63
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Cesarju poklonili so se v ponedeljek tudi zbrani škofje in škofovski zastopniki. Navzoč je bil razun druzih ljubljanski knezoškof Misija, goriški nadškof Zorn, namesto tržaškega pa kapiteljski dekan dr. S ust, vseh skupaj jih je 32, med njimi trije kardinali. Za danes povabljeni so k obedu pri cesarji, v nedeljo obedovali so pri kardinalu Gangelbauerju, v ponedeljek pri papeževem nunciji. — O sklepih, katere so sklenili škofje pri svojem sedanjem posvetovanji, se čuje iz ver-
jetnih virov, da so se glede kongrue vstopili po vsem na stališče vladino, izrekajo se zadovoljne tudi s tem ne še zadostnem zboljšanjem gmotnega stanja duhovnikov in pritrjujejo tudi vladinemu zahtevanju, da se zboljšanje vpelje polagoma v treh letih.
Glede verskih zakladov hočejo škofje dogovoriti neko izjavo, katero oddajo v gosposki zbornici, da varujejo stališče o pravicah cerkve oskrbovati te zaklade.
Včeraj imela je gosposka zbornica sejo, v kateri so izrekli obljubo novoimenovani škofje, izrekoma ljubljanski in poroški.
Ponedeljek zvečer odpeljala sta sevpo določenem redu cesarjevič Rudolf in nadvojvodica Štefanija z Dunaja v Pulj, od kodar se podasta za mesec dni v Korfu, Atene in druge kraje medzemeljskega morja. Pred odhodom poslovila sta se še podnevi pri cesarju, cesarici in nadvojvodih. — Cesarica sama odpotuje v četrtek v Amsterdam.
Budgetni odsek končal je svoje delo in poročevalec dr. Matuš izdelal je svoje poročilo tako, da se je uže pretekli ponedeljek razdelilo med poslance.
Po tem poročilu znašala je po predlogu vladi nem
potrebščina.........519,893.166 gold.
dohodki..........   504816.961    „
primanjkljaj tedaj   .     15,076.205 gold. Budgetni odsek sklenil je proračun,  da znaša
potrebščina.........519,881.375 gold.
zaloga...........   504810.713   „
primanjkljaj pa   .      15,070.662 gold. Zvedeti pa prav gospodarski primanjkljaj, odšteti je od te svote:
a)  stroške za zgradbo
železnic z      .    .    13,005.000 gld.
b)  izredne železniške
zgradbe v Galiciji      370.000   „
c)  stroške za monumentalne zgradbe    1,005.000    „
skupaj......     14,380.000   „
tako,   da pravi gospodarski primanjkljaj znaša samo......         690.662 gold.
ali, ako se temu prištejejo tudi še izredni dohodki deželnih doneskov za železnice z 273.000 gold. in dohodek Plzen-Klatovske železnice z 907.828 gold., gospodarski primanjkljaj v skupni svoti 1,871.490 gold.
Kakor so sicer te številke ugodne, vendar pa izreka poročevalec mnenje, da se tudi za naprej ne bo moč izogibati nekaterih večih gospodarskih stroškov izrekoma za splošno vrejenje teka rek in zato ne bo mogoče ravnotežja v državnem gospodarstvu doseči, ako se ne sprejmejo še nekatere davkovske postave v po-množenje državnih dohodkov. — Razprava o državnem proračunu ima se pričeti jutri v četrtek, seje vrstile se bodo po tem dan za dnevom , potem bi se imele rešiti še druge manje stvari, severna železnica, postave zoper anarhiste, volilnega reda premembe glede unanjih dunajskih predmestij in glede Moravske in še nekaj železniških predlogov.
Ogerska. — Zbornica poslancev sklenila je skoraj z dvema tretjinama glasov predlog o preustrojiti gosposke zbornice sprejeti za podlago nadrobne razprave. — Živo gibanje videti je v vladinih in poslaniških krogih zoper sklenjeno povikšanje carine na žito na Nemškem in na Francoskem. Ogerski trgovski minister podal so je zato na Dunaj, kjer je bil pri cesarji in se potem posvetoval z avstrijskim trgovskim in denarskim ministrom, in čuje se,   da so se dogovorili,  kako in s čem
64
odgovore na one v prvi vrsti ogersko trgovino z žitom škodujoče nemške in francoske naredbe. — Težko bo odgovoriti drugače, kakor s povikšanjem naše carine na nemške in francoske industrijelne izdelke, kar mora naravno koristiti naši avstrijski industriji.
Laška. — Vlada laška prizadeva si kazati, kakor bi bila Angleška tihoma vendar zadovoljna z njeno pomočjo v Rudečem morji, pa vnanji svet ne veruje v to. Toliko manj verjetne so govorice, da bi bila Angleška Laški nekako prosto roko pustila v Albaniji. Zdi se nam, da bode to avstrijska vlada in druge ji prijazne vlade znale preprečiti.
Zadnji čas prišle so zopet na dan strašne grozovi-tosti o nevarnosti in roparstvu v Siciliji, dotična obširna poročila kažejo, kakor bi bili tam občinski in državni uradniki večidel sami v zvezi z roparji.
Angleška. — Prav žalostni časi nastopili so za Angleško: Najboljši njen, general Gordon je vslecl vladine malomarnosti umorjen, sad njegovega prizadevanja uničen in mala vojskica, katera se mu je po dolgem cin-canji poslala na pomoč pod poveljstvom generala Wol-seleya, je v nevarnosti, da jo uničijo divje trume Mandljeve. General Buller s 1500 vojaki je osamljen pri vodnjaku Abuklea, in ker se čuje, da je zahteval streljiva, ne da bilo moč doposlati mu ga, je Buller in njegova vojska bržčas zgubljena. General Wolseley sam naznanil je pred par dnevi, da bo kazalo z njegovo vojsko zarad preteče vročine umakniti se više proti severu.
To očividno kaže, da ga peče bližina MaMijeve, veliko močneje vojske, in sreča bo, ako bo mogel sebe in svoje vojake rešiti pogina. — Angleška vlada, ki pride za Gladstonom, prisiljena bo, ali sramotno popustiti Sudan in z njim Egipt, ali pa prav iz novega pričeti drago in negotovo vojsko proti zmagonosnemu Mahdiju. Nevolja angleškega ljudstva in časništva zoper vlado Gladstonovo je tako velika in opravičena, da se ne bomo čudili, danes ali jutri slišati, da se je ta vlada umaknila drugi, katera bo morala vse drugače braniti čast in korist do sedaj mogočne Britanije. — Kraljica izdala je v tem slučaju sile in zadrege naredbe, da vojne reserve, katere bi se imele sedaj odpustiti, ostanejo pri vojski in da se skličejo tudi milice; to živo priča velikost strahu in pa nezadovoljnosti, ki tam vlada in kolikih napak se krivo čuti in dejansko tudi krive spoznana Gladstonova vlada.