Res čedne razmere! Kaj res most kar naenkrat ni za rabo ? A sedaj že zopet vozijo po njem. Kako je to? — S to svojo modro se občinski očetje (katerih modrost je menda najbolj v čislih pri njih samih) niso nikomur prikupili, prav tako malo veselja pa je napravil tudi oklic zadnje nedelje, da bo letos šolske doklade 30°/o. Kam bo šlo toliko denarja ? Naredili so v stari šoli novo šolsko sobo, t. j. : podrli so vmesno stepo, naredili okno, napravili nove klopi, desko, mizo in pa učitelju bodo plačali 40 gld. odškodniue za stanovanje. Poprej je bilo lL°/0 šolske doklade. Kaj se ni nič prihrauilo, ker pri šoli še najpotrebnejših stvari j ni bilo do zadnjega časa, ko je nekdo kraj-nemu šolskemu stelu malo bolj trdo na prste stopil ? Zdi se, da se je ta denar porabil za druge namene, zakaj naš občinski zastop in krajni šolski svet poslujeta prav po domače. Ce zboruje Šolski sv6t, pridejo tudi neudje, pač pa so občinski odborniki, k seji in modrujejo — da se jim kar čudimo. Morda ob priliki poprašamo za račune. Cujem, da se bodo davkoplačevalci (in te doklada bolj boli kakor pa take, ki plačuje le nekaj grošev davkov, pa imajo v občini prvo besedo) postavnim potom uprli zoper tako visoko doklado. — Kako se nam bo leta 1896. štrela medla, poročal bom že o svojem času.
(Čast. gosp Matija Novak) je prezentovau za
župnijo P o 1 j a n i c o (Pollandl).
*
* *
(Iz celovške škofije.) Umrl je dne 1. januarija č. g. Tomaž Kikl, župnik v Št. Ruprtu ob Celovcu, star 62 let. Porodil se je dne 15. dec. 1833. v Železnikih na Kranjskem, bil v mašnika posvečen 3. jun. 1860. R. i. p.! — Župnijo Št. Ruprt bode oskrboval č. g. stolni kaplan Mat Ilažun. — Nevarno zbolel je č. g. An dr. Brežan, župnik na Djekšah. — Razpisana je do 12. febr. t. 1. župnija Čače.
*
* *
(Neznanega žločiiea) cigana Cirila Mayer-ja so
30.	pret. m. prijeli v Solkanu na Goriškem. Zagovarjati se bo imel radi uboja, težkega telesnega poškodovanja ter veliko tatvin.
(Iz Moščeulc) 3. jan. V dopolnitev k poročilu iz Moščenic. — Kakor več objavljeno v Slovencu
31.	decembra, prišla je komisija 30. decembra, izkopala Andreja in Jurija Peršiča in ju pregledala — uspeh je ostal popolnoma tajen — ali vse okoliščine nekako zagotavljajo zločinstvo. 31. dec. prišla sta dva žendarma — po ženo dotičnega zeta in jo odpeljala v spremstvu njenega komaj mesec dnij starega otroka na Volovsko, ker so došli na sled falzifikaciji oporoke, katero je napravil pred svojo smrtjo hišni gospodar Andrej Peršič. Ginljivo je bilo videti in marsikateri materi je zarosilo oko, ko je videla, kako nedolžno dete spremlja v naročju neke žene svojo mater v temno ječo. Na novega leta dan prišla je zopet komisija, preiskala hišo, kjer so vsi skupaj prebivali, potem hišno opravo zapečatila — hišo zaprla ter nekoje sumljive stvari vzela s seboj. Zeta pa so še isti dan iz Vdovskega odpeljali v Trst. Izpolnile so se mu sedaj želje, koje je v svojem srcu gojil in kakor se je osobito pred smrtjo zadnje umrle Marije Peršič večkrat izrazil, da se mu ne dopada več na deželi, da bo gledal se kam v kako mesto preseliti. Sedaj je v dosti lepem in velikem mestu.
* *
(Semnji po Slovenskem od 7.—11. januvarija.) Na Kranjskem: 7. v Kostelu pri Kočevju, v Metliki, 10. v Zalogu. — N» Slov, Štajerskem: 7. v Celju, 11. v Planini. — Na Koroškem: 11. v Gmintu. — Na Primorskem: 7, v Štanjelu.
Društva.
(Družbi sv. Ciiilaiu Metoda v Ljub-1 j a n i) so zadnji teden poslali: Podružnica za Poljansko dolino 25 gld.; g. A. Podboj v Ribnici iz nabiralnika 16 gld.; g. M.h. Pesjak v Kamni Gorici 5 gld. za velikovško šolo ; g. Iv. Sapla v Ajdov-šč ni iz nabiralnika 4 gl. 30 kr.; nadporočnik 5 gl.: cerkniško planinska ženska podružnica 81 gl. udnine; č. g. župnik L. Jenko, oprošfcajoč se novoletnih voščil, 2 gld.; vzgledno delujoča šentiakobsko-trnov-ska ženska podružnica v Ljubljani 645 gld., in sicer znaša 150 gld. udnina za I. 1895, na občnem zboru
je bilo nabranih 200 gld., s katerimi postane po- prihodnje dni je odredila tje nekaj nadaljnih družnica zopet dvakrat pokroviteljica, zastopana po bataljonov, gospej Ivani Zupančič (št. VII.) iu gospei Mariji Perušek »(št. VIII), ostala svota so oprostila novoletnih voščil iu o raznih prilikah nabraui darovi „za velikovsko šolo — prvo trdnjavo proti germa-nizaciji na Koroškem" ; g. Jože Agrež med brež-kimi rodoljubi nabranih 14 gld.; g. Peter Novak v Slov. Bistrici iz nabiralnika „za srečno novo leto" 4 gld. ; moška podružnica na Vrhniki 40 gl.; žen-Bka podružnica na Vrhniki 50 gid.; č. gosp. Blaž Grča. župnik v Sempasu in dež. poslancc, iz nabiralnika 4 gld. 40 kr.; ženska podružnica v Dorn-bergu 14 gld. 95 kr. — Živahno delovanje izvrstno delujočih podružnic naj v novem letu predrami tudi kopico „sptčih", da se deiansko vsi oklenemo ideala — rešiti naš narod pogiua !
Blagajništvo družbe bt. Cirila in Metoda.
(Podporno društvo.za slovenske visokošolce na Dunaju) prejelo je o božiču razna darila, h Laškega Trga je poslal gosp. dr. Jos. KolSek, odvetnik, 15 gld., katere so darovali gg. Andr. Eisbacher, trgovec, 3 «Id., I. četina učitelj, 1 gld., Budolf Kuketz, pivovar 3 gld., dr. Jos. Kolšek, odvetnik, 2 gld.. vsi v Laškem trgu. V Celju pa so darovali gg. Vavken, dr. Kapus odv. « •— 2 kandidat, A. Kolenc, trgovec, Kari Vanič, trgovec. O «=>■ t*~ Ant. Mlinerič, trgovec, P. Kostič (Hrvat), vsak po ^ •-eden gld. — Iz Postojine je druStvu poslal g. Peter _ ^ Kraigher, 39 gld. 50 kr. Darovali so gg. Anton ^ J»" 5 Dietrich, trgovec, 2 gld., Jan Vičič, posestnikov id = S sin. 1 gld.. Miroslav Vičič, vel. župan, 1 gld., Rih. g == ._ Seber, tiskar, 1 gld., Jan Rnžička, vel. zemljemerec .2 1 gld., Ludv. Mahorčič, mali zemljemerec, 1 gld., © g-Ferd. Gasperi c. kr. okr. zivinozdravnik 2 gld., •• -2, £ Avg. Petrič. jurist 1 gld., dr. Dragotin Treo, od- "S vetnik, 5 gld., Franc Arko, Ljudevit Dietrich, Alojzij Burger, posest.uiki po 1 gld., I. Dekleva, posestnik, 5 gld, Štefan Primožič, učitelj. 1 goldinar; I. Kuttna trgovec, 1 gold., Janez Thuma, šolski nadzornik, 1 gld.; Ivan Lavrič, c. kr. davčni pristav, 1 gld.; Mak.so Šuber, fotograf, 50 novč.; dr. Ivan Eržen, c. kr. okr. zdravnik, 2 gld ; Anton Vodopivec, c. kr. poštar, 1 gld.; Peter Kraigher, trgovec. 1 gold.; Fr. Jurca, trgovec in posestnik 3 «Id.; Al. Kraigher, trgovec, 1 gld. ; — vsi v Postojni ; dal|e gg. dr. Mat. Huduik, odvetnik v Liub-ljani, 2 gld.; Iv. Korošec, posestnik v St. Petru, 1 gld.; J. Ullrich, ravnatelj hotela v Trstu, 1 gid. iz Vrhnike je poslal g. Tone F1U, knjigovodja 23 gold., katere so darovali gg. Gabriel Jeio.šek. posestnik; Auton Komotar, c. kr. notar; dr. Janko Marolt, zdravuik; Jos. Lenarčič, tovarnar in dež. poslanec; gospa Marija Kotnik, veleposestnica na Verdu, po 3 g!d.; gosp. Ant. Fiis, kiijigovod|a na Ver: i, 2 gld.; gg. Bogdan Kobal. c. kr. okr. sodnik, J. Požar, c. kr. kanci., dr. Anton Rogina, c. kr. sodni pristav, gospa Frančiška Korenin, pos. soprogu Ivan Gruden, c. kr. davkar v pok., M. Brilej, trgovec — vsi na Vrhniki po 1 gold.; gg. Jurij Fa|far not. kandidat, Josip Serbič not. uradnik, oba na Vrhniki po 50 novč. Gosp. Jvau Jesenko, c. kr. profesor v Trstu, 5 gld. Iskrena hvala vsem vrlim darovalkam iu darovalcem osobito pa gg. nabiralcem za trud. Dalje darove spre|e.ma vč. g. dr. Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kaplan i. t. d. Dunaj, I. Augustiner-8trs«se 7.
Vsak dan sveži
O zrnati kavi. V premnogih, da skoro v vseh družinah pijo zrnino kavo po dvakrat, celo trikrat na dan, na da bi kedo prisojal temu vživanju vzroka raznim boleznim, kakor je živina bolezen, iz te izvirajoče otrpnjenja živčnega zistema (blaznost) ali otrpnenje sroa. Vendar pa j- dokazano iz zdravniške in vednostno izkušnje, da je ravno zrnina kava ono zlo, katero sicer polagoma, a toli gotoveje itpodkopuje zdravje. Seveda te izkušnje in iz nje izvirajoča opominjanja znamenitih zdravnikov niso pristopna širokemu sloju ljudstva, ker so po-največ pisana v vednostni obliki in priobčena le v učenjaških strokovnih listih in takih knjigah. Tu le omenimo, da zadošča za usmrtitev živali 0-H grama strupa koffein, kateri se nahaja v zrnati kavi, ljudje pa brezskrbno povžijejo skudelico nenamešane zrnate kave, v kateri se nahaja O 25 gramov omenjenega strupa ! Zrnata kava rabi naj se edino le namešana b sladno kavo, katera vpliv «trupa koffclua večinoma popolnoma odstrani, '¿a ženske in otroke, istot»ko za slabotne in bolnike rabi naj se le cenejša zdrava, okusna sladna kava, katera, prirejena po Kathreinerjevem načinu, ima okua zrnate kave.
v LJubljani, na Starem Trgu Štev. 21,
Večna luč!
Podpisani — vstrezajoč splošni želji prečast. duhovščine, da se pridobi trajna, lepa vtčna luč — jamči z gotovostjo s svojim, njemu garantiranim pristnim oljklnim oljem in najnovejšimi stenji trajno, lepo in najcenejšo vedno luč, ki vstrajno neprenehoma, tudi v hudem mrazu, močno gori, in za katero popolnoma zadostule 32 klg. olja po 48 kr. klg. za celo ieto. — Stenji podpisanega gore tudi v vsakem pristnem olju.
Cene podrobnostim in poduk (kar prilagam vsaki pošiljatvi) odpošiljam na zahtevo brezplačno.
Nadejaj« se obilnih naročil od prečast. duhovščine in cerkvenih oskrbništev, zagotavljam točno in vestno
p08tre*b0	Valentin Kofol,
4 5—1	farni cerkvenik
v Kanalu na Goriškem.
GLAVNO SKLADISTE
3 zlate ■_o_ Varstvena
kolajn. B Franc Iv. Kwizda. ¿frfl -
12 častnih in flsgnHMBmOBSOIIBan!
pri/.nalnih B	KUEI
^¡¡¡¡jj Kwizdov mSirn
Idi rcstitucijski fluid *
o'S S c. in kr. prlv. osnaževalna voda za konje. H S
* a
* S H Cena 1 steklenice 1 gld. 10 kr. a. v. ob
tn 8
rfrtm	fle nad HO let v dvornih hlevih;	2. E
j on	v vojaških In zasebnih hlevih z izrednim	Fp,
>B	učinkom v krepčanje pred in po dlje tra-	£
»1	jajočem naporu, pri izvinjenju udov, otrp-	i
tj jjfl	nelosti kit itd., in usposablja konja za	B-
urno tekanje.	-
Dobiva se v vneli lekarnah
Glavna zaloga Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
---------------------------lužno
—^ T&1SEL1NE
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem preb&vljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter katarlli v sapillh, zaslizenju, kaslju in (III.)	hrlpavosti.	10 1
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
üinrU »o:
V bolnišnici v Vod matu:
28.	decembra. Kozamernik Ann, vdova rova, 77 let, vodenica in ostarelost-
29,	decembra. Karlin Katarina, oniožena reva, 63 let, srčna hiba in mrtvoud.
81. decembra, čertanc Marija, vdova reva, 60 let, naduha
1.	januvarija. Zupančič Franöiäek, posestnikov sin, let, diphteritis laryngis.
2.	januvarija. Žirovc Janez, oženjen gostač, 37 let, čeljustni rak.
Paziti je na varstv. znamko in zahtevati le Xwlzdov restitnotjakl
drognerljah avstro-egenke
dežele.
Najboljše, svetovno
Tržne cene v Lj
dne 4. januvarija
t Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
c.kr.dež. • priv. to-varne, ^fcrfap ustanov.
\M fflk leta 1835	na Dunaji.
V\A '/ /t	Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna creme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—61
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ , Jajce, jed no . . . Mleko, liter . . , Goveje meso, kgr. Telečje „ „ , Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ , Piščanec . . . .
Golob.....
Seno. 100 kgr. . . Slama, 100 „. . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „
PSenica, m, st. Rež, „ . Ječmen, „ Oves, „ . Ajda, „ . Proso, ., . Kotuza. „ . Krompir, „ . Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kfcr. Mast,	„
Špeh svež, „
Telegrami.
Dunaj, 3. januvarija. Zunanji minister grof Goluhovski priredi 5. t. m. skupni obeti na čast ogorskim gostom.
Zader, 3- januvarija. Predsednik dalmatinskega deželnega zbora, državni poslanec dr. Mihael Klaic, je umrl danes popo-ludne.
Krakovo, 3. januvarija. Ruski car je dovolil joti en milijon rubljev za prirejanje slavnostij povodom njegovega kronanja.
Budimpešta, 3. januvarija. „Ungarische Post" poroča z Dunaja: Pri današnjem mi-nisterskem posvetovanju glede obnovitve pogodbe so so obravnavala le splošna vprašanja brez vsakih podrobnostij. Moj ministri je vladalo splošno mnenje, da se je treba ozirati pri rešitvi tega vprašanja na legitimne interese Avstrije in Ogerske. V nedeljo se pričakuje ogerski trgovinski minister Daniel.
Berolin, 3. januvarija. Cesar je v posebni brzojavki na predsednika transvalske republike, Krugerja, izrazil svoje veselje nad tem, da se mu je posrečilo brez ptuje pomoči zadušiti upor. premagati vstaškp čete napraviti mir v deželi.
Rim, 3. januvarija. Avstro-ogerski poslanik grof Rnvertera se je podal danes do-poludne k sv. očetu, kateremu je izrazil voščila ob novem letu.
Carigrad, 3. januvarija. Vlada je ob-ustavila operacijo pri Zeitunu, ker ima premalo vojnih mocij sedaj na razpolago. Za
Meteorologično poročilo,
Stanje barometra v mm.
Temperatura po Celziju
üaa opazovanja
Vetrovi
Konjski cvet
(pomnoženi reNtitucijski tok)
steklenica 1 gld., 5 steklenie 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta
cvet. mnogo let po iz-^ ^""	! ^	kušenih živinozdrav-
Mžii/,nan kot kr®p,Ien»
liijg» otrpnelost
^j .	' ščenje) po kakem
trudnpolncm delu.
!). zvečer
jasno
. 7. zjutraj 738 2	—5-8 I si
* 2. popol. 738'1	—0-5 I
Srednja včerajšna	temperatura normalem.
oblačno
ctfedeljo in ponedeljek
oßaRrai 06 J. uri zvečer
HPgT v dfiarijanišču
y
32¿vela dlvsfrija !
Igra z vojaško godbo.
- Vstopnice pri blagajnici. —
JKg" Lesno volno (lino Oblanjel kot najboljše' najceneje in naj<3isteje zumotalno gradivo; JEe" lesene oboje za postljalve vzorcev vsake IKsf vrste; čistilne treščice za pivovarne in tovarne ocla; zaboje vsake oblike in veli-IKg* kosti in za vsako rabo ; s stroji izdelane zob-IKs" nike, higijeniCno čisto; 3 pe c i j a 1 i te t o : J5Ket* izkljuiino patentovane cevke za smotke, lcakor tudi druge v lesno stroko spada-Sif" joče predmete ponuja
Grajsko -Kolovška lesna industrija
v Jaršah pri Mengšu na Kranjskem
Pojasnila, kakor tudi prevdarki troškov se dajo radovoljno.
a (6-i)	Feliks Stare.
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d.
Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako žlvinče nemori' Jesti; zbolj-šuje mleko.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom aamo 2 gld.

priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto
lekarnar 113 I Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko
PRIPOROČILNA NAZNANILA
domačih konservativnih obrtni-1 kov in trgovoev, katera naj oeiij. naši naročniki in čitatelji „Slovenca" blagovolijo uvaževati.
lil
Odlikovana
II sta bila na svetovnih razstavah
z diplomo in svetinjo
v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892.1.
I
Í jI
izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko)
priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje 9 ¡r_ ___hí_______ «IL
in vsakovrstnih poprav.
Od leta 1880. do leta 1895. sta
izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav
Priporočilna pisma
n a j b o 11 š i h veSčakov so na razpolago.

izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
'? Ljubljani, Poljanska cesta( št. 8, pol. Alojzijevlšča
i priporoča ee prečastiti duhovščini, eer- | kvenim predstojništvora in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje
monštrano, ciborijev, ke-| liho v, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd.
iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki e e n i.
BRATA EBERL, črkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v LJubljani za frančiškansko cerkvijo.
Mojstra pleskarja e. kr. državne in c. kr.
priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita In usnje.
HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani
Sv. Petra cesta ¿t. 17. priporoča preč. duhovičini vzgledno svojo zalogo oerkvene poaode, svečnikov, leatenoev, avetilnio, kadllnio itd. t raznem /.logu izvršenih. Vsprejuraa tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovino po nizki ceni.

«V . Utk. «» 1» im, d* ,
svečar vGoriol, Solkanska cesta 9.
priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu pristne
čebelno-voščene sveče
ki g. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto AA ■■m 1000 kron. nu
Pošiljatev franku za naročila v Avstro-Ogerski monarhiji.
Zajamčeno pristne čebelno-voščsne sveče, voščene zvitke In med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OROSIiAV DOLENEC
! sveCar In lectar, trgovina z medom In voskom
v Ljubljani, GledalISčne ulice št. 10. Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec [ in medenina prav po nizki ceni. Zaloga | in prodaja izvrstnega brinja in brlnjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje.
nmmmmmr
Ol3rag-. Matkovičf
brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg: Stev. 11 se priporoča v najtančnejše izvrševanje vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt
_ spadajočih del. Postrežba je uljudna in j| vsestranski pozorna.

IVAN UliAN J^L
Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3
priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo
pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd.
in vseh v to stroko spadajočih del po -SE nizkih cenah. ZZZ
Alojzij Zorman
trgovina z moko v Ljubljani, Florljanske ulice št. 7 1 priporoča vsakovrstno moko po različni ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko.
Prodaja na drobno in debelo ter zago-tavlja uljudno postrežbo.
i
I ♦
♦ ♦
Josip Rebek preje Ahčin ključavničar v I\jubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in p.n. občinstvu v vsakovrstna stavbinska kllučarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoi-a v izdelovanje cerkvenih spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafovMelefonov.
Delo trpežno in natančno, cene nizke.
t GABRIJEL OZELJ t
$ tapetar t LJubljani, Tržaška cesta št, 19 $
se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ^ 3K činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko JK X spadajočih predmetov, kakor: garnitur, X j, d Ivanov, žimnatih in modrocevna peresih .t, JK itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po »C JK najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- ^ ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- ^ m tere tudi špalira. Osobito se priporoča za m ^	delo na deželi.
JERNEJ ČERMELJ
hi trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo ¡1; v Ljubljani, Semenišče (za vodo) M priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu H svojo bogato zalogo vsega v	¡r
i gospodinjstvo spadajočega blaga I
a	po nn^ni» H pati i.	J?
* Jiia. JIH. Jia. J.«. . J--ift	jta.
J Na najnovejši način umetne	J
| zobe in zobovja |
| ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja £
fplombovanja in vse zobne ope- i , racije, — odstranjuje zobne bole- f 5 čine z usmrtenjem živca	f
I zobozdravnik A. Paichel $




mmwmwmmimmwwmmffiMQ
Brata Appe
Izdelovatelja lončenih pečij vKandljl priNovemmestu ^/Jš*
(na Dolenjskem) priporočata lepo svojo ^¡S
in vseh v 'njih stroko spadajočih
zalogo X\v	trP[;žn0 J °e,nii iz"
0 /	delanih predmetov po
v1 / |prav nizki ceni. — Zaloga
/	v Ljubljani je v Židovski ulici,
/zastopnik g. Kališ na Prešer- j
novem trgu.
Zaloga rezilnega orodja	0 |_
0 n ln klrurgičnih inštrumentov.
ibM;".. Alojzij VaninOsM™
priporoča preCastiti duhovščini in slav- i i nemu občinstvu nože, ikarje, britve
I itd. iz naj holjšega jekla po nizki ceni. — | BruSenje in poprave izvršuje točno.
poleg čevljarskepa mostu, v Köhlerjevi hiši, I. nadstr.

osHsasHsasHsa*. fj Franc Pavgner ^L^r^^^
[Jj	nasproti c. kr. gimnaziji
♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ Hj stvu v naročila na duhovniško in oi- " n] vilno obleko po poljubnem kroju, zago-Ln tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno !{] postrežbo in kar možno nizko ceno. QaSaSaSa5HSH5*HSHSH5H5HSHStb-
»«m.	««.«tí»	<W<»<0*>> <0441 <<H»cO**»
I LUKA VILHAR	, %
%
t I I I I
f - - I
i Poprave izvršuje natančno in točno. f.
Vdnlkove ulice 4 poleg Katol. tiskarne
priporoča svojo zalogo
zlatih in srebrnih
žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic
po najnižjih cenah.
| ¡EV-a.»,© ¡Boxxó&jt f
| pleskarski mojster, t LJubljani, Rimska cesta91
* se priporoCa preč. duhovščini in si. ob- ¿ J činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- £
tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri # . novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * J in cenó. Prenavljatudiobrabljenepredmete. f
j Matija Horvat |
čevljarski mojsterv Ljubljani, sv. Petr» oesta 32 f
^ priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu J* ^	v naročanja raznovrstnega	g
3	obuvala -mm g
■ katera izvršuje cenó, pošteno, iz zanesljivega blaga ' * S '	od najpriprostejše do najfinejše oblike.	6
s FR. TOHEC	|
3	pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14	'
i	se priporoča preč. duhovščini in si. ob-	*
3	činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del	£
•	in prenavljanja altarjev, tabernakeljev,	i
,	krlževlh potov, podob svetnikov itd. za-	?
J	gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno.	g
■N
AlojzU Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó.
| Franc Šiška ¿VR^1. |
i	Marije Terezije oesta št. e	|
V	tt
« se priporoCa v podkavanje konj in razno- £
t vrstnih voz ima tudi v zalogi	•
f raznovrstne voze in sani %
J ter jih izdeluje po najnižji ceni.	J
Jia.	JLU. A JI*. J.a-uia.
m.************************!
Franjo Toman
podobar ln pozlatar,Krlževnlškl trgi, Ljubljana!
se priporoča preč. duhovščini za izdelo-vanje cerkvenih in sobnih del po nizki! K ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- < J logi imasv. razpela, okvire (Goldleisten), ] 1 slike, cofe, krogljice za vrvi itd.
Največja in najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče
0 %
o f v h
o >
a
S
¡3
o Ou
-a i
P
	i
a	C
£0 >• V) La	
	o
>	ta
	t!
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra oeata 10
priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu
za izdelovanje vsakovrstne obleke.
V zalogi ima
narejene obleke
za gospode in dečke, dalje površnike, nt-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd.
Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči.
^SSa5H5ESH5H55 Uradne in trgovske
KflMTE
■ firmo priporoča
KIT. TISKARNA!
v Ljubljani.
K
V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hisi pri se°vedno ^^ J"kof>U Zu/aznikn^Q svež ^
kruh, fino namizno in siadščičarsko pecivo
iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni itrukljl, domača potvlca tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micljah, svatovščlnah, imendneh in raznih slovesnostih.
+
S + ff
Siiara"
i»
Eksekutivne dražbe.
Matije Žnidariiča iz Podcerkve zemljišče e pritikli-naml (3098 gld.\ terjatev 80 gld., dni 20. jan. in 19. febr. (ponovitev) v Loi.u.
Marije Kure s Mlade Uore zemljišča (165 gld.) dni 15. jan. in 19. febr. v Mokronogu.
Janeza Brinovca iz Dolenje Vasi nepremakljivo posestvo (7»>2 gld. 30 kr.), terjatev 48 gld. 10 kr., dni 6. febr. in 12. marea v Orknici.
Andreja Draklerja iz Drulovke nepremakljivo posestvo (1B33 gld.), terjatev 36 gld., dnč 13. jan. in 10. febr. v Kranju.
Jerneja Trudna iz Podcerkve zemljišče s pritiklinami (10C8 gld. BO kr.) dne 27. jan. in 26. febr. v Loiu.
Tesarski obrt
w
Nove ulice št. 5
Se priporoča v vsa tesarska stavbena dela.
— Cene povsem terpežnemu, zanesljivemu delu primerno nizke.
Domača tvrdka I	Domača tvrdka!
658 26—1=1
Ivan Zakotnik
mestni tesarski mojster
in zapriseženi izvedeneo o. kr. deželne sodnije.

«id.i*o
Liniment. Gapsici comp.
18—2 iz lekarne Rlohter-jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti posodica po 40 kr., 7o kr. in 1 gld. v vsi-h lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 7u-7
Richter-jev liniment s,sidro'
ter sprejme i t previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
K1ISCH undGUT
Prečast. duhovščini
za liturgično uporabo najbolje priporočeno
V. A.Vinding-a
v Bistrici ob Dravi lia Koroškem
patentovano, na posebni način prirejeno
oglje za kadilnice
100 komadov gld. 1 80. poš'ni /abojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba te res krasna, namenu popolnoma zadosčujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 30» komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III, Bad-gasse 4, v maju 1895. I bi, t. 6. superijor. 19 52-42
AAAAAAAAA*
Najboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen, in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je
Želodčni ali
Marijaceljski liker
1 steklenica 20 kr. 6 steklenic I gld., 3 du cate steklenic 4 gld. 80 kr.
Dobiva se v	442 6 ^
lekarni Ubalfla pl. TrnkDczy-ja J
v Ljubljani, zraven rotovža
in se vspk dan s prvo pošto razpošilja.
tXXXXXXXXXX)C
Itsizproilsija,
Nikdar v življenju se ti ne ponudi več redka prilika, da bi dobil ' samo za 2 gld. krasne in prekoristne stvari. 35 komadov za le 2 gld. in siuer:
1 jako elegantno pozlačeno uro z lepo verižico, točno idočo, s triletnim poroštvoin ;
1 krasno kravato za gospode iz čiste svile ;
1 krasna igla /a kiavato z umetnimi briljanti;
1 oftiîir.-ka usnjala denarnica;
1 jako elegantna broška za ženske po pariški fagoni
1 krasen prttan iz zlatoinimita z lepim kamenom;
1 krasno škatljico za smodke ;
1	krasno cevko za smodke;
3 komadi zelo krasnih mehaničnih naprsnih gumb s ponarejenimi briljanti ;
2	krasna gumba za zavratnik s patentovanim oklepnikom ;
2 doublé gold gumba za manšete;
10 komadov finega angleškega pismenega papirja;
10 komadov finih angleških pi-menih zavitkov;
Vseh teh 35 komadov krasnih stvarij sem prisiljen dati za dosedaj. nečuveno smešno ceno 2 gld.
Da izključim vsak dvom, izjavim, da je ura sama dvakrat toliko vredna. Ako bi ne prijala, se denar najradovoljneje vrne tako da je za kupovalea vsak riziko izključen.
Vse to je dobiti, dokler je še Kaj na razpolago, po poštnem povzttju po	703 5—5
krakovski razpošiljavnlcl ur F. W INDISCH,
Krakovo, Meth-Strasse Nr. 12/F
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prsni sirup raztaplja slaz, upokojuje kašelj, pomanjšuje pflt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njam. pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejeuje kostlj.
Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavijanje.	299 20-2
SvmE'ii<i' Svsnmo Pred p°-
!»"• naredbami, ki se ,/ojavlja o pod jednakimi ali podob-imi ime li, a so vendar po svoji <estavl ln svojem učinku po-olDoina različne od našega origi alnega 26 let obstoječega pod-.'osfornasto kislega apneno-ieleznaga sirupa. Zahteva na t ., .... , , iMoguu «,erbabny-jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo osno, niti z druzUnl pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe!	27 20—4
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII/l, Kaiserstrasse 73 in 75. Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah.
[Naznanilo in priporočilo.
Preč. duho sčini in si občinstvu z mesta in na deželi javljam nsjuljudneje, da sem po uotresu lo. aprila opustil prodaialnico v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo	336 52 — 84
najraznovrstneiHh klobukov
cilindrov, čepic, slamnikov itd.
samo na Starem trgu (pod Tnafo) št. I
poleg čevljarskega mosta
Priporočam se ob jedcem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni.
Velespoatovsnjera
J. S0KLIČ
v L j nl»l j n u i,
Stari trg. št 1.
sprejmem v trgovino z raznim blagom g. Slavoja Jenko-ta v Podgradu (Istra). Znanje tunh jfzikov se ue z»hte a. — Ponudbe do dne 15. januvarija.	T . .. n
8 3-1	Josip V (>lk, poslovodja.
Želodčne kapljice. I
Te kapljice so zelô pro- fc
j^tfks /PjffltK. snežno inrnvzmflnipin slast W
spežne (provzročujejo slast do jela. razstvarjajo sliz. so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepdajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenosti preobloženem želodci z jedili in pijačami itd.
Steklenica z rabilnim navčdom velja 20 kr., tucat 2 gld., 3 tucate samo 4 gld. 80 kr.
Priporoča jih
Lekarsia Tiukoexf
zraven rotovža v Ljubljani.
1 I
^ 449 6
| Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju.
E. Zbitek-OV pri* Olomuou
zavod za izdelovanje stekleno mozaičnih božjih grobov, turških duplin in altariev za procesije ob sv. Rešnjem Telesu.
Odlikovan od Nj svetosti papeža Leona XIII.; priznanja katol teolog, akademije v Petoiburgu, nemškega misijona v Carigradu itd. (25) llustr. ceniki zastonj. Vse Došiljatve zajamčene. (4 3)
Koverte s firmo
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.

Pray po ceni
dob6 se vsled podiranja hiše štev. 9 v Špitalskih ulicah
(Schreyrr-jeva hiša)
prodaj g nisko pročelje, sobna vrata, okna, police, želez je, stavbinski mate-
rijal itd. itd.

Najbolje priporočena
ta preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
nenic in vrednostij
Otvorjenje tesarskega obrta.
Podpisana usojata si si. občinstvu javljati, da sta ustanovila s parno močjo delujoči
tesarski obrt
pod tvrdko
JI. diarančič S JI. JLžman
na Karlovski cesti — Tesarska nlica v Ljubljani.
Priporočata se v vsa v tesarski obrt vštevajoča se dela zagotavljajoč solidno, trpežno in natančno izvršitev po najnižji ceni. Skrb
jima bode, da zadovoljita kar rrn žno spoštovane svoje naročnike.
Velespoštovanjem
cfl. cferattcič S cfl. Jlzman.
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
I. Bezirk, Ste f a nsplatr
Nr 11, Parterre
TJ s t h ii o vi J o n o letu 187 O.
Izdelava perila
za gospode, gosp6 in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
« o
Brajoa m ffoapoda,
bali ctnffon, gladke na prtih, brez ovratnika, brez manfiet, 87 »il jedna od gld. 110 do f'70 »«t „ „ 6*80 „ 16 — ■rajo» za daSka, Ti»ellkoetih, ilcer kakor gornjo jedna od gld. !•— do 110 „ 5-75 „ 7'78 ■vltloe za Kospoda, 6 Trat
jedn« 80 kr. do gld. 110 ieit gld. 1 50 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1*80 do 8 80. Dvanajst rnaniat od gld. 3'30 d« 160. 12 predlog: (Vorhemden) od gld. 8-85 do 5-—
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
J. O- Hamami
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. In kr. mornarioo.
AJT Cenike nemške, slovenske, laške pošilja n» zahtevo brezplačno. 8 1
*
Lekarna Trnköozy, Dunaj, V.
Doktor pl. Trnkoczjjer
protinski cvet
je olajšujoče mazilo za roke in noge, za križ in za vsakoržne bolečine. Priporoča se za masažno zdravljenje.
Steklenica 50 kr., 12 stekleni* 4 gld. 50 kr.
Dobiva se pri 731 6
Ubaldii pl. Tmkoczyju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ezy v Gradcu.
1
-i -i
V zalogi Katoliške Tiskarne v Ljubljani izšlo je ravnokar:
a si
pesmi]
za mešan zbor zložil
Janez Pogačnik
op. 8.
Cena partituri 60 kr. Vsak glas velja 10 kr. Po pošti 3 kr. več.
cM. cftafiičeva
prodajalnica s sveže asortiranimi lesnimi izdelki, jerbasi, siti in konjsko žimo
se je premestila vsled demoliranja meščanske bolnišnice v
zidano barako y šolskem drevoredu
nasproti dosedanjim prodajalničnim prostorom
in prosi nadaljnega obiska od strani p. n. odiemalcev z zagotovilom točne in solidne postrežbe.
Semkaj se je preselila tudi	763 5—5
J os. Strzelbe trgovina s perilnim in toilletnim milom, ter svečami.

(s*?
O ui ii a j s k » l> o v ss
Dn6 3 januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....100 ,
Avstrijska zlata renta 4%......121
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100
Ogerska zlata renta 4% ......121
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	98 ,
ivstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. .	998 .
Kreditne delnice, 160 gld . ...	358 ,
London vista ..........121
SemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	59 „
H) mark ......................11 -
JO frankov (napoleondor)............9 r
tatijanski bankovci .	.....44
kr. cekini........... 5
- kr.
20 „ 40 .
n
60 . 85 „
50 ' 35 27'/, 85 „ 60'/, 05 . 73 „
Dne 3. januvarija.
4	% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .
5	% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta.......
kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	, južne železnice 3£ .
„	, južne železnice 5% .
„	, dolenjskih železnic
144 gld.	—	kr.
155 „	—	
191 .	—	
98 .	25	
139 „	50	
127 „	—	
105 „	—	
112 „	—	n
98 "	25	T)
217 „	—	
167 „	50	
131 „	25	
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........197	gld.
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	133	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	r
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„
Salmove srečke, 40 gld. . ......68	„
St. Gendis srečke, 40 gld.......69	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......53	„
Ljubljanske srečke.........22	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	162	„
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3H60	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	468	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	99	.
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	62	„
Montanska družba avstr. plan.....79	.
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	162	,
Papirnih rubljev 100........128	„
— kr.
60 Ü
50 75
Nakup in prodaja
miiiovrstnib državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje ca ¿»tube pri žrebanjih, pri izirebanju
najmanjšega dobitk Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Meniarnična delniška družba
„71 13 K C IT R"
Wolizeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila £B vvseb gospodarskih in finančnih stvareh
potein o kursnih vrednostih vseh ¿pekulaoijskih vrednostni papirjev in vestni »v*ti za dosego kolikor je mogoče visoueg» ibrestovanja pri popoiui varnosti naloženih g lavnic,
Pozor! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerjeva kava" ima vodno enake, bele zavoje in se nikdar ne prodaja odkrita in na vago.
Se dobi povsod • Ü Kile za 25 kf.
o je zdrava hišna in družinska
pijača, ki se izdeluje v Kathreiner-jevih tovarnah ter ima podoben okus kakor prava bobova kava. Poleg drugih pred-nostnij se ta sladna kava že po tem okusu odlikuje pred drugimi takimi izdelki.
Kathreinerjeva kava je najoku-snejša, nejzdravejša in najcenejša prime3 k bobovi kavi. Ona je čisto priroden plod v celih zrnih in ae rabi t velikim pridom namesto cikorije in drugih zmletih tvarin, ki se h' kavi mešajo, o kterih se pa kupec ne more prepričati, iz česa da so; uradne preiskave so pa dokazale, da so taki kavini nadomestki dostikrat z raznimi pritiklinami popačeni. Iz začetka se vzame ena tretjina Kathreinerjeve in dve tretjini prave kave; pozneje pa vsake polovico.
Tako postane kava voliko bolj zdrava in tudi mnogo cenejša. Kathreineijevo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki dan je bolj obrajtana kot zdrava redilna pijača v javnih zavodih, kakor tudi v stotisočerih družinah. Dobra je pa tudi »čista«, to je, brez primesi bobove kave, ker je zdrava, lehko prebavljiva, redilna in ob enem okusna jed.
Vsaka vestna gospodinja in mati, vsak prijatelj kave, ako mu jo mar za
lastno zdravje, naj rabi odslej Kathreiner-Kneipovo sladno kavo. v_
Le na to naj vsak pazi, da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirne bele zavoje Z varnostno znamko, kakor se tu na strani vidi, ter z imenom.