SVOBODNA SLOVENIJA
ESLOVENIA LIBRE
70 let v Argentini
Leto LXXVII | 26. marca 2018 - Buenos Aires, Argentina | Št. 3
www.svobodnaslovenija.com.ar ^^ ^^ Svobodna Slovenija
Za svobodo vas je oprostil Kristus. Kratek Pavlov povzetek velikonočnega daru človeku je nova stvarnost. Ni le lepa beseda za čehljanje ušes ali nepotešeno hrepenenje v praznem prostoru brez upanja.
Svet je v stanju velikega tedna, kjer vedno trpi pravični. Nad njim stoji razkoračen nasilnež in brezbrižnež. Kdor praznuje veliko noč le z gnjatjo, pirhi in potico, ostaja vklenjen v dneve, ki se končajo na veliki petek ob treh popoldne. Tudi stotniku, ki ga je minuto čez tri prevzelo spoznanje »ta je bil resnično božji sin,« to ni pomagalo kaj dosti, če se ni v duhu vrnil k snetemu s križa in položenemu v grob, potem ko je tretji dan vstal - in živi.
Človek brez velike noči je človek brez živega Kristusa. Neveren ali veren nevednež, oba ostajata v velikem tednu tega sveta brez sporočila in upa Kristusove zmage. Brez dvignjenih oči k Njemu ni notranje sproščenosti, ni samozavesti. Človek hlapčuje vzdušju sveta, ki je močnejši od njega in ga tlači. Posledica je oportunizen, prilagajanje na to stvarnost. Sliši se v govoru, pozna v obnašanju, v delovanju in v na ta prostor skrčenih upih. Prostosti tu ni kaj prida. Ni čudno, če si jo kdo poišče v fatamorgani uživaštva. V tej egocentričnosti zamre smisel in čut za bližnjega, za stisko družbe in sveta. Vse, kar seže preko tega, je le utopija.
Če pa kdo zaživi z vstalim Kristusom, tedaj stvari postanejo drugačne. Človek se ne počuti več utesnjenega v svetu trpljenja in praz-
SVOBODEN, PROST, DEJAVEN
nega hrepenenja, ampak se po njem začne sprehajati v novi, prej neznani notranji sproščenosti, svobodi, prostosti.
Za to svobodo nas je oprostil Kristus: »Jaz sem svet premagal. Ne bojte se!«
Kakor se ta beseda sliši pravljično lepo, postane za človeka, ki pozna Kristusa, moč
Anatoly Shumkin
in stvarnost, ki nima več nobene podobnosti z namišljenim svetom. O Kristusu je treba najprej vedeti. Njegovo življenje in delo je oznanilo, razodeva se po življenju njegovih učencev in nauku Cerkve. Osebno srečanje z Njim v molitvi in zakramentih postane izvir vere. To spoznanje je razodetje moči. Deluje
samozavestno. Svoboda in prostost postaneta realnost bivanja in mu primakneta še dodatno vrednost - dejavnost. Človek nenadoma ve, kaj je njegova naloga med ljudmi in v okolju, kjer živi. Strahu pred javnostjo ni več. Prav nasprotno. Zraste potreba po delih iz bogastva življenja, ki ga je sam prejel iz Kristusove zmage. V tem verniku Kristusova zmaga premaga svet. To je znamenje vere. Ne sprašuje se več, kakšni so drugi okrog njega v družini, na delovnem mestu, v družbi in državi. Ve za svojo nalogo v javnosti, v vseh razmerah, v kapitalizmu ali socializmu. Ne ozira se zbegano okrog sebe, koga bi volil ali koga ne. V njem je namreč jasno spoznanje o vrednotah, ki izvirajo iz Gospodovega nauka. Njegova beseda mu podpre samostojno, samozavestno in suvereno mišljenje in držo. Po tem presoja in izbira odgovorne v družbi in politiki.
Kristusov učenec ve za svojo nalogo, dati v družbo sebe in svoje znanje na način, usklajen z Gospodom. On daje to prostost vsem, ki vanj verujejo. Velikonočni kristjan ni nikoli nedejaven v družbi, pa naj bo ta še tako odtujena evangeliju. Zaveda se, da je Kristus sam stopil v nemoč sveta. Danes stopa vanj v svojih učencih in mu tako postavlja pred oči moč odrešenja. Zarja velike noči je luč svetu. To je naša luč vere v vstajenje.
Janez Pucelj
Naša luč, Velika noč2018
ZAČETEK SLOVENSKIH ŠOL
Marec je pomemben mesec za argentinske šolarje: po dolgih počitnicah se spet začenja pouk. Tudi v naših slovenskih šolah so se v zadnjih sobotah spet napolnile šolske klopi, na fotografijah si lahko ogledate vesele obraze malih šolarjev!
DmpflrnA»/i	_ P i r+o 11 r
Slomškova šola - Ramos Meiía
Vstal je, kakor je rekel, Aleluja!
Zedinjena Slovenija in Svobodna Slovenija voščita vsem Slovencem blagoslovljen praznik Kristusovega vstajenja
Buenos Aires, Velika noč 2018
Velikonočni razglednici, ki ju v tej številki objavljamo, je pred 70 leti v begunskem taborišču izdelal inž. Marko Bajuk. Izdala ju je "Koroška kronika" v Celovcu kot samozaložbo. Celo v tistih časih negotovosti so slovenski begunci skrbeli za to, da so lahko svojim prijateljem in sorodnikom posredovali želje upanja in veselja. Zahvala are a. Božidariu Baiuku. ki nam ie posredoval ti zaodovinski sliki!
STRAN 2
19. MARCA 2018 | SVOBODNA SLOVENIJA
MINISTER POČIVALŠEK V ARGENTINI
Obiskal je slovensko skupnost v Našem domu v San Justu
Leto 2017 je bilo za slovensko skupnost v Argentini razgibano, polno izzivov in pozitivnih doživetij. Zadnje uradno snidenje pred koncem leta je bilo povezano z obiskom slovenskega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo g. Zdravka Počivalška, ki se je mudil v Argentini ob priliki Ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije (OMC/WTO), na kateri so se srečali predstavniki iz 164 držav, med njimi tudi številna delegacija iz Slovenije.
Delegacijo so sestavljali ga. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije; g. Franc Stanonik, generalni direktor Direktorata za notranji trg, ga. Katarina Bovha, iz kabineta ministra, ga. Simona Vrevc, Služba za EU koordinacijo in mednarodne zadeve, ga. Valči Uršič, Služba za EU koordinacijo in mednarodne zadeve, iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MGRT); ga. Tatjana Košir, Sektor za trgovinsko politiko iz MGRT-ja, ga. Špela Kučan, svetovalka za zadeve svetovne turistične organizacije in stalna predstavnica RS v Ženevi ter ga. Špela Ivančič, projektni vodja, Slovenska turistična organizacija ob spremstvu ge. veleposlanice Jadranke Šturm Kocjan in svetovalke političnih in konzularnih zadev ge. Petre Česen Čatar.
Pred odhodom v Slovenijo se je v četrtek, 14. decembra 2017, celotna delegacija srečala še s predstavniki slovenske skupnosti v Našem domu San Justo. Srečanje je upravljal predsednik krovnega društva Zedinjena Slovenija, inž. Jure Komar, spremljala sta ga pod-
predsednik in tajnik društva prof. Karel Gro-znik in Martin Selan, podpredsednik Našega doma g. Toni Oblak ter odborniki Metka Malovrh, mag. Ema Urbančič Marušič, lic. Toni Rovan, prof. Jure Urbančič in lic. Martin Uštar. Obiska so se udeležili g. Tone Oblak ter predstavniki vseh ustanov in organizacij, ki redno in uspešno delujejo v Našem domu San Justo: Nežka Lovšin Kržišnik, predsednica krajevnega odseka Zveze slovenskih mater in žena; za Društvo upokojencev Marjanka Furlan, Marija Tomaževič, Ninka Keršič in Mici Casullo; za Mešani pevski zbor San Justo pevovodja prof. Andrejka Selan Vombergar in ustanovitelj pevskega zbora Andrej Selan, Irena Urbančič
Poglajen za šolo Franceta Balantiča, pridružili so se še predstavniki mladinskih organizacij, skupine mladcev in mladenk ter folklorne skupine Mladika.
Srečanje je potekalo v zelo sproščenem vzdušju, ob prijateljskem razgovoru in z velikim zanimanjem naših častnih gostov za razvoj in delovanje slovenske skupnosti v Argentini. Srečanje je vodila Ivana Tekavec.
Ob prihodu je bil najprej protokolarni pozdrav in predstavitev vseh navzočih, potem pa vodeni ogled prostorov Našega doma. Obiskovalci so si ogledali seveda raženj, pevsko sobo, šolske prostore, glavno dvorano in izredno zanimivo retrospektivno fotografsko razstavo z
dejavnostmi vseh odsekov iz zadnjih desetih let. Gostje so se tako neposredno seznanili z načinom in vsebino delovanja v Našem domu, ki se pomnoži v vsakem slovenskem domu ši-rom Argentine.
Po ogledu prostorov smo se vsi pomaknili v klet, da bi si ob dobri kapljici in pogrnjeni mizi še kakšno zanimivost izrekli po formalnem pozdravu Jureta Komarja. Prisluhnili smo ministrovim pozdravnim besedam. Razložil je namen uradnega obiska v Argentino, obenem pa izrazil zadovoljstvo, da je smel obiskati Slovence pod Južnim križem. Izkazal je veliko zanimanje, presenečenje in pohvale do naše slovenske skupnosti. Uporabil je izraz, ki ga ne slišimo pogosto med obiskovalci iz Slovenije. Rekel je, da je vzhičen, poudaril je začudenje za naše podvige in dosežke, tudi prijeten občutek topline in odprtosti. Govoril je z velikim zanosom, s pristnim pozitivnim odnosom do naše identitete.
Ob poslovitvi smo si povabljenci in domačini izmenjali spominska darila. Predsednik Zedinjene Slovenije je ministru v spomin poklonil prevod dr. Tineta Debeljaka argentinske gavčevske pesnitve Martina Fierra, podpredsednik Našega doma je izročil Zbornik, Balantičeva šola snemanje enkratnega božičnega koncerta, skupina upokojencev pa božični izdelek. Obiskovalci so odnesli lepo sliko naše slovenske skupnosti v Argentini.
Naša osebna želja je pa bila, naj bi se ta prijetna doživetja razlegala po Sloveniji, naj se širi delo in prizadevanja zavednih Slovenk in Slovencev ob Srebrni reki.
Maria Ivana Tekavec
NAŠ POGOVOR | Minister Zdravko Počivalšek
O obisku ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo RS smo že poročali v Svobodni Sloveniji. Ko se je minister Zdravko Počivalšek vrnil v Slovenijo se je z nami pogovarjal o potovanju v Argentino.
O Kako ocenjujete izid 11. Ministrske konference WTO?
Slovenija je izrazila razočaranje nad rezultati 11. Ministrske konference WTO (MC11), ki kljub intenzivnim pogajanjem ni prinesla multilateralnih dogovorov med državami članicami WTO. Članice WTO se niso uspele dogovoriti o konkretnih odločitvah, niti o prihodnjem delovnem programu na posameznih pogajalskih področjih. Slovenija in EU kot celota sta se zavzemali za vsebinsko pomembne in uravnotežene rezultate na področjih kmetijstva (domače podpore, blagovne rezerve za namene prehranske varnosti), ribiških subvencij, domače zakonodaje pri storitvah ter drugih novih temah mednarodne trgovine, kot so e-trgovina in transparentnost regula-tornih ukrepov za majhna in srednja podjetja.
Edina sprejeta odločitev ministrov na MC11 se nanaša na nadaljevanje pogajanj o ribiških subvencijah, da bi do naslednje Ministrske konference v letu 2019 sprejeli dogovor o pravilih za prepoved določenih oblik ribiških subvencij, ki prispevajo k presežnim zmogljivostim in s tem k prelovu rib, ter odpravo tistih, ki prispevajo k nelegalnemu ribolovu. Sprejetih je bilo še nekaj vsebinsko manj pomembnih odločitev (o delovnem programu za e-trgovino, pritožbah, ki ne zadevajo kršitev po Sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine in delovnem programu za majhne ekonomije).
Ne glede na skromne rezultate pa je MC11 prinesla vsebinsko pomembne ministrske izjave različnih koalicij držav članic WTO (vključujoč EU), ki se nanašajo na e-trgovino, domačo zakonodajo pri storitvah, na mikro, majhna in srednja podjetja ter olajševanje investicij, ki
Slika Marko Vombergar
imajo možnosti za dosego prihodnjih multilateralnih rezultatov.
Članice WTO so se na MC11 zavezale, da bodo nadaljevale pogajanja na vseh področjih. Slovenija bo še naprej podpirala multilateralni trgovinski sistem z osrednjo vlogo WTO v vseh njegovih funkcijah. Pomembno je, da se sedaj osredotočimo na prihodnje delo in zagotovimo, da ves dosežen napredek v pogajanjih ne bo izgubljen. O Kakšno je mesto Slovenije v tej organizaciji?
WTO je najpomembnejša svetovna organizacija, v kateri se oblikujejo pravila mednarodne trgovine, da gospodarski subjekti, torej tudi slovenska podjetja, lahko poslujejo v urejenem in predvidljivem mednarodnem poslovnem okolju. WTO je tudi edini forum za multilateralna trgovinska pogajanja o nadaljnji liberalizaciji svetovne trgovine in edino mesto za reševanje trgovinskih sporov med članicami, ki nastanejo na podlagi kršitev pravil WTO, nadzira pa tudi izvajanje trgovinskih politik članic. Slovenija je ustanovna članica WTO od njenega nastanka leta 1995, ki danes šteje 164 članic. Glavni cilj delovanja Slovenije v WTO je sodelovanje pri oblikovanju mednarodnih trgovinskih pravil na področju blaga, storitev in intelektualne lastnine in v multila-
teralnih trgovinskih pogajanjih za večjo liberalizacijo mednarodne trgovine, kar bo prispevalo k k izboljšanim pravilom trgovanja, nižjim trgovinskim oviram, novim poslovnim možnostim in večjemu dostopu na tuje trge. O S katerimi izdelki in storitvami je danes Slovenija prepoznavna v svetu? Slovenija se iz leta v leto razvija, prodira na svetovni trg na različne možne načine. Eden izmed najbolj prepoznavnih in meni ljubih je zagotovo turizem. Zelenost in raznolikost naše države je definitivno velik magnet za privabljanje turistov, saj imajo na majhnem območju veliko izbiro aktivnosti - od športa in adrenalina v naravi, do preprostega odkrivanja skritih kotičkov mest in podeželja. V ospredje prihajajo pa tudi tuje investicije in lesna industrija, želimo si, da bi tudi na teh področjih Slovenija postala bolj prepoznavna tako na evropskem kot tudi v svetovnem merilu.
O Na katerih področjih poteka gospodarska/trgovinska izmenjava med Argentino in Slovenijo? Ali vidite konkretne možnosti, da se v bodoče ta izmenjava poveča?
Slovenija je predvsem izvozno naravnana država, kar 80 % blaga in storitev izvozimo na tuje trge, vrednost pa presega 30 milijard evrov. Z Argentino sodelujemo predvsem na področjih trgovinske in blagovne menjave ter tudi menjave storitev in turizma.
Za prihodnost si želim, da se poveča izmenjava med bolj perspektivnimi sektorji, kot so energetika s poudarkom na obnovljivih virih, farmacija, avtomobilska industrija, IKT in turizem. Priložnosti za poglobitev sodelovanja so tudi preko raziskovalnih in znanstvenih inštitutov, prav tako pa si zavzemamo za pridobitev partnerstev na področju kmetijstva, ribištva, prehranska varnost. O Katere okoliščine pa najbolj ovirajo bilateralno sodelovanje?
Eden izmed najpomembnejših faktorjev je definitivno razdalja med državama, ki do neke
mere zagotovo otežuje medsebojno sodelovanje. Po drugi strani ta problem rešuje porast digitalizacije, vendar je treba poudariti, da je še vseeno zelo pomemben osebni stik s človekom.
Omeniti je treba tudi različne poslovne običaje in kulturo, na katere je treba biti pozoren. Pomembno vlogo tukaj ima prav slovenska skupnost v Argentini, saj predstavlja pomemben vir nasvetov in vpogledov v lokalno in nacionalno dogajanje.
O Vzeli ste si tudi čas za srečanje s slovensko skupnostjo v Argentini. Kako ste doživeli to srečanje?
Kot sem omenil že zgoraj, ima ta skupnost pomembno vlogo pri premostitvi medkulturnih ovir, kar se kaže tudi na gospodarskem področju.
Dodati pa moram, da mi je zelo všeč ko vidim, da Slovenci po svetu ohranjajo kulturo in tradicijo svoje države, predvsem pa da ohranjajo naš slovenski jezik. Najbolj se to kaže ravno v Argentini, ob srečanju s skupnostjo sem imel občutek kot da sem nazaj v Sloveniji, pa čeprav sem dejansko bil več kot 10.000 km stran. O Kaj Slovenija pričakuje od naše skupnosti in kaj lahko skupnost pričakuje od Slovenije?
Pričakovanja so zelo različna, v največji meri pa mislim, da moramo oboji skrbeti za prepoznavnost Slovenije in predvsem ohranjanje dobrih odnosov. Le na takšen način lahko Slovenci kot narod rastemo in se razvijamo naprej, navkljub naši majhnosti države. Za konec še malo bolj osebno vprašanje: omenili ste, da to ni bil vaš prvi obisk v Argentini. Katere argentinske kraje ste že obiskali? Kaj vas od Argentine najbolj privlači? Res je, Argentino sem obiskal že večkrat, vedno privatno. Privlači me kultura, odprtost in prijaznost ljudi, odlična hrana in tudi dejstvo, da je tukaj veliko Slovencev. Tisti, ki me dobro poznajo vedo, da sem velik mesojedec, zato ob vsakem obisku uživam v lokalno pripravljenih zrezkih ob čutnih ritmih tanga. O Spoštovani gospod Minister, hvala za razgovor, vedno boste dobrodošli v Argentini!
SVOBODNA SLOVENIJA | 19. MARCA 2018
STRAN 3
Kristus je vstal, pridite in poglejte!
Slomškov dom želi vsem Slovencem blagoslovljene velikonočne praznike!
PRIČAKUJEMO VAS PRI VELIKONOČNI SV. MAŠI IN ZAJTRKU, V NEDELJO, 1. APRILA, OB 10.
Rojakom v Argentini in po svetu želi blagoslov j eno Veliko noč!
A OBLAK
^^ ABERTURAS
Bleščeča zarja velikonočnega jutra naj Vas vedno znova napolnjuje z upanjem, da je življenje močnejše od smrti in ljubezen močnejša od sovraštva.
To je iskrena in srčna želja za vse člane, znance in prijatelje
PRISTAVSKE DRUŽINE
Za letošnjo Veliko noč želimo vsem veselja z blagoslovom
Vstalega!
Aleluja! Vstal je, kakor je rekel!
MT 28, 6
VSEM ROJAKOM IN ZNANCEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
¡ncEtfncc
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ZENA
STRAN 2
19. MARCA 2018 | SVOBODNA SLOVENIJA
Nov prispevek Zorka Simčiča za rubriko "Začetki v Argentini" bo v tiskani obliki objavljen v naslednji številki Svobodne Slovenije.
Udeleženci predstavitve v Ljubljani
SAMO IDEALISTI | Junaška in tragična zgodba primorskih padalcev
Trije protagonisti iz Argentine v dokumentarcu.
V nedeljo, 18. marca, je bil na sporedu slovenskega televizijskega programa italijanske radiotelevizije RAI v Trstu enourni dokumentarni film "Samo idealisti. Junaška in tragična zgodba primorskih padalcev".
To je izvirna produkcija Slovenskega programskega oddelka. Avtor oddaje je tržaški časnikar in preučevalec polpreteklosti Ivo Jevnikar, režiserka tržaška, sicer v Argentini rojena kulturna delavka Marija Brecelj, montažer Mauro Coloni, glas pripovedovalca pa je prispeval znani slovenski igralec Pavle Ravnohrib.
Dokumentarec pripoveduje o 27 fantih in mladih možeh, večinoma Primorcev, ki jih je italijanska fašistična oblast leta 1940 in kasneje poslala kot svoje vojake v Libijo, a so jih med »vojno v puščavi« zajele britanske sile in so se kot nekaj tisoč drugih javili kot prostovoljci v Jugoslovanski kraljevi gar-dni batalon, da bi se borili za osvoboditev Primorske.
Britanci so teh nekaj izbrancev na Bližnjem Vzhodu izurili za padalce, radiotele-grafiste, tolmače, gverilce ali diverzante ter jih v letih 1943-44 s soglasjem Jugoslovanskega odbora iz Italije (dr. Ivan Marija Čok in prof. Ivan Rudolf) in jugoslovanske vlade v emigraciji, po sporazumu Tito-Šubašic pa tudi s partizanskim vodstvom, spravili za sovražnikove linije na slovensko oz. jugoslovansko ozemlje, da bi podprli odpor proti okupatorju.
Prvo povojno obdobje jih je dočakalo le devet. Šest jih je tako ali drugače izgubilo življenje med vojno, dvanajst pa je bilo žrtev revolucionarnega nasilja oziroma tajne politične policije Ozne: večinoma v mirnem času, nekaj mesecev po vojni, skrivaj, brez sodnih postopkov.
Ta zgodba, ki je zelo značilna za čutenje Primorcev, ki so takrat že 20 let trpeli pod fašistično raznarodovalno in diktatorsko oblastjo, je bila do konca 80. let prejšnjega stoletja zamolčana. Idealizem in domoljubni nagibi protagonistov, krivične obtožbe o vohunstvu in revolucionarno nasilje, ki so jih prizadeli, pa so v naslednjih letih stopili v skupni zgodovinski spomin. Pomembno vlogo je leta 1999 odigral tudi niz 22 doku-
Slika MNZS
Podpirajmo slovenske misijonarje!
TABLICE ŽE V PREDPRODAJI
SLOVENSKA VAS
08.04.2018
mentarnih oddaj na Radiu Trst A pod naslovom Z Bazovico v srcu, ki sta ga ravno tako pripravila avtor dokumentarca Ivo Jevnikar in režiserka Marija Brecelj.
Film prikazuje dogodke v nazorni in strnjeni obliki. Bogatijo ga izjave vseh petih padalcev, ki so bili še živi v 90. letih prejšnjega stoletja, a so zdaj že rajni, enajstih svojcev in drugih pričevalcev iz Slovenije, Italije in Argentine, slike in temeljni podatki o vseh 27 padalcih, arhivski in zasebni dokumenti, posnetki pomenljivih dogodkov in obravnavanih krajev.
Ta junaška in tragična zgodba je bila v Argentini vsaj delno znana, saj je v skupnosti živel padalec - radiotelegrafist Venceslav (ali Vencelj) Ferjančič (Idrija, 1919 - Buenos Aires, 2010), ki je nekajkrat zapisal svojo zgodbo, o njej pa je pred davnimi leti pisal tudi Rudolf Smersu. Tudi Ferjančič nastopa v dokumentarcu, saj ga je posnela Marija Brecelj med službenim potrovanjem v Buenos Airesu marca 2003. Takrat je posnela tudi nekaj spominov njegove žene Slavica Černe Ferjančič (Vrtojba, 1923 - Buenos Aires, 2012), ki je bila "aleksandrinka" in je padalsko zgodbo doživljala kot njegova zaročenka v Kairu.
Med pričevalci pa je tudi Franc Zorec (Dvor pri Polhovem Gradcu, 1923 - Buenos Aires, 2015), ki je bil v noči od 17. na 18. marec 1943 - pred 75 leti! - med tistimi slovenskimi četniki pri Smrečju, ki so sprejeli prvo trojico padalcev, in kot prvega ravno Venclja Ferjančiča, ki so mu zato kot ilegalno ime določili ime prvega Zemljana - Adam.
V Argentini (kot tudi v Sloveniji, Kanadi in ZDA) so tudi nekateri sorodniki radiotelegrafista Antona Božnarja (Polhov Gradec, 1909 - nekje na Dolenjskem, 1943) in pa Zdravka Lenščaka (Novo mesto, 1919 - nez-nanokje, 1945), ki so ga Britanci spustili k partizanom kot svojega oficirja in je »izginil« po vojni.
Dokumentarec »Samo idealisti. Junaška in tragična zgodba primorskih padalcev« so še pred televizijskim predvajanjem predstavili 16. marca v Trstu, potem pa še 20. marca v polni Viteški dvorani Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije v Cekinovem gradu v Tivoliju v Ljubljani.
Ivo Jevnikar
MICI IZ SRCA ZA 80 LET!
Veliko veselja, smeha in klepeta se je slišalo v Našem domu San Justo v nedeljo 18. marca. Lepo pogrnjene mize za nedeljski zajtrk, na dvorišču, ni navada. In čeprav so vroča mlečna kava in okusne "facture" bile odlično postrežene, kazalo je, da bo nekaj drugače.
Seveda, naša Mici je proslavila svojih 80 let! Naša draga gospa Mici Malavašič Cassullo za vso sanhuško družino je velikega pomena. Ona je botra Našega doma! Dolgo let je tudi predsedovala našo slovensko skupnost v San Justu, krajevno Zvezo žena in mater ter Društvo slovenskih upokojencev. Koliko dela in truda, koliko ur je posvetila naši slovenski skupnosti.
S toplimi besedami, ki jih je spesnila Mirjam Oblak, jo je pozdravila, v imenu vseh članov in prijateljev Doma, Emi Urbančič Marušič, sledilo je darilo in šopek rož, ki sta ji darovala predsednik Andrej Mehle in podpredsednik Toni Oblak. Cvetje v imenu Zveze žena in mater, je slavljenki poklonila predsednica Nežka Lovšin Kržišnik.
Ob koncu smo gospo Mici presenetili še z veliko torto, umetniško delo Andrej-ke in Mikaele Puntar, z znakom Našega doma. Vsi skupaj smo ji nato navdušeno zapeli "Kol'kor kapljic, tol'ko let" in potem nazdravili s šampancem.
S tako priljubljeno in nam drago osebo smo se vrstili in slikali: družina, odbor, možje, žene, prijatelji in Šentjoščani.
Še na mnoga zdrava in srečna leta, draga gospa Mici!!
Srce naše se danes raduje ko draga Mici svoj dan praznuješ. Zbrala sanhuška se je vsa družina, da velik tvoj praznik bi proslavila.
Kolko darov si prejela od Boga dobra starša, ki zate skrbela sta. Ljubezen in vrednot si od njih dobila in z njimi ti še druge osrečila.
V mladosti si Jorgeja spoznala se z njim v sveti zakon podala potem so se otroci rodili, ki dneve so ti popestrili.
Veliko si v skupnosti naši storila, predsednica Doma, Žena si ti bila, potem Upokojence predsedovala se vedno z veseljem vsem darovala.
Med nami, ko moreš, se vsa razdajaš žrtvuješ se in rada pomagaš za delo, vso pridnost tvojih rok blagoslovi naj te dobri Bog.
Dolgo naj On te Mici ohrani zdravja in srečo ti vsak dan podari; to ti vsi zbrani iz srca želimo ko tvojih osemdeset srečnih slavimo.
Dragi gospe Mici,
člani in prijatelji Našega doma San Justo.
SVOBODNA SLOVE N IJA | Glasilo Slovencev v Argentini
Ustanovitelj Miloš Stare
Lastnik društvo Zedinjena Slovenija
Predsednik Jure Komar
Uredniški odbor
Mariana Poznič, Erika lndihar, Jože Lenarčič, Marko Vombergar, Miloš Mavrič Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznič Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbančič
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE
Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar