PROLETAREC JE I) E AV S K I LIST ZA MISLEČE ČITATEIJE PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - danilo Jugoslovanske Socialistične Zvez« GLASILO PROSVETNE MATICE J, S. Z. s r _ NO. 16B9. - —— —•-■«• >«" - » >- — « ««"• ■ — - " - - >. CHICAGO. ILL, «. SEPTEMBRA o zveza med Anglijo, Francijo in Rusijo vsak čas dejrftvo. Tajna diplomacija v cvetju Mešetarenje med Berlinom in Moskvo se je vršilo za tako1 zaprtimi vratmi, da celo angleška špijonska služba, ki je ena najspretnejših na svetu, ni mogla dognati nič točnega. Zato so v Londonu sumili, da so« govorice o pogajanjih med Stalinom in Hitlerjem le svarilo sovjetske diplomacije, naj se Anglija žuri, ako noče, da jo Nemčija prehiti. V tej igri tajne, zavratne diplomacije, je Anglija izgubila vso svojo stavo in je morala u-ravnati vso svojo vnanjo politiko s stališča novih razmer. Ob enem se je zapletla v vojno si Hitlerjem n« da bi mogla računati na pomoč sovjetske Unije. Računa pa nanjo z vso gotovostjo Hitler. Pridobitve Nemčije Zveza z Rusijo je za Nemčijo več kot samo življenskega pomena. Blokada, v kakršno je bila zajeta v svetovni vojni, je zdaj onemogočena. Trgovska pogodba z Rusijo je Nemčiji jamstvo, da bo lahko dobivala olje, živila, rude in mnoge druge potrebščine iz komunistične dežele, katerih ji ne bo treba 'plačevati v zlatu, nego z nemškimi industrijskimi izdelki. To je za Hitlerjev tretji rajh nepopisne koristi. Zlata nima, ima pa blai/o, ki ga bo zamenjal z Rusijo za njeno blago. Kaj so tajne določče? Prihod sovjetske vojaAke komisije v Berlin je svetu priča, da pogodba med diktatorjema ne obsega samo to kar je objavljeno javnosti. Ali sta Nemčija in Rusija ne samo v gospodarski nego tudi v vojaški zvezi, bo pokazala sedanja situacija. Iz Hitlerjevih namigov je razvidno, da sta tudi v milita-ri«»tični zvezi. Kaj sta obljubila drug drugemu za tako sodelovanje, je njuna skrivnost in tajnost njunih najožjih zaupnikov. Podpora "agresorju** Iz vsega, kar se je dogodilo dozdaj, je razvidno, da deluje pogodba v korist Hitlerjevemu vpadu na Poljsko in v škodo demokratičnim silam. M o loto v pravi, da je to stanje nastalo po krivdi Anglije, ker je bila v pogajanjih z Rusijo neiskrena. Ampak sovjetska vlada je do nedavno vztrajno trdila isto o Nemčiji. Dokazovala je, da Hitlerju ni zaupati, da so mu pogodbe krpa papirja, da je treba stopiti njegovi agresivnosti za vrat itd. Resnica v obeh slučajih Ruska diplomacija je v pravem v obeh slučajih. Angleška diplomacija je kramarska in Hitlerjeva pa zavratna in kramarska. Ampak Molotov bi bil lahko priznal, da tudi njegova diplomacija ni boljša kot dru- (Nadaljevanje na 3. strani.) PREDSEDNIK V SKRBEH Prodiodailc Zed. driav jo veliko prisadov«! »hraniti mir mod d«fco-lami ia pomagati demokraciji, Ampak ai uipol. Hitlor — je prod člani svojega rajhstafa is Rooaevelta ie pred mnogimi meaeci Ijuto norčeval in m« svetoval, da »o naj briga aa avojo sadove. Tako jo Rooaovejtev apel sa premirje v Evropi ia sa sklicanja konference, ki naj bi rsiils sporna vpraianja. padel v vodo. Tndi sovjetski-nemški pakt jo bil vdnroc na Rooeeveltovo vnanjo politiko, ker jo račnnala na pomoč Stalina proti Hitlerja. Roosevelt •»javlja, da bo storil vso v svoji moči, da se Zed. driave no aapletejo v vojno. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETI) SVETOVNI VOJNI TRAJEN MIR MOGOČ EDINO, ČE ODSTRANIMO VZROKE, KI IZZIVAJO V KLANJE LJUDSTVO SPET V NEVARNOSTI ZAVAJALNIH APELOV IN PROPAGANDE RESNO SVARILO OB DVANAJSTI URI Nenapovedane vojne Po svetovni vojni se je dogodilo že mnogo vojn, ki uradno niso bile vojne. Kna največjih, ki ni še končana. je vojna med Japonsko in Kitajsko. Uradno je ni. Druga je vojna med Japonsko in Rusijo. Vrši se že od leta 1926. Res velike bitke med njima se dogajajo od maja to leto med Vnanjo Mongolijo, ki je sovjetski protektorat, in Mandžurijo, ki je japonska posest. Ko je Hitler zapodil svojo armado na Poljsko, je izjavil, | da to ni vojna, nego le ekspedi-cija za ščitenje podjarmljenih Nemcev, Nad špansko republiko sta navalili Nemčija in Italija. Nobena ji ni napovedala vojne. 1'radno sta intervencijo tajili do padca republike. Mussoiini je poslal armado v Ktiopijo, ampak ne zato, da bi se zapletla v vojno, pač pa edino, da kaznuje nesposobno etiopsko vlado zaradi njenih brutalnosti proti Italiji. Uradno to ni bila vojna. Kno neuradno vojno smo imeli tudi v Južni Ameriki. Napredovali smo torej toliko, da vojna ni več vojna, pa čeprav se v nji na debelo pobija tudi ženske in otroke. Izjema v tem sta Anglija in Francija, ki sta vojno uradno napovedale. Vesti s indus trialnega bojišča v Zed. državah so vsled vojne v Evropi potisnjene na zadnje mesto. Vendar je za delavce tudi ta borba važna, ena ko za družbe, ki si prizadevajo unije uničiti. Ameriške unije bodo morale biti oprezne, da delavstvo ne zaide v "prosperi-teto" kakor zadnjič in nato na mah vse izgubilo. Anglija je prošlo nedeljo objavila svetu, da je nastalo med njo in Ntmčijo vojno stanje. Vojna je bila Hitlerju napovedana tako skromno, kot da je sploh ne bo, razen na papirju. A je krvava resnica. Edvard Beneš si danes lahko misli eno: Mar naj bi se Francozi in Angleži odločili za če-hoslovake, namesto za Poljake. Ampak Poljaki, ki so se v primeru čehoslovaške izkazali za skrajno neprevidne, netaktne in zavratne, so v svojem slučaju čisto osamljeni. Vedeli so, da niso kos Hitlerjevi premoči. A so se vzlic temu stepli z njim in primorali Anglijo in Francijo, bodisi nji na pomoč, ali pa kapitulirati. Francoska in angleška vlada sta se morali odločiti za vojno. Ako ne bo Hitlerja zalagal z živežem in drugim blagom Stalin, bo vojno izgubil. Ampak pakt med njima je v tem oziru v prid Hitlerju. Angleška blokada bo škodila. a ne toliko kakor v zadnji vojni. Mala Slovaška igra v sedanji tragediji silovito nehvaležno vlogo. Vatikan, Ki je pomagal njenemu premierju Tisu, je tudi slabo stavil in vse izgubil. Izgleda, da igre vatikanski vpliv pod ničlo celo v Španiji. Predsednik Rooaeveit svari ameriško ljudstvo pred napakami, ki jih je uganjalo v prosi i vojni. A ne bo nič pomagalo. Cehi, Poljaki, Francozi so za poraz Hitlerja. Nemci in Italijani proti. Oni ploskajo vsakemu, ki poudarja, da naj ne bomo ničesar razen Američani. Nesreča je, da so ti Američani udinjani bolj kapitalizmu kakor patriotizmu. Meseca julija je število zaposlenih v Zed. državah spet nazadovalo. Službe je imelo o-menjenega meseca blizu 46,-000,000 delavcev. Harry Bridget je po svojih dolgih prilikah lahko izprevi-del, da vedo bivši komunisti o njemu veliko več kot pa je bil on pripravljen priznati. Pravijo, da je rezultat sličen kot je bil pred mnogimi leti vsled slič-nega prestopka proti Fosterju. Ni zmagal, pa ga je zatemnilo. V U Sallu je SNPJ I)ay dobro uspel. Obisk je bil dober, ampak vzlic vzorni ureditvi ni bilo mogoče vsem ustreči. Zabava je bila izborna in ni vzroka za zamere. -.- K« i •o naše naloge v sedanjem krvavem konfliktu? Kaj naj storimo v oči g led pritiskom, ki silijo s svojimi predlogi in propagando med naše ljudstvo? Odgovor nam nudijo skušnje. ^ Najprvo je potrebno, da se vprašamo, kaj hočemo? Mi vsi želimo mir. 2e leta tn leta imo podporniki akcij, katerih smoter je preprečiti vojne. Od početka našega gibanja učimo, da je vojne mogoče odpraviti edino na tako težaven način, kakor tuberkulozo. Vsa vidimo, da vojna, ki »e je pričela leta 1914 in končala leta 1918, ni bila zmsga nikogar. • Dozdevni sovražnik je dane« jačji kot kdaj prej in isti dve velesili, ki sta smatrali, da je uničen sa zmerom, sta spet napovedali vojno proti njemu. Ako bo klanje in rušenje trajalo dolgo, in je verjetno, da bo, bodo pritiski na to deželo in na vse druge, ki še niso v vojni na eni ali drugi strani tolikšni, da bo nevtralnost zrinjena na stran tako zelo kakor v času zadnje svetovne vojne. Ne le vojna, nego. tudi vse kar vplivi vojne vključujejo, visi nad deželo. Možno, zelo možno in verjetno je. da bo t v slučaju dolgotrajne vojne tudi ta dežela prisiljena, da se odloči za težko vprašanje, s kom? Predsednik Roosevelt je nam zagotovil, da ostane ta dežela nevtralna do skrajnosti. V istem govoru pa je tudi priznal, da jih je malo, ki bi bili sposobni biti nevtralni tudi v praksi. Ko so v Beogradu zaznali, da je nastala med Nemčijo in Anglijo vojna, so srbski študenti demonstrirali, toda za Anglijo in proti Nemčiji. Se celo sovjetska Unija ne dobi več toliko aplavzov, od kar je krenila spet v "novo taktiko". V teh težkib dneh, ko bo vojna plamtela in ji nei>o izgledalo konca, bodo prihajale med naše ljudstvo vsakovrsne sugestije. S priporočili in predlogi vas bodo bombardirali slični ljudje kakor med zadnjo svetovno vojno. "» - ffi V , * Že danes prihajajo z rešilnimi načrti "za narod" in še za marsikaj drugega. Spomnimo se nazaj, ko je ensko delovalo vse polno mojzesov in troštov, in uvideli bomo, kako potrebna je prevdarnost. Sedanja vojna je vojna dveh tekmujočih imperialističnih skupin, kakor je bila zadnja. In kakor do leta 1918, tako je tudi v tem konfliktu »matrana ena skupina za stvor, ki ga je treba pokončati, in druga pa, ki je vredna podpore vsega, kar veruje v svobodo. Vsakdo, ki ni Hitlerjevec, želi zmago Angliji in Franciji. Neg lede katera izmed sedanjih kombinacij izide zmagovita iz boja, vzroki za nove vojne ostanejo. Zato smo mi vsikdar in edino za odpravo razmer, ki povzročajo militarizem; ki vstvar-jajo diktatorje, kateri se ponašajo, da niso odgovorni nikomur razen samemu sebi. Požar, ki divja po Evropi in Aziji, lahko zanese svoje iskre tudi v to deželo in jo užge. Tako se je zgodilo v zadnji svetovni vojni. e s Ugašujmo te iskre rajše kot da jih bi podpihovali. Predsednik te dežele je svečano izjavil, da bo varoval njeno nevtralnost do skrajnosti. A ob enem je omenil, da nihče, ki kaj misli, ni osebno nevtralen. To je resnica. Kdor želi zmago Hitlerjevi kombinaciji in je za ameriško nevtralnost ob enem, je pristransko "nevtralen" Kdor je za preprečen je Zed. državam vstopati v vojni vihar, a ob enem želi, da se ameriška nevtralnost tako razčleni, da bo dovoljevala dovos potrebščin Angliji in Franciji, je pristranski na ta način, da usmerja svojo nevtralnost proti Hitlerju. Proletarec je tn bo za poraz fašizma. Ampak je ob enem tudi za poraz vzrokov fašizma. Priseljenci vseh narodnosti so na potek razmer v Evropi še posebno interesirani. Enako Slovenci in drugi Jugoslovani, kajti njihovim narodom se gre v teh kritičnih dneh sa vprašanje, biti ali ne biti. (Nadaljevanje na 2. strani.) Kaj vam v Proletarcu najbolj ugaja? V čem ga je po vašem mnenju potrebno izboljšati? -- Sprava s Hrvati dosežena v kritični uri Hrvatsko vprašanje je prišlo v tem leUi na točko, s katere je pretila nevarnost, da se slučaj čehoslovaške ponovi na Jugoslaviji. Nedvomno bi se to tudi zgodilo, ako bi se bodisi Hitler ali pa Mussoiini umešala v notranje spore Jugoslavije, kakor se je timešal Hitler s pomočjo Mussolinija v notranje probleme pokojne republike Čehov in Slovakov. Koncem avgusta pa je prišla v svet vest, da je sporazum med vlado v Beogradu in Hrvati dosežen in n tem Jugoslaviji zajamčen notranji mir. Po poročilih v dnevniku New York Times obsega avtonomna Hrvatska teritorij, ki je bil do razpada Avstro-Ogrske pod J madžarsko vlado, torej sedanjo savsko banovino, primorske kraje (Dalmacijo) in o-kroŽje Dubrovnika. Poročevalec omenjenega dnevnika ipiAe, da dobi Hrvatska svoj sabor, kot ga je imela pod Madžarsko. V ta namen ji je dopuščeno precej finančne avtonomije. Brigala se bo za kulturne probleme ln gospodarstvo Hrvatske, dočim ostane obramba) (armada), kontrola nad prometnimi sredstvi, vnanja politika itd. i v nadalje v področju centralne vlade v Beogradu. V nji je po reorganizaciji ipet Hrvatov, med njimi dr. Maček, ki je vice-premier, en Slo- venec (dr. Krek), en musliman iz Bosne, trije člani združene opozicije v Srbiji in šest srbskih članov vladne stranke, h kateri pripadata tudi slovenski in muslimanski minister, skupaj osem. Premier je ostal Dra-giša Cvetkovič in minister zunanjih zadev je še Cincar Mar-kOvič. Nekateri poročevalci trdijo, da je sporazum s Hrvati odpravil- takozvano šestojanuarsko stanje (septembra 1929 je pokojni kralj Aleksander proglasil nad Jugoslavijo absolutni centralizem) in to ne samo kar se centralizma tiče, nego je spremenil Jugoslavijo spet v parlamentarno držav«. Seda- nja skupščina je bila razpušče-na In prihodnja bo izvoljena po liberalnem volilnem sistemu. Da-ll se to res zgodi, bo odvisno ne samo od razvoja notranje situacije, nego še posebno od zunanjih dogodkov. Objavljeni sporazum omenja samo Hrvate. Pravijo, da je vprašanje vladnega sistema za ostale province prepuščeno novemu kabinetu in bodoči zbornici. Izgleda da je bila ta rešitev spora torej le vprašanje boja za hegemonijo med Srbi in Hrvati. Ako doseženi sporazum kaj pomeni je dal Jugoslaviji pogoje za sijajen razvoj. Seveda, če je ne pogazijo imperialistične sile. ilarl IBrowder slabo > i prerokoval Bilo je letošnjega 5. julija na shodu, ki ga je sklical inrtitute of Public Affairs of Charlottsville, Va. Za predavatelja je bil povabljen tajnik komunistične stranke Earl Browder. Nekdo ga jo vprašal: "ALI SO GOVORICE, DA SE SOVJETSKA UNIJA SPORAZUME S HITLERJEM VERJETNE?" Browder, ki je bil tedaj v imenu kominterne še sa vojno proti agresorjem in sa bojkot nemškega blaga, je odgovoril : ". . . ZA TAK SPORAZUM JE PRAV TOLIKO MOŽNOSTI KOT ZAME, DA BI ME AMERIŠKA TRGOVSKA KOMORA IZVOLILA ZA SVOJEGA PREDSEDNIKA." Niti misliti ni na tak dogovor, je poudaril. Manj kot mesec dni pozneje ja bil v Moskvi podpisan. Ifti Brawder ga ja na slavju 20-letnice ameriške komunisti, čne stranke dna 1. septembra v Chicagu s drugimi predstavniki svoje stranke ssgovarjal in pozabil na vsa ono, kar je prej govoril o "agresorjih". PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA UUDCTVA. EG AMERIČANOV JŽ EVROPf 0TE2K0ČEN IZHAJA VSAKO SREDO. la^ja J«|MU**B«k> D«U?ib Tiikvvu Draik III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah sa celo lato $8.00; sa pol eta >1.75, aa četrt leta $1.00. Inoaomstro: sa eele leto SS.ftO; aa p*l leta $tM>. Vtl rokopisi In ogla*! morajo biti v naiem uradu najpoanrj« do pondeljka ■ »Idne sa priobiltev v številki tekočata tedna. PflOLETARE Publiahad every Wadneaday by the Juroakv Wor, Vi ; V « ' Ine. Establi >hed 1806. *« Publishtag Co., W\ P UtHif.f Editor.....................................................^.^.Trank Salta. Business Manager......................................OharlM Pogorelec. Asst. Edifaar aad AsaL Business Manager-----Jaaapfc Drasler inHi ii j ii.il >i ■ 11 asi I * * — - ~ SUBSCRiPTlON RATRS ♦ United State«: One Year $3.00; Six Months $1.71; Three Months $1.00. Foreigs Countries, One Year $3.50; Six Uontlts Sl.M. 11 pn i »m nw t »'■ i -— —■ •■■— v — PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. Tolsphoas: ROCKWELL 2M4. CHICAGO, ILL. Tok d^eh iniernarionnl PISMO IZ CLEVELANDA Piše IVAN J0NTEZ Glasovi)! :a je bila sme^ena* M«f eo Soljševiki izvršili revo-»učijo z gla »vrftoo? Kaj Ae! Jil? so sc poslutfji! Le z njo kaj doseftei. V dvorani na Blue islan-l' pjtuburški "Naprej" je na- go in široko oglašal sebe in Ave. jc revolucionarno razpo- pos(ea ua pleča naučili da se ne splača Ukazo-.tega departmema so imeli rde- jih nj zagreši). Eden vati ualug zagrizenim nasprot- je kravate. Ženske so prišle na uh n'eu,pravl*enih očitkov je nikom čeprav včasih prinesejo "z/edovin ko zborovanj?" w dtt *'proieUirec" nagovarja 1 kakoglas? . . , imc.iike "revolucije" v rdečih M,^ a unije aVtnih krilih. De.egatjv je bi o 128, dHavi.ev ifomerjli Martina. "V ml*, ki io hoteli poslušati raz- o(J n' ^ojo kkiko tega rojakov'in rojakinj, ki poznajo prave, pš mnogo več nego j>h n^tntgli p6četjt 1 je ' "Ha-jiV©t in ljudi večinoma .po sli- Zadnje čase sem srečal več letncglb v dvorano. Nikbgar .„ zdaj ^ijvMi, da ne bojkah\ -Ameriki Domovin™ nuu pustili notri razen delsga- wm ■ | ■ ■ _ j te, zaupne člane in pa agente več cčital Proletarcu tega gre- Zato HO se nemalo čudili, ker ...» M . . , ■ ■ ha. To bi bilo zelo'razveseljivo ni .em kaza| in renčal, div- jMfelC«* departmenta ter za- znamcnj,( če ue bi ^ lrdaji j€ ^^ M na be!a ter se *tcpiiUc ciKaeae policije. oe , zava;ai SVojih Čitat3ljev u/iMu nhnuiul Unt KP S n.'1 fllii da bi'jim vhod najrajše odrekli. Ampak ti ljudje so rediteljem pri vratih pokazali tako prepričevalno poverilnico. Zve zdo na prsih, da so imeli iv< bo dalje zavajal svojih čitat3ljev voy,5e 0bnašal kot se sp.dobi z zlobno izmišljotino o suoven- za zvcrino. Ena teh rojakinj ni ciji, ki da jo daje SNJ>J "J*ro- mQ|Je 11 L dopoldne, kar med ra >" " ^tSSLl dikalei rt) l^ed^. Mudi nel^1 Mo,k« ,n ToneU social i- jJtn"fei v-reroiticijo. ne -pa na 'Srang- delo zanjo, tenake v rdečem ao T" ie P" lePa! Na Blue Ialand Avenue v ChHffa. Na primer. VeAila je ca«u. blizu 12. cente, je bilaifltttno konvencij« -pred ■ — ■^JT'-"i" lepem naj bi *«ovek ss«el dvorana, kateri a« dali buriva- stenzmom m a tem »c.albtiP|iP«nj. « Jo aten.h «a oflru uibe mh ,ju. T zmcd kj jo jc USJtvarjl zni angleški listi po Delavskem čno stranko^ Ako je ns bibilo, J' PjJ|aropom nadatjne kj so ^^ dela,. za .nw g HiUerjem je prazniku leta 1919 ime "Smol- b. .»a« Keedovci pomeUh ven Jekorac.je ,gko ^^ _ postavila marsikaterega časo- ny Institute". V poslopju ona-1kot «K>pe. ker ao prtih na kon- ^ jfagg^ mo! i„ zakaj? Samo zato. ker pUnega "ugibafa ' ali "raz . _ ^^ —4..- — u; .. imenu glabljevalca" v zadrtigo ali ce- ________Prišla je ura, da kegaTraena v Pet^r^(zdaj! vencijo edino s takim namenom predsednik Louis C. e . .. . . •__»_____ii__•________»ri u ni nrvn «Pin nrv priprav eni samo na Uko'^nahi prvo sejo prve komuni- *o "a poti ljudem, ki v imenu gUbljeva) pripravljeni samo na rano Lranke ki ie udana f loge — uboga sloga, kako te lo v smeši ljo. Mi sami se proti njim *«cne «ranxe, ki je uaana \at " .. i f , . no zaiiitili. Policija je pri- ninu in njegovi internacionali.: zlorabljajo!: - razbi ajo vrste „e kod n nmil nL ,,„ Tedaj oa stopi k njemu policij- zavednega delavatva! hv.1.1, ali Dan l>rej se je v dvorani unije mašinistov na So. Ashland Blvd. pričela konvencija socialistične stranke. Razbila se je te prvi dan v dva krila. Levi- Leningrad) je bilo takrat sha-|in jališče ruskih boljševikov. V akcijo čikaškem "Smolney Institutu" nismo —----- . komuna franka naše zborovanje. Otels je kon-l krtena t« in on. poetava. Vsled den imata svoje hibe .n z ne- Stalinom razhud.l. ter komunistična stranka. venci jo. dan se tega nt' zaveda množine dekoracij je nevar- zmotljivoatjo nista brata; v n^m «n nihče izmed nje." nost, da se vse to užge, dvora-item pogledu aU podobna nam Viotnr i Kppffpr ip bil real-!Pa im« nezadostne izhode, vsem in kolikor vem, tega tudi liat Sttori li e z as v ojo stranko Vrh tega se vendar tudi spodo- ne skuiata ovreči. Papei je sa smrti. Policije ni nihče pozval,i"1**®1 , , .. . . kajti prtfla je v onih dneh tie- Konvenčni odbor je nemudo- povabljena na vsako zborova- ma "klen"; da amen*ke zasta-nje radikalcev. V tem slučaju v« konvenciji ne bo. O- je Berger smatral, da je izvr- tvoritev «o za par ur odložili, šila koristno delo. torej čemu Dekoracije ao potrgali in stene bi jo obsojali in se zgražali nad bile spet gole Na odru so,samih sebe! ostali le portreti Lenina. Troc-i Ampak je tret>a upoštevati kejra in Marksa. Nato so ipri-1 iskrenost ali neiskrenost posa-nesli dva rdeča venca z veliki- meznika, ki vodi njegove kora-mi rdečimi trakovi. Zastopnik ke v javnem življenju, ln o v J * ' L *i v v» j « Kdo je pobil vec zidov? Norman Thomas citira, kako je znani ameriški novinar VValter Duranty v znameniti depeši z dne 11. oktobra 1938 izjavil, da je oblast v sovjetski Rusiji pobila veliko več Židov kakor }ih je Hitlerjev režim v Nemčiji. Trditev je podprl z dokazi. Bazlika je le, da so bili v Nemčiji mučeni in ubijani zato, ker pripadajo semkski rasi, v USSR pa ker so bili v opoziciji zoper režim, ali pa ao bili osumljeni nezanesljivosti v službovanju diktaturi. Thomas je v analiziranju sporazuma med ^emčijo in Hitlerjem naštel še vftč drugih protislovij, ki jih uganja*sovjetska ►litika že mnogo let, fn izjavil, da ni bil še nikoli komunist, pa simpatiziral z USSR z vso svojo dušo, jI želel uspeh in jo »ranil tpred napadi, kajti pričakoval je, da se bo razvila v norico luči in svobode. Pravi, da je bil ukanjen kot milijone ki eo gojili enake nade. se nemudoma pridruži tretji internacionali. Reed je pograbil preko pasu delegata Ger-berja iz New Yorka. ki je bil predsednik poverilnega odbora socialistične konvencije in ga nesel iz dvorane. Reedova struja je imela 78 "delegatov". Vsi ao na njegov namig storili enako — skušali so vreči J&O delegatov socialistične stranke iz zborovalnih prostorov. Najbrže bi bili uspeli, ako ne bi bila policija v poslopju, že pripravljena, ki je v nekaj minutah napravila red. Socialistični konvenciji je prvi dan predsedoval Sejmour Stedman. Nekateri delegati so po pdmirjenju hoteli, da se jim pove, kdo je pozval policijo. Doliili eo tajnika stranke A-dolfa Germerja. On je izjavil, da ni pozval na konvencijo nikogar razen delegate. A tu va potrjuje staro resnico, da ga ljudje lomimo vse od rojstva pa tje do groba. In če bi se mi sramovali ljudi samo zaradi njihovih napak ali zmot, potem bi se morali sramovati tudi — njo T Vršile so se tri delavske politične konvencije hkrati, vse v Chicagu. Po neuspehu na eo-cialiatični konvenciji je imel John Reed svojo v istem poslopju. iz katere je nastala "komunistična delavska stranka". "Pravoverni" komunisti so imeli konvencijo v dvorani na Blue Island Ave. S Frankom Petrf-čem sva se domenila, da bova poročevalca na vseh treh. On naj bo večinoma na konvenciji socialistične stranke in včasi naj pogleda tudi na Reedovo, jaz pa naj bom na konvenciji ortodoksnih komunistov. Napravila sva si potrebne poveril-rrice kot poročevalca "Proletarca" in prebila na zborovanjih precej dni in večerov. Konven so tudi stenografi justičnega cija socialistične stranke je tra-departmenta, okrajnega prav- jala sedem dni, ostali dve pa nika in policija, pa če je dele- štiri vsaka. Dasi sva imela obi-gatom všeč ali ne. lico dela! sva ei iztrgala po- Oglasil se je Victor L. Ber- trebni čas in pjačteia vse stro-ger, kateremu je kongres zara- ške najine poročevalske službe di njegovega protivojnega sta- sama. policije je smatral, da spominjata preveč na rdeče zastave, torej naj gre k njima tudi zvezdnati prapor. Sklicatelji so rajše odnesli venca za kulise. Revolucija ne priznava zvezdnate zastave, ki je simbol kapitalizma. Doli z njim! Dvajset let pozneje je ista komunistična stranka 1 zavrgla rdeči »prapor in oder na svojih s!avjih pa kinča s patriotičnim: gesli in zvezdnatimi zastavami. (Dalje prihodnji.) Pameten nasvet Tisti, ki so trdili, da socializem ni še nič dosegel* zato je U-eba v boljši svet po bližnjicah, store pametno, ako se po dose- Janjfh slabih tekušnjah z bližnjicami pridružijo delu za socia-zem, kajti le v njemu je reškev človeštva. Evropa v peklu Ako bi se evropeke dežele zedinile za ekopomsko kooperacijo, bi Imele kruha In masla v izobilju za vse. Topove, tanke, bajonete in vojne ladje bi pretopile v koristne naprave, kl bi Aužile miru in »blagostanju vseh. Tako bi Evropa odpravila pe-ftel. v katerem iivi »daj prebivalstvo vseh njenih dežel. Svoboda ali smrt! Ekonomski rojalisti, ki vpijejo, "dajte rtam svobodo, in če ije, dajte nam smrt", v resntči mislijo tole: 'Wam dajte svobodo, vi Um upodaf sf viemlte smrt!" (Po MA. G.") lišča razveljavljal poslanski mandat, in tolažil razjarjene sodruge, da policija ni na svetu samo v slabe namene, na primer le za razbijanje stavk. Včasi opravi tudi kaj koristne- Ves svet je bil v vrtincih. O- Ncmiko narodna manjšina na Ogrskem Nemška naVodna manjšina na Oirrskem. ki je nacionalno močno organizirana, šteje 600,000 duš. Politično deluje odkrito za HKlerja in za pridruženje Madžarske k tretjemu rajhu kot protektorat, kakor je zdaj češka. gromen vtis ruske revolucije je - žarel in navdajal delavstvo Meseca avgusta so dobili Ce-vsepovsod z velikimi nadami, hi v "protektoratu" ukaz odda-Ob enem je donašal zmedo v ti vse orožje kakršnekoli'vrste njihove vrste. nemški vojaški oblasti. ~ i NAŠE STALIŠČE OB DRUGI SVETOVNI VOJNI (Nadaljevanje s 1. strani.) Nedvomno se bodo, oziroma se še pojavljajo rasni predlogi, da jih etmemo s te »treni oceana. JSZ in njeno glasilo Proletarec sta proti vojni ne samo zaradi svojega socialističnega programa, nego tudi s stališča, da se z vojno ne doseže nič koristnega, in nič zanesljivega. f i •'« m ' ' • ' "••••'? V - % * -'i mI •'.»■ ■. * i, ' * S ' f .: i' »I r » Vendar, vojna je tu. Dejstva so dejstva. Ni v naši moči, da jo M mogli preprečiti. In v teh tragičnih dneh je potrebno, da ljudstvo ne naseda nikomur, nege sledi le oftim, katere posna, torej samo organizacijam in odgovornim osebam, o katerih v*,' da so obstojale le prej ne pa nastale kakor kresnice v juniju. Zasvetijo in ugasnejo. Eksekutiva JSZ in odbor Prosvetne matice je pripravljen v slučaju potrebe pod ▼ met i kar koli mogoče v korist haČel In programa, Id ga zasto^atno. * *! f'fT* VHI V teh resnih dneh »e zanesite na organizacijo, ki jo posnete. Pomagajte jo jačsti, da bo kot nalogam, kadar nastopijo sanjo najtežje preizkušnje. Molku in Gardnu se lahko reče, da sta poštena in iskrena delavca za delavsko stvar, pa čeprav se v vsem ne strinjamo z njima. Torej ne bo nič z mojim "ke-nanjem", ki so ga namesto mene občutili pittsburški fantje. "Clevelandski Jontez" si bo slej ko prej izbiral sam svojo družbo, pri čemur lahko zagotovi pittsburške fante, da je prav zares ne bo iskal v — peti koloni . . . Stalinovo paktirauje s Hitlerjem se tudi pri nas živahno pretresa in rešeta. Vsi, ki se teh debat udeleiujejo, so, kakopak, *točno poučenr"; kakt), zakaj in čemu se je moralo tako zgoditi in ne drugače. V Moskvo usmerjeni rojaki na primer se pridušajo, da je Stalin s to potezo rešil pogube svetovni mir, demokracijo, kranjske klobase in ribniško industrijo suhe robe; dočim ekatre-misti drugih barv prisegajo, da je Georgijec Jože velik lopov, ki je izdal oziroma "zahrbtno zaklal" ne le slavne evropske "demokracije"," teMveč vesoljni svet, uključivši Hotentote in Eskime. Kar nas je zraven bolj zmernega temperamenta, ae pa pri tem bolj ali manj zabavamo, kolikor je pač trenutno na rarpolaig«) ' smisla za humor. Vzlic resnim časom nam drugega ne preostaja. it "Enakopravnost" je zadnji ted^n povedala nekaj krepkih — in zasluženih — cleveland-skenrvu klerikalnemu zastavonoši in "bančnemu izvedencu" Tonetu Grdini. Mož je namreč začel razsajati proti "Enakopravnosti" — namreč zaradi zmrznjene bančne situacij«, ki je spet začela vrati. — Ker je bila "E." zadnja leta prav Velikodušna napram Grdini, da je na njenlh straneh lahko na dol. ** * - f ♦ v * kmi J smešno luč: reveži ne vedo ne kam, ali bi Stalina grajali, ali kaj ... In tako so se nekateri najprej nad ga "spo-vedali", potem so se pa ustrašili, če niso morda ustrelili kozla ter ga začeli hvaliti. Češ. "saj je prav za »prav potegnil Hitlerja in ojačil roko demo-krajicam" ... Kje je rep in kje glava, pa že več ne vedo . . . * Kdor ne verjame, da moskovsko - berlinska pogodba "Proletarca" ni presenetila, se lahko o tem prepriča iz "komentarjev" z dne 12. oktobra !9tSfi in iz uvodnika "M5na-kovska skrivnost", v "Proletarcu" od 19. oktobra. Takrat smo zapisali, da je dandanašnji, ko stoji evropska politika na glavi, pač vse mogoče, tudi kom binacija Moskva-Berlin. Uspeh kluba JSZ v Springfieldu Sprtngfield, IU. — Klub st. 47 JSZ je imel že mnogo prireditev. Vse so bile uspešne. Tako tudi naša zadnja zabava, ki je prinesla $22.45 čistega prebitka. Klub je prispeval v podporo Proletarcu $5. število članov kluba ni visoko, a je to delavna skupina, ki deluje složno in zato tudi klub uspeva. Na minuli Labor Day smo aranžirali izlet v La Salle na prireditev SNPJ, lani pa smo ga -priredili v Chicago na Proletarčev piknik. — J. O. Tole mi ne gre v glavo? Kako je mogoče, da tako ix obraien narod, kakor je nem iki, drvi kamorkoli sa enim •*-mim človekom? Mar je ts na-s4 pozabil, kako je končal v vojni pod kajzerjem? - jummv HIP J iW ilip U., I II1VVPPfiliPRPi 1 ■ fRF PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) Na pomolu v Gružu je apet stala dolga vrata hotelskih por- terjev, toda v špalrrju. Vsak je imel na sebi napia firme, pri kateri je bil uposlen. Nihče ni nikomur pulil prtljage iz rok. Tako je boljše. Človek med njimi lahko svobodno izbira. Vprašala sva par izmed njih glede sob. "Čakamo samo one, ki so si jih v naprej rezervirali. Vse oddano." cosko, angleško, nemško, češko, poljako, šved«ko itd. Domača publika ae drži avojih miz. Lepo je. Setala ava po tr-«ru. V stari del meata za obzidjem ava sklenila iti podne- | Pojdi rajše na Wentworth Ave. v Chicagu, v naselbino Dalma-tincev, kadar boš utegnil, ne pa tu trošiti čas zaradi vprašanja, kdo je nasadil pomaranče v Californiji. Trdijo, da je Dubrovnik (Ra-gusa) najstarejše mesto v Jugoslaviji. Staro mesto v okvirju o*bzidja je sijajno ohranjeno. Negujejo ga v originalnosti zaradi turistov, kajti to je dandanes glavni vir dohodkov tega kraja. Nekoč je bil Dubrovnik republika. Tekmoval je z Benetkami. Imel je pomorski pro vu. Dubrovnik amatrajo za svoj t met z vsemi važnimi pristani v biser Hrvati in Srbi. Hrvati pravijo, da je njihov po veri in slavni zgodovini. Angelo Cer-kvenik je nama pisal: "Dubrovnik je zibelka srb- Sredozemskem morju in njegove ladje so vozile in odvažale tovor iz vseh jadranskih prista-j P™® Črnogorce v *ljenju pa pripeka solnce in žge. Ko ae ga privadiš, ti koriati. Ampak morai živeti v tem kraju, ne pa priti sem le za en dan. Kmalu ae je začela naša ka-•j ravana pomikati iz luke v višine, Ni bilo do|*o, že amo ae zavijali po serpentinah gore lx>v-čen, Vozil sem ae že po mnogih "zig-zagih", največ po Skalnatem gorovju (Roiky Moun-tains) ameriškega zapada, a tako slikovitih serpentin, z razgledom na morje, še niaem videl. Nedvomno je po svetu mnogo lepših krajev nego je ta, ampak zame je imela gora Lovčen še posebne spomine. svojem živ- FRANCOZI UDANI V USODO Drugi je skrivno od strani za , sko ^rvaUke književnosti, arb- sko-hrvaške Atene imenovan. To je čudežno ohranjeno ared-njeveško mesto a slikovitim obzidjem in trdnjavami. V njemu so znamenite cerkve in palače. Zanimal vaju bo Fort sv. Lov-rijenca, kjer je imel Pen-klub tvoje zborovanje. Pojdita tudi na polotok l,apad. poln razkošnih vil in v njegovo krasno kopališče." Kes sva šla tudi tja. In v kopališče. Nekdo je nama rekel, da je vstopnina v kopališče aii-samo za šepetal, da nama preskrbi krasen stan v vili tik Dubrovnika, z razgledom na morje. "Koliko?" Hm, za naju veliko predrago. Dan pozneje ava tisto vilo videla in je res v krasnem zelenju, na parobku tik morja. Komur je dano, da drugi delajo zanj, si tak stan lahko privošči. Najela sva si sobo tik pristanišča v hotelu Petka. Skozi okno hotela vidiš pomorščake, še več pa težakov, ki nalagajo ladje s premogomo. Čoln, poln tega kuriva, zapelje tik parnika, nato ga delavci nalagajo v košare in jih praznijo skozi duplino parnika v bazen za premog. Pričeli so ob 5. popoldne. Ko sem se ob 4. ponoči zbudil, so premog še zmerom nakladali. Ob enem so ladje polnili tudi z drugimi tovori. Hotel Petka ni kak Waldorf Astoria, a je nedvomno toliko dober kot hotel Union v Ljubljani. Cene so zmerne. Porter, ki je nesel v sobo najino prtlja go, je bil Slovenec. Majhen, šibek fant, toda je potnikom prenašal težke kovčege kakor da so blazine. Vajen je tega, kakor so navajeni mali francoski postreščki v Cherbourgu in Le Havru nositi veliko več teže kot vagajo sami. Tik vrat najine sobe se po tihoma pomenkujeta sobarici Slovenki sta. Spet gledava skozi okno na jine sobe. Ob »pristanišču, kjer je polno čolnov za prevažanje premoga in drugega tovora par potniških ladij za turiste nekaj ribiških čolnov in tovor nih ladij, se premika sem in tja množica: brezposelni delavci postreščki, domačini, ki ubija jo čas s šetanjem ob bregu, in tujci. Sklenila sva, da se (pome šava mednje. Cula sva med do mačini le hrvatsko govorico med tujci večinoma češko, ita lijanščine pa mnogo manj ko v Splitu. Seznanila sva se s češko družino, ki je nekoč živela v Ameriki, a se je vrnila po svetovni vojni v rojstni kraj s precejšnjimi prihranki. Vse ji je šlo po sreči. Vsako leto si la hko privošči pot k morju . . "Samo da bi tako ostalo," je •pojamrala naša nova znanka s Češkega. "Morda je to zadnjič, ko se nam še nudi uživati blagodejni mir pri morju." Ta družina si je najela kar celo vilo prav blizu morja. Kdor to zmore vsako leto, mora imeti že precejšnje dohodke. Na Gruž je legal mrak. "Poj-diva peš v Dubrovnik," je predlagala Angela. Nekdo tik naju — bil je Slovenec, jo je cul: "Daleč je in hoja bo v navkreber. Peijita se rajše tja z vozom cestne železnice." Kaj je tu njegov posel, sva Ka vpraševala. Nič posebnega. 1'rišel je sem, ker mu slabi zdravje. Ako bo dobil primerno delo, ostane tu, da se utrdi. Vabila sva ga k večerji. Ni hotel. Ni naju obgovoril zato, da bi mu kaj dala, je pripom-■iJslužen dečko, ponosen, niše, skozi od današnjega Trsta, pa iz vseh drugih pristanov Dalmacije v velika morja. Lep je Dubrovnik in zanimiva je njegova zgodovina, ki jo hrvatska lirika sijajno opeva. Kdor pride v Dobrovnik, mora, če mu je količkaj za potovanje in lepoto, še v Boko Ko-torako in v Kotor. In iz Rotorja po arpentinah Lovčena v Črno goro. Vkrcala sva se na ladjo v Giužu zgodaj zjutraj. Mornar Dalmatinec je nama govoril: "Imate kje v Ameriki zaliv tako krasan kakor je Boka Ko- no visoka, samo za bogate, torska naša?" "Bova videla. Ce bo predrago, i "Nedvomno. Saj imamo tudi se bova pa v banji kopala." več obrežja nego vi." Dalm i- Vstopnina je bila malo manj ko kvoder v ameriški valuti. Kopalno obleko sva imela svojo. Ampak človeku, ki zasluži tod le kvoder ali malo več na dan, se zdi ta vstopnina kajpa-i da več kot visoka. S to vsotico se mora on preživljati. Morja vzlic temu ne strada. Breg je dolg in kdor je dober plavač, lahko skoči kjerkoli v morje. ežja nego tincu moje ugovarjanje ni bilo ljubo. Angela me je na to opozorila z opreznim sunkom v nogo. sem arečal v kovinskih rudnikih v Coloradu. Rekli so mi "kranjčfč". Slovenci amo z njimi prav lahko izhajali. ie celo Irci, ki ao sovražili "Avstrijce", so vzljubili te fante. Do padlo se jim je, ker so se nazivali "Črnogorci"^ (Monte-negroea). Nič črne kože, kot jo imajo črnci iz Afrike, pa so "zamorci", so vzklikali Irci in "tretali". Črnogorci so vračali. Moj prijatelj Nik, a katerim ava živela v Leadvillu v isti stanovanjski hiši, mi je čeatokrat pravil o gori Lovčen in o Rotorju. O knezu Nikolu in o Četi nju. O svojem dekletu, kateremu «pa ni ostal zvext„ Bil je sta-sit Črnogorec, fcumberčani, ki( so stanovali v istem "boarding-j hovzu", so ga naučili peti tudi slovenske pesmi. Tako je fant postal med dekleti v slovenskih V P.rimu m pred uradi ca.opi.or (Bet« dan m dnem množic«, da žit« po* led nje v«.t». Večin« tek ti č«sopi»« n« more kupili, p« čit.jo one, ki »o prilepljen, n« de.keh. Frencosi to postali feteli.ti, čei, ker pride prid« I Ne ** pomef«ti! V.i »ovrečijo Hitlerj«, k«r C« smatrajo s« povzročitelje »edenje katastrofe GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec •ft!trnih še posebno priljubljen Pravil je dalje: "Glej, te kra-; Biie .so večinoma iz "suhe krasne gore . . ." | jine" in Belokrajine. Neko zi-• Lepe so, ampak gole," sem i mo se je primerilo, da je Nik se še drznil ugovarjati. ,4Saj je ta kraj res kras porode," je pomagala Dalmatin-cu Angela. On je dodal: "Boka Dva dni in tri noči sva bila v Kotorska je najlepši fjord na Dubrovniku. Spala ava le toliko; svetu. Vprašaj Švede na tej lakot je nujno potrebno, kajti ta-.dji, ako meni ne verjameš." Ni-ko kratek čas je treba upora-'sta pretiravala. Lepa. nepopia-biti podnevu in ponoči čimbolj- no lepa je vožnja po vodni gla- nil čeprav mu življenje ni bilo ugodno.' sedla sva se v voz cestne železnice in zrla skozi okno v lunin svit, ki je odseval z morja kakor da je zrcalo. Ob vrhnji *trani ceste so vile, nekatere tako razkošne in v gaju, da si more tak stan v tem raju privoščiti samo bogataš, ali pa aristokrat v državni službi, za Katerega dobrobit morajo garati delavci in kmetje. Izstopila sva pred trdnjavami vrati. Na prontranem tr-ku je kavarna tik kavarne na prostem. Godba igra. Pri mizah čuješ ljudi, ki govore fran- še do zadnje minute. Tudi če človek ne pozna zgodovine Dubrovnika, napravi nanj to mesto neizbrisen vtis, ako je količkaj opazovalca v njemu. Se veliko več užitka pa ima oni, ki lahko gleda nazaj dim v tem kraju, med mogočnim skalovjem, ki se na obeh straneh d\%a visoko v zrak. Ko je mornar utegnil, je spet prišel k nama. Smatral je, da aen s svojim ugovarjanjem storil Boki Kotorski veliko krivi- Chicago, III. — Urednik Proletarca Frank Zaitz se je udeležil konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice v Clevelandu. Ob tej priliki je streljal v tla in v strop. Nekaj iz ljubosumnosti, nekaj iz čr-, nogorske navade. Salunar, njegova žena in "kelnarce" so sel vlegle za barom. Strah je strah, i Neki fant, doma iz Strug pri .. Dobrempolju, pa je bil koraj-n,n?* kar *e agitacije 'za list tiče, je bilo pri nas bolj obiskal več rojakov in dobil sodelovanjem posebno J. Božiča 14 naročnin. Pomagal mu je tudi Milan Medvešek. Chas. Pogorelec je dobil še 4 naroč- skozi več kot tisočletno slovito co. "Ali vesta, da je v tej priro-zgodovino tega kraja. Rastlinstvo tu sijajno uspe- dni primorski trdnjavi prostora za vse vojne ladje vseh de va. Pred vilami sva gledala po- žel?" Pritrdil sem, da sem že marančna drevesa s sadeži. Lepa so, ampak oranže na njih ne bi mogle konkurirati niti onim v Floridi, kaj šele kalifornijskim. To sem nekomu omenil na glas. "Ej, dečko Is.njski, ne zbijaj šal iz naših oranž! Kajti tudi kalifornijske smo vzgojili Dalmatinci!" Mož je nama nato pravil zasluge izseljencev iz svoje kraške dežele, ki jih imajo za Ca-lifornijo, za južno Ameriko, sploh za ves svet. Kdo mu je vse to pravil, sem vprašal. "Ivan Lupis-Vukič, ki je naš rojak, star Američan, človek, ki vse ve." Zelo se mL je ta navdušeni domoljub začudil, ko sem mu povedal, da Lupisa-Vukica že dolgo poznam. V Chicagu je izdajal tednik "Hrvatski Glasnik". Med vojno so ga obdolžili, da je špijon v službi italijanske vlade. Ko je prišel v Zed. države, si je v Južni A meriki in v Californiji med bogatimi Dalmatinci pridobil prijateljev, ki so mu pošiljali od SO do par sto dolarjev vsakdo izmed njih za vzdrževanje njegovega lista. Nekaj let po vojni se je v Severni Ameriki tepel s hrvatskimi komunisti in bil od njih na elevelandski konvenciji hIBZ osramoten kot še niao očrnili nikogar poprej v tolikšni meri. Prodal je nato svoj list •"konzulovcem" in odpotoval v Dalmacijo, kjer je s finančno pomočjo vlade ustanovil turi-stovski biro v mednarodnem obsegu. Ni mu šlo gladko, pa je šel iskati novo srečo v Južno Ameriko. Meni je včasi v Narodni tiskarni na Blue Island Avenue v Chicagu dejal, da mi lahko, ker imam za sabo za borbo z nasprotniki organizacijo. Ugovarjal sem mu, da se moram v listu boriti z njimi >rav tako sam kakor on s svo-imi. Razlika je le, da njega podpira čikaška trgovska komora. naše gibanje pa nekaj sto rojakov z niklji In kvodri. Njemu je za privatni profit, nam za načelnost. Angeli ta pome ne k med menoj in Dalmatincem ni bil všeč. čital nekaj stičnega in ga vprašal, kje so jugoslovanske vojne ladje. "Ne vem, nič ne vem," je odvrnil. "Ampak tu nekje so," sem vztrajal. "Morda, vprašajte rajše koga drugega." A nisem nikogar vprašal. Tistih par vojnih ladij, ki jih ima žen in Črnogorcu Niku dal eno, v trebuh. Nik je bil močan in bi m„0' ga lahko z golimi rokami u- Je gnal. Pa je v raztogotenosti spustil krogi jo v njegov bok. Mislil je, da ga je ubil in pobegnil iz saluna. Ležal je skrit ob cesti v snegu do jutra. V dnevnem svitu je našel pot k prijatelju. Ves premražen je zbolel na pljučnici. Vsi iz našega stanovanja — kakih trideset fantov — smo ga obiskali. Niti eden mu ni prinesel rož. To tam ni bilo v modi. Ko se je zavedel, in sem mu segel v roko, mi je rekel: "Kranjčič, ako boš šel kdaj v stari kraj. pozdravi mi goro Lovčen." Ko sem se vozil po teh serpentinah, sem mislil nanj in na Soc. pevski zbor "Sa- Jugoslavija, sploh ne pride v j njegov pogreb. Plesali in peli pošte v. V Boki Kotorski jih je „mo po pogrebu vso noč. navadnim očem čisto lahko Višje in višje se je dvigal naš skriti. Ako pa bi bila to luka avto. Manjši in manjši je po-italijanske vojne flote, bi č*ili staja! pod njim morski rokav. še vse bolj ponosne mornarje praviti o mogočnosti ne samo prirodne pomorske trdnjave, nego tudi o drednavtih v nji. Potnikom, ki bi se vozili tod mimo, jih ne bi bilo mogoče skriti. Blizu opoldanske ure amo dospeli v Kotor. Pred mnogimi leti je nam' Mile Klopčič za v Ameriški družinski koledar poslal povest z naslovom "Crnogorka ilka". Vrši se v Boki Kotorski. Mična melodična povest. Klopčič je izboren pripovedovalec in pe-i snik. Ko ava stopila z ladje,! sem vprašal Angelo, ako se spominja Cmogorke Ike. Začudila se je. Morda je v hipu i pomislila, da bova spet morala Ako si skregan, saj sem la- prošlo nedeljo imel dobro obiskan piknik pri rojaku Kobalu v Clanendon HiLlsu, ki ji je prinesel blizu sto dolarjev čistega prebitka. Mclntyre, Pa--Vinko Yak- setich je poslal 4 naročnine in novce za Majski Glas. Waukegan, III. — Klub št. 45 JSZ je poslal od prebitka piknika $10 podpore listu. Prihodnji njihov piknik bo v nedeljo 17. septembra na istem prostoru kot zadnjič. 19. novembra bo tu konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice za severni Illinois in za VVisconsin. Martin Judnich je poslal nadaljnih 8 naročnin. Herminie. Pa. — Tone Zornik je poslal še 4^ naročnine (med njimi par novih) in še 4 oglase za naš Koledar ter nekaj pod pore Proletarcu. Aliquippa, Pa. —' George hko tudi jaz tiho," Je rekle An-j Smrekar je poslal še eno naroč-gela. "Ko se ti bo zljubilo, pa nino, to pot novo. iz pregovori." Pueblo. Colo. — Iz daljnega Ona ipač ni vedela, da odda- zapada se je spet oglasil naš stari znanec Frank Boltezar. Poslal je 4 naročnine. Detroit, Mich. — Peter Be-nediet je poslal $2 v tiskovni fond Proletarca. Sygan, Pa. — Lorenc Kaučič je poslal še eno naročnino in jam pozdrav gori Lovčen od prijatelja Črnogorca, ki ima tu nekje svojce in jim ne vem ne kraja ne imena. Bržkone niso nikdar izvedeli kako je končalo njegovo življenje. (Dalje prihodnjič.) RUSIJA SKLENILA Z NEMČIJO VEČ KOT PRIJATELJSTVO (Nadaljevanje s 1. strani.) iskati naslov nekoga in ae žga-j^*' Ako ni zaupal Angliji in je trdil, da ni zaupal Hitlerju, mar mu zdaj zaupa? NajtTrže ne. Tiidi Hitler ne zaupa Stalinu, zato bo pogodba med njima veljavna samo toliko časa, dokler bo obema koristna. Kaj so ruske pridobitve? ti na aotneu. Bilo je zarea silovito vroče. Nekaj potnikov je zbelelo vsled soparice, pa si je mislila, čemu tu zdaj iskati kako Crnogorko, ki jo jaz poznam kdove od kdaj. Nagloma se je domislila: "Misliš Klopči-čtvo Iko v družinskem koledarju?" Seveda se je spominja, saj je pitala odtise k za koregi-ranje najmanj trikrat. Blizu ladje, s katere smo se izkrcali, je stala dolga karavana avtov in busov. Vsi namenjeni za pot v nekdanjo prestolnico črnogorskih knezov, v Četi nje. Izbrala sva si rajše avto nego bus. Cena je ista. Vse prevozništvo za turiste iz Rotorja v Črno goro regulira država na spopad z mikadovim cesarstvom, ki je neizogiben, kakor je bila neizogibna vojna zapadnih sil s Hitlerjem, četudi so se ji ogibale do skrajnosti. Koristi v trgovskem osiru Ob enem je Rusija veliko pridobila v trgovskem oziru. Nemčija je zanjo naraven trg. V zameno za surovine bo dobila Ako bi Rusija sklenila zvezoi8troje dru^ ***** ji ze,° z Anglijo, bi ae obvezala iti v slučaju vojne na njeno stran in ob fnem bi ji pretila nevarnost jaiponakega vpada.. Zdaj ji ni treba braniti ne Poljske, ne Rumunije, ne baltiških dežel. Verjetno je, da sta si jih v tajnem cfogovoru Nemčija in Rusija že podjarmile. Največja pridobitev Rusije pa je izdajstvo, ki ga je izvršila Nemčija nad Japonsko. S tem je Japon- želi zadnji imenik, ker namerava obiskati vae naročnike Proletarca v avoji okolici. Willard. Wi§.—Mike Krultz ki je bil zadnje čase kar trikrat zaporedoma imenovan v tej koloni (kar pomeni da agitira kar največ m<*re), je poslal še dve naročnini.' Cleveland, O. — John Božič je poslal še 5 naročnin. Na konferenci klubov JSZ in Prosvetne matice je bilo nabranih $10 v podporo Proletarcu. Naš "večni popotnik" Tone Jankovič je prevzel nalogo zbiranja oglasov za koledar v Collinwoodu. Za začetek jih je poslal 7. Pravi, da bo storil kar največ bo mogel v tem pogledu. Bridgeport, O. — Klub "Na-1 tako, da se prej" št. 11 JSZ je prispeval nadaljna $2 tiskovnemu fondu. Arma, Kana. — Tudi Tone Shular se je oglasil. Poslal je 2naročnini. Akron, O. — Od tu je poslal dve naročnini Maks Kotnik. We.t AIIU, WU. — Tone Versin je poslal nadaljnih osem naročnin. Moon Run, Pa. — Jacob Am-brozich je poslal $3.60 v tikov-ni fond, ki sta jih zbrala s sodnikom Kavčičenvv veseli družbi na Library. Imena in vsote so priobčene na drugem mestu. Springfield, IU. — S. Ovca poroča, da je klub št. 47 imel dobro obiskan piknik. Od prebitka so poslali $5.00 podpore Proletarcu. Namesto počitnic nesreča Lava H©4 Springs, low*. — Z ženo ava šla v drugi polovici avfjusta v toplice, a ne na počitnice, kakor sem prvotno nameraval. Žena ai je 18. avgusta izmaknila koat v križu, ko je dvigala škaf vode, da je morala ostati v ipostelji. Tako je bilo teden dni. Zdravnik ji je kontno svetoval, da naj gre v te oplice, kar ava storila. Dne 26. ivgusta, ko to pišem, ae ona že Jokaj boljše počuti, da hodi jrez palice. Pri hoji aem ji mo. .al kajpada pomagati tudi jaz. Prve dni aeptembra se vrneva .ia najin dom v Wyoming. Zgolj za zabavo se v to me-.to ne izplača hoditi, kajti aem irihajajo večinoma bolniki. Vekatere je kar žalostno gle-Jati; imajo ali polomljene ude, tli jih muči revmatizem, ali kake živčne bolezni, pa se vsi zanašajo na zdravilno moč te vo-Je. Obratujejo trije topliški bazeni, posest države in obči-le. Dva, ki sta poseat slednje, >ta na razpolago največ mladini, ki se koplje in zabava. Glavne toplice so državna svojina »n pod državno -upravo. Imajo devet vrelcev. So na prostem, le streha je zgrajena nad njimi. V te kopelji prihajajo bolniki, ki bolehajo na kosteh in siičnih prej navedenih boleznih. Sama kopelj je poceni — ena za 10c, ako kmpkš karto za desetkrat. Za posamično kopa-nie, to je brez karte, pa stane 15c. Cene stanovanj so različne. V hotelih so sobe od 4 do 5 dolarjev na teden, stanovanja dveh sob, v katerih si človek lahko kuha, pa od 5 do 8 dolarjev na teden. Med prebivalci tega topli-škega mesta so zastopane mnoge narodnosti. Tudi dva Slovenca sta tu stalno naseljena. Eden — piše se Kari Hlebec, ima hišo s sobami, ki jih daje v najem obiskovalcem toplic. Drugi je Gregor štrucel, ki ima trgovino z mešanim blagom in mesnico, ob enem pa tudi lepo hišo s sobami za prenočišča, o-ziroma hotel. Poznajo ju mnogi rojaki, ki prihajajo v ta kraj I eni radi zdravja, drugi pa kar v topliški vodi do dobra okopljejo. Toplice ne morejo škodili nikomur, koristijo pa lahko. Jaz prihajam sem skoro vsako leto, da si o-perem za nekaj dni črno pre-mogarsko kožo in obenem si odpočijem. Ako sem doma. si ne dam nikoli miru. Letos je bila izjema, čeprsv sem imel tu tudi ženo. Moral sem pač v nezgodi opravljati delo gospodinje in ji pomagati v toplice in nazaj v stanovanje, oba pa sva upala, da bo kmalu bolje, kajti tudi tolažba, zaupanje in po-moč drug drugemu jako pomaga. —- Anton Tratnik. Maslo za tuje diplomate Ker so v Nemčiji kanoni po-trebnejši kot maslo, in ker diplomatom tujih držav, ki so nastanjeni v Berlinu, ni za topove pač pa za maslo, so dobili od vlade tposebno dovoljenje, da ga smejo za svojo uporabo in uporabo svojih družin direktno naročati iz Danske. . Priprave na prihodnjo konvencijo AFL Jugoslavija rti hotela časti V letošnjem zasedanju lige narodov bi odpadla na zastopnika Jugoslavije čast predsedovanja. Pa jo je vlada v Beogradu iz diplomatičnib ofcirov (da *e ne zameri Mussoliniju in Hitlerju) odklonila. Vrhovni svet lige jo je nato podelil Belgiji. Ko sva v avtu čakala nadalj- ska ob zaveznico, na katero je primanjkuje. S tem je komunistični bojkot nemškega blaga končan in komunisti v Zed. državah propagirajo samo še bojkot proti izdelkom iz Japonske. Dogovor med Nemčijo in Rusijo torej ni le "nenapadalen";; pakt nego zveza v vojaškem, gospodarskem in političnem o-ziru. 'Zapadne velesile imajo zdaj proti sebi ne samo fašistične sile, nego tudi Rusijo. MILLER'S CAFE S208 SI. Clair Av«., Cleveland. O. JFino pivo, vino in Iginje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah ko-koAja. — Fina postrežba. Dobra trodba. Prihodnja konvencija Ameriške delavske federaeije se bo vršila 2. oktobra v Cincinnatiju v Ohiu. O pripravah zanjo je sklepala eksekutiva, ki je zborovala nedavno v Atlantic Ci-tyju. Ste naročnino na Proletarca obnovili ? | NAROČITE SI DNEVNIK i "PROS VETA 4M PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI 99 Stan« aa celo lete $6.00, lete $3.00 Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (le) jc treba sa novo drultvo. Naslov sa list in sa tajnifttvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO; ILL. ........Ml............. ♦ ♦♦♦♦♦♦ M....................................... nih potnikov, sva se počutila kot da sva v peči. Kotor je v globini, obkrožen z gorami, ki so njegovo obzidje. V ta kotel z gotovostjo računala. Rusija pa oproščena nevarnosti mogočne nemAke armade, da se zdaj lahko svobodno pripravi Kdor ismed Slovencev v deželi je sa dobro čtivo, je na ročnik "Proletarca". tej : ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1U38 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS e e KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE e e -s: KOMENTARJI Jugoslovanski poslanik Konstantin Fotič v VVashingtonu je oananil, da jugoslovanskega dneva na svetovni razstavi v New Yorku, ki se bi imel vršiti 6. sept., na rojstni dan kralja Petra II., ne bo. Odložen je valed političnega položaja v Evropi na nedoločen čas. Kaj naj bi imel evropski položaj o-praviti a "jugoslovanskim dne-tom" na razstavi v New Yor-ku, poslanik Fotič uradno ni pojasnil. Publike s preklicem ni razočaral, pač pa one, ki so se hoteli svetiti na slavju. ★ Proti komu bomo na komunističnih shodih zdaj dvigali pesti? ★ Wm. Z. Foster, ki je predsednik ameriške komunistične stranke, je v intervjuvu in na shodu v Chicagu dejal, da je sovjetski pakt s Hitlerjem popolnoma v soglasju z mirovno politiko sovjetov. Par tednov prej pa je v soglasju sovjetske vnanje politike propagiral zvezo vseh demokratičnih dežel za poraženje agresorjev. Kdo se je spremenil: ali sovjetska vnanja politika, ali Hitler? Kaj je on zdaj: ali agresor, ali pacifist? Odgovor je jasen: je agresor in bo nadaljeval z agresivnostjo. Res pa je, da je zavrgel zvezo proti kominterni. In kominterna je ob enem zavrgla boj proti nacizmu. Hitlerjev tisk tolmači, da je Nemčija s tem razbila nakano Anglije, ki je hotela obkrožiti tretji raj h s pomočjo Rusije ter jo u klen iti v železni obroč, Rusija pa se v proti plač i Io lahko zdaj svobodnejše giblje v svojem sporu z Japonsko. Na načela pri teh kupčijah ni nihče porajtal. ★ Razočarani 2idje, ki branijo svoje plemenske interese s pomočjo organizacije American Jetrish Congrese, se boje, da je ipakt med Nemčijo in Rusijo njihov mednarodni položaj silovito poslabšal. Na zborovanju v Chicagu so voditelji kongresa poudarjali, da je zdaj očividno vsakemu, kar je bilo proslave v Franciji in da so '*še naši slovenski svobodomiselci in liberalčki v Ameriki .. . proslavljali to obletnico francoske revolucije.":- Klerikalci, ki se te revolucije 2 jezo spominjajo, bi lahko povedali i to, da so pri slavju 150-letnice liberalizma v Fran. ciji uradno sodelovale tudi Ze-dinjene države. In to ne samo iz prijaznosti do Francije, kajti dotična revolucija je imela ogromen vpliv tudi na razvoj nase dežele. * "Boj agresorjem!" je bilo komunistično geslo do 22. avgusta. "Pozdravljamo mir!" so zaklicali po 22. avgustu. Tako je v njihovih očet postal Hitler iz agresorja nosilec miru. Buuuu. ★ Do 22. avgusta so komunisti po svetu klicali Anglijo in Francijo v vojno proti agresorjem. Po 22. avgustu ju zmerjajo za povzročevalke vojne. Trdne želodce imajo komunisti. ★ Prihodnja konvencija HBZ v Pittsbuitghu se bo vršila v hotelu Fort Pitt, kjer je izvršni odbor želel nastaniti tudi delegate. Neki N. J. Nikolac, ki dopisuje v Radnički Glasnik, pa se je za hrbtom izvršnega odbora HBZ pogajal z upravo nekega starinskega hotela, in >po-tem delegatom pisal, da jim lahko preskrbi sobe cenejše prav tako v hotelu. Ni pa povedal, da je med hotelom in hotelom razlika. Najbrže bi mož pri tem nekaj zaslužil in izvršni odbor ga je pozval na zagovor. To je menda prva konvencija HBZ, ki bo v hotelu in delegatom je priporočano, da naj si vsi najamejo sobe v hotelih, razen oni, ki imajo Svojce v Pitts-burghu. Jugoslovani se torej •^modernizirajo". Tudi prihodnja konvencija 9NPJ bo v Pittsburghu. Ce bo sledila vzgledu HBZ, bo Slovenski dom ob lepo priložnost za dogodke. * Komunisti trdijo, da sta Chamberlain in Daladier dajala Hitlerju leta In leta vse mo- bolj kakor ao zadnjič na mil-wauski. Tudi njihova obramba pakta s Hitlerjem jim ni v korist. njim Že prej znano, da sta na-1 goče koncesije. Čudno potem-cizem in komunizem funda-mentalno eno, kajti oba sta v bistvu totalitarna in oba vladata s silo, neglede na ploho besed, s katerimi opravičujeta svoja dejanja. Ampak kaj bo počela zdaj tista nacijska propaganda, ki je trdila, da je komunizem židovska pošast, kateri si je upal edino le Hitler korajžno stopiti za vrat in jo zadaviti? Ni čudno da sta ne samo Brbwder in W. Z. Foster nego tudi Fritz Kuhn in *Fa- ther" Coughlin v zadregi. • 1 * "A. S." z dne 1. sept. piše v članku "150-letnica liberalizma", da so se meseca julija vrine k temu jubileju velike takem, da ni rajše sklenil zveze z njima, namesto da se je zvezal s svojim sovražnikom Sta!inom prt>ti Chamberlainu, Daladierju in Poljski! ★ Na konvenciji HBZ, ki je pričela 5. sept., je mnogo vike i bune. Na nji je zastopana tudi nedavno pridružena Slovenska Hrvatska Zveza. Njen bivši gJavni tajnik Cešarek, ki je zdaj uposlen v glavnem uradu HBZ, se udeležuje razprav v "Zajedničaru" s slovenskimi članki. Komunisti izdajajo svoj hrvatski tednik v času konvencije dnevno. Mnenje med delegati je, da bodo komunisti pogoreli na tej konvenciji veliko SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU • t ».» 2^01 Š. Cawncfa1e Ave, Cfiicago Mm Bivši župnik pri sv. Štefanu pnscl no obisk i>risel o Chicago. — Kazimir Zakraj-šek je prišel »po 12. letih spet v Chicago, da zadnjič obišče svoje bivše župljane, kakor je dfe-jal na shodu dne 29. avgusta v dvorani farne iole, ki jo je on ustanovil. i Pred otvoritvijo shoda je zapel par pesmi tfbor "Adrija". Predsednik shoda je bil Leo Mladič, ki je govoril prilično časa, ponavljal svoj 'takore-koč" pri vsaki peti besedi in hvalil bivšega »preČast. župnika Zakrajška, ki ima za vero in narod tukaj in v starem kraju nič koliko zaslug. Pozval je na oder predsednike katoliških društev s klicanjem imen (kakih pet jih je bilo v dvorani), urednika Jeriča, oba prečastita domača duhovnika, veleugled-nega jugoslovanskega konzula in par drugih odličnih oseb. Rev. Zakrajšek je bil edini govornik. Orisal je položaj v Jugoslaviji, o kateri je dejal, da je v nevarnosti, toda imenoval je le nemŠTco nevarnost. O fašistični agresivnosti iz Italije ni rekel ničesar. Dejal je, da se raduje doseženega sporazuma za rešitev hrvatskega vprašanja, ki ga je Slovenski narod nestrpno želel. Kajti ako hoče biti Jugoslavija sposobna otepati se zunanjih neprijateljev, mora biti enotna. Dosedanja u-reditev Jugoslavije je bila po njegovem mnenju napačna, kajti nemogoče je, da bi bili trije narodi en narod, češ. Hrvat ne more biti Srb, ne obratno, in isto velja za Slovence. Jako laskavo je govoril "o velikemu voditelju Korošcu, kateremu sledi ves slovenski narod", ni pa povedal, da je isti dr. Korošec kot notranji minister pomagal vzdrževati v Jugoslaviji centralizem z vso močjo žandarmerije, ki je pod oblastjo notranjega ministra. Prav radi tega so Hrvati dr. Korošca zelo zasovražili, češ, da je upregel sebe in Slovence v voz velesrbske politike. V svojem govoru je predlagal čestitko vladi na sporazumu in dejal, da se naj jo pošlje brzojavno. Vprašal je, kdo je za. Precej rok se je dvignilo. Nato je nadaljeval svoj govor. Pravil je, kako napačno so presojali v starem kraju izseljene Slovence. Na ameriške so gledali le s sebičnega vidika, da bi dobili od njih dolarjev. Zdaj je drugače, se je pohvalil, kajti njegova Rafaelova družba in izseljenska zbornica, ki jo je ustanovil, je narodu tolmačila, kako naši ljudje v tujini žive, kako garajo, kolibo so ie doprinesli h kulturi in bogastvu tujim narodom in kako se ti nasi rojaki v tujini radujejo, če se jih v domovini ljubeče spominjajo. Tako je po njegovi zaslugi ena nedelja v letu v Sloveniji "izseljenlška nedelja". V cerkvah na ta dan vsi duhovniki pridigajo o tisočih Slovencev, ki delajo za kruh V Severni in Južni Ameriki, Franciji,, Nemčiji, v Afriki in tako dalje. Nato se vrše molitve za srečo Slovencev v tujini. Ob enem prodaja Rafaelova družba posebne dopisnice, ki jih ljudje po cerkvenih opravilih poAlljajo svojeem križem sveta. Izjavil je, da< so ameriški Slovenci v Ameriki poslali sorodnikom in drugim v stari kraj v povojnih letih 18 milijonov dolarjev. To je visoka vsota — skoro nevrjetno visoka, a podatke je dalo ministrstvo v Beogradu, torej so menda resnični. Vlada v Beogradu ima posebnega šefa za izneljenske zadeve, ki z Rafaelovo družbo sodeluje in pomaga, da se ne samo vlada nego vse oblasti In javnost brigajo za izseljeni narod. DotiČni šef je ftrb, a njega-va žena je Slovenka, doma iz Kranja. O Slovencih v Nemčiji (na NE VERUJEJO V SVOBODO GOVORA ZA ZEDINJENJE SOCUUSTOV V SKUPNO GIBANJE Gora i« »lika i« ia napada na komunistični shod v San Antoni« v Tom-mu, ki ra j« branil sapaa Maury Msvenck s vsa svojo policijsko silo In a gasilci. katori so bria*ali vodo v drhal, da so jo ra spodili. Zdaj jo v tok« kam-panja aa odpoklic župana. Koroškem) je dejal, da so brez pravic. Usta morajo držati zaprta. Enako v Italiji. In tudi prebivalci v Jugoslaviji ne smejo govoriti kakor bi radi. (Tudi tu bi bil lahko pripomnil, da je bila cenzura najstrožja in svoboda zborovanja najbolj zatrta, ko je bil dr. Korošec notranji minister. Govoril je o prekmurskih Slovencih, ki žive v skrajno bednih razmerah, ker jim domovina v sedajnem položaju ne nudi kruha ne dela. pa se jih izseli 10,000 in več vsako leto v Nemčijo na sezonska dela. Tam jih drže kakih 8 do 10 mesecev v letu. Ti nesrečni ljudje se vračajo po par mesecev do naslednje sezone v Jugoslavijo kot nemčurji in nad domovino so skrajno nezadovoljni, hvalijo »pa Nemčijo, ki je zakleta sovraž*lci| Slovencev. Pravil je. da je bil z njegovim posredovanjem v Ljubljani pod pokroviteljstvom izseljenske zbornice in Rafaelove družbe ustanovljen izseljenski muzej. Apeliral je, da naj Slovenci pošljejo vse, kar bi spadalo v zbirko za ta muzej, tja, kajti ko bodo priseljeni Slovenci v tej deželi pomrli, bodo njihovi amerikanizirani otroci pometali take relikvije proč, ker jim ne poznajo vrednosti. Tam pa bodo za zgodovino Slovencev, posebno izseljenih Slovencev in za obiskovalce muzeja nepopisnega pomena. Hvalil je slovenski narod, ker je tukaj in tam krščanski, ker neumorno dela, ker si je vzlic svoji šibkosti In nezgodo-vinstva pridobil spoštovanje med svetom in je veri zvest tudi na tujem. Dejal je, da je ie v 4etih, glavo Ima sivo in se bliža nu življenja. "A ko vas »po 12. letih gledam, vidim, da je tudi na vas legla zima. Otroci, ki so bili še malčki, so zdaj veliki," je dejal župljanom. Toda uver-jerf je/ (\u bodo ti otroci ponosni na svoje slovensko pokole-nje In širili spoštovanje do naroda svojih stafršev. Pri tem se je skliceval na Irce, ki so že davno opustili svoj jezik a so vendarle Irci rod za rodom. Njegov govof ni bil provoka-tiven In nI rohnel p^oti tako-zvanim sovrafcnikom med našim narodom, kot je nanje si-pal ogenj in iverplo, ko je bil še žtipAilc prt sv. fttefanu. Res, pozna se te zima na mnogih teh, ki so mu pomagali obnoviti klerikalni pokret med ameriškimi Slovenci. Govoril je o o-nih dneh, ko je napadal nasprotnike in se iprepiral s fa-rani le še kot o spominih. Slovenskemu pogrebniku na Cer-makovl cesti se obetajo dobri Čast. — Poročevalec. Problem zidov na Poljskem Zidje so na Poljskem druga najvočja "narodna tnanjšina". Prva rganizatorje, pa me ni nobe-Je n urgiral, da naj ga slciičem, ra/en .-odrug Tancek iz grrard-♦kega okrožja, ki je pozabil moj na ilov ter poslal poziv v Korespondenca.—Piamo taj-| Proletarca, da je ie čas sklicati nika P. M. Ohns. Pogorelca, y zborovanje. V to sem ae jaz ie katerem naznanja, da je za- poprej odločil in imel pisma že stopnik eksekutive JSZ in Pro-1 večinoma razposlana, predno svetne matice na tem zborova- sem čital njegov poziv. Toliko nju Frank Zaitz, sprejeto na o tem. znanje, enako pismo s. J. Tan- Druge zaključke glede »pro-cka iz Girarda, ki priporoča, testne resolucije o vprašanju da se prihodnje zborovanje vr- relifa, se je izvršilo. Dodatno ši bodisi v Girardu ali pa v A-, *e je poslalo resolucijo za pre-kronu. Druš. $t. 476 SNPJ je klic embarga napram lojalisti-poslalo $1 za kritje stroškov,; Jni Španiji, društvo Napredne Slovenke št. Nazorni odbor ie ooročal 137 SNPJ $2, št. 5 SNPJ $2, in da pogledaiTs^ v Progresivne Slovenke $5. ivdu Poročilo tajnika. — Ktr se tiče konferenčne blagajne, od prejšnjega do tega zborovanja ni bilo posebnih sprememb. Njeno stanje je sledeče: Blagajna ob zaključku prejšnje konference $16.61 St roški do 20. avgusta 2.10 Blagajna dne 20. avgusta 1939 $13.51 Druga imovina: Vloga v North American Mortgage Co. $49.SO Ena delnica Slov. del. centra Skupaj $88.31 Nato je tajnik Zorko poročal sledeče: Maja t. 1. je minulo eno leto od kar smo se zadnjič Mili in ukrepali* o naših problemih in napravili precej obširen načrt za naše bodoče delovanje. Sklenilo se je, da bi se zadnjo jesen organiziral oziroma sklical javen *hod ia v zvezi s sho- Pcročil« zastopnikov. — Za klub št. 28 pravi J. Lever, da nima nič 'posebnega poročati. Aktivnosti v naprednem smislu ni toliko kot bi bilo potrebno, ker je veliko mlačnosti med ljudmi in pa premalo agitatorjev. Anna Barbhč, zastopnica kluba št. 49, enako omenja, da nima posebnega poročila. * Klub št. 27 zastopajo Milan Medvedek. Frank Suhadolnik 25.00! ^ Josephine Turk. Pojasnili so navzočim delovanje khiba, ki je zadovoljivo. Za klub št. 222 v Girardu je poročal Anton Dežrnan, da je aktiven na delavskem polju kolikor največ mogoče. Od društev SNPJ so poročali: John Lano in Milan Medvešek za št. 5 SNPJ; za st. 49 v Girardu John Bogataj, ki med drugim pravi, da je njihovo dom izdalo letak o delavskih društvo za skupnost in napre- vpraaanjih za splošno distribucijo in tri tedne pred shodom naj bi se vršilo konferenčno zborovanje. Vse, kar smo sklenili, bi bilo potrebno izvršiti, kar bi bilo tudi koristno, samo če bi bilo izvedljivo. Na seji sem poročal, v kakšnem stanju ae nahaja blagajna, in to ne da bi jaz vzel en cent za zadnjih par zborovanj za določeno odškodnino po $5 od zborovanja. In s temi sredstvi, ki smo jih imeli na razpolago, nismo mogli dek; za št. 53 poroča Ivan Jon-tez; za dr. št. 126 poročata Ed-uard Branisel in Louis Zorko, da podpira vsako akcijo, ki je v korist naojavila. Kadar nimaš finančnih sredstev za uresničenje načrtov, so praktično brez pomena. To je tudi vzrok, da nisem že prej sklical konferenčnega zboro- Kotnik, Akron, je poročal za društvo št. 535 in ob enem o piošnih razmerah v njihovem kraju. Smatra, da je med naprednimi rojaki premalo aktivnih ; druš. št. 476, Salem, ni po- enako je dejal Fjr. Penca, za-* tožnik drOltva št, 1 SDZ in Mrs. Mikuf od di ui. št. 2 SDZ. Jankovič, zastopnik dr. Št.' 3 SDZ. pravi, da podpirajo vsako akcijo, ki je v korist delavstva, A. Selak, zastopnik društva št. 108 JSKJ. pravi, da želi člauatvo temu zborovanju v korist aktivnosti Prosvetne matice čim^ohjii uspeh. O Cankarjevi1 ustkno v i poroča Joseph Jauch. Od druš. št. 1, Progresivne Slovenke, je poročals Mrs. Furlan. Za pevski zbor "Zarja" (odsek kluba št. 27) sta poročala L. Kocjan iu J. Krebel. Zbor neguje petje kolikor je v sedanjih okolsčinah največ mogoče; pomaga pri kkibovih aktivnostih in na priredbah drugih organizacij. O dramskem društvu "Anton VerovSek" je poročal Louis Kaferle. Vziic težkočam in krizi dfuštvo vztrajno deluj« na dramskem polju in vprizarja igre, ki so v pouk in razvedrilo publike. Deset kulturnih in podpornih druAtev, ki so v Prosvetni matici v tem okrožju, na tem zborovanju ni bilo Sastopanih. Po končanih poročilih je predsednik Medvešek predstavil zastopnika eksekutive Fr. Zaitza, ki je dejal, da je od poročevalcev pričakoval več kritičnih mnenj o stvareh, ki ao za naš • pol lata, Si.50 sa «el»* letaj sa Chicafo in Cicara I7.K0 aa cela lato, $3.7S aa pol leta; aa ineaemsteo $9.00. NASLOV ZA LIST IN TAJNIiTVO JE t | 20.17 wSo* Lawndale Avemie Chicago« Illinois ..............................................................mesto, da bi ae le prerekali, bo filipič smatra, da bi bilo koristno obdržavati *rfri konference na leto. Splošno mnenje je, da naj se Vršita dve, in le če bo potrebno, naj se jih skliče več. Nato je predlagano in sklenjeno, da se vršita dve redni konferenci vsako leto, in sicer ena v Clevelandu in druga v kaki sosedni naselbini. Sprejet je predlog J. Lever-da. da tajnik konference sporoči željo te konference upravi Cankarjevega Glasnika in Pro letarca, da naj, ako mogoče, pošljeta na agitacijsko turo za-nopnika aJtupnbV ' J u' \ JoJeph Jaucji govori o tekoči volilni kampanji i ozirom na iskanje 'podpftov v 'forist fti boljianja zakona o Starostnih pokojninah Priporoča nav/<> čim/naj šodelti/ejo v tej akciji. Peticije so v cirkulaciji ftt potrebno je c|0blti rrtnomo podpisov, st v «pride ni re*eri&-dum. Žork6 omenja, da pred riami V akciji ža podpfie v resnici dva načrta, fcnetfa je pojasnil Jauch. drugi pa obljublja »30 na teden pokojni ne, he da bi bilo treba novih davkov,Tcajti i/P; ičeval < jo k nejemcimi money ordri. Pravi, ' aa ta liačrf ni re^k opbre pa ima načrt, o katerem je govoril Jauc)i. Splošne Sa dE**! —* tfUan M. i,.k 1/vaja, da čcstukrM jo neaogla trobrtem, kot j/tO p6u za delavstvo potre-bha previdnost. Ev* 0 JankoViČ pravi, da imamo mnogo prilik za naio agita< 11 » na raznih -prireditvah društev. brtloŽTiosti je prireditev" dfleva f1,a Sattuiifcb! rtkvzo če, da se je n*j uder&ie/ * Predsednik seje pr*avi, da kei- nimamo kolekte za kritje » v tega zborovanja, je ^mes^no, da se med navzočimi tbira v tisk o vrt i sklad teleta r-ca. Nabilo fi $ti>.' Predsednik tfllSil iMedveAek ključi sejo ob ). po?.,;Tv<' Jo|in Krebel, zapishikar. sklenila, da naj bodo prijatelji in morajo biti. Chicago Stadium na W. Ma dison St. je velika stvar. Laat niki trdijo, da je v njemu 26, 000 sedežev. Komunistična stranka je imela v njemu 1 septembra slavje 20-letnice, ki se ga je udeležilo po njenih za trditvah do 40 tisoč ljudi. Po ročevalci buržvaznih liatov pra vijo. da jih je bilo od 8 do 10 tisoč, nepristranski opazovalci pa menijo, da je prišlo na Ear Browderjevo prireditev kakih 8 tisoč ljudi. Ako se pomisli, da so računali na shod Vstopnino od 55c do $1.10 je jasno, da je tolikšno množico lahko smatrati za u^peh. Svojim najbližnjim pristašem so dali vstopnice po 26c. Kmalu po otvoritvi shoda so začeli ljudi spuščati v dvorano tudi če ni.*o imeli vstopnic. Baje jim je kolekta prinesla lepo vsoto. Predsednik z-boro vanja ni oznanil, koliko znaša. Kakor Hitlerjevci, verjamejo zdaj tudi komunisti bolj in bolj v dramatičnost. Na jazbece je treba napraviti mogočen v'tis, potem dajo po desetakih, po petakih, ali vsaj po dolarju, četudi so morali plačati tudi vstopnino na shod, ki je bila povprečno tolikšna kot za srednje dober "muvie". Orgije buče. Na govorniškem odru je ogromna risba, ki predstavlja Abrahama Lincol-na. Ob straneh sta portreta v manjši obliki Lenina in Stalina. Drugih bogov ni. Krase jih dekoracije ameriških zastav. GovornikT nastopajo drug za drugim. Nihče ni pozival navzočih dvigniti pesti, kajti to bi bita demostnracija proti naci-jem. Vsi slave pomemben jubilej. Par sto komunistov, ki so na plačilni listi svoje stranke in unij, posebno pri jeklarski v S. vihrajo. Na slikah na odru pozdravljajo zvezdnati prapor Lincoln, Stalin In Lenin. Sijajno. Orgije buče. Množica ploska (ne vsa). Illinoi*ki voditelj komunistov se je hvalil, da dobili v nedavnem času več novih članov kot pa ima socialistična stranka vseh skupaj. To je verjetno. Morda so pristopili naciji. Foster je govoril le dobrih 10 minut. On je zdaj le še o-krasek komunistične stranke. Nekaj takega je zanjo, kakor kralj Italije ali Anglije. Titel ima, a nič ne pomeni. . Pravi ambasador je Brovvder. Govoril je dolgo. Nad eno uro. Oziroma bral iz Daily VVorkerja Molotov govor. Napadel je tposebno socialistično stranko in Normana Thomasa. Buuuu. Ampak ni bilo vse neumno, kar je rekel o njih. Na primer, očita socialistični stranki, da najglasnejše kriči proti vojni, da zahteva od Roosevelta ohranitev nevtralnosti Zed. držav za vsako ceno, a zdaj v isti sapi socialisti rjovejo proti mirovnemu paktu med sovjetsko linijo in Hitlerjem. Buuuu. je mukalo kakih tisoč mladih ljudi. Seveda proti socialistom v odobravanje zveze s Hitlerjem. In je Brovvder vprašal: Ako so socialisti za mir, del, da so bolniki, ki plačujejo Brovvderju in njegovim desetti-Hočake mesec za mesecem, tako bolni duševno, da ao v stanju prenesti vsako godljo za čisto izročilo. Ko je bil shod zaključen, Brovvder ril bil vesti. LJvidel je, da na slavju 20-^tnice avoje stranke ni mogel napolniti dvorane, kakor si je obetal, in da mu je ploskala množica, na katero s«* je prav toliko zanesti kakor na pogodbe s Hitlerjem. Poročevalec. TISKOVNI FOND PROLETARCA XVI. Blaine, O. Po $t: Louia Ber*ant, in Frank Zdc*ar, skupaj $2.00. (Poslal John Vitei.) Milaraukee, Wis. Lovrenc Kale 50c. Girard, O. Anton Bogrolin iz Sha-rona, Pa., nabral na pikniku federacije SNPJ v Salemu, Ohio, $6.60. (Poslal John Taacek.) VVaukegan, 111. Klub Št. 45 JSZ od prebitka piknika $10.00. Detroit, Mich. Peter Benedict $2. Rices Landing, Pa. Anton Zorich £6c. Cleveland, O. Konferenca klubov JSZ in društev P. M. $10; Neimenovan (Lorain) $1, Frank Blejko 26c, skupaj $11.26. (Izrodil Frank ZaiU.) Bridgeport, O. Klub 4,Naprej" it. U JSZ $2.00. Moon Ran, Pa. Anton Petrovči* 76c; po 26c: Jacob Ambrozich, Anton Zidanšek, Jacob Dolenc, Frank Ambrozich, Louis Glažer, Frank Ob-edino za lak, Paul Klun, Louis Sterlin, Ciril mir pod vsakim pogojem, ka- 'Ocepek. Frank Strmljan, Frank Rup- kor poudarjajo v resoluciji, če ^vrKeuf lOc, »kupaj $3, ti vtf.cn . . I ,, i ^ (Nabrala Jacob Ambrozich in mu zamenjo USSR, ker je tudi, Lorem* Kavčič.) za mir in je v ta namen sklenila SpHncfieid. III. Klub it. 47 JSZ s Hitlerjem sporazum, namests da bi se zapletla v vojno z njim in vlekla kostanj z žerjavice za druge. Ploskanje. Ampak ne! dolgotrajno. *V zadregi pije i Brovvder vodo in to ponovi vsa-kikrat, kadar je ploskanje prekratko. Apel za fronto proti agresorjem je s tega shoda čisto izg nil. Ne bi ga bilo mogoče najti niti z najboljšo žarnico v naj bolj solnčnem dnevu. Tudi ge slo, 44,bojkotirajte nemške iz delke", se je nekam čisto izgu bilo. Hitler je bil sicer omenjan celo kritiziran je bil, ker toliko pameten je Brovvder, da ga ne more hvaliti direktno, ko pa ga je do konca avtgusta zmerom napadal kot največjega to lova j a na svetu. čez mesec ali dva ga bo sla vil za napol komunista, ali vsa za zaveznika in > podpornika Rusije. Nad polovico udeležencev na tem fhodu je tvorila mladina Največ židovska, čudno, da ži dje, ki A Yujro*Tav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF Yufo*lav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPEKATIVE COMMONWEALTH ! NO. 1669. r»bl.»b«d w—k\y at 2J01 L»w»4*U Al«, CHICAGO, ILL, September 6, 1939 VOL XXXIV Rumbling of War Guns Ever closer the whole world draws to the ghastly grotea-que business of war vvhich begun in Europe last week. Germany,—-a nation composed of but a srnaU part of the Horld'* area. a nation accused previous to the firing of the first guns marking the beginning of the wor!d war. as todayt of entertaining fantatfic dreams of ruling the whole world, a nation which. between 1014-18 and afterwards. had the un-pleasant experience of standing on its head and vomiting its guts ali over the street,—is todav under control of one man. A man who has been accused, and on good grounds. of being a monkev-man with the driving egomania of the Caesars and Napoleona, is today laboring insidiousl.v towards catapulting the whole vvorki into an absurd ghastly catastrophv. Flaunting aH discretion in the face of the multitudes, he drives on, and the rumbling of war {juns is heard louder and louder above the babble and gabble of every day life. Partner in this nefarious business is the Soviet Union through what the Communists choose to term a "peace-treaty'\ but which in reality is a promise not to attack Germany in her uild blundering through Europe and, furthermore, to supply Germany with the materials essential to sustainiiu a long war. Interesting to note are the effects upon Communist members and the Communist Partv in America which has been shaken to its very foundation. As the Communist Party maehine contracU under the blow administered to it by its beloved leader there vvill be much in-ternal struggling as the political jobocracy tries to fasten itself upon trades unions and tries to oust C. P. trades unions func-tionanes from their jobs. Many job-seekers of the jobocracy vvill unquestionably become transformed overnight into straight Roosevelt men or American Labor Partv men but past connec-tions wiH make their acceptance in new roles doubtful. Now that it is clear that Stalin has betrayed the party, as he betrayed aH his colleagues whom he esecuted without trial, we may expect at least a few partv insiders to stand up in public and disclose a la Krivitsky the nefarious work of the party. The one hope of redemption and acceptance in labor, radical and liberal circles that some of these elementa novv / have is to make a clean breast of the vvhole siimv Stalinist business, and some may take this road. Others, more stubbom. may lapse into quasi-underground vvork, i. e... espionage, on behalf of the Russian fascist nationa list state, and these will opera te on direct remittances from Russia and, possiblv, Ger-many. Johnstown Socialists Alert; Snub Frouds i9io HII:\KO Russo-German Allianee Jahaatasra. Pa.—Th« city of John-stosrn b in th« midst of preparations for th« primary and general eleeUons. A vrar« of th« dir«ction in »hich th« wind b bloaring, Danny Sheilds and hit c road have roundod up a fear h«nchm«n to r«ft>ter as Socialista in ord«r that th«y arill b« abl« to writ« in hi« nam? and a as ure him of at least one nomination if h« b defeated by th« other partios. At the meeting of Branch S JSF, August 20, the folloaring statement was draarn up and aent to the preas caplaining the Socialist'« position: The 8©eialist Party in John«toarn and ( ambria county has not nomin-at«d or endorsed any candidates seekir.g public office in th« coming campaign. W« do not lUfiMt nor support any candidates and trust that thb vili clear up any mbunderstand-ing in th« minds of regular Socialist voter* about our poaition in the primary and general eleetion* BF VVilliam Edvard Zaucb It just ha p per is that the nationa' eleetion for pre»id«nt comes in 19401 « tion b as to ahich general shall b« th« organi«ed peas- m Meaico as veU as in the \jnite« I organisedwork«rs with. States. It do«s not just happ«n that!,n th" PmrtV th«re b a Iming up of ali reaction- Maehine Repliceaeit whoowns the Technologieal change« throwing It may interest you to knoar srho men out of work are among the most oarns the controlling interest tn Tital aro r Id events of today. An ar- Hollrwo©d'» mam studio«. Here thev t el« in a recent issue of the Survey- ar?: Graphic giv«s a vivid «ummary of *hat happ«ns in that lin« in certain Paramoaat Linked to Kuhn Loeb and Co.. Lehman Brothers and Morgan. President b Barney Bala ban of Balaban and Katt movie chain. ste«l manafaetures from the continu-ous rolling procesa. Here are a fear of the items: One steel company arhich formerly employed 1,600 m«n nam has fearer than 200. $ixteen hundred men dis-placed by another mili banded together to get the company to employ as reany as possible in the near strip miU but less than 20 per cent of them were given jobs. Workers in a some- ^ c«atary.F.a vrhat smaller mili offered to uke a D . # . _ ... cut of 20 per cent in wages if the , R~kffelJ,#r throu** M Ivould resume operations 1 * Bank-Urg«st controU.ng share. Communists Attempt An Explanation CLtcafo. — "In »o far as Poland b coneeraed," Earl Broader, secretary of the Communist Partv. stated at a presa reriear in Chicago last areek, "the non-aggression pact ha* brought an improvement in the perspeetive for Poland which. due t not clear to the general public." Any dope ean se« throu«h this un-truth Hitlrr b no« presaing on hard-«r than ewr, for he now has the backing of huge Russian food sup-plies and boa^ts to England of b?ing abl«' to sustain a ten vear arar if ne-ce«aary. At the same time aU Communist« continue referrinc to the So-vie*-Germany allianee as a great **peace paet.M Thb same phras« feU tliblv from the lipa of ali speakrrs at the Communist 20th anahrer«ary celebration in the Chicago Stadium last areek. Oonspicuous by their adsence at this railj aere the Ctechs who sarrl-led by thousands the attendance at a previou* Communist rally held before the Sovbt Union lined up srith Hitler. The purpos« of the rally was to ex-plaia the int«mational situation and the effects of the naai Germanv non-aggression pact arith Communist Rus-sia. but the arords of Broarder feD rather flat on a not too enthusiastic audience. — J. D. Revolutionar) Party ean agr«« on a ta nd i da t«* h« will be sure of «l«ction. If th«se sectors of th« R«-volutionary Party cannot untts on a candidat« anything may happea. President Cardenas has asaured a frve eleetion in 1S40. He b a man to k««p his wprd. Th« part of aiadom for aH defenAem of the Rerolution ef 1910 arouhf be to sink personal and immaterial diff«rencaa and line up behind one tried and true candidate. ary forces to put into th« pr«aidency some man who arill stop the Cardenas program srhicb aima to falfill the purpoaea of the Revolution of 1910— th« r«tum of tht land to th« dirt farmers, th« ratum ef the natural r«-sources to the nation. and the estab-lbhing of th« highest possible lUn-dard of living for the industrial arorkers. a The reactKMQary forces have settled on General Almasan af Monterrey as thejir candidate. The Revolutionary Psity of Meaico, arhich b committed to the Cardenas program of carrying out th« purposes of the Rcvolution of 1910. has a number of candidat«« in th« field. th« chief of them being Gene rab A vila Camaeho and Gildardo Msgana. General Almasan b the can-didau of th« Catholic hi«rarchy, th« foreign interests and the domestic capitalbta. Every exploitin( individu-al a no group ia and out of the coun-try b for him. Personally, he b in-telligent and charming, vrvthout much doubt the able&t of aU candidates. He b popular srith the soldiers under his direct command. Reactioruuies the arorld over knoar the value of a good front, of a man arith personality. ability and ehanm. General Almasan might constitute a real threat to prog-reas in Mexieo. He ealls himself the candidat« of national unifieation • (leneral A vila Camaeho ha« beer Minister of National Defense under Cardenas. He b a qui«t. unspectacular persor. arho has the repu ta t ion of having pro ved himself an able admini*.! trator ,n the conduct of h»« office VllrK>u, Mtirt coMuraet, No oi.e m*m* to knoa much about hi, ' th<. r^iTtratU pi ivate opinion« on poblie affair.. It ! indiridnmU ^ by ,kulfu, is a^uraed that he committed to of vsrK>u, hllJof wood eairying out th« purpo^ of the R- ^^ ^ volutjonof 1910. There «uneasin«m d|K4Kl tK-t |n the and doubt in some sections of the .„r.... ____». . . # . 4 D _. ___. . u . eanressions are obtained from seleet- Revo)ut»onary Party of Mesico re-1 ^ gardmg General Camaiho. „ , . , Replicas of the eountry'a archi- teeture. omaments from old cath«- drals and reproduetion« of old fres- eoe< are shosrn. Further on there ar« di*play« shoatng the contributions of Jogo- Vugotlar Parilion At the \J orlr politics, a classical example of the bad faith vvhich curse* Europe. The Russian-German allianee Ls fortunately not omnipo-tent. It »s as strong as the self-interest of rival dictators vvho cannot forever fool or coerce their own people. Though not based upon a common ideologv, it could never have been made except for the fact that the German and Russian tvpes of total-itarianism have become more and more similar in their denials of human rights. The Soviet-Nazi pact is typical of that course of double dealing and ruthless disregard for truth and decency which the Communist partv of this and other countries has pursued vvithin the labor movement. American trade unionists who have seen the disruption of their unions, the campaigns of slander. the unprincipled allianee« wkh reactionar>* and even racketeering elements which have marked the aetivities of the Communists vv ithin the labor movement should have been prepared, perhaps, for the recent international developments in which a similar role vvas played upon the intemational stage. But the labor movement, at least. can cleanse itself of those poisonous practice« vvhich stem directly from the office of the Comintern. There is room within the labor movement for vvorkers of ali political groups and tendencies but none for the machina-tions of a political partv taking its orders from Hitler's ally. After 20 years of bitterness and confusion in the world labor movement has come an opportunitv for clarity and under j standing among ali progressive labor forces. The heart of total-, itarianism u ithin the labor movement has been dealt a smash-I Ing blou We may now march foruard with a clearer under-standing of the necessky for clean democratic unionism and the union of aH labor forces upon this basis.—Socialist Call. Radio Keitb Orpb«am (RKO) Oarned by the Radio Corporation of America. Atlas Utilities Corporation. Lehman Brothers and Rocke-feller interesu. company They were to Id that even at that cut. the ccmpar.y arou!d be lo&ing money by compariaon srith «hat they could do in the nevr mili ehere they had concentrated their work. One sueh strip mili b called by those arho formerly worked in the preceding mills "The Big Morgue." It makes better steel than could be made by the older procesaes—s t least. that b the claim, and no one has yet made deniaL The Big Morgue employs Atlas Utilities Corporation. . • r Metro-C«Uw7»-Mar«r (MCM) Chas« National Bank ha« strong interest in Loevra of which MGM b a subsidiary. Hearst also in control through the MGM neesreel. Colambia Pictares A. H. Giannini. Bank of America, tied up arith Hearst. about 16 percent of the companyV coughlin commits his church one time force and onty a fear of; these are old time rs. One, noar a sort of rsreeper and janitor, gets 63 centsi „. . . . . an hour; he used to get $12 to $15 T™**, 1rX>™ - ......Another asked the Path^r C™***" * -tatement a day aa a roller. reporter: that his "Christian Front" b ready -lani there aomething the fovem-l"10 c®mbat Co«»»nbai la Franco s ment can do to Ua these damned ms- V* * WV couwW chine« that put so many men out of L » ^ work?M quotation, and it« lasve recenty alao Anoth»r poin« of .... - r>v.n '"l?1 " "VT r°a5hlin'' th. muthor, Harold i. RutUn^r* of J°'y "" "bviou' "An ««•»»■« of . Ur*. ,««"000.. £ th' "»"T;"''V^'" p.ny recentljr cholkn^d m. to pro.. 1 °?h*r *rrD " ■ Bol»h,v,k that 86,000 job. ar. £Tn, rl.min.Ud ^^ * ^ m,"mn to by the strip milla. After a lenghty *T. ' .. .__. .nd h»t.d con„r»t.on h. .dmitt.d ^ * ; 1 Ih.t «t lr.it 8S.OOO m.n .r. throurh. ',fc,! !«•«•'»<••»* through "But." he added. 'arhy rabe sueh a fuss about them? They're not a big factor arhen you consider them arith the several million onemployed. Any-way, ita almost history; and nothing can be done for them noar.** Small aronder that militant unions are regarded aa the best job insur-ance available in the modern industrial set-up. — The Labor World, Spokane, Or«. 30 to 40 per cent high school grads do ing nothing One year after gradustion between 30 and 40 perc«nt of th« 28,429 young peraons wbo finiahed high school m Wi*eonsin in 1938 were idle In their home toarns. Thb b disclose d in a *urvey made by t'niversity of Wbeenain E*ten«ion field repreaentativea. th« findings of ehich arera announced laat areek. of an unhalaneed charlatan. but It also reveab the type of reaction arhich Communbt toUliUrianbm in-vokes. On the other hand, if the Detroit p r test think« that he can organ-iae hb seetarian crackpots into a "Christian Front** urithout callin? various Protestant sects to the colorr against hi« front, he b ignorant of American hbtory. Coughlin'« «cc les ia« tičal superiors hav« the autherity to check and control tbe uttersnee« of their mad an-derling. and If they do not th«y as-»um« full responaibility for hb irres-ponsible and provocsthre propaganda W« can no longer accept th« state-mant that Cooghlin b speaking mere-ly as a citiaen. He b committing hb Church. and hb superiors knoar rt. Whst are they going to do about it? —Near Leader. BEST CONDUCT The beat coaduet a man can sdopt b that arhich gains him tho esteem of other« eithout depriving him of his osa.—Tal m ud. VISITOKS Cbacaga. — In Chicago last treek and vbiting at the Slovene Labor Center, arere Jeane G rum and Mollie Kuzma. from Detroit, Michtgan. They arere accompanied by Marie Robertshaar, Chicago. From Willard. Wiaconsin. Mike Krulta. Jr., Elma Kruha and Rose Marie Malnar stopped at the Center while in Chicago, and from Pennayl-vania the the folloaring group. on their way to La Salle for tne SNPJ Day activitiaa. J^hn aad Franca Rak and Rudolph Chacheck. John«town; Louis and Michael Kumer, and Wil-liam Demshar. UniveraaJ; Ann Knaus. Mary Halich. William Knaus and Wilbert Berginc. Harmarville; and Lavrrence Caasol. Verona; Rudy Tra-tar. Tony Tratar, John Lipensky, Mik« Lip«nsky. Conni« Longford, John Lessar. Martin Vrbancic, John Yugovich, John Kruh. Albert Jako-vac. Frank Poravne, Vk Wycic. Ted-dy Buuionic, Frank B«stjancic. Mike other person forced the return of the t« the development of civili Und to the pea«anU in Meaico. Ma- tion and eulture of the t nited States, gan.n arorked hi« ars> up from the featunng tb« work of great Jugo-ranks to General of Division in charge 4ar, l,ke Pupin. the physicbt; Tesla, of a military arra Hb loyalty to the mventor; Dr Sutaallo, the edu-|aim» of the Revolution of 1910 b un- cator: Meatrovieh. the »culptor, and que«tioned. Hh honesty b above others. In thb displav. it b rerealed doubt. He has ar it ten the bost h»tory for the fmrt time. that the first fig« pf th« Zapatista movement of arhich amj pianted and d«v«lop-h« aras a part Magana po*ae»s«s much e..f cmpiuililt paper" lamenU in its Aug. ^^ with ArikW Foor ^ding 28 baue on the "Death of a Neas- . Neitfc„ of tke fcifk eowtr.