Leto LXV1 Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarje«! ul. 6/111 PoStnlna plačana v gotovini. V LJflMJant, v Eetrtek, dne 2. junija 1938 r/zs ? VEJ Telefoni uredništva ia uprave: 0E0I, ICtOS, 4MB3, 40.0S, Ml —■ Izhaja vsak dan zjutraj Stev.jtfa Cena 1.50 Din Cek. račun: Ljeb* ljana št 10.690 ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7963, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitar jeva ulica štev.44 Naša najhujša bolezen Boj zoper pijanstvo, ki našemu narodu pri-(zadeva največ moralnega zla in fizične škode, more roditi učinek le, če se prav vodi. Predvsem ne sme izvirati iz napačne svetomrzne in isvetobežne miselnosti, ki ima vsako veselje in vse, kar ga povzroča, že za greh in tudi zmerno uživanje božjih dobrot trpi le z nejevoljo in občutkom, da je tisti, ki se sploh vsega tega odpove, že samo zategadelj popolnejši, vsi drugi pa prav za prav manjvredni udje človeške družbe. Iz take protiprirodne razpolože-mosti in težnje izvirajoča propaganda zoper alkoholizem pri nas prav tako ni imela uspeha, kakor ga ni imela drugod po svetu. Napačno utemeljevanje in pretiravanje v zaključkih in zahtevah pokvari tudi najboljšo stvar in najr plemenitejše prizadevanje in rodi namesto nameravanih učinkov ravno nasprotne: sveto-hlinstvo in bolestno dušcvnosl pri enih, pri drugih pa iz odpora še hujše ekscese in Baccho et Venere. To izkušnjo so morale prestati mnoge dežele in mnogi narodi, zlasti protestantski, kjer je hotel puritanizem ustvariti svetnike s strogim prohibitivnim sistemom, ki je ljudem branil, česar sam Bog ne prepoveduje. Protialkoholna akcija pa je takoj začela kazati rezultate, ko se je preusmerila v ciljih in metodah in se oprla na vseskozi dokazana dejstva iz življenja posameznika in naroda, ki mam s strahotno jasnostjo predočujejo, kam vodi napačna raba, zloraba naravnih dobrin: v protiprirodnost, v fizično izrodstvo posameznika in družine pa naroda ter v njega moralni razkroj in gospodarski zastoj. Pijanstvo kot splošen naroden pojav, stalno zastrupljevanje Vsega ljudskega organizma z alkoholom, navada, da se ljudje zalivajo z opojnimi pijačami zaradi pitja samega, ki postane samonamen, je največje zlo, ki ves narod polagoma telesno oslabi, ga nravstveno razmaje in duhovno otopi. Kronično pijano ljudstvo se ne more obdržati i-n samozavestno uveljaviti politično, mora gospodarsko osiromašiti in izhirati fizično ter duhovno; naj bo še tako talentirano, alkoholizem kot zlo, ki ohramlja vse njegove ude v neprestani omotici, mo prinese gotovo narodno smrt in njegova kultura mora propasti, naj je bila ma še tako visoki stopinji. Žal moramo z vso odkritostjo ugotovifi — (niti velikega poguma ni treba za to — da se T n a š e m narodu kljub vsemu dosedanjemu delovanju zoper alkoholizem ta kronična bolezen 5n bolestno nagnjenje širi in širi ter poglablja. Kakor je zgrešilo svoj cilj prvotno gibanje za popolno vzdržnost, tako tudi povojni napori za omejitev tega zla do neke več ali manj znosne mere do danes ne morejo pokazati zadovolji-irega rezultata ne v širokih slojih našega ljudstva ine v inteligenčnih slojih. Zakaj če se na eni strani med delom mladine, športniki, člani raznih prosvetnih organizacij itd. goji treznost, oziroma prava mera na vseh področjih življenja po vzoru neke splošne uravnoteženosti in soglasja vseh fizičnih in duhovnih sil posameznika z usmerjenostjo v splošen narodni prid in dvig — pa se na drugi strani še bolj pijančilje, zapravlja, nečistuje in se podirajo vse meje, ki ločijo razumnega človeka od kupa samih nižjih strasti in nagonov ter pohot. Zlasti pa se širi brezmerno uživanje koncentriranega alkohola v vseh oblikah od iz vseh mogočih snovi zbrozganih likerjev po kavarnah in barih do najbolj smrdljivega špirita in žganja iz jere-bike na kmetih. To so opoji, ki naglo telesno ulbijajo in duševno razrušijo in pri katerih človek ne išče lahne sproščenosti in veselega razpoloženja, ki jo včasih nujno potrebno, ampak popolne samopozabe ali v skrajni otopelosti ali pa v divjih izbruhih, in sramotno je za nas, toda se zaradi bodočnosti našega naroda ne sme prikrivati, da uživanje žganja postaja čedalje bolj splošen pojav med nami. Zato se ne smemo kar nič obotavl jati, da priznamo, da je prosta žganj ekttha rodila za naše ljudstvo, in to baš za ono jedro, ki pomeni vir vsega narodovega fizičnega in moralnega zdravja, le pogubne posledice. Tam, kjer nimajo nič jesti, oziroma so starši in otroci pod mero hranjeni, pa se vsaj kuha opoj iz priberačenih ali za par dinarjev kupljenih ali pokradenih tropin iz najrazličnejših sadov in jagod. So celi okraji X naši domovini, kjer otroci namesto zajtrka použijejo ali prineso v šolo tako žganje ali pa šmarnico! In če v takih krajih gledaš pred seboj večjo množico, bolščijo vate mnogi obrazi, ki se v njihovih očeh ne posveti noben žarek zanimanja, duševnega dojemanja in navdušenja, ampak se kaže sama bebasta topost, po-greznjenost v nižjo živalsko bit im moralna obolelost, iz katerih se rodijo krvavi zločini in sirova nasilja, propalost in prostitucija. Na takih tleh se ne more roditi narodna zavest, politična izobrazba in zrelost, kulturni zanos, ampak le moralni slabiči, neznačajneži, ki jim je vse naprodaj in so naprodaj sami, izrodki in izvržki, ki kakor kuga kvarijo vse okoli sebe. Kakor razkrajajoča gliva in plesen pre-pregajo naše narodno telo in ga zastrupljajo, pa naj bo iz nedrja množice ali iz vrha inteligence, zakaj oboje jc od kroničnega pijanstva močno obolelo in telesno ter duševno načeto. To je slovensko vprašanje, naše najbolj boleče vprašanje, ker so njega razrušujoče posledice na naši narodni skupnosti najbolj vidne, "tipljive in jih dokazuje življenje vsak dan: na naših telesnih obolenjih, za katera primanj- Zunanja politika nove japonske ifl#f#fo Utrditev protikomunistične zveze Rim - Berlin - Tokio, VlUlIv sporazum z Anglijo, s SSSR pa znosno razmerje Rim, 1. junija. TG. Posebni dopisnik s-Popolo dTtalia« poroča iz Šanghaja, da je novi japonski zunanji minister Ugaki že sestavil program za svoje zunanjepolitično delovanje. Dopisnik pravi, da se je moral prejšnji zunanji minister umakniti na pritisk armade, ki je hotela z ozirom na možnost oboroženega spopada 6 sovjetsko Rusijo dobiti popolnoma v svoje roke enotno vodstvo državne usode ter možnost, da bo neposredno nadzorovala vsaj dve tretjini kitajskega ozemlja in da bo pri velesilah z večjim poudarkom dosegla, da bodo prvenstveno in vodilno vlogo Japonske na Daljnem vzhodu priznale. Zunanjepolitični program novega zunanjega ministra generala Ugakija je dopisnik italijanskega poluradnega lista posnel v naslednje štiri točke: 1. Japonska bo svojo zmago na Kitajskem izkoristila do zadnje možnosti in brez ozira na mirovne ponudbe, ki jih je svoje dni bivši zunanji minister Hirota stavil kitajski vladi, ko so se začele sovražnosti na kitajskem ozemlju. 2. Japonska vlada hoče na vsak način in z mnogo večjim poudarkom okrepiti znani proti-komunistični trikot Rim — Berlin — Tokio ter sodelovanje med Italijo, Nemčijo in Japonsko brezpogojno uveljaviti na vseh svetovno-političnih frontah. 3. Novi zunanji minister želi skleniti z Anglijo sporazum, ki bi bil vsebinsko podoben angleško-italijanskemu sporazumu in ki bi razčistil ter za dolgo dobo I>o slovanske razstave zrakoplovstva, so davi zapustili Belgrad in odleteli proti Dunaju- Madžarska se želi pomiriti z MZ Daje priznanje osi Rim - Berlin Budimpešta, 1. junija. AA. (MTI.) Pri razpravi o proračunu za zunanje ministrstvo je madžarski zunanji minister Kanya podal svoje poročilo o mednarodnem položaju. Kanya je v začetku svojega foročila ugotavljal, da sta si N e m č i j a in 11 a 1 i -a v zadnjih letih učvrstili svoj poloiaf, dočim so fašizmu in narodnemu socializmu sovražni činite-Iji poskušali svoje delo ▼ nasprotno smer. To predvsem velja za Zvezo narodov, ki je dolgo vrsto let vztrajala na tem, da 6e obdrži dosedanje stanje in se na vso moč upirala zahtevam posameznih držav. Že davno Maržarska ne goji nikakega upanja glede delavnosti Zveze narodov. Vzporedno z jačanjem osi Berlin — Rim se vedno bolj kažejo težnje, ki jih zastopajo v svoji politiki totalitarne države. Anglija je v svojib odnošajih nasproti Italiji šla po tej poti. Uspeh osi Berlin—Rim je napravil povsod globok vtis. Nevtralne države si z vsemi svojimi silami prizadevajo, da bi vzpostavile popolno nevtralnost in se s pospeškom oboro-žujejo, da to nevtralnost zavarujejo. To oboroževanje je še hitrejše v onih državah, ki so izpostavljene nevarnosti spopadov. Oni krogi, ki so hoteli pripisati Madžarski važno vlogo v boju proti tej nemški »nevarnosti«, se na široko bavijo z usodo Madžarske. Pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji so nameravali — pravi Kanya — ustanoviti trikot Dunaj — Budimpešta — P r a • g a kot zadnji branik proti germanskemu prodiranju. Kdo bi si mogel zamisliti, da bo Madžarska iz čistega altroizma priskočila na pomoč onim, ki so se prekomerno obogatili na škodo njenega ozemlja, in ustanovila fronto proti osamljeni državi, ob kateri se je Madžarska borila do zadnjega trenutka v svetovni vojni in s katero je v prisrčnih prijateljskih odnošajih, ki temelje na številnih skupnih interesih. Poudarjajoč to navidezno nevarnost nam zdaj svetujejo, da se pomirimo s sosedi. Mi iskreno želimo, da uredimo odnošaje z državami Male zveze. Tesno sodelovanje pa zavisi od predhodnih naravnih pogojev, ki jih je težko uresničiti v bližnji bodočnosti. Napačno je mišljenje, da je priključitev A v s t r i j e k Nemčiji dovedla Madžarsko v nekak podrejen položaj. Madžarska bedi nad svojo nezavisnostjo in ne more zanemarjati zakonitih interesov kake sosednje države, katere prijateljstvo ceni. Madžarska se nima niti malo bati teženj nemškega prodiranja. Nasprotno 1 Ima popolno pravico, tla zaupa obljubam, ki govore o varnosti madžarske meje. Zatem je Kanya govoril o složnosti med Nemčijo in Italijo in Anglijo ter Francijo. Po mišljenju Kanye okrepitev teh dveh skupin držav, ki so navidez nasprotne druga drugi, ne pomeni, da je razedinjenje Evrope neizbežno. Glede vprašanja Podonavja, ki je prav tako pomembno za evropski mir kakor odnošaji med velesilami, je Kanya poudaril, da razgovori z državami Male zveze, ki so v teku, kažejo na zboljšanje položaja madžarskih manjšin in na priznanje enakopravnosti madžarski ter na medsebojno objavljanje izjav v duhu Kelloggovega pakta. Države Male zveze so prevžele mednarodne obveznosti, da bodo človeško postopale z madžarskimi narodnimi manjšinami. Spori pri pogajanjih so v glavnem nastali zaradi nesoglasja, ki je nastalo I>o trianonski pogodbi. Češkoslovaška je dolgo vrsto let kazala nasproti nam malo prijateljsko stališče, nasproti čemur je Madžarska odgovarjala zelo zmerno. Čehi so gledali na madžarsko vprašanje zviška. Vselej, kadar se je na Madžarskem začelo bodisi še tako majhno gibanje, so Čehi zavzeli preteče stališče. Grozili so z obnovitvijo vojne ter povsod delali veliko propagando proti Madžarski. Čisto naravno je, da takšno zadržanje ni moglo izzvati na Madžarskem simpatij za Čehe. Ko pa je preteklo leto prišel trenutek za razgovore z Malo zvezo, smo opustili našo upravičeno nezadovoljnost. Ko je pred nedavnim praška vlada odredila delno mobilizacijo celo ob madžarskih mejah, smo ta ukrep čisto mirno sprejeli. Takšno ravnanje Čehov se ne more smatrati za prijateljsko. Vzdržali smo se vsega, kar bi moglo poslabšati položaj. Odločili smo se, da vztrajamo v tej smeri, toda dobra volja Madžarske še ni zadostna, da bi olajšala zbližanje med obema državama. Očividno je, da se narodnostno vprašanje ne more rešiti kar tako. To priznava tudi Angleška, ki kaže vedno večje zanimanje za položaj v srednji Evropi. Turške čete bodo vkorakale v Sandžak London, 1. junija, b. Dopisnik »Daily Telegra-pha« poroča iz Antiohije, da je turška vlada odposlala Franciji ultimativno zahtevo, da prizna področje Sandžaka, ki leži med turškim in francoskim mandatnim področjem, kot turško interes, no sfero. V nasprotnem primeru bodo turške četo enostavno vkorakale v Sandžak. Položaj je rosen in izredno napet. Francoske čete so v stalni pripravljenosti, obmejno področje pa je sploh v neld vrsti vojnega stanja. List trdi, da je angleška vlada svetovala Franciji, da v tem vprašanju zavzame pomirljivo stališče, da ne bi prišlo do kakih nevarnejših zapletljajev. Osebne vesti Belgrad, 1. junija, m. Pri glavni podružnic! Državne hipotekarne banke v Ljubljani je imenovana za uradnico dosedanja uradniška pripravnica Milica Lileg. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani so imenovani: v 9. skupini za prometnega uradnika dosedanji uradniški pripravnik Friderik Klemenčič, za tehničnega uradnika Ivan Cirman, za administrativnega uradnika pa Vladimir Smole. V 10. skupini sta imenovana za pomožna oficiala Alojzij Cafuta in Martin Sajko. Za pomočnega vlakovodjo Janez Virant in Jakob Stropnik, za pomočnega telegrafista Jožef Boncelj, za pomožnega strojevodjo Rudolf Toman in Mihael Pregelj, za pomožne progovne nadzornike Franc Ahčin, Janez Vrtačnik, Ivan Oprešnik in Miroslav Namestnik. Prestavljeni so po potrebi službe: Viktor Baljak iz Medvod na Jesenice, Vladislav Batista iz Pol-zele-Braslovče v Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Ana Strauss iz prometno-komercialnega oddelka na železniškem ravnateljstvu v Ljubljani na postajo Ljubljana-glavni kolodvor, Avgust Vrtačnik s postaje Ljubljana-glavni kolodvor na postajo Grosuplje, Vincenc Jančigaj s postaje Ljubljana-glavni kolodvor na postajo Podnart-Kropa, Franc Šabeder 6 postaje Maribor-glavni kolodvor v Celje. Po prošnji so bili prestavljeni: Janko Jeglič s postaje Zidani most na splošni oddelek železniškega ravnateljstva v Ljubljani, Rudolf Verderber s postaje Sv, Lovrenc na Dravskem polju na postajo Polzela-Braslovče. Po potrebi službe je prestavljen Andrej Posedel s postaje Rakek na postajo Zidani most. Kardinal Verdier med Slovaki Bratislava, 1. junija. AA. (ČTK) Potovanje kardinala Verdiera od meje pa do Nitre je bilo triumfalno. Slovaki pa tudi Madžari so najpri-srčneje pozdravili visokega gosta. Ljudje so prihiteli ob progo v narodnih nošah in kardinal je z okna svojega voza blagoslavljal množice. V Nitri je francoskega kardinala čakala velika skupina konjenikov v slovaških narodnih nošah in godba je zaigrala obe himni. Po vseh cerkvah so zvonili z vsemi zvonovi. Vsa Nitra je bila v češkoslovaških in francoskih zastavah in mestni župan je pozdravil visokega gosta v latinščini. V svojem odgovoru je kardinal rekel, da ne prihaja kot uradna osebnost, ampak kot prijatelj češkoslovaškega ljudstva. Danes bo francoski kardinal potoval naprej v Oloipue. t .„,.,„ ., , ;,r. Praga, 1. junija, c. Kardinal Verdier pride zvečer ob 22 v Prago. Kitajski škof Yu-Pin je že včeraj prišel v Prago in je gost kitajskega poslaništva. Umor Franca Okorna pred sodiščem Oče in hči oproščena (Nadaljevanje s 3. strani.) London, 1. junija. AA. (DNB) Položaj na Jamajki se je včeraj poslabšal. V več krajih eo stav-kujoči in nezaposleni oplenili trgovine. Po španskih bojiščih Hudi boji na fronti proti Vatenciji re^ffEM ***** snete;n front" Pariz. 1. jun. Ofenziva narodnih čet na valehcijski fronti se je za velik korak premaknila naprej. Več kot mesec dni so se Francove čete ob najslabšem vremenu, ki je skoraj onemogočalo delovanje letalstva, in [>o zelo težavnem gorskem ozemlju, ki dosega višino 2000 m, le korak za korakom počasi pomikale k svojemu cilju: doseči dolino reke Mijares in važna občila, ki vežejo morsko obalo s Teruelom in ostalim zaledjem. Razen terenskih težkoč so morale premagati tudi izredno spretno utrjene naprave, za katere je imel sovražnik skoraj dve leti časa, da jih je do viška izpopolnil. Kajti ravno na tem ozemlju, kjer se sedaj odigravajo boji, so rdeče čete z gotovostjo pričakovale, da bo moral priti Franco, ako bo hotel doseči Valencijo. Vojni poročevalci javljajo svojim listom, da je bilo ozemlje vzhodno od Teruela neprimerno boljše utrjeno, kakor pa okrog Bilbao, ali pa Ovieda Zato je razumljivo, da je napredovanje Francove vojske zelo otezkoceno iu počasno . ... II koncu preteklega tedna pa se je posreči o narodnim četam pod poveljstvom generala Varele zasesti silno utrjen gorski prelaz Escadon in z njim v zvezi gorski hrbet, ki je zapiral dohod v dolino reke Mijares. Ze naslednji dan je Varela mogel zasesti utrjeni rdeči tabor Pueb o de Val-verde in kmalu nato še 37 km proti jugovzhodu oddaljeno vas Sarrion. Tako so Francove čete prišle na veliko državno cesto, ki vodi v Sagunt oziroma v Valencijo Ako se rdečemu poveljniku Miaji ne posreči zaustaviti prodiranje generala Varele v tej smeri, se bo zamajala vsa rdeča fronta do Torreblance ozir. pri Castellonu, ker bo obstojala nevarnost, da bodo te čete ujete ako še nadalje vztrajajo na svojih postojankah. Ud mesta Sarion 80 namreč Francove čete bliže Va-lenciji, kakor pa 00.000 mož rdeče vojske., ki je zakopana severno od Castellona. Rdeči se zavedajo nevarnosti obkolitve. ki jim preti in zato z vsemi silami poskušajo zadržati napredovanje genera a Varele. Toda skoraj brez boja so morali ze do sedal prepustiti generalu Francu Valbono .n Mora de Rublelos t. ogromnim vojnim materialom, ker bi drugače bile rdeče čete obkoljene. V naslednjih dneh je torej pričakovati živahnejšega premikanja front na španskem bojišču. jun. AA. (Havas) Radio-nacional poroča." da' so nacionalistične čete danes prebile mohtalbah o AšORELLA a * V'//aroya\ . ^ /* ' ' ' Ml:;:\\\\ : ! '.«* .... • • r,-:i! -i !•: Maic c/e ^ /t/boc&cročilu štaba vrhovnega jx>veljstva so nacionalistične čete na teruelskem bojišču pustile za seboj Pic Jandalea in več drugih krajev v okolici. Sovražnik je imel strašne izgube. Na fronti prl Castellonu so nacionalisti ujeli 400 sovražnikov. Na tej fronti se nadaljuje nac. prodiranje. Salamanca, 1. junija. AA. (Štefani) Po uradnem poročilu so rdeče fete preteklo noč napadle nacionalistične postojanke v odsekih pri Sortu, Trempu in Serosu. V odseku pri Teruelu so nacionalisti napadli v neposredni okolici Piea, Kspe-dose in na vsej črti sovražnika pognale v beg. Včeraj so nacionalisti prodrli na vsej fronti in zavzeli mnogo vasi in postojank. Tudi v odseku pri Puelili de Valverde se nadaljuje nacionalistična ofenziva. Nacionalisti so včeraj osvobodili več vasi. ki jih je bil nasprotnik zavzel v odseku prl Alcali. zavzeli so tudi vrh sedla San Loonard ter prizadejale sovražniku velike izgube. Na fronti pri Ciistellnnu ho nacionalisti popolnoma zavzeli vrli 1200. Pri včerajšnjih operacijah so nacionalisti zajeli več ko fiOtl sovražnikov. V letalskih bojih so pa sestrelili 11 letal, med njimi 12 tipa Curtis. Veriga demokracije Ni še dolgo tega, ko je bilo na široko razpa-seno neko čudno praznoverje v zvezi s češčenjem sv. Antona. Bila je to tako imenovana »veriga sv. Antona«, ki se je potom letakov, ki jih je vsak moral devetkrat razmnožiti in poslati naprej, vlekla v neskončnost. Nekaj podobnega imajo sedaj v Zagrebu, samo da se nanaša na jx)litično praznoverje. Neki ljudje so začeli razpošiljati nepodpi-sanb letake, v katerih se zavzemajo za demokracijo po načelu »Brat mio, ma koje vere bio«. Letak pravi, da je dokazano, da samo v demokratskih državah more vladati mir in blagostanje, »kar tudi mi hočemo enkrat doseči«. Ob koncu pa letak tole naroča in takole grozi: »Ta dopis takoj prepiši v 10 (desetih) izvodih in pošlji znancem na vse strani mesta in v vasi na deset različnih naslovov, kdor tega ne stori, ni prijatelj naroda in človeštva in bo preklet, naj se mu zgodi kaka velika nesreča. S prisrčnim pozdravom — Demokrat.« To je najnovejši način politiziranja. Eden ga bo gotovo vesel — poštni minister v imenu državne blagajne, ki bi na ta način na znamkah mogla zaslužiti lepe vsote. „Napredniaki" ne razumelo poštenega časnikarstva Naša poročila o mednarodnem evharističnem kongresu v Budimpešti so v naprednjakarskih krogih, ki se oglašajo v »Jutru«, povzročila naravnost katastrofalno zmedo. Ves njihov smiselni svet je izprevržen. »Jutro« ne more in ne more razumeti, kako da smo mi mogli poročati o tem kongresu vse, kar smo ob tej priliki opazili. Najprrej ne more razumeti, da 6mo poročali, da je ČSR zaprla mejo, in nato da jo je odprla in da je iz ČSR prišlo 12.000 udeležencev. Po »Jutrovem« bi morali mi svoje tiščati naprej in vpiti nad ČSR, zakaj prav ob taki pwiliki ne pusti državljanov iz države. Drugič »Jutro« ne more razumeti, kako da smo vse dni poročali o velikanskih slavjih po Budimpešti, ob koncu pa smo tudi povedali, kako je madžarska propadajoča aristokracija ob tej priliki v tisočglave množice silila revizionistično propagando. Po njegovem bi morali mi aristokracijo pustiti pri miru in ne bi smeli našim bralcem nič povedati, da se tista aristokracija, ki bi »Jutro« brala, če bi bila Budimpešta Ljubljana, ni lepo obnašala. »Jutro« vsekakor ne more razumeti časnikarske dolžnosti, da je treba bralcu vsak dogodek naslikati z vseh strani, da si more potem sam po svoji pameti napraviti 6odbo in sklepe. Nc more izraziti začudenja nad našo objektivnostjo in govori o »izpreobrnjenju ,Slovenca'« in svojih razočaranjih. Prav tako se našim nepristranskim poročilom ne more načuditi »Delavska politika«, ki tudi ne more razumeti, kako more isti list gledati n. pr. budimpeštanski kongres z dveh strani, s stališča vernega madžarskega ljudstva in s stališča propadajočega plemstva. Za nas je pa to samo dobra šola. Sedaj vsaj vemo, kako ti listi svoja poročila krojijo in v kako omejenost pehajo svoje bralce, zato bomo morali za naprej še bolj vestno opazovati tudi prireditve njihovih taborov, da ne bodo ti listi s svojimi zagrizeno omejenimi in enostranskimi poročili v javnosti ustvarjali napačnih sodb. Od Petrovaradma do naše ožie domov ne Pred kratkim je »Domoljub«; napisal nekaj tehtnih besed o raznih razvadah med Slovenci. tudi o društvih in združenjih, in je ob konca dejal: »Kakor hitro začenjajo nekatera društva huj-skati proti tistim, ki ne trobijo v njihov rog, kadar začno člani nastopati s surovostjo in divjanjem nasproti drugim društvom, je tako društvo izigralo svoj namen in ni več vredno, da se imenuje društvo.« — »Jutro« je 20. maja — proti svoji navadi — »Domoljuba« pohvalilo in te njegove besede ponatisnilo in ga nekako naprosilo, naj take besede še večkrat ponovi, češ da bi bilo »potem marsikaj bolje in lepše v naši ožji domovini«. Čez teden dni — 26. maja — pa se je »Jutru« ponudila prilika, da je moglo pohvaliti sokolsko društvo v Petrovaradinu, kako lepo je ob kanonski vizitaciji sprejelo in pozdravilo škofa Akšamoviča, in te prilike ni zamudilo: Takole piše (podčrtano podčrtali mi): Prebivalstvo je priredilo škofu zelo prisrčen sprejem, ki so se ga udeležili tudi Sokoli v kroju. Škof dr. Akšamovič je po sprejemu obiskal Sokol-ski dom v Petrovardinu, kjer je bila prirejena lepa svečanost. Otvoril jo je starešina petrovara-dinskega Sokola Vlada Višovič, ki je toplo pozdravil visokega cerkvenega funkcionarja. Za njim je zapela sokolska deca nekaj sokolskih in rodoljubnih pesmic, nakar je sledil glasbeni del svečanosti. Ob zaključku svečanosti je vstal škof dr. Akšamovič in se zbranim Sokolom prisrčno zahvalil za ljubeznivi pozdrav.« Sicer je res, da ena lastavka še ne naredi pomladi, vendar pa moramo biti v imenu znosnega sožitja med Slovenci tudi takih namigljajev s strani »Jutra« veseli. Menda smemo verjeti, da se bo »Jutro« tudi za »našo ožjo domovino« enako zasukalo, kadar se mu ponudi enaka prilika. Kadar pa bo z isto iskrenostjo obsodilo napise »Dol s farji«, ki jih nekateri v »naši ožji domovini« rišejo po raznih ograjah ali vrezujejo celo v cerkvene klopi, bomo pa v tem upanju končnoveljav-no potrjeni. S puškami zavrn'ene zahteve katoličanov v Mehiki Mexico, 1. junija, c. Katoliki v Villajanori so v sprevodu korakali skozi mesto in zahtevali od vlade, naj zopet odpre krajevne cerkve za službo božjo. Vojska m policija sta napadli sprevod, štirje katoličani so bili ubiti, eden pa težko ranjen. Von Neurath hoče oditi Pariz, 1. junija b. Iz diplomatskih krogov prihajajo vesti, da je predsednik sveta zunanjepolitičnega odbora in bivši zunanji minister v. Neurath odstopil, ker se ne strinja s stališčem v. Ribbentropa v španskem in češkoslovaškem vprašanju. Von Neurath je star in preizkušen diplomat ki jasno vidi nevarnost za Nemčijo, če bi se le preveč mešala v oba problema. Von Ribbentrop pa je pristaš odločnega arange-mentn v obeh zadevan Ni šc znano, če je kancler Hitler ostavko von Neuratha sprejel ali nc, vendar pa smatrajo resni politiki, da bi nemška zunanja politika z odstopom v. Neuratha precej izgubila. Jeruzalem, 1. junija. AA, (DNB.) Britanska vojaška oblastva mislijo baje na vseh prehodih čez reko Jordan razpeti "bodeče žice. O etevetandshih slavnoslih izredno po čaščenje ljubljanskega župana dr. Adlešiča Zupan dr. Adlcšič prestriže slovenski trak in s tem odpre Jugoslovanski kulturni vrt v Clevc-landu. Levo od g. župana njegova ga. soproga, desno pa predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta g. A. (irdina, tik njega elevelandski župan. Po zasebnih poročilih, ki smo jih prejeli od naših prijateljev iz Amerike, in pa poročilih došlih ameriških slovenskih listov posnemamo, da je g. župan dr. Adlešič z gospo bil deležen v Clevelandu navdušenega sprejema, kakor zlepa še ne kak zastopnik drugih držav. Sprejem g. župana v Clevelandu je bil še celo večji kakor sprejem škofa dr. Rozmana, ker so hoteli to pot elevelandski Slovenci posekati sami sebe. Pri sprejemu so bili navzočni senator Združenih držav, ki je pozdravil Slovence v imenu predsednika USA, dalje guverner države Ohio, dalje najvišji sodniki, senatorji in državni poslanci. G. župana jfe uradno sprejel elevelandski župan Hon Harold Burton, ki je ljubljanskemu županu uradno izročil pozlačen ključ mesta Clevelanda. Nato je bil ljubljanski župan Slavnostni sprevod gre mimo slovenskega narodnega doma v Clevelandu. sprejet v mestni zbornici, ki je dr. Adlešiča proglasila za častnega gosta mesta Clevelanda. Gdč. Maxine Steintzeva, slovenska uradnica pri International Institute, ki je odsek Young Womens Christian Association (Zveze krščanskih žena), pa je dala pobudo, da je svetovna organizacija sklenila pripraviti v ponedeljek 16. maja velik sprejem posebej ge. Veri Adlešičevi. Povabljena je bila tudi soproga elevelandskega župana mrs. Bur-tonova in soproge vseh tujih diplomatskih zastopnikov v Clevelandu. Pri sprejemu sta nastopili slovenski umetnici Josipina Lovše-Welf in Mary Udo-vič pod vodstvom dr. Williama Lovšeta z vencem ljubkih slovenskih in ameriških pesmi. »Ameriška domovina« z dne 14. maja priob-čuje velik uvodnik o županu dr. Adlešiču, v katerem izraža veselje ameriških Slovencev, zlasti slovenske naselbine v Clevelandu, ki je prva in največja med vsemi slovenskimi naselbinami v tujini, ob prihodu odličnega predstavnika stolnega mesta Ljubljane dr. Jure Adlešiča. Ob tej priliki se spominja nedavnega obiska škofa dr. liožmana ter njegovega ljubeznivega očetovskega nastopa. Na-glaša velik ugled, ki so ga Slovenci v tujini do-I segli, tako da uživajo nedeljeno spoštovanje vseh svojih ameriških sodržavljanov. List poudarja, da so Slovenci v tujini še zmerom ostali verni in globoko narodno zavedni. Zaključne besede uvodnika so: »Mi kot ves naš narod smo iskreno hvaležni dr. Adlešiču za njegov visoki in prijateljski obisk v naši metropoli ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta. katerega so ustvarili resni naši trgovci in zavedni delavci in do katerega so nam pripomogle zlasti zvezna, državna in mestna vlada, tako da stoji danes pred nami to največje kulturno delo ameriških Slovencev kot časten spomenik naše narodne zavesti, značajnosti in hvaležnosti napram ameriški vladi, ki nam je tako sijajno naklonjena, ker smo tudi mi nje zvesti državljani. Iskren slovenski in jugoslovanski pozdrav gospodu županu iz~bele Ljubljane. Ko se boste gibali med narodom, boste dognali, da je ta narod še vedno čvrst, zdrav, veren in naroden. Lahko boste povedali domovini po svojem povratku, da še vedno enako gorko in iskreno čutimo z domovino, katere predstavnik ste, kot tedaj, ko smo se poslavljali od očetov in mamic, ko smo odhajali v daljni sveti Gospod predstavnik Ljubljane, dr. Juro Adlešič, iskreno ste dobrodošli med nami, in upamo, da se boste čutili kot doma!« Novi divizijski poveljnik v Ljubljani Ljubljana, 1. junija. Danes je nastopil svojo službeno mesto divi-zijskega poveljnika v Ljubljani divizijski general Djordje S. Lukič, dosedanji divizijski poveljnik v Nišu. Novi divizijski poveljnik je obiskal najprej g. bana, nato pa predstavnike drugih oblasti v Ljubljani. Djordje S. Lukič se je rodil 17. aprila 1886 v Kragujevcu, ki spada sedaj v podonavsko banovino, je pa tipično inesto sredi Šumadije. Njegov oče je bil železniški uradnik ter je bil nazadnje načelnik v prometnem ministrstvu. Po gimnazijskih študijah je Djordje Lukič vstopil v vojaško akademijo v Belgradu, ki jo je dovršil z odličnim uspehom, saj je bil med 05 gojenci, ki so bili tedaj imenovani za podporočnike, peti po klasifikaciji. L. 1912 ga že vidimo kot voditelja čete v Balkanski vojni, kjer se je boril v znanih bitkah pri Kumanovem in Bitolju. L. 1913 se je boril proti Bolgarom pri Bregalnici. Od 1. 1918 do 1918 je bil poveljnik poljske baterije. Med svetovno vojno se je med leti 1914 in 1916 boril na Drini, na Suvoboru, pri Topoli, pri Kraljevu, 1. 1916 pa se je moral udeležiti tragičnega pohoda srbske vojske skozi Albanijo. Od 1. 1916 pa do leta 1918 se je v sestavi moravske divizije boril pri veliki ofenzivi na solunski fronti ter je korakal nato z zmagovito vojsko tja do Temišvara. L. 1919 in 1920 je vodil v Mariboru topničarsko podčastniško šolo. Dodeljen je bil nato generalnemu štabu v Belgradu. V 1. 1923 in 1924 je bil poveljnik štaba na Cetinju, od 1. 1927 pa do 1936 je bil v generalnem glavnem štabu. Tri leta je bil tudi član stalne komisije pri skušnjah za majorje. V brigadnega generala je napredoval 28. junija 1934, v divizijskega generala pa 28. junija 1937. Od 1. 1936 pa do sedaj je bil poveljnik divi-zijske oblasti v Nišu, od koder je bil imenovan v Ljubljano. General Lukič je oženjen in ima štiri otroke, ki vsi obiskujejo gimnazijo. Je vzgleden družinski oče. Slovenijo in slovenski narod je vzljubil že za časa, ko je bil v Mariboru in smo prepričani, da si bo priboril mnogo naklonjenosti tudi sedaj, ko je postal najvišji častnik v Ljubljani. Odmev prihovskih dododhov Maribor, 1. junija. Kmalu bo obletnica žalostnih dogodkov na Pri-hovi. Zločin nad ljubljanskimi akademiki in tragična smrt akademika Dolinarja sta tedaj razburila vse Slovence. Da bi iniciatorji zločinskega napada na akademike zabrisali silen vtis, ki so ga dogodki imeli po naši domovini, so izdali več letakov. Eden teh letakov je nosil naziv »Kako je umrl akademik Dolinar«, podpisana pa je bila pod njim »Jugoslo-venska zaščita«. Med drugim je bilo navedeno v letaku, da je komunike kralj, banske uprave, ki ga je izdala ob priliki napada na akademike ter Dolinar-jeve smrti, »nezaslišan falsifikat«. Drugi letak z napisom »Prijateljem nacionalistom«, podpisan od dr. Alberta Kramerja, pa pravi, da je »banska uprava v Ljubljani lažnivo trdila, da je umrl Dolinar zaradi notranje izkrvavitve«. Oba letaka so razširjali pristaši JNS skrivaj med svojimi ljudmi. V Guštanju je delil te letake učitelj Janko Gačnik. Bil jc zaradi tega obtožen od državnega pravdništva v Mariboru na podlagi čl. 4. zakona o zaščiti države. Danes je bila proti učitelju Gačniku razprava, ki je bila tajna. Gačnik je bil obsojen na 600 din denarne kazni pogojno za dobo dveh let. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >Franz-Josef grenčice«. Tabor v Vodicah Slovenski fantje in dekleta na mladinskem tabora v Vodicah dne 29. maja 1938. mm ^/mibeihiies - ^^ ^^ m m JUflCL Kmetovalci! Plugi Vas čakajo! Umor Fr. Okorna pred sodiščem Obravnava proti očetu in hčeri se je pred velikim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. gosp. Ivan Kralj, pričela ob 10 dopoldne. Javno obtožbo je zastopal drž. tožilec g. Branko Goslar. Gašparja Okorna je branil odvetnik dr. Viktor Vovk, hčer Lizo pa odvetnik dr. Maček. Obtožnica navaja, da je umor Franceta Okorna, ki naj bi bil to jesen prevzel od očeta posestvo v Trnjavi, v podrobnostih nepojasnjen in tajinstven. Drž. tožilec je oba obtožil zločinstva umora, očitajoč njima, da sta ponoči ali proti julru s sekiro pobila Franceta Okorna, ko sta ga dvakrat močno udarila po glavi, da 6ta mu lobanjo razdrobila in je smrt nastopila trenutno. France Okorn je 30. oktobra, kakor navadno, spal na kozolcu v senu, in usodno jutro ga je oče našel mrtvega, ležečega v kirvi. Zelo obširna obtožnica utemeljuje obtožbo le na podlagi raznih, v preiskavi zbranih indicij, ki naj obremenjujejo oba obložcnca kot morilca. V poštev so prihajale na videz prav neznatne podrobnosti dogodkov, ki so se vrstile usodne noči na Okomovem domu. Ljubljana, 1. junija. Ali je verjetno, da bi postal 75 letni starec, ki stoji že z eno nogo v grobu, morilec svojega lastnega sina? Posestnik Gašpar Okorn, doma iz Trnja-ve, občina Krašnja, kamniški okraj, je danes stopil pred sodnike velikega 6enata, da se skupno s svojo 33 letno hčerjo Lizo zagovarja zaradi obtožbe zločina umora lastnega sina, 35 letnega Franceta Okorna. Stari Gašper je za 6voja leta še prav krepak, nekoliko sključen, toda prožnih nog. V dvorano je prišel v beli, letni jetniški obleki. Na sliki je nekaj izruvačev za krompir in okopalnikov ter osipalnikov, ki jih je dobavila Tovarna za pluge v Lescah! V celoti bo ta tovarna dobavila 5 plugov osipalnikov, 5 izruvačev za krompir in 2 dvodelni brani. — Vse si lahko ogledate v tovarni v Lescah ali pa pri g. Krištofu na Sv. Petra cesti 60 v Ljubljani. Poleg gornjih nagrad Vam »Slovenec« nudi še: popolno opremo stanovaira (spalnice, kuhinje in predsobe s pohištvom ter ostalo opremo za spalnico, posodo za kuhinjo itd.) 2 5 2 2 2 1 10 1 1 5 5 5 nevestini opremi 5 radijskih aparatov 2 šivalna stroja 4 pisalna stroja 5 harmoniki 5 kuhinjsko opremo (več kot 40 4 raznih kosov) 4 dvokoles (moških ali ženskih) 6 prašič 2 zaboj sladkorja 5 krat po 500 kg fosfatne žlindre in gnojničnih črpalk plugov osipalnikov izruvačev za krompir dvodelni brani vreče fine bele moke moških oblek ženskih oblek moške ure ženske ure fotoaparatov knjižni zbirki reporeznic druge vredne nagrade (razne servise, nalivna peresa, čevlje, platno, brzoparilne lonce itd.) in povrhu še lepo, osem dn? trajajoče potovanje z vso oskrbo (za srečnega izžrebanca torej brez stroškov), ki ga organizira izletniška pisarna Okorn v Ljubljani. Pot bo šla iz Ljubljane na Trbiž, Cortino d'Ampezzo, Bolzano, Innsbruck, Garmisch-Parten-kirchen, Berchtcsgaden, Konigssec, Zeli am See, Glocknerstrasse, Heiligenblut, Spittal in nazaj v Ljubljano. 152 nagrad, ki so vredne nad 100.000 dinariev bo sreča 15. julija t. 1, popoldne razdelila med vse nove naročnike »Slovenca«, ki sc nanj naroče najmanj za tri mesece in plačajo do 12. julija t. 1. trimesečno naročnino — vse sedanje naročnike, ki so naročeni na dnevnega »Slovenca« že najmanj tri mcsece in ki bodo imeli naročnino plačano tudi za mesec, v katerem bo žrebanje — vse, ki nam bodo poslali do 12. julija t. 1. 50 izrezkov z rdečim žigom iz »Slovenca«, ozir. tiskanih odrezkov iz nedeljske priloge »Slovenca«. Sreča Vas bo lahko obiskala le z bogatimi darili! Zato nc odlašajte, ampak postanite še danes naročnik »Slovenca«, da boste lahko zastonj, br«z slehernih dajatev deležni bogatih darili Oče in hči se zagovarjata Zasliševanje obeh obtožencev jc trajalo tja do 13.30, dobre tri ure. Prvi, Gašper Okorn, je na zadevna predsednikova vprašanja mirno odgovarjal: »Nisem krivi Nisem v obtožbi vsega razumel, ker je nekaj v moji glavi, da se mi kar zasuče.« Dobi omotico, da nato o ničemer več nc ve. Predsednik: »Veste, česa vas tožijo?« — »Dobro ne vem.« — »Pravijo, da ste s hčerjo sina pobili.« — »O tem nič ne vem.« — »Vse je nekam čudno. Velika luč ponoči, ko drugače ne gori, pes-čuvaj, ki ni lajal.« Oče je nato navajal v svojem zagovoru vse podrobnosti in odgovarjal na mnoga vprašanja logično in mirno. V svojo razbremenitev jc povedal mnoge stvari, ki jih obložnica ni poudarjala. Povedal je, kako je našel sina zjutraj na kozolcu mrtvega. France je na kozolcu večkrat prenočil kakega tujca. Usodno jutro je videl nekega neznanca hoditi okoli hiše. Proti 4 zjutraj je slišal neko govorjenje pred hišo. Spoznal jc sinov glas, a drugega glasu ne. Drž. tožilec obtožencu: »Ali je bil sin, ko ste ga našli na kozolcu mrtvega, oblečen in obut?« Obtoženec: »Popolnoma oblečen in obut«. Sicer sc je slekel in 6czul.« Sledilo je nato zasliševanje hčere Lize. Predsednik: »Povejte! Ste kriva?« Liza jasno: »Kriva sploh nisem.« — »Mnogo okolnosti govori proti vam.« — »Sem čisto nedolžna.« — Opisala je na razna predsednikova vprašanja domače družinske razmere. Z bratom sta sc res nekoliko postrani gledala, malo sta govorila. Ni pa nanj jeze držala. Ko ji je predsednik predočil, da jo nekateri indici močno obtežujejo, zlasti pes, ki ni lajal, velika luč ponoči, ko 6icer ni gorela, cunje in druge stvari, jo je vprašal: »Ali ste morebiti koga najeli, da je brata pobil s sekiro?« Obtoženka: »Nobenega nisem najela. Na posestvo nisem bila lakomna.« Ker nanjo pada sum, da je najbrž ona brata pobila s sekiro, je branilec dr, Maček vprašal: »Kdo je močnejši? Vi ali brat?« Obtoženka: »Brat je b!l močnejši in tudi večji. Star je bil 35 let.« To vprašanje jc važno, kajti iz poškodb jc očitno, da je moral France Okorn dobiti prvi udarec s sekiro stoječ in od zadaj. Ob 13.30 je bila razprava prekinjena in se je nadaljevala ob 16. Popoldne so bile zaslišane tri priče, med drugimi soseda Marija Vehovec, ki najhuje obremenjuje oba obložcnca, ker je ponoči začula hud krik: »Ojoj!« Prihajal je s kozolca. Pokojnikova zaročenka Rozalija Korošec je povedala, kako ji je pokojnik potožil, da jc hudo skregan 9 sestro, (Nadaljevanje nn 2. strani!) Narodne noše. Zastave slovenskih društev. Društvene aniforinirane članice v slavnostnem sprevodu. t Drobne novice Koledar Četrtek, 2. junija: Marcelin, mučenec; Peter, mučenec; Erazim, škof, muženec. Petek, 3. junija: Kiotilda, devica; Pavla, devica mučenica. Nori grobovi "t* Na Jesenicah je po daljši in mučni bolezni odšla k Bogu po plačilo gospa Katarina Vidmar roj. šiler. Pogreb bo danes, 2. junija, ob 5 popoldne na Sseniško pokopališče. Zapušča moža in štiri otroke, aj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno 60žalje! Osebne ve ali = Na državni zobni kliniki v Belgradu 60 27. t. m. opravili pred stalno komisijo izpit za zobne tehnike med drugimi: LukeJ Aleksander, Puh Franc, Schreuer Viljem, Tomie Jelka, vsi iz Ljubljane. Čestitamo! = Izpit za specialista za notranje bolezni je dne 30. maja napravil g. dr. Drago Štele. Čestitamo! Povišanje plač nestalnim monopolskim delavcem Belgrajsko »Vreme« sporoča, da so bile s 1. junijem 1938 na osnovi odloka samostojne mono-polske uprave, katerega je potrdil tudi finančni minister, zvišane plače nestalnih monopolskih delavcev takole: Pri mezdah do 20 din povišanje za 25%; pri mezdah od 20 do 25 din za 20%; pri mezdah od 25 do 30 din za 15%; pri mezdah od 30 do 35 din za 10%; pri mezdah nad 35 din za 5%. To povišanje je v veljavi od 1. junija 1938 dalje ter se nanaša na vse nestalne (po prejšnjih predpisih sezonske delavce) delavce v tobačnih postajah, tobačnih tovarnah in solarnah. Pri izračunavanju mezd po zgornji tabeli se ne bodo upoštevale pare od 1 do 9, t. j. n. pr. če se dobi znesek 21.39 din, se zaokroži na 21.30 din. Letni efekt povišanja je cenjen na 15 milijonov dinarjev. Kar se tiče stalnega delavstva (in onih nestalnih, ki so po prejšnjih predpisih bili začasni), bodo njih mezde povišane z novim pravilnikom o zaslužku. Izdelava tega pravilnika se hitro približuje koncu, dela pa se tudi na to, da bi mezde po tem novem pravilniku stopile v veljavo tudi že 1. junija 1938. Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar Ljubljana, Sv. Petra c. 36 — Birmovanje v lavanlinski škofiji — sprememba. 2e objavljeni spored birmovanja se spremeni v toliko, da bo sv. birma v župniji Sv. Peter na Medvedovem selu v petek, dne 10. junija t. 1. — Društvo za ceste v Ljubljani opozarja vse tujskoprometne organizacije ter vse druge ustanove in gospodarska podjetja, ki so zainteresirana na povzdigi tujskega prometa in našega gospodarstva, na prvo razstavo »Cesta«, katere slavnostna otvoritev bo v soboto, 4. junija na velesejmu. Društvo za ceste vabi vse interesirane na to slavnostno otvoritev ter bi naj številna udeležba ravno iz Maribora in njegovega zaledja dokazala, kako ceni ravno severni del Slovenije prizadevanja tega društva za boljše cestne zveze Maribora z inozemstvom in z notranjostjo države. Vse informacije daje rade-volje član društvene uprave, ravnatelj Putnika g. Josip I. Loos, Maribor, Grad, tel. 21-29. _Na uršulinski ženski realni gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje v 1. gimnazijski razred 20. in 21. junija od 8—12 v direktorjevi pisarni. Sprejemajo se učenke, ki so bile rojene v letih 1925, 1926, 1927, 1928. Vsaka naj k izpitu prinese prošnjo, kol-kovano z 10 dinarskim kolkom, krstni list in »posebno spričevalo o dovršeni ljudski šoli«. Izven Ljubljane stanujoče deklice lahko pošljejo prošnjo z navedenimi prilogami tudi po pošti najkasneje do 22. junija. Sprejemni izpit bo 23. in 24. junija. — V uršulinsko gimnazijo se sprejemajo učenke, ki stanujejo v tukajšnjem zavodu in učenke, stanujoče v mestu. Navodila glede sprejema v internat in prospekt dobe starši v uršulinskem samostanu. — V Službenem listu, kraljevske banske uprave dravske banovine od 1. t. m. je objavljeno »Navodilo o poslovanju in dolžnostih okrajnih sanitetnih referentovc, dalje »Pravilnik o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost in starost«, »Carinski pravilnik za mednarodne vzorčne sejme«, »Izdajanje diplom o opravljenih izpitih in fakultetni izobrazbi« in »Omejitev glede dovolitev za uvoz zdravil iz inozemstva«. bosta v torek, dre 7. in petek, dne 10. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Nastopi cela vrsta gojencev z najrazličnejšim sporedom. Začetek vsakokrat ob četrt na 7. Podrobni spored se bo dobil v knjigarni Glasbene Matice. Sestanki Fantovski odsek Šempeter ima drevi ob 8 (ne ob pol 9) redni sestanek s predavanjem urednika g. Drago Potočnika. Fantovski odsek Šiška priredi drevi ob 8 v samostanski dvorani farni sestanek. Film v 16 slikah bo pokazal veličastni »Orlovski izlet 1. 1929. Oglase za binkoštno številko sprejema naš inseratni oddelek v Ljubljani, Mariboru in Celju do petka zvečer, vendar pa je v interesu cenjenih naročnikov, da oddajo svoja naročila čim največ mogoče že tekom današnjega dne, ker se morejo le pravočasno oddana naročila izvršiti vsestransko po želji cenjenih naročnikov. V soboto dopoldne bomo mogli sprejeti le prav nujna obvestila in osmrtnice. __ — Domači ženski obrti imajo še vedno bodočnost. Zelo se motijo nekateri, ki napovedujejo, da bodo ženski domači obrti kmalu izumrli ter da bo njihove izdelke izpodrinilo industrijsko blago. Izdelki ženskih domačih obrti, zlasti narodnih, predvsem čipkarstva in vezenine, pletenine, narodni izdelki kot okraski in kot zgolj praktično blago, imajo dandanes še celo večjo vrednost, ko industrija preplavlja trge s svojim prozaičnim in ne vedno posebno solidnim blagom. Izdelki ženskih domačih obrti imajo svojo vrednost zlasti po svoji estetski strani, ker iz njih govori globok smisel za umetnost ter poezijo našega naroda. Vrednost in neprekosljiva lepota izdelkov naših ženskih domačih obrti l)osta prišli posebno do izraza na razstavi Zveze gospodinj na Ljubljanskem pomladanskem velesejmu od 4. do 13. junija. I DUlI po izpuhtevanju telesa takoj in trajno odpravi Sanoped. — Varuje obutev in perilo Zahtevajte v lekarnah, drogerijah, parfumerijah in sličnih trgovinah. — Drogerija JANČIGAJ. Ljubljana, Krekov trg. (Reg. min. nar. idr. 81.316! — Preprečanje je boljše kot zdravljenje. Zato ne pozabi vsak dan zjutraj in zvečer na zobno nego s Chlorodont pasto za zobe. Tedaj ostanejo lepi in zdravi do pozne starosti. — Hmelj in povrtnino, ki je zaostala v rasti, gnojite s sečnino! Naročite to izvrstno, hitro učinkujoče dušično gnojilo pri Tvornici dušika v Rušah. _ — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joselova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joselova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Ogl. reg. S. br. 30474/35. ■ < ■(•..!> i Tj M V Ljubljana V četrtek, dne 2. junija 1938. Gledališče Drama: Četrtek, 2. jun.: »Izpit za življenje«. Red B. — Petek, 3. jun.: Zaprto. — Sobota, 4. junija: »Ženitev«. Red A. — Nedelja, 5. jun.: »Izpit za življenje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 6. jun.: »Pokojnik«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Torek, 7. junija: Zaprto. Opera: Četrtek, 2. jun.: »Lucia di Lammer-moor«. Red Četrtek. Gostujeta gdč. Župevčeva in g. Gostič. — Petek, 3. jun.: Zaprto. — Sobota, 4. jun.: »Gioconda«. Premiere. Premier, abonma. Nedelja, 5. junija: Ob 15: »V kraljestvu palčkov«. Mladinska predstava. Prireditev učiteljskega pevskega zbora. — Ob 20: »Pod to goro zeleno«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek, 6. jun.: »Evgenij Onjegin«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Torek, 7. junija: Zaprto. Prireditve in zabave Akademija naših vojnih prostovoljcev. Kakor je bilo že objavljeno, priredi Okrajna organizacija ^ UACaIiS boste imeli Vi in Vaši svojci, če postanete 1^1 ilCjgP^J VCSvlI« fotoamater! Fotocrafiranje ni več luksus, ker je zelo poceni, če se poslužujete naših brezplačnih strokovnih nasvetov in naših nizkih cen FOTO - DROGERIDA „HERMES" - MIKLOŠIČEVA 30 — Absolventom »Mahrove« trgovske šole v Ljubljani. Ustanovni občni zbor kluba »Mahrov-cev« bo dne 10. 6. t. 1. ob 20 v restavracijskih prostorih gosp. C. Majcna, Ljubljana, glavni kolodvor. Tovariši — absolventi — trgovci udeležite se tega važnega sestanka. — Reklamacije vabil k otvoritvi XVIII. Ljubljanskega velesejma, ki bo letos od 4. do 13. junija, izvolite nasloviti na velesejmsko pisarno. Vabila so že razposlana, vendar pa je pri obilici dela mogoče, da vabilo po pomoti morda komu ni bilo dostavljeno. Nepreklicno zadnjikrat! Osma žena modrobradca Kino Malica Tel. 21-21 — Jugoslovanska knjigarna r. z. z o. z. v Ljubljani nudi iz zbirke »Katholische Lebenswer-te« sledeče zvezke po izredno znižanih conah: Zv. 1. Sa\vicki, Der Sinn des Lehens. 357 6tr. vez. 30 din; zv. 2. Rost, Die Kulturkraft des Katholizismus. 607 str. vez. 45 din; zv. 3. \Villmann, Die Wissenschaft vom Uesichtspunkte der katholi-schen Wahrheit. 196 str. vez. 30 din; 5. zv. Krebs, Dogma und Lehen. 490 str. vez. 35 din; zv. 6. Sa-wicki, Die katholische FrSmniigkeit. 411 str. vez. 35 din; zv. 7. Ries, Kirche und Keuschheit. 471 str. vez. 35 din; zv. 9. Schmidt, Katholizismus und Entwicklungsgedanke. 294 str. vez. 30 din. _ Za izlet na Plitvička jezera in v Crikvenico in Škofjo Loko, Žiri in Logatec sprejemajo prijave v vseh biljetarnah Putnika do sobote dne 4. t. m. dopoldne. — Na binkoštno soboto, dne 4. t. m. denarni zavodi v dravski banovini ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov za dravsko banovino. zveze vojnih prostovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani drevi ob 20 v veliki dvorani Kazine »Akademijo« kot uvod v jubilejne svečanosti preboja solunske fronte in našega narodnega in državnega zedinjenja. Spored je zelo zanimiv in pester. Razporeditev sedežev je koncertna. Sedeži niso numerirani Vstopnina 2 din. Preplačila_ v korist revnim vojnim prostovoljcem ee hvaležno sprejemajo. Bolgarski pevci uživajo pri nas najboljši sloves. Vsak zbor, ki je prišel do danes k nam iz Bolgarije, je pokazal 6vojo izvrstno izvežbanost, pa tudi izredno lepoto bolgarskih skladb. Na binkoštno nedeljo bomo imeli zopet goste iz Bolgarije, tokrat pridejo železničarji iz Ruse s svojim zborom, ki je znan pod imenom Slavejkov. To je mešani zbor in ta zbor koncertira na binkoštno nedeljo ob pol 11 dopoldne v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Glasbeni užitek prav posebne vrste nam bo nudil petkov koncert v veliki Union.ski dvorani. Veliki orkester kralj, garde iz Belgrada bo izvajal pod vodstvom znamenitega nemškega dirigenta Jo-hanna Straussa razna dela kralja valčkov — Johan-na Straussa. Poleg tega izvaja orkester tudi še eno Wagncrjevo in dvoje jugoslovanskih del, te skladbe pa pod vodstvom dirigenta kr. garde, višjega kapel-nika ZivanovUa Na konccrt opozarjamo, sedeži se dobe na blagajni kina Uniona, Začetek ob 21. * Dr. Vad. Volovšek ne ordinira do 16. junija v Pragi«; predvajan bo tudi film, posnet na Slovanskih smučarskih tekmah letos v Planici in Črnem vrhu. Vstopnina 1 din. Zadruga Dom učiteljic v Ljubljani vabi vse tovarišice na občni zbor, ki bo na binkoštni ponedeljek, dne 6. junija ob 9 dopoldne na šentjakobski šoli. Odbor. Še do petka zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do binkoštnih praznikov tovarna Jos. Reich »Stavbna zadruga Akademski dom* v Ljubljani bo imela dne 10. t m. ob 7 zvečer v prostorih Akademskega doma redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Otvoritev in čitanje zapisnika. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Ko-optiranje v odbor novega člana. 5. Slučajnosti. — V primeru, da ob napovedani uri občni zbor ne bo sklepčen, se bo pol ure pozneje vršil istotam občni zbor ob vsaki udeležbi. — Predsednik. Fantovski odsek Šempeter ima drevi ob 8 zvečer redni sestanek. Odbor. Fantovski odsek sv. Jakob ima drevi ob pol 9 svoj redni sestanek. Na programu je zanimivo predavanje br. Pajniča. Pridite vsi Hi točno, ker je na programu še nekaj važnega I Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. Poizvedovanja Dobi nagrado in mladiča! Prosimo vrnitev sve-tlomodrosive papige, ki je ušla 29. maja, je stara in bolehna. Aleksandrova 10, IV. nadst., Simenthal. kmruL alnih — pošt, v poštnohranilniškem prometu pa predvsem podružnice Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti 18. 1 Kiplingov roman »Elephantboy« v filmu. Danes in še jutri bo predvajal kino Union eksotičen film, ki je bil nad dve leti delan v indijskih džunglah ob sodelovanju tisočev domačinov po vsebini enega najbolj čitanih Kiplingovih romanov »Too-may — poglavar slonov«. V tem filmu boste videli stvari, o katerih se nam Evropcem niti ne sanja, tako n. pr. da se sloni poljubujejo z rilci, da ima delavsko taborišče v Burmi edine slone dvojčke na svetu, da zasledovani sloni žrtvujejo tudi svoje lastno življenje za rešitev ranjenega tovariša itd. 1 Danes sveže sardelice in skuše po 8—10 din. »Riba«, Pogačarjev trg. Ko boste odložili plašče, bo treba nove obleke. Dama Ini gospod bosta postrežena najboljše pri BRATA VLAJ, woifova ulica 5 1 Odbor Ruske kolonije v Ljubljani tem potom javlja, da je bila notica »Slovenske scene mladih« glede prireditve dne 10. julija, t. 1. pri-občena brez pristanka odnosno vednosti odbora. Odbor ne namerava prirediti navedenega zabavnega umetniškega večera._ Ure, zlatnino za birmo najceneje pri A. Fuchs, Židovska ulica 3 1 Stanje Alojzija Kotnika. Včeraj smo poročali o hudi prometni nesreči na križišču Tavčarjeve ulice in Masarykove ceste. Ponesrečeni moto-ciklist je bil vodja kuhinje policijskih stražnikov v šempetrski vojašnici Alojz Kotnik, star 31 let. Njegovo stanje se je v bolnišnici zboljšalo ter je že prišel k zavesti. Ima pretresene možgane in pa zlomljeno nogo. Celje c Na državni realni gimnaziji bodo sprejemni izpiti za prvi razred v soboto, dne 25. junija. Prošnje za sprejemni izpit, kolkovane z 10 din, je treba predložiti ravnateljstvu do 23. junija. Kot prilogi se zahtevata rojstni in krstni list ter izpričevalo o dovršenem četrtem razredu ljudske šole. c Kino Union. »Noč v Sing-Singu«. o Uprava mestnega gledališča vljudno prosi cenjene abonente, da v kratkem poravnajo zadnji obrok gledališkega abonmaja. KINO UNION _Telefon 22-21_ Danes premiera senzacijonalnega filma po Kiplingovem romanu Elephant Boy Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 Ogorčena borba s tigri, krdelo slonov na divjem begu. Mali 12 letni deček pomiri pobesnelega slona. Na svojih rilcih no-_ eijo sloni ranjenega tovariša. Ples slonov v pragozdu lOOMAI POGLAVAR SLONOV Naša najstarejša glasbena šola. šola Glasbene Matice ljubljanske bo pokazala sadove tekočega šolskega lela na dveh sklepnih produkcijah, ki 1 Celonočno češčenje presv. Zakramenta v ljubljanski stolnici bo drevi od 9 naprej. Opravljala se bo vsako nočno uro 27. ura za sveti binkoštni praznik. Prav vljudno vabimo može in mladeniče, da tudi to pot žrtvujejo eno nočno uro božjfemu Srcu Jezusovemu. Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik. 1 Katehetski sestanek bo drevi ob pol osmih v srebrni dvorani hotela Union. Na dnevnem redu je razgovor o katehetskem kongresu v Djakovem in referat prof. dr. V. Fajdige. 1 Poletni čas v trgovinah. Glasom veljavne na-redbe o odpiranju in zapiranju trgovin je stopil 6 1. junijem v veljavo poletni čas ter smejo biti trgovine odprte v mesecih juniju, juliju ter avgustu od 7.30 do 12.30 ter od 15 do 19, izvzemši trgovine z živili, za katere velja obratovalni čas do 19.30. — Združenje trgovcev. 1 Velika cerkvena slovesnost v Mostah. V torek zvečer je bila karmeličanska cerkev na Selu nabito polna vernega ljudstva, ki je na zadnji dan šmarnic semkaj prišlo počastit Marijo. Mnogo ljudi pa je stalo zunaj cerkve. V cerkvi je v sklepnem govoru končal svoje lepe šmarnične govore g. dr. Volčič, nakar so bile pete litanije. Po litanijah je vseučil. prof. g. dr. Ciril Potočnik blagoslovil novi kip presv. Srca Jezusovega, ki je stal pred glavnim oltarjem. Nato se je razvila po moščanskih ulicah v cerkev sv. Družine veličastna procesija z lučkami, ki se je je udeležilo na tisoče ljudi. Kip Srca Jezusovega so nesti 4 zastavni fantje, 6 fantov pa je ob kipu svetilo z novimi svetilkami. Pred kipom so šli moški, zadaj pa ženstvo. Med procesijo je igrala poštarska godba evharistične pesmi. V župni cerkvi svete Družine so kip postavili na oltar, nakar je imel globok govor g. dr. Potočnik. Po govoru je s prižnice domači župnik g. Miha Jenko vso župnijo posvetil presv. Srcu Jezusovemu. Vsa cerkev je glasno skupaj molila vero in očenaš za odsotne in rajne farane. Zahvalna pesem je zaključila to pretresljivo lepo cerkveno slovesnost, ki so se je Mo-ščani v tako lepem številu udeležili, da prav gotovo ne bo brez dobrih 6adov za faro in njene družine. Z& birmance največja izbira prvovrstnega peciva, piškotov, tort in bonbonov v slaščicami Košoh Prešernova ulic« Škatlje polnjene s pecivom od din 20'- naprej Sladoledi in ledena kava Naročila dostavljamo na dom Telefon 44-40 1 Začasna omejitev poslovanja z denarjem in paketi nn ljubljanski glavni pošti. Zaradi nujne prezidave blagajniških prostorov na pošti Ljubljana I bo tain od torka, 7. t. m. dalje (verjetno dva do tri mesece) ukinjeno sprejemanje paketov. Na tem mestu bo poslovala blagajna, ki pa v dopoldanskih urah ne bo sprejemala vplačil v poštno-hranilniškem in čekovnem prometu, temveč le popoldne. V obče se naj občinstvo v času te omejitve poslužuje po možnosti drugih — fili- c Od mestnega poglavarstva. Občinstvo opozarjamo na razglase mestnega poglavarstva zaradi oddaj občinskih travnikov v Čretu in na Spodnjem Lanovžu. Dražba bo 9. junija ob 3 popoldne pri mestnem pokopališču in ob 5 na Sp. Lanovžu. Občina potrebuje za posipanje mestnega in okoliškega pokopališča 55 kub. m belega peska. Ponudbe je vložiti do 8. junija na mestnem poglavarstvu v vložišču. Razpisuje tudi dobavo 3,500 litrov bencina, 5.000 litrov nafte, 150 kg strojnega olja in 100 kg konsistentne masti. Ponudbe veljajo le do 10. junija do 10 dopoldne. Obvestilo! Modna in manufakturna trgovina Anton Petek Celje —• Prešernova ulica štev. 21. Z neverjetno ogromnim popustom se prodaja vse blago brez izjeme do preklica. — Zaradi popolne preureditve lokala in prezidave vseh trgovskih lokalov ter skladišč smo cene tako ogromno znižali. Nekatero blago je celo za polovico cenejše. Modna in manulakturna trgovina Anton Petek Celje — Prešernova ulica štev. 21. c Tujski promet in umrljivost v Celju. Meseca maja je obiskalo naše Celje 1.134 tujcev, med temi je bilo 975 Jugoslovanov in 199 inozemcev. Če pregledamo statistiko prejšnjih let, opazimo, da obiskuje naše lepo Celje vedno večje število inozemcev. Lansko leto meseca maja je obiskalo Celje 1.056 tujcev. — V maju je umrlo v Celju 36 ljudi, med temi 22 v mestu in 14 v bolnišnici. c Kino Metropol. »Črne oči« (Simone Simon), c Dveletni otrok padel z visokega okna. V Pa-deškem vrhu pri Zrečah je pred dnevi padel z okna dveletni otrok drvarja, Rožič Amalija. Otrok si je pri padcu zlomil levo nogo nad kolenom. ZFO II. iavni nastop F. O. Sv. Helena V nedeljo popoldne je fantovski odsek Sv. Helena priredil svoj II. javni nastop, ki bi ga lahko po pravici prišteval k prvenstvenim nastopom naših slovenskih fantov. Pod hribom sv. Miklavža, na vrtu g. Vesela v Senožetih se je zbrala vsa okolica, lep dan pa je privabil tudi mnogo gostov, posebno iz Ljubljane. S poljsko godbo je prikorakal na telovadišče sprevod fantov v krojih in telovadcev. Brezhibno so bile izvajane razne točke prostih vaj članov, mladcev in naraščaja, orodne vaje pa so bile po zaslugi br načelnika Romšaka izvajane dovršeno, posebno vaje br. Janeža na bradlji, drogu in krogih. Z državno himno je bil nastop zaključen, tja v noč pa so še odmevale slovenske narodne pesmi naših fantov. I. jug. kongres za ceste Kot znano, bo za časa ljubljanskega velesejma v Ljubljani I. jugoslovanski kongres za ceste, ob kateri priliki bo prirejena tudi velika razstava na sejmišču in sicer v dveh paviljonih. Dela hitro napredujejo in imeli bomo priliko videti načrte za važne cestne zveze, reliefe, slike važnih del v vsej državi in naši banovini. Razstavo prirejajo naša društva za ceste, sodeluje pa pri njej tudi ministrstvo za gradbe, banska uprava dravske banovine, cementna industrija ter nemške tvrdke za izdelovanje strojev za gradbo cest in znana italijanska tvrdka Puricelli, ki je zgradila že na tisoče km avtomobilskih cest. Na samem kongresu bodo razpravljali o strokovnih vprašanjih izgraditve in obnove naših cest. Kongres se prične že v petek 3. junija s sejo glavne uprave Jugoslovanskega društva za ceste, v katerem so včlanjena vsa banovinska društva za ceste. Delegati cestnih društev in zastopniki cestne uprave bodo v soboto dopoldne ob 10 prisostvovali svečani otvoritvi cestne razstave. Popoldne ob 16 je delavno zborovanje cestnega kongresa v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Zvečer daje mestna občina delegatom na cestnem kongresu, med katerimi so tudi gosti iz inozemstva, banket v restavraciji hotela Union. Na binkoštno nedeljo ob 10.30 pa se začne slavnostna seja kongresa v dvorani Trgovskega doma, katere se bodo udeležili tudi zastopniki vlade. To zborovanje, ki bo imelo manifestacijski značaj, bodo prenašale tudi vse tri radijske postaje. V ponedeljek bo kongres zaključen z izletom, pri katerem si bodo udeleženci ogledali obnovitvena dela na cesti Ljubljana—Bled. Ureditev plačilnega prometa z bivšo Avstrijo Dodatno k našim včerajšnjim vestem o novi ureditvi plačilnega prometa z bivšo Avstrijo objavljamo še naslednje dopolnilo zagrebške podružnice Narodne banke: 1. Stare obveznosti. Pod starimi obveznostmi iz blagovnega prometa med našo državo in Avstrijo se razumejo obveznosti, nastale iz uvoza blaga do vključno 31. maja 1938 (meTodajen je dan, ko je blago prešlo carinsko mejo), V to kategorijo spadajo tudi obveznosti iz eventualnega uvoza po 1, juniju 1938, v kolikor izvirajo iz poslov, zaključenih pred 13. marcem 1938. V smislu doseženega sporazuma 6e imajo te obveznosti likvidirati takole: a) Jugoslovanski dolžniki bodo izravnavali za uvoženo blago z ozemlja bivše Avstrije svoje obveznosti s polaganjem dinarjev na likvidacijski račun nemškega obračunskega zavoda Berlin pri Narodni banki, potom pooblaščenih zavodov. Fakture, ki se glase na šilinge, če gre za plačilo uvoženega blaga, se bodo pretvarjale v dinarje po tečaju 830 din za 100 šilingov. Pooblaščeni zavodi bodo vršili vplačila na dosedanjih obrazcih, katere porabljajo za Nemčijo, tako da bodo v zgornjem desnem oglu označili »Likvidacijski dinarski račun«. Na odrejenem mestu za vpisovanje vplačanega zneska v številkah bodo označili dinarsko vsoto po tečaju 830 z značenjem istega zneska v dinarjih in besedah na določenem mestu. Izpod dinarskega zneska bodo označili s številkami tudi znesek v šilingih brez ozira na katere valute se bodo glasile fakture. Fakture, ki se glase na dinarje in šilinge, se bodo pretvarjale v dinarje po zadnjem srednjem tečaju belgrajske borze. Poleg ustrezajoče vrednosti v dinarjih po tečaju 830 bodo izterjali zavodi od vsakega uvoznika še 0.20 din za vsak šiling, katere vsote je treba na posebnih konsignacijah dostavljati Narodni banki obenem s seznami za vplačane vsote po tečaju 830. Ta znesek se porabi za izplačilo domačim izvoznikom za Avstrijo. b) Jugoslovanski upniki za izvoz blaga v Avstrijo do vključno 31. maja 1938 kakor tudi za izvoz po navedenem datumu po poslih, zaključenih do 13. marca 1938, bodo dobili svoje terjatve plačane na ta način, da bo dal nemški obračunski zavod v Berlinu na razpolago avstrijskim dolžnikom potrebne zneske v dinarjih za kritje njih obveznosti. Obračunski tečaj znaša 830 din za 100 šilingov. Narodna banka bo izplačevala domačim izvoznikom za Avstrijo samo še 0.20 din za vsak avstrijski šiling. 2. Nove obveznosti. Pod novimi obveznostmi 6e razumejo obveznosti blagovnega prometa po 1. juniju 1938. Vsa plačila iz blagovnega prometa po 1. juniju 1938 se imajo vršiti pTav tako, kot so veljali doslej za Nemčijo, 3. Pooblaščeni zavodi morajo podvzeti korake v svrho likvidacije svojih računov v šilingih pri avstrijskih dopisnikih pred 31. majem 1938 kakor tudi potrebne ukrepe v svrho likvidacije začasno vezanih računov avstrijskih upnikov pri sebi. Eventualni saldi, ki bi dne 31. maja ostali na šilingških računih v Avstriji, se bodo mogli izterjati z likvidacijskim dinarskim računom, eventualne salde v začasno vezanih računih avstrijskih upnikov pa morajo zavodi na podlagi spiskov, ki so določeni za polaganje na likvidacijski dinarski račun obračunskega zavoda pri Narodni banki, položiti Narod, banki. 4. Za vsa vplačila in izplačila z likvidac. računa v dinarjih se računa redna kliringška provizija skupno 5 pro mile, minimum 5 din. 5. V6i dosedanji predpisi so s tem razveljavljeni. 6. Pooblaščeni zavodi bodo od 1. junija 1938 dalje smatrali vse dinarske terjatve avstrijskih up- nikov brez ozira na inozemsko svojstvo dinarja za terjatve nemških upnikov in jih bodo zaradi tega v mesečnih poročilih izkazovali Narodni banki skupaj s terjatvami nemških upnikov. Kmetijska anketa nadaljuje delo Ljubljana, 1. junija 1938. Danes se je nadaljevala anketa o našem kmetijstvu. — Delala sta oba odseka ankete in je v agrarnopolitičnem odseku ankete pod predsedstvom ban. svetnika g. Josipa Dolinarja bil na vrsti najprej referat ravn. g. Ga'brovška Frana O kmečkem kreditu. Kmečki kredit. Referent je začel z opisom kmečkega kredita v tlačanski dobi, nato pa prešel na naraščanje kmečkih dolgov po letu 1848. V prvih desetletjih po tem so imeli kmečki kredit v rokah oderuhi, na njih mesto pa je stopil ob prelomu 19. stoletja zadružni kredit. Inflacija po vojni je prinesla prvo razdolžitev kmeta, druga razdolžitev pa je prišla leta 1936 po zopetni zadolžitvi v letih 1923—19S2. Dejstvo je, da je zadružništvo še vedno najboljša organizacija kmečkega kredita in da se dosedanji eksperimenti niso izkazali dobro. Da pa bo razdolžitev kmeta trajna, naj se uvede tudi stalni kmečki dom. Kmetu naj se ustvarijo taki življenjski pogoji, da bo v stanu dolgove redno odplačevati in naj se lahkomiselno ne zadolžuje in mora biti pripravljen ia ljubezni do kmetije in vsega stanu na primemo zakonito vezanost pri razpolaganju e premoženjem v korist stalnosti svojega doma. Javne dajatve in kmetijstvo. O tem je poročal ban. fin. višji svetnik g. Jernej Božič in ugotovil sedanjo obremenitev kmečkega stanu z davki po posameznih davčih vrstah in z ilustrativnimi primeri. Glede zemljiškega davka predlaga, da se naj spravi v sklad z dejanskim stanjem in s plačilno zmožnostjo kmeta tako, da se katastralni čisti donos v Sloveniji zniža za polovico in kakor pri uslužbencem, naj se tudi pri zemljiškem davku prizna nekakšen eksistenčni minimum, da se kmetovalci-posestniki do 5 ha sploh oprostijo zemljiškega davka. Pri ureditvi ' finansiranja samoupravnih enot naj ee zemljiški davek v celoti prepusti tem enotam. Za kmetijstvo je nadalje nujno potrebna statistična služba, in sicer naj se začne z rednim knjigovodstvom pri kmetovalcih, kar bo veliko koristilo kmečkemu stanu v boju za njegove pravice. Razširjenje Trepče. Iz Londona poročajo, da so v teku pogajanja med jugoslovansko vlado in Selection Trustom, da bi Trepča Mineš prevzela druge jugoslovanske rudnike in rudarska podjetja v državi in sicer bi izdala v ta namen nove delnice. Nadalje bo družba zvišala glavnico z izdajo 1,600.000 novih delnic po 5 šilingov, katerih znesek bi porabila za zgradbo topilnic v naši državi. K tej vesti je pripomniti, da znaša sedanja glavnica Trepče 1,125.000 funtov (4.500.000 delnic po 5 šilingov) ali po uradnem tečaju funta 238 din, skupno 267.75 milij. din. Po novem predlogu bi se zvišala glavnica za 400.000 funtov, torej na 1,525.000 funtov ali za 142.8 milij. din na 410.55 milij. din in bi tako glavnica tega podjetja bila največja industr. delniška glavnica v naši državi. Gostilničarska pivovarna v Laškem. Iz poslovnega poročila, podanega na občnem zboru delničarjev dne 31. maja, je posneti, da je pivovarna dograjena in da je te dni prispela tudi kletna oprema, tako da bo pivovarna že ta mesec začela obratovati in bo prvo pivo prišlo v promet letos jeseni. Vse investicije znašajo 7.5 milij. dinarjev. Privovarna si je pridobila tudi koncesijo za iz- 5. junija - Binkoštna nedelja vsi v POSTOJNSKO JAMO VELIKA PODZEMSKA VESELICA Posebni vlaki iz Ljubljane, Maribora, Jesenic in vmesnih postaj Prijave se sprejemajo pri PUTNIKU v Ljubljani, Tyrševa c. 11, Telefon št. 24-72, v Kranju in na Jesenicah ter pri PUTNIKU v Mariboru iij v Celju delovanje kvasa. Predsednik upravnega sveta je g. Ciril Majcen, član uprave in tehnični vodja pa ing. Uhlif. Združenje industrijcev za savsko banovino je imelo na koncu leta 1936 600 članov, v letu 1987 je priraslo na novo 62 podjetij, odpadlo pa 53. Po strokah se razdeli industrija na koncu leta 1937 naslednje: kmetijska industrija 129 (—3), lesna 130 (+ 11), rudarska in kovinska 53 (— 1), kemična 46 (— 1), usnje in predelovanje usnja 17 (+ 2), tekstilna 98 (+ 6), industrija papirja in izdelkov iz papirja 16, električna in elektrotehnična 40 (+ 3), gradbena 48 (—1), razna industrija 32 (+ 1). Tvornica aluminija v Lozovcu, ki je bila osnovana leta 1935 z glavnico 10 milij. din, bo povečala glavnico na 20 milij. din. Poslovanje v lanskem letu izkazuje či6tega dobička 0.555 milij. din, rezerve znašajo že 1.5 milij. din pri vplačani glavnici 6.8 milij. din na koncu leta 1937. Mednarodni kartel ferosilicija, v katerem so tudi naše tovarne, je podaljšan do 30. aprila 1939. Konkurz je razglašen o imovini Slalom kluba 34 v Ljubljani, oglasiti se je do 20. junija, ugotovitveni narok 24. junija. Potrjena poravnava: Jonke Edvard in Amalija, posestnika in peka v Celju, Gosposka ulica 28 za 40% v 10 mesečnih obrokih. Podružnica Centropapirja v Belgradu. V Belgradu je osnovana podružnica ljubljanske tvrdke Centropapir, ki je kot znano kartelna organizacija večine jugoslovanske papirne industrije. Poslovodja je g. Željko Miler. Rudnik zlata »Slišano« d. (1. v Belgradu bo na občnem zboru dne 30. junija sklepal tudi o nadaljnem poslovanju družbe ali o likvidaciji. Znižanje glavnice. Evropska d. d. za zavarovanje blaga in potniške prtljage v Belgradu znižuje glavnico od 4 na 3 milijone din s prežigosa-njem od 500 na 375 din imenske vrednosti. Nadalje morajo delničarji plačati do 27. junija za vsako delnico po 250 din za novostvorjeni posebni fond za odpise neizterljivih terjatev in 10 din za stroške. Revizorstvo v Jugoslaviji. Znani pobornik re-vizorstva v naši državi, g. dr. Zlatan Ružič, ki je pred leti izdal knjigo »Revizija gospodarskih podjetij (Principi, tehnika in zgodovina)«, jc sedaj napisal knjižico o revizorstvu v Jugoslaviji. Avtor je obdelal vprašanje revizorstva v naši državi ter je zlasti opisal zgodovino prizadevanj za uvedbo javnih revizij v naši državi. Ta prizadevanja se bližajo uspešnemu koncu, ker stojimo verjetno pred neposredno zakonsko ureditvijo tega vprašanja. Knjiga vsebuje podatke o posameznih skupinah revizorskega poslovanja v naši državi ter predloge za uspešni razvoj revizorske službe v naši državi, katere gospodarstvo je v največji meri potrebno strokovnega revizorskega posla. Knjiga stane 60 din. Znižanje diskonta v Belgiji. Belgijska Narodna banka je znižala diskontno obrestno mero od 4% na 3%. Kakor znano, je bil diskont 11. maja po novi francoski devalvaciji zvišan od 2% na 4%. Vidi se, da je odtok deviz in zlata iz Belgije ponehal, kakor tudi povpraševanje po dolarjeh in funtih. Borza Dne 1. junija 1938. Denar V zasebnem kliringu je osla' angleški funt ne-izpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling ne notira več na naših borzah. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.40—29.10, v Belgradu 28.75 blago. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40 do 14.60, nadalje eo beležili v Zagrebu za sredo junija 14.3850—14.5850, za konec junija 14.38 do 14.58, za konec julija 14.39 do 14.59. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,461.028 din, v Belgradu 3.585.000 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 335.000 din. Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 hI. gold. . . Berlin 100 mark . ■ . , ■ Bruselj 100 belg . , , „ . Curih 100 frankov „ . . ■ Umdon 1 funt . . . ■ « ■ Newyork 100 dolarjev . . ■ Pariz 100 frankov , ■ , . Praga 100 kron..... Trst 100 lir....... s p r i m o m : , 2413.66—2428.26 , 1755.52—1769.40 . 739.24— 744.31 , 996.45—1008.52 . 216.18— '218.24 , 4342.25—4378.57 , 121.22— 122.66 , 151.83— 152.94 , 229.24— 232.32 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.195, London 21.7225, Ne\v York 439, Bruselj 74.20, Milan 23.09, Amsterdam 242.10, Berlin 176.10, Dunaj 40, Stock-holm 112, Oslo 109.15, Kopenhagen 97, Praga 15.24, Varšava 82.50, Budimpešta 86, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.60, Buenos-Ai res 114.125. Vrednostni papirji Ljubljana: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—101, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 483.50-48-1.50, begi. obveznice 92.75—93.50, dalm. agrarji 93—94, 8% Blerovo posojilo 99—101, 7% Blerovo posojilo 94.50—95.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101. — Delnice: Narodna banka 7.300—7.350, Trboveljska 205—215. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50 denar, agrarji 62 denar, vojna škoda promptna 483—184 (483), begluške obveznice 92.50—93 (93), dalm. agrarji 92.25—92.50 (92.50). 4% sev. agrarji 62 denar, R'/o Blerovo posojilo 98.50 denar, 7% Blerovo posojilo 94.75 do 95.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—102, 7% stab. posojilo 99.50 denar. Delnice: Narodna banka 7300 denar, Priv. agrarna banka 228 denar, Trboveljska 205—225, Gutmann CO—63 (61), Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Dubrovačka 360 da 390, Jadranska plovba 360—400, Oceania 800 den. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—101 (100), agrarji 62.75—63.25, vojna škoda promptna 484 do -18-1.50 (484.50) begluške obveznice 93—98.50 (93.25), dalm. agrarji 92.50—92.75, 4% sev. agrarji 63 denar, 8% Blerovo posojilo 99—100, 7% Blerovo posojilo 94.75 do 95.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. Delnice: Narodna banka 7325 blago, Priv, agrarna banka 231—234. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpromonjono. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. — 2. VI. bo borza zaprta! Cene živine in kmetijskih pridelkov Ljubljanski sejem 1. junija. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav). 41 (14) volov. 52 (18) krav, 22 (18) telet, 5 (2) prašičev, 381 (245) prašičkov za rejo in 152 (25, od tega 6 klavnih za Dunaj) konj. Cene eo ostale neizpremenjene: voli I. 5.25—5.75, II. 4.50—5, III. 3.75—4.25, krave debelo 4—5.25, klobasarice 2.25—3.50, teleta 7—8 din za kg žive teže, prašički za rejo 120—200 din za komad, konji od 400 din dalje. Mariborski sejem 31. maja. Prignanih je bilo 12 konj, 8 bikov, 52 volov, 303 krave in 19 telet, skupaj 394 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 4.50—5.90, poldebeli voli 3.50—4.50, plemenski voli 4.50—6, biki za klanje 3.50—5, klavne krave debele 4.25—5.25, plemenske krave 3.50—4.75, krave za klobasarje 2.50 do 3.50, molzne krave 3.75—5, breje krave 3.50 do 4.50, mlada živina 4.50—6, teleta 5.50—7. Prodanih je bilo 232 kom. — Mesne cene: vdovsko meso I. vrste 1 kg Din 10—12, II. vrsto 8—10, meso od bikov, krav, telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—14, II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—14. Svinjski sejem v Ptuju dno 25. maja. Na sejem jo bilo pripeljanih 348 komadov prašičev in sicer 111 svinj in 237 prascev. Prodanih je bilo le 99 komadov. Cene naslednje: pršutarji 7.25— 7.75, svinje debelo 8—8.25, plemenske 6.50—7.25 din za lkg žive teže; mladi pujski 6—8 tednov elari so bili 80—140 din za komad. Na „Lov£enu" okrog Balkanskega polotoka 22. maja 1938. Še Carigrad Carigrad je stal pred nami v vsej svoji razkošni lepoti, ki jo kaže potniku na morje. Toda ko smo se porazgubili v njegove ulice brez vodstva in cilja, smo videli drugi, resnični Carigrad: mesto, še povsem v orientalski nečistosti, mesto ozkih ulic in visokih lesenih večnadstropnih hiš, ki se zvijajo v soncu po trpežnosti lesa in v čigar kleteh ima obrtnik svojo prodajalno, delavnico, moleč samo od pasu iz podzemlja. Kamnite razrvane ulice vodijo v hrib mimo kolib in hiš in visokih »nebotičnikov« s širino tudi enega samega okna, samo s težnjo, da vidijo preko sosede na morje. Polno ljudi je na teh ulicah, vsi brez dela, dekleta zro z oken ali pazijo na otroke, avtomobili se prerivajo po strminah, Tadio vrešči iz prodajaln, poulični prodajalci ponujajo blago, V6e se meša v žgočih barvah in nasprotjih. V najbolj zapuščeni ulici srečate najlepše in pariško oblečeno dekle, poleg vegaste hiše marmorno pročelje moderne trgovine, poleg razpraskane zemlje porcelanasti hodnik, sicer pa same kavarne, polne moških, ki pijejo kavo, resnično — turško kavo .. . Skozi vreščanje pestrega življenja, žgoče sonce, mešanje ras in jezikov, kaldrmo in kamnite stopnice, skozi vonj po oljih in ribah, umazanost pročelij, natrpanost vsakega kotička z delavnico-prodajalno, utrujen po visoki strmini, prideš iz Galate v edino evropsko ulico v Pera, ulico barak in kavaren in velikih proda-jalen . .. Samo tu je Carigrad evropsko velemesto, povsod drugod je Iztok, ki je lep v pravljici, slikovit za pogled, zanimiv za folkloro, vreden, da greš skozi njega ozračje, toda skrbno paziš, da se ga ne dotakneš nikjer, v nobeni malenkosti... Poezija postane proza in Carigrad Istambul. V tem se mesto tostran »Zlatega roga« ne loči od starega Stambnla Zlasti predmestje Galata, ribiško obrežje, v katerega bi si skoraj ne upal zabresti sredi noči. Toda kljub temu ima Carigrad v sebi veliko pravljico, pravljico resnično iz dežele »1001« noči, pravljico sultanovih razkošij, tisto, na katero mislimo, kadar govorimo o orientalski poeziji in razkošni fantastiki: to je stari sultanov dvor in njegov harem. Mesto, odkoder so potekli vsi strašni pohodi v naše kraje, središče turške države, kamor so se hodili klanjat vsi mogočneži tega sveta svoj čas Najmogočnejšemu, pred katerim niso trepetale samo naše utrjene cerkvice, temveč tudi Dunaj '.n se je tresel svet. Iti v Carigrad in ne obiskati starega Saraja se mi zdi, iti v Rim in nevideti Vatikan. Hagia Safija in stari Saraj: dve pravljici, s katerima pa je zvezana usoda Vzhoda in rast in propast Balkana. Sultanov dvor, stari Saraf Na lepi vzvišenosti nad morjem, nasproti azijskega Skutari (Oskudar), med zelenjem in obzidjem stoji nešteto paviljonov, starih palač, ki jih nisem štel ,dasi smo šli skozi vse. So to že stare stavbe z ostanki iz Justinijanove dobe: prav zdaj odkrivajo na dvorišču temelje stare krščanske cerkve. Preko nje stopimo v staro zbornico turškega ministrskega sveta: dve sobi z divani in lestenci, toda z vzidanim, zamreženim oknom v notranji steni visoko pod stropom, odkoder je vsemogočni sultan prisluškoval »ministrski« seji in jo opazoval. Pred njim ni smelo biti skrivnosti. Gremo v sprejemnico »ministrov« in poslancev, kjer je veliko baldahi-nasto sedišče v razkošno okrašeni dvorani, toda — z vodometom v steni, katerega žuborenje je preprečilo vsako razumevanje prisluškovalcem sultanovih obiskov... Na etebričastem dvorišču so ogromne okrogle plošče s podpisi vseh sultanov: zadnja plošča je neizpolnjena... Odtod gremo v čudežno zakladnico: od tal do stropa okrašeno 6 krožniki iz dragocenega kitajskega porcelana ter s polnimi vitrinami dragocenosti: tolike zbirke porcelana ni nikjer več na svetu, pravijo. In gremo skozi dvorane srebmo-zlatega in kristalnega bogastva, polne najčudovitejših svečnikov, srebrnih umivalnikov, kadilnic, zlatih ptičnic, umetnih zlatih rož, čutaric in slonokoščenih ur, japonskih rezbarij, kitajskih igračkarij pravljične pridnosti in natančnosti in vzhodne poezije. Srebrne in slonokoščene ure vise ob stenah, zlate kolajne in srebrno posodje z diamanti, pravljično razkošje bogastva, katerega samo en majhen, majhen predmet bi mogel osrečiti človeka za vse življenje... In odtod vodi pot v shrambo carjevega orožja, zlatih in diamantnih topuzev, cesarskega prestola »Šah Ismail«, darila Indijcev; zlate zibelke novorojenih sultanov; ur iz ribjih kosti; dragocenih mečev, jataganov . .. bogastvo, ki sem ga videl lc mimogrede in je zaradi obilnosti postajalo že nezanimivo. Tu je »riznica« sultanovih oblek: vsi sultani od začetka do konca stoje v vitrinah — brez obličja sicer — toda oblečeni v svojo obleko, v svoje kaftane in plašče in bogate turbane z diamanti. In še dalje 6o stari turški rokopisi, inenabule z naslikanimi prizori iz slavnih turških vojska, ki so nam prinašale toliko gorja; zlate platnice koranov, pergamentni listi povelj, oddelek, ki priča o veliki muslimanski kulturi, pri nas vse preveč podcenjevani in nepoznani. Ko se naužiješ razgleda s carske verande, te pot pelje čez vrtove v razkošne sultanove hareme, pred katerimi teko fontanc v male umetne ribnike, kopališča sultanovih odalisk. Čudno občutje te prevzema, ko se spomniš, da svoj čas ni smel stopiti čez te pragove moški, razen Sultana in evnuha. Zdaj pa stopaš ti v razkošno poslopje sultanove matere, ki je bila deležna posebne časti, kot če-bela-matica v ulju. vidiš razkošno spalnico, zlato vezeno sprejemnico, salon in marmorno kopalnico — toda ozek hodnik i zamrežena okna in ti je hudo, ko izveš, da kraljica-mati ni smela ven iz teh porcelanastih sten .. . Jetnica v zlati kletki, prav taki, kot smo jih videli v carski zakladnici, in v drugem paviljonu so sobe sultanovih žena'in ljubic, njegov harem, ki predstavlja razkošna stanovanja žena-jetnic, ki so imele vso udobnost v svoji domačnosti: toploto marmornih kaminov, mehkobo zlatošivanih divanov lahkoto koraka po perzijskih preprogah, zadovoljnost ob šivanju z_ zlatimi nitkami, spreminjanje sonca v mreženih oken, pevanje ptičev v zlatih kletkah* užitek ženskega razgovora o enem edinem, gospodarju njih vseh — o Sultanu, njihovem skupnem možu. Schoppenhaucr pravi nekje, da so bile srečne in da si nc bi želele niti svobode niti spremembe — toda pesniki so žc od nekdaj gledali v teh kraljevskih jetnicah tragične svečenice ljubezni.. < Zapadni individualizem ne more razumeti sreče teh žena, dasi je mogoča v orientalskem svetu. In mi smo zdaj v Orientu, toda — sultanove žene so bile tudi iz Zapada, Te razkošne stene, vse obdane s porcelanom, pravljično okrašene kupole, pozlačeni divani in zavese nam danes govore o bolestni pravljici njih, ki so v brezdelju ves dan hrepenele le po pogledu svojega Sonca, čuvale in gojile zanj lepoto svojih teles, ki je kaj kmalu izgubilo žar za njo, mrtvo rožo ... Tako so venele rože in njihovi vzdihi plavajo v teh sobah, katerih najvišje razkošje predstavlja glavna dvorana v haremu, ve« lika dvorana, pravo pozorišče ljubavnih orgij: pod dragoceno kupolo, poveznjeno nad dvorano kot v moderni operi, je Sultanovo ležišče z baldahl* nom, tla pogrnjena z najrazkošnejšimi preprogami, na verandi v ozadju prostor za evnuško godbo, od vseh sten pa prše vodometi, lesketajoči se v čudovitih barvah lomečega se sonca ali mcseca v barvastih oknih in zubljih ognja v kaminih in plamenih svetilk in lustrov. In v to dvorano vodijo vrata iz marmornih kopalnic Sultana in njegovih odalisk in vodijo v razkošno spalnico, v malo knjižnico in še manjšo obednico. Tu jc središče sultanovega harema, dvorana orientalske pravljice, kakor smo jo videli neštetokrat po fantaziji naslikano v knjigah prevodov iz »1001 noči« in pravljic, ki so! ustvarile čar Iztoka. In ko stopiš iz te pravljice, te zajame nov Iztok, ki sc ga pa drži nič kaj pravljična umazanost ribiškega obmorskega velemesta , ,. Padla je noč in v luči žarnic je Carigrad kot velikanska reka, evropsko regulirana samo v eni svoji ulici — Pera, v katero sc stekajo temne, ozke in strme ulice iz kredmeslij kot kloake .. Opolnoči se je »Lovčen. obrnil bolj proti Aziji. TI^^IcIa f foc/v Kako Nemci varčujejo, polni IX IVOU discipline in vztrajnosti Papež Pij XI. stopil v 82. leto Š». 142. Izak pri svojem prijatelju Lovca sta spremljala Izaka do malega mesteca, ki je ležalo pičlo miljo vstran od glavne stolnice templarjev, Temple-stowa. Tukaj je Izak stopil k svojemu staremu prijatelju in verskemu sobratu, zdravniku Nata-nu ben Izrael. Ta ga je na vso moč gostoljubno sprejel ter ga prosil, naj se najprej malo odpočije. Ko pa je slišal, da je Izak namenjen v Temple-stowe, je razburjen za-klical: >Ali ne veš, da te dni prebiva v tem gradu Luka Beaumanoir, veliki mojster reda in najhujši sovražnnik našega ljudstva? Za božjo voljo, ne hodi tja I« >In vendar moram iti!« je odgovoril Izak ter povedal, zakaj mora v levji brlog. Zdravnik je zamišljeno poslušal. Ko pa je Izak končal svoje pripovedovanje, je Na-tan po navadi svojega naroda raztrgal svoja oblačila: >Gorje Izraelo- vi hčeri !« Ker se je mudilo, se je Izak kmalu odpravil na pot ter svojemu gostitelju obljubil, da se skoraj vrne ter mu pove, kaj je opravil. Čez eno uro je Izak že stal pri grajskih vratih, ki so jih, kakor tudi druge gradove t tistih časih, stražile oklopne straže. ile dve sliki nam kažeta dve skupini madžarskih deklet, ki so sc v svojih krojih ndeleiile .prevoda eviiarisiičuega kongresa v Budimpešti. Dekliški kroji madžarskih dekliških organizacij so narejeni vsi po narodnih nošah. narodno premoženje. Kar pa je volne doma, mora služiti drugim, bolj važnim namenom. Zato so začeli delati blago za moške in ženske obleke iz lesnega vlakna. In na čast nemškim znanstvenikom mora biti povedano, da se to blago na zunaj skoraj nič ne loči od volnenega blaga. Seveda je pri taki obleki treba paziti, da se ne premoči in zato ne 6krči. Pa tudi to začasno hibo bo temeljita nemška znanost znala premagati. Uživanje mesa je na Nemškem že dalj časa močno omejeno, kar je tudi umevno, da ni treba uvažati preveč tuje živine, za katero bi bilo treba šteti devize, ki so za druge namene bolj potrebne. Uvedeni so brezmesni dnevi. Ob mesnih dnevih pa je uradno priporočeno uživati čim več konjskega mesa. In nemški človek se je prepričal, da konjsko meso ni nič slabše ko kako drugo. Ima celo svoje vrline ter prednosti Sicer pa današnji Nemec rad sliši, da so že stari Germani najrajši jedli konjetino. In ker je posnemanje starega ger-manstva tudi velika sodobna nemška vrlina, zato že iz teh razlogov mnogo konj roma v lonce in kožice. Med Nemci dandanes nihče ne razglablja, ali je tako prav ali ni. Vse preveva ena sama misel, da ne kaže debatirati, ampak da je nemška vrlina tudi v tem, če nemški rojak brez daljšega razmišljanja uboga svoje oblasti. Samo lansko leto so v Berlinu poklali in pojedli 128.000 konj vseh pasem. Sicer ni bilo nikjer zapovedano jesti konjetino, pač pa priporočeno. In Nemec se drži reka, da je želja povelje, ki jo skrbno izpolni. Goring je ob neki priliki dejal, da je Nemčija dandanes podobna oblegani trdnjavi, ki mora zato na vso moč paziti, da se noben drobec dragocenega ljudskega premoženja brez potrebe ne porazgubi. Državna skrivna policija pa skrbi, da se vsakdo tega drži tudi v zasebnem življenju. Kakor smo že rekli, odpadkov na Nemškem ni več. Odpadkov ne poznajo. Kar odpade, 6e znova porabi v druge namene. Celo brivci zbirajo lase in brade svojih gostov, ker so iz las začeli delati preproge, medtem ko se druga tvarina, ki so doslej iz nje delali preproge, porabi v druge namene. Celo pri pogrebih je naročena velika varčnost. Brez dvoma mora tudi največji nasprotnik nemškega naroda priznati, da tak način gospodarstva pomeni za državo in narod veli'-" narodnogospodarsko korist. Sicer s tem ni i >, da bi se bilo življenje zaradi teh nadomestkov kaj pocenilo, ker je pač vse še v razvoju in ker na drugi strani težka industrija deluje s polno paro brez nadomestkov. Vse to ljudje vidijo, razumejo in se ravnajo po potrebah, ki jih narekuje narodna skupnost. Marsikak narod bi se od Nemcev lahko učil zlasti varčnosti, discipline in vztrajnosti. Ta je tudi dala znanstvene uspehe nemške kemije, ki tako odločilno sodeluje pri prehrani nemškega naroda. Živ zazidan duhovnik Ko 60 Francove čete zasedle mestece Oliete pri Teruelu, so rešile iz zazidane ječe mladega duhovnika, ki je bil tamkaj dobesedno živ zazidan. Rdeči so v tistem kraju umorili dva domača duhovnika. Tretji, ki je bil mlajši, pa je srečno pobegnil pred preganjalci v gore. Tukaj v gorah so ga rdeči noč in dan zasledovali kakor divjačino. Nazadnje je mladi duhovnik od naporov in stradanja v gorah obnemogel in obolel. Zato se je na slepo srečo vrnil v mestece, naj se zgodi kakorkoli. V mestecu so prebivali tudi duhovnikovi starši. Ti so svojega sina hoteli rešiti. Zato so ga naglo zazidali v steno, ki so jo naglo sezidali v svoji hiši. Mladenič je bil tako živ zazidan v ozki temni luknji. Hrano so mu dajali v to luknjo skozi skrivno odprtino. Res so kmalu prišli rdeči vojaki preiskavat hišo in iskat pobeglega duhovnika. Ker ga niso našli, so prijeli in zaprli duhovnikovega očeta. Vendar so vedno pazili na hišo. Tako siromak nikakor ni mogel biti rešen iz 6voje ječe. Ko so bele čete zasedle to mestece, so novo steno brž podrli, nakar je zazidani duhovnik lahko prišel iz svoje ječe. Bil pa je bolj podoben strašilu ko človeku. Imel je dolgo brado, bil je skoraj slep in ohromel. Ko si je nekoliko opomogel, je bral sveto mašo v zahvalo za svojo rešitev. Ker so bile vse cerkve tistega kraja razdejane, je moral darovati sveto mašo kar pod milim nebom. Kogar se prijemlje morska bolezen, naj se oglasi/ Današnji svet je že tak, da nori poklici kar s tal rastejo. Saj je na primer znano, da je v mestih, kjer so bolnišnice, nastal nov stan tistih, ki prodajajo bolnikom za zdravljenje svojo kri. Nekaj podobnega pa se je pokazalo sedaj v Londonu. Tamkaj so iskali tisti >talent«, ki se ga najrajši prime morska bolezen. Kdor ima moreko bolezen, lahko nastopi nov poklic. Ta poklic je kaj preprost, dasi ni brez neprijetnosti. Neprijetnost je pač v morski bolezni, ki človeka hudo zdeluje, dasi sicer ni nevarna. Razen te neprijetnosti pa nudi novi poklic same prijetnosti. Le poslušajte! Torej, kdor si je izvolil ta poklic, da sodeluje z morsko boleznijo, bo imel le-to nalogo, da bo po širokem morju iz Anglije potoval ali v Indijo ali na Tahiti ali v Ameriko. Potoval bo kar v prvem razredu, živel bo imenitno, postrežen bo kakor kak baron, pa še plačati mu za vse to ne bo nič treba, pač pa bo še sam za vse to imenitno plačan. Njegova edina dolžnost na V9em potovanju bo le ta, da bo čim večkrat imel morsko bolezen. Če te ne bo, je vse skupaj zaman. Tako nekako je med oglasi pred nekaj dnevi razglasil neki londonski dnevnik. Tisti oglas je dal v liste londonski zdravnik, ki se je lotil morske bolezni od znanstvene strani ter hoče sedaj o njej spisati debelo znanstveno knjigo. To pa je nemogoče, če nima vedno pri roki človeka, ki ima morsko bolezen. Zato išče v listih človeka, ki se poklicno loti biti bolan za morsko boleznijo, da ga bo lahko med boleznijo nemoteno opazoval. Tisti zdravnik je namreč iznašel tudi zdravilo zoper morsko bolezen. Sedaj išče Človeka, ki je ptipravljen tudi za dobro plačilo novo zdravilo pokušati, da bo zdravnik vedel, ali kaj zaleže ali nič. Če bi se morda kdo od bralcev hotel ponuditi za to imenitno službo, mu moramo povedati, l da bi prišel prepozno, ker je služba že davno od- dana. Komaj je namreč oglas izšel v listih, se jih je oglasilo kar sto ljudi, ki 6o se želeli lotiti novega poklica. Zdravnik pa si je izbral le dva, ki sta dokazala, da sta za ta poklic najbolj primerna. Eden izmed obeh je dopovedal zdravniku, da ga prime morska bolezen že kar v kinu, če tam na platnu vidi kako ladjo. Drugi pa je tega posekal ter je zatrdil zdravniku, da dobi morsko bolezen že, če ee mu ponoči sanja, da se z ladjo vozi. Verjetno je, če jima je zdravnik verjel, da je službo dobil ta, ki ima že take sanje, ker bo cenejši. Kaj pravi kino Filmski muzej v Stockholmu. V Stockholmu 60 nedavno odprli filmski muzej, ki vsebuje dva oddelka, eden je za aparature, drugi za kopije in negative iz začetniške dobe filmov. Od najstarejših švedskih filmov vidiš ondi »Kočijaža smrti«, »Ingeborg Holm« in filme rajnega režiserja Morica Stillerja, ki pravijo o njem, da je »odkril« Greto Garbo. Prvi film z Greto Garbo je pač najzanimivejši predmet v muzeju. Dne 31. maja je papež Pij XI. dopolnil 81 let svojega življenja. Postal je za leto dni starejši, njegovo zdravje pa se je od lanskega leta zbolj-šalo. Ne mine dan, da ne bi sprejemal vernike vseh stanov in narodov, ki vse prisrčno pozdravlja »v očetovi hiši«. Vsako skupino sprejetih romarjev nagovori, kakor je prilično njihovemu rodu in narodnosti. Ob slovesnih prilikah prihaja sv. Oče v cerkev svetega Petra ali pa se udeležuje važnih konferenc in kongresov, ki se zanje zanima. In vedno mora človek strmeti spričo duševne svežosti, s katero 81 letni starček globoko odgovarja izjavam in adresam. Tudi za znanost se še vedno živo zanima, kar dokazuje okolnost, da je želel udeležite se seje papeškega zavoda za svetopisemsko znanost, na kateri bo mlad teolog obravnaval važno vprašanje. Zaradi tega bo ta seja v letnem bivališču papeža v Castel Gandolfu. Njegovo geslo je; »Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem!« Pogled po svetu pa kaže, kako daleč smo še od tega ideala. Papež je že večkrat javno naglasil, kako hudo ga boli strašno prelivanje krvi na Španskem in v Aziji. Vendar nima na razpolago drugega orožja za dosego svojega ideala kakor le evangeljske opomine in pouk. Papež ima na svetu le toliko svetnega vpliva, kolikor mu ga privoščijo tisti, ki se izrekajo za Kristusa ali zoper njega. Velika tolažba pa je 6vetemu Očetu rastoča Katoliška akcija in pa poživljeno življenje v misijonskih krajih. In njegovo prizadevanje ni brez uspehov, ker mnogokje ljudstva tako silijo v katoliško Cerkev, da ni ne dovolj duhovnov in ne dovolj katehetov, da bi vse ogromno delo zmagovali. Ob vstopu v 82. leto želimo svojemu duhovne-^ mu očetu, da bi mu bilo dano doživeti uresničenje njegovega gesla. Zato pa moramo katoličani biti v vsem zvesti njegovim navodilom. Njegovo besedo poslušajmo! Papež naj nas vodi! Z evharističnega kongresa v Budimpešti Ameriški notranji minister fi5 let stari Harols Ij. Ickes sc je v Duhlinu na Irskem poročil s 25 letno Američanko Jano Dahlman. Novoporo-čeni par na krovu ladje, ko se vrača v Ameriko. Berlin, 30. maja. Svet mora občudovati nemško znanost, ki se je zlasti v kemiji brez dvoma priborila prvo mesto med svetovnimi znanstveniki. Drugo pa, kar tnora človek na Nemcih občudovati, je njihova silna varčnost, po kateri so lahko vsem narodom sveta za vzgled. Varčnost je zlasti v zadnjem času bila razglašena kot najvišja čednost pravega nemškega človeka. Trgovec, ki porabi najmanj papirja za zavijanje, gospodinja, ki kuhinjske odpadke naj-koristneje porablja, Hitlerjev dečko (član nacio-nalno-BOcialistične mladinske organizacije Hitler-jugend), ki je nabral največ kasti in starih ška-tel za konserve, lo so junaki sodobnega vsakdanjega življenja na Nemškem. Nikarte pa misliti, da je dovolj, če gospodinja od)»adke kar spravlja, da kdo pride ponje. To ni dovolj. Sistematično te junaške ženske zbirajo'odpadke, jih urejajo po tvarini in vsebini. Papir mora iti posebej, pločevina posebej, vsaka stvar na svojem mestu! To je že od nekdaj načelo redoljubnega pruskega duha, ki se ga bodo morali navadiit tudi Avstrijci, kakor so se ga navadili drugod po Nemčiji. In ta red v malem in velikem je, ki Nemce dela tako velike. Tega reda se mora držati vsaka nemška gospodinja in vsak nemški trgovec. Vsak trgovec pozna vse svoje odjemalce lanskega leta, ve pa tudi, koliko je kak odjemalec lani pri njem nakupil. Tisto blago, kar ga je nakupil kdo pri svojem trgovcu lansko leto, je »normalna potrebščina«. In letos sme vsakdo samo 80% lanske potrebščine nakupiti in porabiti, ker je treba varčevati. Ves narod mora varčevati za skupno dobro. Surovo maslo in mast mora vsakdo kupovati pri istem trgovcu. Če se kaka družina od enega konca Berlina preseli v drugi konec, mora toliko časa hoditi kupovat k staremu trgovcu, dokler ni vpisana pri novem, če hoče dobivati svojo margarino ali surovo maslo, ki ga pride po pol funta na teden za vsakega člana družine. Surovo maslo je nekoliko pomešano z raznimi nadomestki. Margarino pa že pridelujejo iz lesnih vlakenc. Ta lesni izvleček so sprva porabljali za strojno olje. Ko pa so pri kaznjencih napravili uspel poskus, so uvedeli, da je ta izvleček ne le dober in užiten, marveč tudi redilen, kar so znanstveniki dokazali. Na podlagi tega je ministrstvo za zdravje ukrenilo, naj se ta izvleček prodaja tudi kot živilo. Lesna vlakna so v nemški prehrani sploh precej važna. Če ta vlakna dobro zmeljejo, dobivajo iz njih dobro in fino moko, ki jo mešajo pravi moki. Nemški gozd pa ni važen le za prehrano, marveč tudi za ljudsko obleko. Volnene obleke prav za prav na Nemškem skoraj več ne nosijo. Volno je treba kupovati drugje, s čimer se slabi Maribor Birma v Mariboru Na binkoštno nedeljo in ponedeljek bo v mariborski stolnici birma. Na binkoštno nedeljo bo ob 8 po slovesnem vhodu prevzvišenega knezo-škofa najprej pridiga, nato slovesna pontifikalna sv. masa. Po končani službi božji se začne okrog 9.30 birmovanje birmancev iz treh mariborskih župnij. Birmanci z botri naj ee v ta namen postavijo pred birmovanjem v vrsto OD klopeh prez-bilerija, potem pa dalje ob stenah obeh kapel in stranskih ladij, in sicer dečki na listni (moški) 6trani, deklice pa na evangeljski ali ženski strani. Po sredini cerkve (med klopm) se ne bo birmo-valo. Ko bo prva vrsta birmana, se bo dalo znamenje z velikim zvonom. Vsi, ki so bili dotlej že birmani, se zberejo zopet v cerkvi, da se opravijo zanje sklepne molitve in prejmejo blagoslov. Okoli 11' «6 začne birmovanje znova. Ob koncu se bo zoget dalo znamenje z velikim zvonom za sklepne molitve in blagoslov. Med pontifikalno sv. mašo in med birmovanjem bodo pri oltarju sv. Križa tihe sv. maše ob 8.30, 9, 10 in ob 11. Na bin-koštni ponedeljek bo birmovanje birmancev, ki pridejo v Maribor k sv. birmi od drugod. Ob 9.30 bo ta dan najprej slovesno sv. opravilo, po končani maši pa se začne birmovanje po gori navedenem redu. Za birmanke in botre napravimo posebne frizure, trajne kodre, specialno vodno ondulacijo. — Salon Knez, Sodna št. 9 • palača OUZD m Nove naprave na Mariborskem otoku. Kopališče na Mariborskem otoku se je za novo kopalno sezono temeljito pripravilo ter je presenetilo obiskovalce z nekaterimi novostmi. Včeraj so montirali v kopališču nov moderen zvočnik, ki dobi še nov ojačevalec, tako da bodo imeli kopalci prijetno godbo. Povečala se je tudi restavracija ter so vsi restavracijski prostori preurejeni in modernizirani. Mestna občina je na novo asfaltirala cesto h kopališču. Agilni restavrater g. Majcen pa namerava poživiti tudi obisk otoka na ta način, da bo začel s prirejanjem večernih koncertov. m Polovična vožnja za vseslovensko razstavo likovne umetnosti! Zunanje obiskovalce^ Maribora opozarjamo, da uživajo ugodnost polovične vožnje na naših železnicah do 21. t. m., če obiščejo tudi vseslovensko razstavo likovne umetnosti v union-ski dvorani. m Madjarski novinar v Mariboru. V torek je prispel v Maribor znani ogrski novinar g. Jo Paal. Ogledal si je v spremstvu vodje mestnega turističnega urada g. Zorzuta mesto in okolico, bil je na Mariborskem otoku in na Pohorju, včeraj pa si je ogledoval mariborske kulturne ustanove ter je obiskal tudi naše mariborsko uredništvo. G. Paal .ee zanima zlasti za našo folkloro in narodnostna .vprašanja. m Predavanje za rezervne častnike. Poveljstvo mesta javlja, da ee vrši obvezno predavanje za vse v Mariboru stanujoče rezervne častnike v petek, dne 3. junija ob 20 v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu. . m Krožek mariborskega upokojenega učiteljska bo imel svoj redni mesečni sestanek pri vsakem vremenu dne 9. junija ob 14 v gostilni Sfifi-gov v Št. Ilju V Slov. gor. Odhod iz Maribora z ■»tekom ob Gostje dobrodošli! •••>« «■»• • •< » -ti* m Ljudski oder. Jutri v petek ob 20 na odru Občni zbor! m SK Maraton, šahovska sekcija. Danes za vse Harie obvezen sestanek I m Povodenj Mure ustavila obrat papirnice v Ceršaku. Nad pol milijona dinarjev škode je povzročila zadnja poplava Mure v Ceršaku. Odnesla je most nad jezom, poleg tega pa je podrla nasip med glavno strugo in odvodnim kanalom v dolžini 100 metrov ter je ta kanal zasula z gruščem in peskom. ZaTadi tega nima voda, ki prihaja iz turbin, dovolj odtoka, pa je ustavljen ves obrat papirnice, ki zaposluje 120 delavcev. Večina teh delavcev bo sicer našla zaslužka pri čiščenju odvodnega kanala in pri gradnji novega nasipa, tovarna pa bo zaradi tega zelo prizadeta ter trpi okrog pol milijona dinarjev škode. m Carinski dohodki so pri mariborski carinarnici v mesecu maju znašali skupno 8815.758.25 din. od tega pa odpade 24.431 na izvoz. Depozitov je imela carinarnica v maju za 1,521.500 din. m Tujski promet v letošnjem maju ni bil preveč živahen Maribor je obiskalo 159t'> tujcev, ki so imeli vsega skupaj 5107 nočnin. Od tega je bilo 845 Jugoslovanov z 3459 nočninami, 402 Nemca z 906 nočninami, 177 Italijanov z 386 nočninami in 81 Čehoslovakov z 184 nočninami. m Zaradi poneverbe se je zagovarjal včeraj pred okrožnim sodiščem 37-letni delavec Alfonz Žganko iz Pristave. Njegov gospodar ga je poslal z 2000 dinarji po koruzo v Prevalje, nazaj pa ni bilo ne Žgnnka ne koruze. Žganka 60 našii orožniki čez nekaj dni v gostilni pijanega. Zapravil je polovico denarja. Obsojen je bil na 1 mesec zapora m Dva nevarna vlomilca no begu. Na isti način in z istega mesta sta v dveh dneh zaporedoma pobegnila dva kaznjenca, oba zelo nevarna vlomilca in tatova, ki bi morala odsedeti v mariborski kaznilnici daljšo dobo let. Oba kaznjenca sta bila zaposlena pri zidarskih delih. V ponedeljek popoldne je pobegnil Alojz Babič iz Pobrežta. v torek popoldne pa je njegovemu zsrledti s:edi! še Franc Črepinko iz Zg. Polskave. Babič je bil obsojen predlansko leto na 4 leta robije zaradi številnih drznih vlomov Črepinko pa se je odlikoval kot vlomilec v trgovine. Gledalce Četrtek, 2. junija, ob 20: »Divji lovec«. Red B. Petek, 3. junija; Zaprto. Tržič Združenje rokodelski obrti v Tržiču obvešča, da je rok za prijavo izleta v Gorico—Benetke—Trst za dneva 14. in 15, avgusta t. 1. podaljšan do 15. julija. Enako se s tem podaljšanjem spremene tudi pogoji za vplačila izletnih stroškov: dve tretjini celotnega zneska 350 din morata biti vplačani s prijavo najkasneje do 15. julija, ostala tretjina pa do 1. avgusta t. 1. Vse nadaljnje informacije in pojasnila za ta izlet prejmete pri tajništvu obrtnega združenja v Tržiču (Blejska cesta7). Trhovlie Samopomoč za zavarovanje goveje živine že deluje. Ustanovljena je bila komaj pred enim mescem in se je že zgodila nesreča Posestniku Potrata Francu je padec junec tako nerodno, dn si je zlomil hrbtenico. Moral ga je prodati pod ecno. Od samopomoči pa je dobil odškodnino v smislu pravil 1400 din. Vsak član je plačal od glave. zavarovane živine en dinar Treznosfni teden V nadaljnjih predavanjih treznoatnega tedna sta godala svoje referate gg. V. Jagodič in M. Zor, kjer sta orisala vpliv alkohola na mladino Alkohol im^ oporišče zlaati v slabem gmotnem stanju našega ljudstva, v čudnem prepričanju ljudstva, da ima razne dobre 6trani (da daje moč, toploto itd,). In ravno to ukoreninjeno mnenje je velika ovira pri propagiranju protialkoholnega gibanja. Podala sta razne smernice, kako naj bi se omejil škodljivi vpliv v šoli, kako tudi v družini. V včerajšnjem predavanju je g. V. Kuret, banovinski svetnik in referent za vinogradništvo v zanimivem referatu razsvetlil vprašanje alkoholnega gospodarstva pri nas. V primeru, da bi se pri nas dosegla popolna treznost, bi t otehtno P9seglo v naše narodno gospodarstvo in socialno življenje. Mnogo je okrajev, ki žive izključno od dohodkov vinogradništva in ki pomenijo za oblasti (občine, mesta) velik vir dohodkov, ki se uporabljajo v razne kulturne in gospodarske namene. Opustitev vinogradništva bi pomenilo popolno obubožanje. Pa tudi s strokovnega vidika je opustitev vinogradov nemogoča, kajti imeti moramo v vidu, da v mnogih legah in zemljah, kjer vinogradi uspevajo, druge bolj dobičkanosne rastline ne bi uspevale. Od sedanjih vinogradov bi bilo morda 25% sposobnih za druge rastlinske kulture (marelice, slive, manj jablane in hruške), vendar bi to ne dajalo večjih dohodkov zaradi predragega prevoza in nestalne rodovitnosti. Pogozdovanje pa bi zahtevalo preveč stroškov, Zato bo vinogradnika težko pregovoriti, da bi opustil vinograde. Opustil pa bi z veliko koristjo — šmarnico, ki vsebuje več amilnega alkohola, ki je trikrat bolj opojen kot etilni (vinski). Z opustitvijo šmarnice bi proizvajali 1.5 milj. hi manj slabega vina. Namesto vina bi lahko delno proizvajali brezalkoholni sok iz grozdja in izpodrinili industrijo umetnih brezalkoholnih pijač, ki so brez redilnih snovi, Ker pa je za to proizvajanje treba precej denarja, naš vinogradnik tega ne zmore. Ravno tako bi z bolj organizirano prodajo dobrega namiznega grozdja omejili produkcijo vina. Kajti od domačega prevladuje na trgu izabela in šmarnica. Pri nas bi v pogledu treznostne propagande dosegli ogromno, če bi dosegli delno treznost, to je zmerno pitje vina, a popolnoma zatrli veliko pitje žganja, šmarničnega vina in pretiranega pitja vina. S tem bi dosegli za iztreznjenje veliko, ne da bi škodili vinogradništvu. Praktični učiteljski izpiti v šolskem tetu 1938-39 Vsi učiteljski pripravniki, ki nameravajo v šolskem letu 1938-39 delati praktični učiteljski izpit, se opozarjajo na naslednje določbe pravil o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita. 1. Praktični učiteljski izpiti se smejo opravljati samo v dobi od 1. oktobra do 15. maja. 2. Za izpit se je treba javiti tri mesece pred terminom. (Odlok ministrstva prosvete S. n. 40.G97 z dne 29. oktobra 1937.) 3. Praktični učiteljski izpit se ne more ponavljati, dokler ni preteklo polnih šest mescev. Iz toga sledi, da bodo v teku šolskoga lota 1938-39 mogli eventualno ponavljati praktični učiteljski izpit samo tisti kandidati, ki ga bodo prvikrat (ali drugikrat) delali v mesecu oktobru 1938. Zato odreja drž. komisija za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita začasno naslednje: 1. Prva skupina kandidatov bo pričela z Izpiti dne 6. oktobra 1038. V tel skupini bo prišlo na vrsto vseh onih 30 kandidatov (kandidatk), ki so se biti prijavili za izpit v poslednjem majskem terminu 1938, a jim izpita ni bilo mogoče delati na osnovi odloka min. p^psvtjtp. IV. 5937 z dne 20. apr. 1938. Jem kandidatom ui treba ponovno vlagati prošenj za pripustitev k izpitu. 2. Druga skupina izpitov so bo pričela 20. oktobra 1038. V to skupino bodo »prejeti v prvi vrsti taki kandidati, ki so v četrtem ali petem letu priprav, službe. 3. Pričakuje se, da bo knndidntov zn izpit toliko, da se bodo Izpiti vršili vsak mesec od oktobra 1938 do prvo polovice maja 1939. Da bo mogoče razdeliti kandidate na vse mesece, naj se vsi, ki nameravajo delat! izpit v teku šol. leta 1938-38, po dopisnici prijavijo drž. komisiji za opravljanje praktičnnga učiteljskega izpita v LJubljani (drž učiteljišče) do 3fl. junija 1938 in nnj pri tem oz,načijo mesec, v katerem želijo priti k izpitu. Tri mesece pred pričetkom izpita pa mora vsakdo po nradni poti vložiti prošnjo zn pripustitev k izpitu in priložiti potrebne priloge (a. diplomo o učiteljskem diplomskem Izpitu v originalu; b. državljansko izkaznico v originalu; o. kratek življenjepis, kolkovnn s kolkom za 4 din. Izjavo o zdravstvenem stanju bodo podpisali kandidati neposrodno pred izpitom.) Prošnjo je treba kolkovati z drž. kolkom za 20 din, če kdo dela izpit prvikrat, če pa kdo izpit ponavlja, je treba prošnjo kolkovati s kolkom za 50 din. Poslednji rok za vlaganje prošenj je 31. januar 1939 in se po tem roku prijave ne bodo sprejemale. 4. K izpitu bodo pripnščeni vtri kandidati, ki jim bo do 31. mnroa 1939 poteklo 5(1 mosecev pripravniške slnžbo. Taki kandidati ki Jim ho 90 mesecev pripravniško službe poteklo šole po 31. Januarju, na.i se z do plsnicvo prijavijo za izpit takoj oziroma do 30. junija prošnjo nn nai vlože po uradni noti z dnom, ko jim bo poteklo 20 mesecev pripravniške službe. Dri. komisija za opravljati jo nraktlčnih učiteljskih izpitov; v Ljubljani. 360 žena. WentzIovo veseloigro v 3 dejanjih uprizori mariborsko Narodno gledališče v petek, dne 3 junija ob 20 v mestnem gledališču v Ptuju. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Vrttnsbo Dekliški krožek Katoliškega prosvetnega društva na Vranskem priredi na binkoštno nedeljo, dne 5. junija t. 1. ob 3 popoldne v dvorani pri »Slovanu« akademijo z deklamacijami, dvema igricama in telovadnimi točkami. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen za pogostitev letošnjih prvoobhajancev, so vsi prijatelji mladine k tej lepi prireditvi vljudno vabljeni. Zlasti matere. iafma raznih olj 30. junija 1938 ob U dopoldne ho v štabu zrakoplovne vojske v Zemunu (soba št. 14) prva javna listmena licitacija za nabavo 800 kg lanr nega olja, 4000 kg flrnežcvega olja. 1000 kg olja sekatlv, 1500 kg terpentinovega olja II a, 100 kg kostnega olja in 100 kg brunolin olja. Pogoje si je možno ogledati vsak delavnik od 8--13 pri dežurnem častniku tega štaba aH kupiti za 70 din. Kavcijo v znesku 5% za naSe držnvljane je treba položiti pri blagajni agencije Drž. hipote-karne banke v Zemunu do 10 na dan licitacije Iz materijalnegn oddelka štaha zrakoplovne vojske VMT br. 8057 od 23. maja 1938. Razois Občina Hrastnik-Dol, okraj Laško, razpisuje pragmatično mesto občinskega pomožnega tajnika. Šolska izobrazba: osem razredov srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (Službeni list kralj, banske uprave drav banovine z dne 29. julija 1936, št. 477-61), je vlo žiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenen listu« pri tej občini. Uprava občine Hrastnik-Dol, dne 30 maja 1938. Kaj pa Vi? Kako je z Vašimi lasmi? CG z zavistjo gledate polne, lepe lase , »» drugih ljudi, potem s svojimi lasmi gotovo nis.te zadovoljni. Morda vidite celo strah plešavosti v zrcalu, kadar se češete. Toda Vi sami ste krivi, da Vaši lasje slabo izgledajo in da slabo rastejo. Svojih las niste pravilno negovali, pustili ste, da Vaše lasne korenine umrejo od lakote. Na ...ysak način morate priznati tudi to, da ste na tem, da popolnoma uničite svoje lase, če takoj ne ukrenete vse potrebno proti temu. Silvikrin Vam vrne, kar ste izgubili, če lasne korenine niso še popolnoma uničene od lakote. Negujte tkivo za rast las na Vaši koži glave z Neo-Sllvikrinom. Ta naravna hrana za lase krepi in hrani lasne korenine, vrne njihovo normalno funkcijo ter s tem pospešuje novo rast las. C© imate še take lasč, potem morate i— skrbeti, da jih ne izgubite. Nemarno negovanje las ali pa neprimerna sredstva za negovanje las lahko uničijo tudi najlepše lase. Izbrati pravo vodo za lase je mnogo važnejše, kot pa Vi mislite! Nežna tkiva lasišča, ki proizvajajo lase, so preveč dragocena, da bi z njimi delali eksperimente Danes Vam ni treba več hoditi od Poncija do Pilata. Silvikrin je po vsem svetu dokazal svojo delotvornost ter Vam prihrani trud iskanja in nevarnosti, da bi morda napak izbrali. Silvikrin ustavi izpadanje las, ohrani kožo glave zdravo, a lase čiste, brez prhljaja. Rabite kot vodo za lase vsako jutro samo Lotkra Silvikrin, edino vodo za lase, ki vsebuje koncentrirano naravno hrano za lase Neo-Silvikrin. Ta voda ni nič dražja kot druge vode za lase. Zadostuje, da z njo namočite lase in kožo glave. S tem ste se rešili skrbi za svoje lase. Tudi VI imate lahko poSne, lepe lase! naravna hrana za lase Silvikrin takorekoč zmehča tasišče, hrani oslabljeno tkivo za tvorbo las z dragocenimi substancami in krepi lasne korenine. Koristno delovanje se začne takoj in že čez nekaj dni opazite uspeh. Prhut izgine s presenetljivo hitrostjo, lasišče postane čisto in ostane zdravo, lasne korenine zopet funkcionirajo normalno, izpadanje las preneha in rasti začno novi, močni lasje. 'Stllvlkri^ ne pfoflala po celim svetn. Proizvajanje Je Zavarovano z mednarodnimi patenti, --j . tKaj Kam> j&> pathe&HO'/ Za vsakodnevno negovanje las zahtevajte Lotion Silvikrin. ■i Z vsakdanjo uporabo vzdržuje kožo na glavi zdravo in rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospešuje "tetšflaS in' £)6vzroča, da pride do popolnega izršza vsa naravna lepota jas. •-^ ■Onemogoča delanje prhljaja in izpadanje las, kakor tudi motnje v rasti las. Manjša steklenica . . . Din 27'— Steklenica za 2 meseca Din 48'— Za rast ibs m proti prhljaju zahtevajte naravno hrano za las« Neo-Silvikrin. Nov preparat, fct a zunanjim dovajanjem organski hrane za lase uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. V resnih slučajih izpadanja las, trdovratnega prhljaja, redčenja las in kadar preti plešavost. Steklenica za 1 mesee Din 66"— Skrbite za kožo svoje slave, pa bo tudi koža Vaše slave skrbela za rast Vaših las! >0 O'! :".. - ■ . P Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. gjjvilcrin BnnnanH ^iMiMflifiM tuGAt IQA [Y 807/3-H UCU.3J količin pleskanih in zasteklenih oken, vrat z vsem okovjem in pleskanih, izložbenih oken, traverz, parketov, strešne in zidne opeke, raznih peči — po zelo nizkih cenah. — Ogleda se na stavbi palače Bat'a v Ljubljani. Gradbeno podjetje inž. Josip Dedek, Ljubljana. Žibertova ulica 7, I. nadstropje. — Telefon 22-37 Nabava ricinovega olja 21. junija 1938 ob 11 dopoldne bo v štabu zrakoplovne vojske (soba št. 14) druga javna ustmena licitacija za nabavo 175.000 kg ricinovegu olja v vsem po pogojih prve licitacije. Pogoje si lahko ogledate vsak delavnik od 8—13 pri dežurnem častniku tega štaba ali kupite za 30 din. • Kavcijo v znesku 5% za naše državljane in 10% za tuje, je treba položiti pri blagajni agencije Državno hipotekarne banke v Zemunu do 10 na dan licitacije. Iz materijalnega oddelka štaba zrakoplovne vojske VMT br. 8868 od 23. maja 1938. zavijakov in dvijakov (Holzschrauben) '20. Junija 1938 ob 11 dopoldne bo v štabu zrakoplovne vojske druga javna ofcrtalna licitacija ta nabavo raznih zavljakov in odvijakov v vsem po pogojih prve licitacije. Pcgoje si lahko ogledate vsak delavnik od 8—13 pri dežurnem častniku tega štaba ali kupite Za 100 din. Kavcija za naše državljane v znesku 5%, za tuje 10%, se položi pri blagajni agencije Državne hipotek, banke v Zemunu do 10 na dan licitacije. I* materijalnega oddelka štaha zrakoplovne vojak* VMT br 7863 od 23. maja 1038, Radio Programi Radio Ljubljana t Četrtek, 2. junija: li2 Oporotni napevi (plošče) 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Magistrov trio —, 14 Napovedi — 18 Pester spored Radijskega orkestra —i 18.40 Slovenščina zo Slovence (g. dr. Itudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nuc. ura — 19.50 10 minut zabavo - 20 Koncert. Sodelujejo: Ljubljanski šramet kvartet z vmesnimi samospevi g. Mirka Premelča, gdč. Sonja Ivanč/č in prof. M. Lipovšek (spremljava) — 21.30 Koncort lahko glasbe (Radijski orkostor) — 22 Napovedi iu poročila — 22.15 Koncort Inhkc glasbo (nadaljevanje). Petek, 3 junija: 12 Iz nnših planin in dolin (pl.) — 12.15 Poročila - 13 Napovodi — 13.20 Kmečki trio in gdč. P. Zupanova — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Izlet Slovenske ženske zvozo lz Ameriko v Jugoslavijo (gdč. Anica Lebnrjova) — 18.20 Nnša pc«ml lz Amerike (pl.) — 18.40 Smotrnost gospodarstva in delavstvo (g. Milan Valant) — 19 Napovedi, poročila - 19.80 Nae. ura — 19.50 10 minut za planince — 20 Radijski orkester, vmes kitara solo (Prek Stanko) — 22 Napovedi, poročila —. 22.30 Angloško ploščo. Sobota, t. julija: 10 Pronos otvoritve ljubi), velo-sojma - 12 Hnzn. vzoroi z godbo pravo proskrbijo za zabavo — 12.45 Poročila -- 13 Napovedi — 13.20 Itnznl vzorci z godiio pravo preskrbijo za zabnvo — 14 Napovedi — 18 Prouos promenadnega koncerta »Sloge« —i Drugi programit Četrtek, t junija: Belgrad: 20 Nar. pesmi. 21 Simf. kono., 22.20 Popov pojo - Zagreb: 2« Hrvatski sklada-tulij, 21 Bolgrad, 22.20 Plos. gl. — Prana: 19.25 I^ahka gl., 20.05 Odlomki lz Smotnnovih opor, 20.45 Ork. kone — Variava- 19.3(1 Zab. gl , 21.10 Lahka gl., 22 Nar. pesmi In komorna gl — Sofija: 19.30 Ork. kono., 'A1.45 Buri-ton - Budimpešta: 18.50 Olednllški pronos, 21.45 Cig. ork., 23.10 Ples. gl - Trst-Mllan: 21 Youmansova opo-rota ,No, no, Nnnotto« — Rim-Bari: 17.15 Italljansko-braziljska izmenjava, 21 Rosptghijovn opera .Lukrozia« In Respigiiijev mlstcrij tMnrla Kgizlnca« — Dunaj: 19.10 Zab. progr., 20 Oporotua gl. >2.30 Pihala In mandoline, 24 Ork. in plos. gl. — Hambura-Koln: 19.10 Zab. in ples. pl. - ncromilnster: 19 \VngnerJovn opora .Steg-friod> Stranbouro: 20.30 Opora. Petek, S. junija: nagrad: 20 Zab. kone., 21 Zngrcb, 22.20 Plos. gl — Zagrnb: 20 Siroiino klavirske skladbo, 20,30 Madrigalisti, 22.20 Ork. kono. - Praga: 19.25 Znb. progr., 20.55 Lahka gl„ 21.30 Nar. gl.. 22.3D Klavir -l arlflDo; 19.30 Zab gl. - Sofija- 20 Nnr gl.. 20.45 Vok. kono., 21.15 l.nhkn gl. — Budimpešta: 19.55 VVngnorJpva opira »Valkira., 22.45 Plos. gl.. 23.10 Plošče — 7'r.vi-Milan: 17.15 Vok kono., 21 Igra, 22 Violina — Kim-Barl: 17.15 Plos. gl., 21 1'lhnln, 22.10 Vok. kone Dunaj: 20 Dilnajske fantazijo. 22.30 Znb. In ples gl. 24 Ork kone. — Berlin. 19.10 Mozartove skladbi-, 20 Berlnzove skladbo — Konigsbrrg: 19.20 I.nlikn gl , 20 Pihala, 21 Iliiho-vihskn oddaja — Hamburg- 20.10 Valčki Ktlln-Mona-kov o: 19.10 Inutrumontnlnl kononr' - Stuttgart: 19.1.1 ■ladijski potpuri, 19.45 l/ovska oddnjn 30 45 Brucknor-.lova VITI. simf. — Beromilnster: 19.55 Mozartovo skt., 21.40 Vok. kvartet, 23 Komorna gl., a.«i Or« koncort. ( acC£tcnaje >a l c Am A D ML? CNA, P" U.HU«. 1.1 ... /W I I /\A. KRALJICA ČOKOLADE KRHKA, LAHKO TOPLJIVA DANSKE POLETNE OBLEKE perilne za dom od.........din 48'— naprej svilene in volnene od......... 120*— „ športna krila in bluze od ...... „ 38"— „ pisarniške klot halje od........ 65*— „ jutranje halje od.......... „ TO'— „ damske pidžame od......... 60*— „ otroške obleke i. t. d. — nudi v veliki izbiri F. I. GORIC AR, Sv. Petra cesta 29 KOSTUME, PLAŠČE IN OBLEKE IZDELUJEMO TUDI PO MERI V NAJKRAJŠEM ČASU! Mali oglasi V mallli Offlaslh velja vsaka beseda 1 din: ženltovanjskl oslasl 2 din Debelo tiskane naslovile besede sc računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. - Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pctltna vrstica po 3 din. - Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. »IU« i U Dekle vajena vseh gospodinjskih del - dobi službo s 15. junijem, - Naslov v upravi »Slovenca« pod 6t 8774 (b) Spalnico tz orehove korenine proda Mrhar Stanežiče^ p. St Vid nad Ljubljano, (š I Automotor i DUM motorna kolesa ln razna dvokolesa poceni pri Ozvatlču, Marlbor; zraven kina »Union« Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah "^ERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica ŠL3 $tano4/anja Enosobno stanovanje velika soba s kuhinjo — oddam v Tovarniški ulici št: 16 (č) Dvosobno stanovanje s kabinetom^ sončno^ oddam 1. julija. Podjunska št. 20 ' (C) Stanovanje moderno> komfortnoi oddam takoj v novi vili (šiška). Vprašati: trafika, pasaža (č) Dvosobno stanovanje oddam. - Stari trg 24-1 Poizve se: g. Smole, II nadstropje (č) Enonadstropna vila komfortno stanovanje — naprodaj. — Ponudbe 11 upravo »Slov,« pod »Mo derna« 8743 (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6 telefon 37-33 Ima naprodaj večje število parcel^ kompleksov^ posestev, gozdov trgovskih ln stano vanjskih hlS in vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Denar Kapital razpoložljiv, domač ali tuj) clrka 2—300.000 din za ustanovitev zelo do-blčkanosnega podjetjaj po možnosti z aktivnim sodelovanjem - se Išče takoj. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Dobičkanos-no« št 8617 (d) Bančno kom. zavod - Maribor Aleksandrova cesta St. 40 kupi takoj in plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranilnio VREDNOSTNE PAPIRJE 8'/« obveznice, bone ter srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK državne razr. loterije Lokal na križišču dveh prometnih cest, se i takoj odda. Klrbiš - Celje (n) Parne stroje, kotle, turbine vodne turbine, pogonske motorje montira, preureja, popravlja, inducira ter izdeluje kurišča, čistilce za vodo, zrak in olje. DOAŽALC MffimaBB»H«HifflBsaB51 KOLESA najnovejši ietoSfiji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - Tyr$eva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Naznanilo! Vljudno si dovoljujem sporočiti cenjenemu občinstvu, da sem prevzel znano trgovino s papirjem A. PSatzer - Maribor - Gosposka uVica 3 in Trgovino bom v sedanji obliki vodil naprej ter bom svojo trgovino s potrebščinami priključil k tej trgovini. Prosim cenjene stranke za nadaljnjo naklonjenost ter se priporočam Ivan Karbeufz - Maribor - Gosposka u!. 3 Za vsakogar najboljši nakup obleke^ perila Itd. pri Presker^ Sv, Petra cesta 14( Ljubljana. ' (1) Štajerska jajca po najnižjih cenah vedno v zalogi. - Baloh, Kolodvorska ulica 18 (1) Za potovanje se priporoča vse vrste kovčegov, aktovk, nahrbtnikov itd. v veliki izbiri Ivan Kravos Maribor Aleksandrova 13 Resnico govorfi, ko trdijol da prodajamo najboljša ln najcenejša kolesa rezervne dele in motorna kolesa. Velika Izbiral Kolesa od 500 din naprej. Splošna trgovska družba z o. z. et. Vid nad Ljubljano Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje E. Zelenka MARIBOR. Ulica X. okt. 5 Ugoden nakup morske trave, žime in cvilha za prevleke pohištva. Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke' tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR. Ulica 10. okt. 5 POHIŠTVO! E. ZELENKA Za birmo... Darilo za celo življenje Zahtevajte povsod nas list! Zakaj morajo trpeti dojenčki na kožnem vnetju in nadležnih izpuščajih? Zakaj morajo trpeti matere, da jih pri dojenju deteta mučijo razpokane in razbolele prsi? Zato, ker matere še ne vedo za hitro in zanesljivo pomoč, ki jo nudi obema edino pravo rastlinsko mazilo »OKAMA« Dobi se v lekarnah in drogerijah. Škatlica 8 din. - Razpošilja proti predhodnem nakazilu 10 din (tudi v znamkah): Lekarna Mr. J. Oblak, Št. Vid nad Ljubljano. r • m Zanimalo J Vas bo, da ima tvrdka „Pri Škofu" na zalogi vse vrste SVILE kot crep de chine, crep marocaine itd. v najnovejših modnih vzorcih. Cene zelo ugodne! Vzajemna posofilnica r. z. z o. z. f Lfubljani, Miklošičeva cesta 7 nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge in.stare vloge izpod 5.000 Din se na zahtevo vsak čas v celoti izplačajo. Nedvignjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale s 1. majem 1938 za nove vloge. Vzajemna posojilnica dafe Kratkoročna posojila. Zahvala Vsem, ki so ob bridki izgubi naše predrage sestre, svakinje in tete, gospodične Franje Golob sočustvovali z nami, jo počastili s cvetjem in spremili na njeni zadnji poti, se najiskrenejše zahvaljujemo. Ljubljana, dne 2. junija 1938. Žalujoči G o 1 o b o v i. Hugo Wasts 61 Zlato večjega Juda Prva bo napovedala vojno Italija Abesinji. To bo majhna vojna, ki bi se lahko končalo v treh mesecih. Toda Anglija, ki ee bo bala za svojo oblast v Afriki, se bo uprla Italiji, Mussolini pa bo dobil pomoč od Francije. Ogenj bo zagorel po Evropi. Vsaka velika država bo iskala zaveznikov in zaveznike svojih zaveznikov. Trideset dni za tem bo Evropa gorela: na eni strani Francija, Italija, Rusija, Belgija, Češkoslovaška, Romunija, Jugoslavija ... 240 milijonov ljudi! Na drugi strani Anglija, Nemčija, Poljska, Avstrija, Madžarska in Bolgarija. 160 milijonov! Nevtralne države od Španije do Norveške ho v treh mesecih zajel plamen tega ognja. Revolucije bodo izbruhnile v Maroku in v Turčiji. Prebudil jih bo arabski lev, ki je spal tisoč let. Zganila se bo misel o mohamedanskem cesarstvu Ji a ru n a al Rašida, od Tangerja do Izphama, od Carigrada do Meke. Polmesec proti križu. Poleg tega bodo krči začeli zvijati luidistovski svet. Rumeno pleme bo na hujskanje Japoncev izgnalo iz Azije Ruse in vzpostavilo Tamerlanovo cesarstvo, vendar bo pustilo pri miru Anglijo, svojo zaveznico. Za tem bo izbruhnila narodna vojska Japonske proti Združenim državam. Angleško in japonsko brodovje se 1k> spo-iadlo na širnih giadinah Tihega morja z ameri-ianskim brodovjejn ter obstreljevalo ameriške obale. ,v , „ . S tem bo udarila pričakovana ura za Mexico in Kubo in Puerto Rico, ki imajo več računov z narodom Yankeejev. Združene države bo ovil neznosen ognjen pas. In Kanada jim bo padla v hrbet ter jiiii iztrgala severna posestva. I Zdaj bo prišel čas za Kolumbijo, ki stremi za leni, da bi obnovila Bolivarjevo Veliko Kolumbijo in da bi 9i z mečem osvojila Venezuelo, Panamo, Ecuador in Peru. Prav to bo znamenje za četverno zvezo: Brazilijo, Bolivijo, Chile in Uruguaj. Na drugi strani bosta Argentinija in morda Paraguaj. in vojna, ki jo bo financiral Kaliar, se bo tako razirila od Behringove ožine do rta Horn. Strahotna trgatev krvi! Vsi narodi zemlje bodo vrženi kakor grozdje v veliko kad božje jeze. In grozdje bodo začeli mečkati in konji ee bodo potapljali do uzd v kri, kakor pravi sv. Janez v svojih strahotnih videnjih. Roš je čutil, da ga poliva kurja polt. Ni mogel prenesti nobene krščanske knjige razen Skrivnega razodetja, ki je po njegovem dopolnjevalo videnja judovskih prerokov. Videl je konec Londona kakor prerok Razodetje: padel je veliki Babilon, ki je hodil oblečen v škrlat. I11 vsak mornar se ga bo od daleč izognil. In dvignili se bodo kriki ... Gor je tistemu velikemu mestu, v katerem eo zabogateli s trgovino vsi, ki so imeli ladje na morju... K tem prividom se je pridruževala Izaijeva napoved o propadu Rima: »Gorje zemlji, ki meče senco svojih vojska do obrežja Etiopije!« In roš je zagledal v duhu prav lako konec Tokio. »Jokajte ladje iz Tarsa, zakaj porušen je, da ni več najti hiše v njem. Poskrijte se prebivalci na otoku... Jehova je iztegnil svojo roko nad morje in pretresel kraljestva.« In propad Ne\vyork«: »Mesto, ki jo sedelo ob morskih vratih in trgovalo z vsemi narodi. Njegovo bogastvo, njegova trgovina, njegove prodajalne, njegovi mornarji, posredovalci, kramarji in vojaki in množice, ki so v mestu, se bodo na dan njegovega padca poto- pili na dno voda, kakor pravi prerok Ezetiel.« In konec Pariza je napovedal, se je zdelo rošu Izaija: »Babilon, krasota kraljestev in ponos Kaldej-cev bo kakor Sodoma in Gomora. Nihče ne bo več prebival tam. Tam bodo spale divje zveri. Po njenih palačah bodo tulile divje mačke in šakali bodo razgrajali po njenih zabaviščih ... Ošabno in radostno je ponavljal preroške besede o uničenju človeštva, katerega se bo rešil samo Izrael, ki mu bo vojna prizanesla. Njegovo domišljijo so napihovale zmagovite besede, v katerih Izaija prerokuje judovsko kraljestvo nad premaganimi narodi in nad uničenimi verami: »Na koncu vseh vekov bo potrjena gora, kjer stoji hiša Jeliove, in bo ostala vrh vseh gora in k njej bodo drli vsi narodi. Zakaj s Siona bo prišel zakon in iz Jeruzalema beseda Jehove ... Po vsem tem bi roš torej brez strahu za svoje ljudstvo razplamenel vojno, ki bi uničila sto milijonov človeških življenj in bi Sion postavila nad vse gore sveta. Tedaj je vsa preplašena vstopila žena. Brzojavka, ki jo je prevedla, je govorila: »Iznajdba Julija Rama ni sleparija. Docela zanesljiva stvar. Izdelovanje zlata po ceni svinca. Iznajditelj se je dal odpeljati. Po njegovem pismu, objavljenem v dnevnikih, sodimo, da dela za neko podjetje. Mislimo, da so to Mayerbeeri. Danes je bilo na trgu osem kilogramov zlata v palicah. Zmeda in nejasnost do Kahaiov.« Podpisan je bil Blumen. Elias Silberstein ni bil eden izmed tistih jokavih rabinov, ki trgajo 6voja oblačila in začno tuliti psalm. To sporočilo je kakor leden veter raz-gnalo vse njegove prdige. Po njegovem je bila izpolnitev preml-^ odvisna od blagostanja Rheingoldov. Hiša Rhi .igoldov pa ni mogla obstati, če so se majale njene zlate opore. »Kako je buenosaireški Kahal pustil Mayer-beere, te svoje sovražnike, da spietkarijo?« Blumen je dolžil Silbersleina, ker je v začetku označil Ramovo iznajdbo za sleparijo. Žena je čakala na odgovor, da bi ga prepisala v šifre in ga oddala. Silberstein je pisal: »Kahal. Prava in nepotvorjena ustanova po talmudu, sveta kakor Bog, ne more biti ne zmeden, ne prestrašen. Za sleherno ceno je treba zadržati padec zlata, ker bi to za sto let onemogočilo vojno, ki jo oznanjajo preroki. Rheingoid bo naročil, naj pokupijo vse zlato, kar ga pride na trg. Sporazumite se z Mayerbeeri. Preprečite objavo vesti. Uničite iznajdbo in iznajditelja. A Silberstein.« : Cez pol ure je tajnik izročil to brzojavko Zahariju Blumenu, ki je vodil sejo svojih mogoč« nikov. j ' Blumen jo je prebral na glas in grenko pnn stavil: »Pokupiti zlato, ki prihaja na trg, je lahko. Toda preprečiti vesti, je nemogoče. V svojih rokah imamo sicer dosti velikih listov in skoraj vse poročevalne agenci je, nimamo pa v rokah podmorskih kabljev. Vsepovsod že listi izrabljajo ta dogodek. Drugi listi ne bodo mogli več dolgo molčati; preveč jasno bo videti, da je ta molk zarota, ki naj iznajdbo uniči. Kaj naj storimo?« Jehuda Migdal je odgovoril stvarno: »Sporazumimo 6e z Mayerbeeri. Uničimo ft* najdbo in iznajditelj naj izgine.« »Dobro povedal!« je pristavil Halevy. Ker agencije niso mogle iznajdbe prikriti, eO jo kazale kot blodnjo alkimista, kateremu so njegove peči zmešale možgane Potemtakem je bil ta siromak torej zaprt V, kaki norišnici Toda dnevniki, ki niso poslušali Kahala, «0 ta naklep preprečili in prinašali nad vse zanimive podrobnosti. Učenjaki so se začeli pogovarjati O spreminjanju kovin in finančniki so v listih pisali o gospodarskih posledicah, ki jih bo iznajdba rodila. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčie *