Gospodarsks stvari. O jesihu in njegovem narejanju. Jesib je nekaj, česar ne pogreša nobena kuhinja in če ga pogreša, za mizo nastane godernjanje. Brez njpga ne opravi se skorej noben obed ali pa si pomaga gospodinja, kolikor more, s kacim drugim kisom. Za delj časa pa ue shaja nobena hiša brez njega. Njega je torej na vsak način v hiši potreba, toda, ako ga kupnjp, za prvo izdaja za-nj denarja in to skorej brez prave potrebe, za drugo pa je jesih, ki se kupi slab ali vsaj nezdrav. Vsak pravi gospodar tedaj skrbi, da si ga sam pripravi in v naših krajih to ni Bog ve, kaka težava. btvari, iz katerih se jesih dela, je vec iu skorej v vsakem kmetijstvu nahaja se tacih. Dela se jesih lehko iz tropin, toda v naših dneh je tak redek, ker si žgejo ljudje raji žganje iz tropin. Najbolj kaže torej jesih delati iz sadja in v tem store v prvi vrsti jabelka, hruške in lesnike. Boljega jesiha kakor ga dobiš iz lesnik, napraviš si pac težko. Za tem pa dajo najbolji jesib trpke, sočne hruške, tiste za kuhanje in pa lesnjače. V nekaterih krajih rabi se za jesib najraji vodena hruška, leta ga daje obiio in pa dobrega. Sad te hruške je srednje velik, ima dolg pecelj ter je pri peclju oater. Zorel je koncem aeptembra ter postane k malu testen. Za jesib porabi se koj z dreves. Ako je drevo staro postane do 20 metrov viaoko ter ima 1 meter debelo deblo, ki je lepo okroglo. Povžije se rad samo v teatenem stanju, otrokom bi sicer zdravje trpelo Ako se ta bruška akuha. postane čisto tnebka. Sušiti pa se ne da, kajti v njej je preveč soka. Ako je v naših krajih kje ta hruška doma, kaže jo najbolje porabiti za jeaih, za otroke in za druge potrebe imamo aedaj že, če je leto le količkaj dobro, do volje sadja. Iz jabelk se nareja jesib prav po gostem, toda le ta je siabši. Za-iij jemljemo le poletna jabelka, leta pa so sočna in vsled tega je treba delj časa, da je jeaib iz njih za rabo. Za to pa tak jesih še zmešajo z jesičnim dubom. Le-ta jeaib pa ae napravi čisto na lebki poti. Sadje se zmelje ali kjer ni tacih mlinov, tam se stolče in potem ae stisne na tiskalnici. Prav je, če aadje, ki se jezajesih odločilo, pusti nekaj časa ležati, da ne gnjije, kajti tako sadje daje dobrega jesiha, to pa še brez posebnega truda. Kjer je veČ sadja in se ne spravi takoj v denar, tam se odloči gnjilo sadje še tudi po zimi lebko za jeaih. Za to ae abrani do spomladi, do toplejib dni v aodih. Kar se soka iztisne iz atolčenih jabelk ali brušek. to se zlije v odprto kad ali čeber ter se sbrani na toplcm kraju, dokler ne zavreje. Iz nje ae ne zlije popred v sod, dokler že ne diai precej po kislini. Na vrbu plavlje to, kar ni za rabo. Po nekaterih krajih dejo iztisnjen sok brž v sod, ali ta mora ostati odprt. V tem pa se spravi več reči v sod, katerih pri jesihu ni potreba ali ao mu celo na škodo. Treba je torej to aodrgo kmalu, ko dovolj zavreje pretočiti. Ako oatane pa v kadi, tedaj to delo odpade. Sod, v katerem je ta jeaična aodrga, more stati na kakem toplem kraju in se ne sme zapreti na pilki. Še le, ko je stvar okisela, stnemo aode spraviti v navadno klet. Zapreti pa še zdaj ne kaže pilke. Leto in še več preteče, predno je tak jeaib za rabo. Kislina se naredi v aodu nekaj s tem, da voda izpuhti, nekaj pa še aodrga na novo vre. V tem je mogoče poapešiti vrenje, ako se obeai v sod tako zvana ,.mačuba". Le-ta je kožnata. vlečljiva sodrga, ki se napravi v starem jeaihu. Ona ae obeai na svili ob pilki v aod za toliko, da pride z novim jesihom v dotiko. Pustiti pa jo je v sodu do pretakanja. Isto stori tudi strok jeaičnega dreva (rhua typbina), tega vidiš sem ter tje po kmečkih vrtih. Po obojem se kisa ona jesična sodrga za precej hitreje, Kar se tiče starosti jesiha, ki se dobi na ta način, smemo reči, da postaja do nekaj let vaako leto bolji in torej ga ne kaže prerano rabiti za jedila. Ako pa ga je treba, tedaj pa se mu naj primeša malo prav kislega jesičnega duba ali aprita. Sejmovi. Dne 18. septembra v Braslovčab, v Kapelab in na sv. Gorah. Dne 21. sept. v Laškem trgu, v Gornji Radgoni, v Lučanah, v Fratnu. v Ormožu in v Podsredi.