St. 2.
V Gorici, due 11. januarja 1895
„So6a"
ishaja vsak pelok o polilne in vclja  s/.rilogn   ..Sitpiferslll Uli"
vrc.l pii pD.ili prejeiuaua ali v (ii/rici ua ilmn poSHjana:
w M.».....\yU. M<1.
p.»l Ma    • i-o'.rt Ma
1*10.
Za  tijji'  »ioi«le t'»Hk" vi-t.  t«lik«>r j..- vctyi poJIiiuia.
l;,.lav.-em in .Ii-iir-i'-* "»«»j prt-riioinim ileum nacwnikom laruriiitvi   zitiiain"»   as<> r-e .ijjlasf- pi'i npra\uiLtwi.
..PrlBirce" Utiaj" wkih 11 dnij \>ak ilrti^i loiek in vvljn w ctl» Mo SO kr.
„ao«pod»r»kl Ll*t" izliaja in -e jiri!a{:a t>ak me-iv v i.li-¦vu It'. -Ima;- Kailiir je v pitek praznik. iziiM.i li-la z»' v ,Vtrli-k.
SOČA
I
(Izdaja za dezelo)
Oznanila
.FOS MINCE" plaiiujcjo se za petstopno pctit-vreto:' 8 kr., Le se tiskajo 1 knit,
Venial _ pn pngodbi.  r- Za votje Me po pmatora.
IWuffne ftlcvilkc dobivajo ,0 v tobakarnah v Nunski Hlici !)i v Solski ulici, v Trstu pri LavrcnLiuu nasproti vchke vojoSiiicoin pri Tip an,, v ulici Ponle della Fabra po 8 kr.
Dopisi poSiljVo naj *c urednistvu, iiarofoiina in rcklamaciio pa upravniSlvu -So fie". - Heplacanih pisem uredniBtvo no .sprojcina.  —   Rokopisi sc He vracajo.
GreilniSlvo in  upravnisivo je v Gosposki ulici 9.
IzdajftielJ in odgovorni urednlk  Andrei Gabrscok.
.. Bog* In narod !
Tisfca „Goriika Tlskarna A. GabrKek" (odgovoren Josip Krmpotii*).
XaSi in ziuolljiu mviniki tako/\aiiih .kutolisMlj* lisl.A iinajo iclno livojno inciw pii roki'h: ctio /;« •-<'¦ in ••'*''> !jubi>iire, •lrujsu |i:i za mo- bbi-ralne gr.-inike. Ko smo '.ii!i J. is'.Jj. v Ir.liii) bom | >r. .i wiTVUauii \r.~ zsaiii t"i* povci.iii, kako-ua je o k o I i ¦¦ .i iia-iprntncga kaiii'.itiafa. twlaj .;.• lakralua ,Sla!-i'.* }>ri^.in<-.-'a,:\i>, -l»i*:'\l;iv<» in pobo/.no pmzdiguiia ot'i k iiebu in w.dibnil.i: ,-aj so -»• spokoriii, --iJovciJali *¦» -'• iii. upamo, od-pW-Vi'tuj jitis ;••-. •¦-  Prav!
A ?. uaiiii liberal, i po> i1iii,m pes. iu ! Pri nas in- v«-!;a i1" pokora. !.•¦ spim-d, da, niti javij;> ii! iiaj-vo'-aiii-jsa i/;.na, ki ji> sploli iiso^ora. Wki hiiivi'inki oiiiii'fijak in po-lainr ji* m piiliki imvc im>»' '•ivojiya iirala pivji-l >v. 15. T. - a kaj j.. ili-jisl i,!i jii>.it»»!j? Za lii>i.iv>'ii j/a jc pri^iiisij! Akn JH' ;«-»• v «-^rk«-v. j.- l)H'zl..^L«v is: liln r.tlft ; ako *••*•. iiro^la^i- ^'.i za liinavra, kar jc 5<- Imj^' in kar k.'iK" jako poilci znaf'ii.i. Za ua- raz-kriraiic liln r.ilo- touj ni poinori, ni ml-piliri nja; Ali ni fako rainaiijc !(.' Mllio » a-(, o 1 <• f. v a ti j i', kaicio !»i morali ni<-r<Kl;ij:ii km/i vt'iuJar fiikr.it /•> pn-povorlt'li svojiin poiiW^iiikoiii, tla sc kuij's'no i-iikrat omcji ptiliirsinit', ki raslc ml ilnt^a k ilncvii;- V fi-,M\n ^koii'i'r!
Siiotl /.iMipinh iiii»/. \ l.juli'.jaiii ;!'.•. nuv. >;(> ic tliyovmil iii /.juiinil/a program, kak-ii •« -o-lainii sprcjcli vm iim^jc ra/na onili i/ 'rr>la In 1st re. 'IVmii pri'^iaiini in1 inorcjo niStati ni;- s!.i|h'im. kcr jc p«»sti-n s)4iri s!»»-ycjis-t; v c r •- k i> - n a r u il n i Jin^raui. Ali kcr so spvi'jctc M'Nolui'iji- «ifil)rc - t o j i li j<-/i. Ko!iki» vcscljc l»i nzivali, akn l»i *\u.»l pint:!.:?!! inanj itolirc. ririino lilx-ralno na-rliltiijcji" r«^oiiuijc! ha. wsoliii Iii ><e top.i. k »- r i: u i* r j <> i in c t i p r c p i i* za v s a k <> r »¦'.', (j, a take ri'soliicij*.' ?ii jini sihm ilotiro diislc. Ker su pa roMi'iu'ijo itolin*. ki-r ji-svpfaiio pro^lascni projrram posti-n ¦/. vcrskiya iii iwrodiifira stali^Ca, zato «e • zoIpiu; od jezi> in if-tVjo na«'ifie. k.iku l*i vkljub li'mu aaiialjovali suij .srhoEiti boj. Uni ii o c o j o i m i- i i brozliozno iibiTaifc, /. u t o s i j i h iiiitva r j a j n, kcr jiii v n-suit-i ni. iia (iiDivin tnlriliali iia U-\o in tlcsno in tla bi :;a *ak»- '_'««}•• ii.u'iin' poiir!' «isci»>. ki ^ t, n a pot : t:.i!i p oh \ t- p ti i r: u'uspoii-.siva ;.»-;,; m:ii t. .ska i: a iu Da bi tor.-j vi'i'.-iaric olivt'.iala f.":in)Wi. u a t o i r u j c-o \st>b t.'ii'i iiajMilifia-jsiit j,h./ i.». \>c is'.Dicur.f, «la r.'ili ^H-i L*' i««iv. \ I.jublj.u.i mi ic u a v i <t •> ?. it i, da so osMli \kijub b-mu stars ,bri'/bozniki iu t i be r a 1 < i". 'la lip" rooNieij*- mj .'«' pes'k v itC-i. «1 a ?o i c   p (j t a ; i I i   s v o.; i'   p rave   i i I; «• r a i-
ii c n a / o r c, ker «c bojc nistmc ninri tako-zvaiic kutoliski- sti'inki-. I'pnHHtixlMi .I'lliiii-^a kalolisktya ^la.sila" iia (ioii;kc.i(, I. j. ,:'ii-iii or sU I'ir.'i l-isla", jt' rdo la/lrosilo •. ¦'•kajulalo/iui siabi slov* )i^i'iiii iit'iiiuiio, xlobno, ii-pr.iv p.-klciisko nuvilmiid laz. <ia , I i b .-ralci ii a s |, ,u! u v Ljnbijani bi nairajc \ i ,1 v 1 i. tla bi m- liilo in- pa-IH-za, ii<* duliovrilkot'. iu> cci'kvr".
Xi'fn\.'ii skaiiilal! Slo»-cn-,ko nizimiuh-tvii i/. vs.- Slovcnijc mora m- fnlili triohoko ¦/aljcrio v .svojcin viTskiMii in narml-immii f-iitu pri takiii iitlahiiiili nalolccvaiijib. obivkovanjib in kleiHanjih o>l slraoij, ki inorajo iiajholjc M-ildi, kaj u (• i h. 7. a p o-v <¦ <l i» o /. j a, kaj p r a v i k a t o 1 i S k a mora la. It.i/iiiiuii^tvci slf>wn>,ko mora •¦>•(¦ oilloriio iipn ti taki'iuii iH-vcrji-liio jiri'ilrziH-mii bli-bctaiijii in o.skiiiliji'lijil pOsU'iic^a iini'-ii.i iu pn-prifanjii, a upn-li m> mora na ua-fin. il.i bo ilali-f oiliiii-valo in «la sc rtikr.it za VM'Icj zabrani tako Ic v lias Nioveiii-ih mo/oi'c iii-ki'Scaiisko • brczvcMno hujskanjc in obickovanjc
Koliko UM-iji' bi zailadalo n. pr. hhmI ..Kcovimi" Italijiini, ako bi incil njiini prislo «knpaj l-'id naioiUii'ni'jsili p o s v c t n j a k o v, ki bi j)ro;:lasili iak program. I^ti ,1'rim. I.jst", .Sbivt in .*• in kar jc sc poilobnib /, zitli ko-filiramli casiiifc n-skili icptilij pcii bi jim t\ist in bvab ic v ilomafciii tabuiu noi'ejo in lie uiarajo v'uli ti vclcpomcmbiic^a pojava, iia |M(.vi'hni i'ji / ii in n i s I v o pio-•f I a ft a t. v s ii o il 1 o fc n o s I j o si a r i vi* r«k ii - ii a r otln i program. - Na tak iiafilt jc sevcrtn licni'i^v-ra VK.ika poM"na .sprava! Ako kc \m'|iiii slovcn.skcmn posvet-iicinti razuiiii'islvii — ki lmv,pi*K«>jiio in* klcfi v pi aim prcil priviliyovano (jospi'nlo - pod-tikajo o vsaki piiliki in za riajpoMnicjSc t'mo ]" siabi, nccclni, j:rili. binavski naiiit'iii, po-leui j'.r wvcila ziiliy.aujc iu:iiiop>Cc. Ali ra» •/iutiitiiMvo ftiovensko bo inuraio stopiti ua m.jrc. da si oilloCno in razloCno prcpovc tako vefno luiji-karijo, vectm obrekovanjc, nwtol-I't'vanji.' in iaz. Naj tiik.lo nc misli, da ivi t sluvi'iiskeifa naroda lie i>o znal branili svo-.ifjra postemva irucna in prcprieaiija! Kam pa jiridcmo. ako sc iiodo tako sijajnc i/.javc folikiii slovciiskib odlii'njakov. kakoi'hiic so bnv. dvoma sprcji-to rnsoitn-ijc, tako dizno zsvra/aic kot li i u a v s t v o l> r c z r c a 1 n c poii!-iP-t> in to oil slranij, ki bi morale v |!»it! i-wiji'isin svctcuui poklirii \sak dan IJ.I-.M livaliti, iia take in n ..* il r n jr a f n i i/.javc pri|ia,;ajo h srede posvetitc^M raztim-nislva. - Ako pojib* tako <lal,,e, imjiiiio sc prav ZiicMui, iia bi kedaj rc.s iili^'iiil priti na slovciisko o;ii volk, kait-nva Joiiko kii-fijo, a iio prcpozno, kakor j<* bilo prcpo/no
za .ianczka na pasi, ko }?a jo naposlcd volk res ia/trr'al. To bo pa zasliura cdiuo |(> nasili scdan.iiii obrokovaUov, ki nc dclajo ilrnjJKya, kakor iia oiiliijajo otl sebe s I o-\ c n s k ii r a z u m n i s t v o, pita j o L i p a shinavci  in po t n b n j c nci  tcrpo-
c i 'j
cl i
i z p I
s p o-
v cd nice in ottiirja. Tn ji \fia v novarnosti! Kdor ima dol^iiost in mop, naj se orlasi, doklcr jc sc fas! Ali prvo lindi slovciisko razmimiitvo samo, ki naj se iipn- ikemii iicvanic/nii pofciijaiiju zaslep-Iji",. i strankarskili apostnlov je/c in sovraslva!
Se jeden dok::/ o tcj zlo^lasni dvojni meri! I..>la JSH7. se ,je n t i h o I ap i i v ,Slov, Narod" po n c p r c v i d n o s t i po-kojiti-i,'.'! iircdnika Z e I e z n i k a r j a ncki urd, zaljiv. ncdopiistcn izraz v nekem dopisu iz Husije. ki se je dal obrnili polejr drn/ili ludi na osi'bo kanlinala l'cccija (scda-iije»a sloxePepi pape/a |,cva XIII.). To jc !is(: zlo^lasni pridevek ., i/. vi'K Moves-lyii*. ki se je dal, kakor sum rekli, vsled n'csrcfiie ftlilizacije obrnili tndi na SHiiiiyii p.'tj cza. Ali nikdo „Narodoviliu cila-Icljcv ni obraeal oiiej-a pridevka na sv. Ofela, kajti isti ,Narod- sain -pada od pofelka med fas''" '(*, o|io?evalelj(> slavncjja, vclikc^a, Slo-vai.i.ni iieiiavadiio nakloiijciic^a l.cva XIII, ¦ - Toilu kdor iVe cpir. pi ludi iiiij.li*, Zaj-iiali so \elikanski lirnp proli .Naroilii" ' in sli s (cm na roko liisinarkovcmii po-xivn v .llctitsiiie Allj,'<'in. '/.filling" in -dniiajskini ki'ii^oni, kalcrim ni iijiajala sve/a sldvanska sapa, ki je zapililjala po Hloven--kem. (ilavno nredni-.hu »Slov. Naroda" je dalo svecano izjavo, da ono loliiiacenjc jc krivo in da jako olizalnjc ncsretiio slilizacijo, katero je piezrl svojc posle iiekoliko zanc-mariajo,'- urodtiik. Tpravni odbor BNarodnc Tiskane" je nrednika tcdi kaznoval zaradi to malomariionSi.
I'ovsod na .win bi se bili zadovoljili s lakim sijajiiim zaiioSCenjeni in vosclili bi se liili, da oui /.arcs skrajno iicdopiutni pride-vek se ne lice niti v iiajinaiijsem nail v.so kntiko n/viscnej/a sv. Oi'ela. be pri nas mi .sloveiiskcia to ni zadosPalo, kajti inisija nekalci'li ijudij ni ta, da iii mir obranili na sioveiiski zomlji, da bi zilrnzili vse narodove siovje za n.-'peSno delo na viTskcm in narod-!ie;ii po'jn, marveO ta, da se ra/.por iu veeno so\r.iitvo zant'ti na lej nliorni zcinljii i slo-vyij-ki, da se toliko jirej nivsnici nail nami pic/aiostno, zc toliko iiiidePM in bridkci-a do-piiiK'slo jjcbIo : Divide ol imperii !
,Hov. Naroiu- niso niti dovolili, da bi ?c jirav jioMeno opraviPil, da bi pojasnii krivieo. kalero mil dclajo: Skoro ves teden ;ra iii iiilo   med   svot!  Ali   vkljub   odloiitiim
i/.javain iirednistva in upravnopa odbora raz-H'al se je po Slovcniji Jiuranski krik, kakti da „Slo\. Naroil- psuje Ijiibljencpa sv. ()f.ota. in tak krik ponavlja se od tedua do todna, tn ni oilpusMiija, ni usiniljoiija, ni odveze nili ne na o ft i t n o s p o v e d, na j a v n o pojiimiilo, na s i j a j n o p o p r a v o tega, kar se je zaprosilo, -• - doPim so ob islcm casu prizanesljivo izjavljali jnoti mini, da je V o I o .• o o il p n s (• e u o l"i s t i in, k i s o b o (? o k 1 e I n o z a s r a in o v a 1 i n a j a v-ii cm k raj ii ¦ ¦ sv, Uazpelo nas op a Cospoda   in  Od rcften ik a.
Taka jc dvojna mera na .Slovenskem!
In eelo zdaj, ko Je/.i iircdnilc Zeleznikar ze davno v cmoin prolm spravljon z Doponi in svetom in nasa sv. vera nam dajo to-laziio, da je iieskoiicno iismiljeni Ore nelieski spreplcdal njepovc slabosli in inn odpuslil vse, kar jc na svein zapreftil, — Sc da lies se vlafi po j a vn ill list iii njepov popresek, sc danes se vseniii slovenske-iiiii raziiinnislvii. slojeeeimi v kropn »Slov. Naroda", pri vsaki priliki drzovilo brusi v oliraz otii dvoniniii Jzvrp ft I o vi*St v a", proti kati.'renm so najsveft.nejo iiroleslovali iisti, kisosami uajlioljsi I nl mufti svojili u a in on ov in n a -.*, o r o v, ka-tere je zaslopal iu zaslopa BSlov. Narod".
In fie v zatinji slcvilki je poiiovil „IV. I,isl» lo obrekovanjc, ko vcinlar vi'*, da jc urcdiiik zc davno nirlev, da je sol spnknrjen in f. Ilopom spravljcn s lepa svela. Ali jc to kr.sftiiiiskoV Ali je to kntolisko V Ali tako ufti nasa sv. vera-'
Ali pospndoin pri ^'riiiiorskein lastu" je bore main do vscpu lepa i Oni pripravljajo zc zdaj iijuhIii.-i Ha za oui vilozki ftin — k i j e a I fa i n o m c y> a n j i li o v e pa b o j c-vitepa divjanja — ko poreko: (ilejle, voliki, v takem taborju so dr. (Srogorftic, Co-roitini, (Jrfta itd. Ublaliti lioftejo vso njiii okolico, k i m o r a o s t a I i n a v e k o v v eke o ni a d e ze v a n a, doftim se njihova okolica oftisti in posveti z angeljsko nodolz-no.sljo takoj, ko morejo podati dokaz o za-dobljeni t'ornialni odvezi. in lo je profanacija sv. vere, to je skrajno omadezovanje sv. cerkve. iz katcrc triuiioiua pode cvet slovcn-skr'ga razumnistva. da bi se oni loze kot edini gospodarji koSalili ne le v terkvi, ampak ludi zunaj nje. - Ali slovciisko raztuunistvo ostane zveslo svojeniu versko - liarodnemu proprauui in bo skusaio jioslaviti ludi v naj-visjih kropili na laz nestrpno upilje takiii svojili zaslepijenili nasprotniko\, da privosl.i kedaj z rcviiim coliiiooin slovenskim v varno zavetje. ki zagotovi narodu ftasno in vcciio srefto. lk'kli smo !
PREDRZNOST
italijanskih in iidovskih odvetnikov.
ii.
Ogiejiiio si tistih 23 sliiftojev, katori so navodli poriski diplomovani modrijnni v svojom zioplasnom poroellu. NaSi eilaloljl spiwnnjo Ukoj, koliko brosobrnmio prodr-znosli morn tifnti v loli ljudeli, ko so osmo-lijo imvzdip.'ili .svoCanim nacinom svoj liri-i>:ivi glasek proli takim korakom indntli ospJi, ki jmlinl bo pruvifinl. Ako bi isli nradniki slorili po voljj toll goriftkili iloktorjev in diplomovanili ?.idov, Lo bi hila v nob6 tipijofta krivieo, kakorSno Siovcnci ilnk trpimo dan na dan, da lo Irpljenjo zo v nobo upije za maUcnjet Toroj k stvnri! •
1. I1. pi. Zuccatlo h Ozeljaim jo lozil Anlonn iViriipuna; kep Jo ftol k lnftkonni odviMniku, jo In napmvil lozbo v Inflkotn jo-ziku. Ali loi>,eni Spaoapan jo govoril slovon'ski pri obravmivi — in Hodnik jo nnrekoval Hlowjwki 7iipisnik. To jo prvi zioftin! — (Uprasaiiio; Ali ni lako postopnnjo mllno pravilno ? Ako povori Slovonoi* pi-i HodiSftu slnvoiiRki, kakti nuj ko njogovo izjavo zaliolozijo druBHco nogo slovoiifikl? All se br.do lioloziio po turAkif! Ako to pomisliino, tin pod to sodiSfto spmia skoro 10.000 Slovpiiocv in lo 111,000 Ilnlijanov, ond.i inoremo So lo prav oconlli to nociwno zalilevo poriskili doklorjov in ftifnlovl)
± V m*ki ymvdi z dno li. upr. I. isni. sto so olio stranki posluijovalo InSkega jezikn (Morebili obo slovonski stranki t), ali zaslisanjo pvifi so jo vi'Silo v slo-v o n b k o iu j o z i k u. — (To jc zaros slrnSno! Slovciioc pride k sodiscu za prifto iu govori sioveiiski — in lo pri sodiSftu, pod kalero spada 40.000 Slov. in lo 10.000 Lahov! — knkii naj so pisejo njegove izjave dritgafto iiepo sioveiiski? Ako bi se pisal laski za-pisnik na siovensko zasIiSanje, to bi bila krivica! Ali so man siovensko price brez pravic, da bi sinel vsakdo pometati z njinii po svoji zagrizeni laiionski volji?!)
3. V provdi Jos. Cerne proli A. udovi Cerne (in ne Clorne, kakor je pisal zidovski odvetnik!) je sodnik narekoval siovensko repliko. — (Ker je stranka govorila sioveiiski, jo sodnik ludi sioveiiski narekoval, Prav! To je bilo edino pravilno, a ciful naj molfti, ako toga no ve!)
¦I. V pravdi Vodopivitz proli Mo-seltig-u ( — To jc ze Skandal, kako ti Ijudjo. paftijo poStona slovenska iinena! Za-sluzili bi, da bi jib posadili na zatozno klop, a se Se repenftijo, ker krivica ni go voftja! —) so bile vse uloge podanc v laskem jcziku  ( —  To  radi  verujemo,  da
P O d I i S t e k.
Nas socijalni in gospodarski polozaj.
(Poroiilu pn<p.   dr.  Trilicr.Ja   na   >w\» sioven-kih zatipnih mo7. dre 2'.K   iw\.   f.   il.
t>7.riiuo .sc najprej na kmetrki stau! Avsttija je .4.- vedno v pr*.i ii>li po!;cdc'.ska tlrzava. a na*.zi>c tetnu so ^c «;;>e vh.ic dosibiiob ?a bh^ostanje kuu ta. toga n.ijlrdr.e'serM stcbra d^zavi-. vse pre-maio brigai,*. ZnafUrio j.- v tcm pogledu /»¦ to. da nai'.i v Av-tfiji s-koro povM-in in— d'islaja /.anesbivo u r.« d n c agrikulturne ^a-tislike, da-si i'i 1'iU taka >t.itislika iv-olJiodno poftel.'iM z.: spo::rnii;'** socijalnrga ='a«ja dr/.ave. v k iteri se og;omna wftiua I»r--hi\ul#tva peCa s poljcdelslvoni. Vse pr«;"-I'ivalsivo jc it'.ti-ri-sovano na tern, da zvc.je-U nas knic'ski stau so zdrav. je-ii se zeinlja ir.koriifa i|)ietiZjij,o dovolj in je-ii uc upliva iiujj j,c lu pogubno naraSC-ajoti moft kapita;.--,,
^stVa. tega nam uradni viri ne povedo, a mi -Jlover.ei, ki smo eminenlno poljedelski narod. ki iiobro veino, kako velikanskega pomeua ;,e za ,ia§ mirodni razvoj zdrav ktnolski stan, m\ snio morali priti zalibog temeljetn lasinfv;l opazevanja do osvedo* ftenja, da je nas kinet potreiien nujne in izdalne pomofti, ako lioCemo zabranili, da se nam ne izpremeni v  doglednem ftAsu  v
j kmrlski proletarv.d iu v   suznja  tuj«'g.i   ka-
j pitala   -   liki ir>\a raja.
I           V na;kra>ih'jsi|i krajili   lii^f   dmnovinc
imoranin npazovati. da nam tuji kapilal prcsezuva najiepsa kuu-tska posestva t< r ! kinelu piepoirebiic past* izpreuiinja v zapite i iiA^ke doriu-nc. Tujff nam sili s svojim ka-j pitaioin v dezelo skozi duri in okna in v!ada, uieMii da bi branila :u/dravi ccnlra-lizaeiji zemlje v jedni ioki, i:.i podpira v svoji kialkovidnoali kinelu na kvar. kji-r ve in more V zudujib Ao lctiji se jc kmelsko prcl.ivajslvtj skoro podiojiio, /cinlja, ki naj ivdi probivaMvo. pa je o»lal:i, ako m-al^trabujc oil iiekoliko inteir/ivncjcga obde-iovanja, ista. IVva poslcdiea tcinu je bilo vt'dno naraSftajofti- razkosavanje kmetij, ka-tert-mn mi vlado do«iluli)b zaniaii iskale teka. tako da daiulaues zeinlja ne more pre/ivili skoro nobene veft-e kmelsko rodbine vt-ft, tern nianj, ker jt* vsled velikanskega napredka proinetnih sredsU-v in pa ludi vsled nezdravo nase carinske politike, po-s])csujofte inozemsko konkureuco, reua kincl-skib pridolkov vedno bolj padala in 3e pada. Kniel je moral lorej iskati drugib virov zasluzka. Lotil se je prod vsem svojili gozdov, in kaj to poincni za kmeta, tega paft ni treba nadrobnejo razkladali. Pa-metiiejM kmeti obrnili so vsled tega svojo pozorncsl na fcivinorejo, sadjerejo, domafto industrijo itd. A ludi  na  tell  novih poljih
svojc rlelavno'-ti je zaiiiaii i^kal polrebne po'.tjmrc in iiomofi. Zlasti zivinorcja oliebda y' pr,stati nov vir blagoslanja vclikemu tielu sloveuske doniovinc. Prvi pogoj zivinoreji pa jc zadostua pasa. t'jlovck bi lorej mislil, <la bo viaoa z vso odloenostjo branila muI'O-tlavne kiuclskc pnsne praviee a kaj vi-dimo v istini!-; Tnjemii kapilaliz>iiu na korisl unifujo se kuvlsk.. pasa, kjerkoli luogtiiV! ... — Trtuo bolezni in dnige nezgodc, proti kal«rini jo v.ia drzavua po-mor doaihdoii oslala vof ali manj neploden dilctaniizoin, nesretna viiuka khnzula itd. slori'e ^:> ostalo in pod prifisktiin vseli toh faklorjev jeia je ginovati kinelu ijubezeii do rodne zcmlje in doinovja, jel se je ozirali v — Amoiiko, Domaftija nm ni bila vec, kakor njogovim prcdnikom, tisti dragi kos zemlje, na ktterem nm je sojeno ziveti in umreti, posU-hi nm je inarvcp to, kar je dandancs-, zalibog, ze skoro vse na svelu — kupftijsko blago,
In tako je tudi nasa slovenska zeinlja marsikjc postala zrola za tlste velike lati-fundije, ki so se povsod pomctiile smrl zdravemn ir. zadovoljnemn kmelskomu stami, Kmetska zivinorcja je nemogofta, kjer se pasniki spreminjujo v zverinjako in podrobna kmetska industrija je uniCena, kjor jej slopi na vrat posesinik velikih latifundij in tujega mobilucga kapitala kot produccnt „en masse*.
To zavest moramo najprej vcepiti  na-
I seiiiu kmelu, at" nm lioftemo obraniti j gn.spodarskn neodvisnosl in samostalnost. Vcepiti nm moramo tisli pravni Cut, kaleri so strinefteiiHi kiiilurneimi svelu pokazali na daljnili avatralskili otokili dotnafti divjaki taftas, ko so kupovali od njili evropski na-seljenei zeuiljo. Tudi. ako bi bila cela rodbina in cela zadrnga pripravljona, — tako so de-jali ti, ,i|ivjaki" — svojo zemlje prodati ne smo'iio, ker se sinemo zncbili paft svojili pravic, ne pa tudi oniii naSih o Irok in p o t o in c e v, vojenib in so nerojenib. Ti poiomci pa so ze vnaprrj zadobili neovrzno praviro tlo zemlje svojili prednikov in oCetov.
Take nazore naj bi bili vecpiii odloftilni faktorji kmeiu, pa bi se jim ne bilo nikdar treba ubijati ufenib glav z — agrarnim vprasaiijem in kinetskiin dednim praron). —
A sedaj imamo to vprasanjc in zate-gadulj je mora studirati tudi vsaka poliliftna stranka, kaleri je ua skrbi knietski stan.
Skusal scm dokazali, da se ima tudi naS ktnet v prvi vrsli boriti zoper pogubni upliv lujega velikega kapitala, boleCega se pGiastili njegove zemlje, in glavna slvar jc letbij, da se uCvrsti kmeta za la boj, ki je postal vsled vladajocega gospodarskega sis-lenm, zaliliog, noizogiben,
Tako uftvrstenje pa je mogofte le v a s o c i j a c i j i, ic v zdruzenji. Z zdruifinjam kreditnib mocTj naj se oskrbi kmelu cenen hipolekaren in kmelski induslriji tudi  cenen
inoliilaren kredit; z zdruzonjcni delavnih sil in produklov, zlasli lakiii, ki se dajo razpe-ftavali in v denar spravili le v velikib kvan-tilelab, pa naj se mu omogoCi konkurenca z velikim producentom. Kmetskih zadrug, kreditnib in gospodarskih je torej Ireba!
Nchvnlczno pa bi bilo, ako bi se na lem meslu z vsem priznanjem ne spominjali ! nasih domaCih narodnih hranilnih in poso-i jilnili drustev, ki so mnogo slorila in Se store za gospodarsko emancipacijo naSega kmeta, a tajili se ne da, da bode tudi tu Ircba 5e reform, ki bodo znizale sedanjo So vedno previsoko ceno kmctskega kredita, in jaz nift ne dvoniiin, da se bodo ti nasi za-vodi, ce jib bo obeinstvo zadoslno podpiralo, sami vade volje lotili teh rtforni. VpraSanje asocijacije kmetskega stanu po okrajih ali obCinab treba bo pretresati, zlasti ker imamo v izglcd de?.ele, v kalerili je idoja take asocijacije rodila izvrsten sad. Onicnim naj tu le zlasli nemski del Sedmograske kjer je 38 % svela obftinska last, kjer vcCina obein Tse svoje potrebc pokriva iz prihodkov toga imetja in obftinske industrijo v laslni reziji. Podrobneji naCrt, katere refornie v tern pogledu bi bile najsilnejso in najhitreje izpeljivc, poda slav'neimi zboru itak takoj za menoj dmgi reftretit v tej zdevi.
Koalicije  narodnih   sil zoper ko.dicijo lujsga kapitala jo silno zeleii. (Dalje pride).

-,;•      -ft--'   '¦
odvetnik m pjsal sWvfenskih), a sodnik je izjave prie zapisoval v slovenskem jeziku. (Naravno! Price so govorile slovenski in tako je bil pisan zapisnik. Ako bi , se zgodilo drugafte, bila bi krivica! Zalostno j dovolj pa, ce je moral sodnik sam pisaii. Da, da, saj je zuano, da pri goriskem okrajnem sodiSCu so sprejeli skoro same take pisarje, ki ne znajo niti prepiso-vati ne slovenskib ne nemSkih spisov. Zato prihajajo med svet spisi, da je kar narav-nost skandal, kak6 ii ljudje skrunijo in mrcvarijo nas lep jezik! Dovolj zalostno resnico nam torej gospodje tu izdajajo, ako pravijo, da je moral sodnik sam zapiso-vati izjave slovenakih prie!) . 5. V zadevi maloletnega Bratkovig-a (Ali se takd pise?!) je sledil na lsisko r,»ogo ( — Saj jo je delal laski sovraznik slovenskega jezika! — ) si oven ski zapisnik. — (Stranka je govorila slovenski! —) in tudi do pi 9 na fcupanstvo v Mirnu v isti zadevi je bil slovenski. ( — To je pa res straSna krivica za ubogo Ilalijo, ako r. kr. aMstrijsko sodisCe pise slovenskemu zupanstvu v slovenskem jeziku! Saj drugace bi zupanstvo v Mirnu zavrnilo dopis! Ta bi bila vendar lepa, da bi nasa zupanstva, ki so v okraju vsa slovenska razun LoCnika, morala sprejemati laske dopise od sodisea. Ne gospodje! Tu se ne gospoduje Garibaldi ali kak Umberto, marvef lu veljajo c. kr. avstrijski zakoni!)
ti, V pravdi I v. Mauri g (— Ali se on tak6 pise ?! —) je sodiSCe poslalo 9. avg. 1894.kojScanskenmzupanstvulaSki dopis; ali ker ni dosel nikak odgo-v o r, je sodiSce dopis ponovilo 20. novem. 1894. v slovenskem jeziku.(— Tatocka lepo pojasnuje 5. tocko. Zupanstvo kojscan-sko je vrglo laski dopis v kot in se dalje zanj ni brigalo; ako zeli sodiSCe kaj od njega, saj ve, da ima opraviti s slovensko obcino, naj se torej posluznje ludi slov. jezika.) Zato je sodiSce tudi modro storilo, da je drugic pisalo slovenski, ker bi drugace tudi drugi laski dopis romai v kos ali za kako drugo potrebo. Zupanstvo v Kojskem je to-liko zavedno, da si ne bo dalo ukazovati od goriSkih lahonov ah celo cifutov. In tako bi moralo storiti vsako zupanstvo v okraju! Avete capito ? —)
7.  tocka je izpuScena v „Corrierevem* ponatisu. Najbrze je tako oeitno smeSiw, da .Corriere" ni maral Se huje osmesili ucenih gospodov doktorjev!
8.  V zapuSCinski zadevi po Katarini Cnlot je bil izdan slovenski odlok, ki je nalagal, naj se napravi inventar. (— Kako pak, ako je Katarina Culot zivela r slovenski obcini in je bil odklok poslan v slovensko vas? —)
9.  V neki pravdi je bilo dve tretjini jaSkih in le ena tretjina slovenskih spisov, a resitev je bila slovenska. (— ker je bil do-ticnik Slovenec, je govoril slovenski in je go-tovo celo zahteval slovensko resitev.Kaka krivica je tu za Italijo ali kakega njenega obozatelja? Slovenec bo vendar lahko zahteval slovenski odlok od svojega so-disCa, ne pa turSkega!)
10.  V zadevi Marije Belinger je bilna-stavljen zapisnik z one 4. maja 1894. v laskem jeziku (— ker tako hocejo v Gorici, a tudi to smatramo Slovenci za krivico za ponizanje slovc^kega jezika! — ), na dalje van je bil slovenski in konecno je bilo priloSeno slovensko dolzno pismo. | TJknjizenje se je izvrsilo v slovenskem jeziku. I (— V katerem pa? Ako je slovenska stranka govorila slovenski in prilozila slovensko dolzno pismo, ali naj sledi uknjizenje po ki-tajski ? S kako pravico drugace nego slovenski ? Kaj je to komu man ? Koinu se je vsled tega zgodila kaka krivica ?! —)
11.  V zadevi Justine F a g a n e 1 je bilo vse laSki. Ali v zapisniku z dne 14 jun. in I 25. jul. je sledilo slov. dohno pismo, j ki je biio legalizovano v slov. jeziku. (In kaj j to njim mari ? Ali ni bilo prav takd ? Narobe bila bi krivica! Ako se je krivica popravila v teku pravde, inoramo biti le zadovoljni, a kothur vse to niL mar ni, naj drzl jezik za zobmi, ako jib ima.)
Dvanajsta tocka nam ni jasna, zato se z njo ne bomo peCali. Gotovo obsegn prav tako neslanost, ce ne vecjo, kakor vse prej-sne in poznejse.
Tocke 13., 14., 15., 16., obsegajo za-pusCinske zadeve Marije Cernic (!!), Ste-fana Kolenc (Cudno, da je jedno ime pos'eno zapisano! Grazie, signor Colombo! — ), An-tcna Stepancig ( ^~ la kluka, signor Goll-lopp!—). iii mladoletnih Paulizza so bile uloge laske, preslisavanje je bilo slovensko in sledila je slovenska resitev. (Naravno! Kaj hocejo dati \Slovencu lasko resitev, da bo moral zopet pitati kake laSke zagrizence, da rou ga raztolmacijo? Sodnik zna slovenski, . kakor se vidi, ?A\ ni torej prav, da daje Slo-vencem sloveiiske odloke? Sicer je pa vec kot gotovo, da stranke so same ztlele konecno resitev v slovenskem jeziku.)
Za danes bodi dovolj teh prismbdarj! Vemc, da nasim citateljem ze kar vre po zilah.  Zato piihodnjic o nadaljnih tockah in
j konecnih izbruhih slepe strasti proti sloven- i I skemu jeziku in narodu.
Citatelji nasi imajo tu pao  dovolj   do-kazov, kakosni   mozje   so   ti laski   gospodje odvetniki. Ako bi mogli, bi nas kar poman- j drali iz de2ele.                                                   j
Ali, hvala Bogu, Se smo tu v o g r o ni-ni veCini in mi si ne bomo dali ukazovati od pescice Lahov, ne od lahonov in ne od irredente, najmanj pa 5e od krivonosih potoincev Abrahamovih in Izukovih!
Toda Slovenci ne smeino ostati le pri j lepih besedah, ampak lotiti se moramo de- , janj. Isli odvetniki se v svojem porocilu ro-gajo nam Slovencem, da se nssmo ze uprli, ko so Labi — rogovilili proti slovenskim na-pisom.
Nas Cas, da se upremo z vso odloC-ncstjo, je prise! zdaj — in to tudi storimo. Zat6 predlagamo imenom nekaterili ?.upa-novizsodnega okmja goriSkega da se sklice v Gorico shod vseli zupanov in podzupanov iz tega okraja, ki naj odlocno protesttijejo proti sklepu odvetniske zbomice goriSke z dne 43. dec. 1894., so posebe pa proti vsem tarn nave-denim pritozbam, naglaSaje, da je pravicno in nam ugaja edino tako, kakor je sodisce postopalo v tarn naStetih slufiajih. Konecno nwrajo zastopniki vsega ljudstva odlocno za-vrmti laSke in ?.iilovske doktorjc, ker se me-Sajo v reci, o katerih imajo molcati, ker mi Slovenci v Avstriji ne bomo praSali njib, kajje   nam prav vdomacihisi.
StareSinstva in zupanstva drugih krajev posljejo tudi lahko na shod svoje zastopnikf ali vsa: odobrujoce izjave za vse, kar se bo sklepalo, in protestujoee proti spomenici goriSkih odvelnikov.
Izjava na§a proti tej predrznosti goriSkih zidov in lahonov bodi soglasna in od-locna, da zamaSimo enkrat usta ljudem, ki zatirajo svoje zobke v naSe mes6. — (Dalje pride).
Jidovstvo na dunajskem vseuCiliscu.
[izv. dop.'|
Pred Casom, ko Se nikdo ni imel pojma o dogodkih, ki se bodo vrSili v nize-avstrij-skem de2. zboru mej rektorjem dunajskega vseucilisca in mej poslancema Luegerjem in Gregorig-em in katere so liberalni listi izkoristili v svojem smislu, izSul je iz prazkih medicinskih krogov v prazkili „Na-rodnih Listih" Clanek o dunajskem vseuci-liSPu. Ta clanek je tim veejega pomciia, ker oineiijeni list se ne bavi z antiscniitizmom. Clanek se glasi: „Berlinski-zidovski duh vlada sedaj" v tern v prejSnjih letih nad vse nizko vzviSenem poslopju vede in znanosti, uzorni mozje kot Rokytansky, Skoda in drugi 'Q izginili in v prostore, ki so posveceni cisti, nebeSki vedi, vtihotapili so se castilci „zla-tega teleta*.
Cestito „almo mater" spremenili so v «moderno borso vede», kar posebno velja o fakultatih, ki je posveCena humanni  vedi —
0  m e d i c i n i. Mej ucitelji niedicinske fakultate vidimo
prav take moze, ki imajo dohodke milijonar-jev (res je, da nekateri profesorji te fakultate „zas!uz1jo" vsako Ieto cez 100.000 gld.), 2iveci v najvecjem blesku v knezevskih dvo-rih z lakaji itd.
Da je analogija borse popclna, iivi na Dunaju poleg teh medicinskih Rotdschiklov pomilovanja vredni galopini *), kateri zahte-vajo za en zdravniSki obisk 30 nove. in kateri beze za vsakim krr-aSkim pomagaeem, Le je pri katerikoli bolniski blagajni razpi-sano mesto zdravnika, udano prosec ga nje-govega glasii. Ta neprijetna prikazen je pri mladih moZeh. kateri so ze dosegli doktorski diplom in ponizujejo tako Cast svojega po-klica, fc sreci reclka; alt izkuSnja nas uci, da v dosego Se tako majhne stalne place tako in enako ravnajo zdravniSki epigoni, sosebno zidovskega pokolenja, dt«, da se ne straSijo, poslu^evati se Se bolj nespodobnih sredstev.
In od kod ta demoralizacija sedanjega naraSCaja vede?! Vzgled gg. profesorjev na dunajskem vseuciiiScu in njih pomocnikov ne vpliva malo na uceco se mladino, ki je pod njih varstvom.
Kaj vidijo n. pr. mladi medicinci na vecini svojih uciteljev vprakticnih predmetih? Ne ciste, uzorne Zelje po vedi in znanosti, kakor je bilo svoje dni. ampak pohlepnost, ki se ne da utajiti, po slavi in nevgasijivo zejo po zlatu. Z vso pravico sine se posta-viti czlato tele* kot znamenje in grb na po-slopje medicinske fakultate. Potem pa se sev6 ne smemo cuditi, da se mladi moz, vsto-pivsi v prakso, kjer mu je hoceS-noceS bo-jevali ti'd boj za obstanek, otresc vseh svojih uzorov in stopa za uzorom svojih uciteljev, kateri so ga navadno bore malo naucili. Ta «geseft» — sami pouCevati svoje posluSalce — prepusti vefina gg. profesorjev svojim asistentom in hrcpeni z vsemi mocini prido-biti si „zlato" prakso. V zadiijam polozaju i so sinovi  zelo   bogatih   roditeyev   visokih
*) galopini tekaci, ki prortiijajo svojo plitko zna-
1   no»t za v.sak ilcnnr.
uradnikov in v prvi vrsti sinovi gg. profesorjev. To so mozje, katerim je ze v naprej odmenjenu znanstvenn stoliea, Na !>unaju se redko kednj zgodi, da bi bilo mozu, ki ni otrok protekcije, ki nir a ,dru2ine" ali plemstva ali denarja, mogoce priti v pri*. ile^ovane, ,vedi" posvecene kroge. Iz sinov dvornih svetovalcev, glavnih vodjev jteleznic in bank itd. in sinovi gg. profesorjov postnuejo asistenti, pozneje profesorji.
Imamo vzjrledf prav od profesorskib sinov, da so taki, „otrocifc najvecc protekcije, postali ,nasledniki v«l»", zraveii pa bili neverjetno plitkega znanja in nedostajala jim je vsafca nadarjenost.
Profesoi-ski naslov je na Dunaju ve-iika mot', ki vlece Ijudstvo nase; s tern na-slovom si pridobi zdravnik srednjc vrste neizreceno kvalifikacijo znanja in ta naslov porji veliko obcinstvo v ,vedi in znanosti posvecene* njegove zasebne prostore, kj»-r zdravi bolnike! In to je poglavitr.a ref. Ne le naslcva, ampak tudi prakso, .ki ne.se mnogo ziata', hoce g. prefesor. firau ist jode Theorije, golden tloch »lcr Praxis Strom !
—  Na Dunaju in povsod, kj*>r posneniajo Dunaj. vlada ta dull, unicujoc weucilisca kot ucrio zavode.
Velika, zlato iztresajof-a praksa in ka-pital, ki nurasca iz lega in veliko - gosposko zivijenje je uttiorilo v vt-citii rltmujskiii profesorjev Ijubezen do zuanstveiie stolice in Se bolj do znanstvenih preiskav. Alberto v*) je na svelu zelo malo iti to sijajno izjemo potrjuje pravilo. —
Ta clanek je vzbudil velike pozornost v dunajskih in drugih avstrijskih krogili. Objavila ga je tudi dnnajska .Iteiclipost". Clanek je zadel v /.ivo stare greSnikc in r>d pri oci varanemu obciitstvu.
Umljivo je, ila tega niso mogli zamol-Cali pravi zastopniki ', Jstva — in storili so svojo sveto dolZnost, za kar jim bomo vedno hvalezni.
DopisL
Iz Oorice. (0 zvonovili. — Dalje.) — Tako pater Blessing. In Vi, gospod do-pisnik? Vi pa niste imeli dovolj k;anenja da bi ga bili po svoji volji namelali na g. Sa-masso. In zakaj? — Ker si je izdelal za trctjirto teZji sistem, po katerem se pohvtdno pribli?uje stariiu, izvrstnim zvonarskitn moj-stroni. Preduosf zvonarjeva je torej v Vra-Sih oceli napaka!
To dejslvo samo w dokazuje, kako ncosnovaui so VaSi napori, da bi izbojevali laSkim zvonovom preduosl pred Ijubljanskiiiii. To dejstvo stavi drastiSko na sinoli VaS stavek: ,Toliko pa zt; dsutes laliko recemo, da glede moCi, glasii in brencanja laSki zvonovi prekosijo Samassove", kaleremu sU.ku Vi sami niste verjeli.
Kako malenkoslna je So ta vecja (tre-.tjinska) teza Ijnbljanskih zvonov nasproti sta-rim tezkirn zvonovom, kaze posredno ze gorenji citat. Temu ualiGno ima Samassov c tezjega sistema nekaj nud 40 centov. Soke xi stari c pa 120 centov. Dodam Se drugi primer. V stolni cerkvi v Erfurtu (na Nemskem) ima veliki zvon (.Maria Gloriosa"). kateri je ulil imenitni zvonar Gerhard Won !. 11-97., glas E in tehta -115 centov. Samassov zvon J?tezkega sistema tehla pa komaj 170 centov. Ali vidite g. dopisnik, kaka «nastavljena past" Vam je postala ona visja Itcljinska teza? — Sicer pa ne mislile, da ne zliva g. Samassa ludi lalikih zvonov! O da, da! Prav tako lahke kot so laski! Samassov zvon d tezjega sistema tehta 31 centov, hihkega sistema pa le -1-1 centov. Franchi-jev d na Goeah (pri Vipavi) tehta pa 3G centov. K sred je Franchi ze umrl, ako ne, bil bi ga g. dopisnik ze kar obesil.
G. dopisnik kaze v svojih dopisih veliko skrb, da bi ne imele obciue vclikih troSkov za zvonove.' Prav! A to ni niC novega. Jaz sem to 2e pri neki drugi priliki priporocal, le z razliko, da bi se po inojcm nasvelu ne bilo cerkveni umctnosti v obraz. NaSe obeine naj se otresejo one prevzetnosti, ki je postala ze kuzna. da hocejo i in e t i I e nizko u g 1 a s e n e zvonove, kakor da bi visoko uglaSeni zvonovi ne mogli bili dobri. Ali ni bolje imeti mojstersko izdelano pol metra visoko bo2je razpeio, kakor — rceiino
—   stirikrat vecji mazaSki neslvor? Ali ni bolje imeti tri dobre vise uglaSene xvonove (n. pr. es, g, b) kakor tri nizje uglaSene (po Blesingovo) kollom po glasu podobne zvonove  (n.  pr.  t*,  d, e)'i  Ako   pojdemo  tako
j dalje, imela bode ze vsaka vasica nize uglaSene zvonove nego stolna cerkev**). Pri tern se pa nic ne vprasa, kaj dopuSca glavni ci-nitelj t. j. zvonik. Vanj je silijo zvonovi ka-
| kor sardele v buC. V zvonike, ki imajo pro-stora le za zvonove 20 kvintalov, se tlaCijo zvonovi tezki 40 kvintalov, pri tern se izsekujejo
j se obstranski vogli, da je nevarnost Se vecja.
*) Allierti-moije plemonite iiu3e. kaleri so (v tcm slu&tju) piisvetili vedi vse svoje nuvi.
**) Oosp. tlnpibtiik piSe: .V velilL cerkvi jo ludi Skala c, d, t\ To ni rest V na5t ololni ccrsvi so Stirje zvonovi h, t-iu. dw, «'.«, po projityem ditnaj«kem tigla-I Seiyu.                                                              D»p.
Faktum je, da se mora zvonik v neki vasi nase okolice vsled  tega  popravili,   ker  s e ! hudo  maja.  Vprasam, ali ni pri nas m>-I bene pristojne oblasli, da bi ustavila to vrato-i Iomno  poeenjanji:?   (Tn  nam je g. dopisnik govoril prav iz >rca! Cemu toliko tekmovanja za lezke in torej nizke zvonove? Ured.) Pridem   do  najkocljivejSega   vpraSanja, • 1. j. moje stalisco nasproti g. Broiliju.   Ome-! nil sem Ze vise gori, da se smatra dandanes I v obce cista pozrlvovainost /.a obcuo blaginjo | kot nemozna  stvar.   Kdor  zagovarja  goiece kak izdelek,   nainenjen   javnosti,   na tega ze [ sumimo, da ga je izdelovatelj padkupil: kdor pa ta izdelek graja, tenin ze podlikamo nia-Sfrevalnost  in  sovraStvo do  izdelovalca.  To tlvoje  sumnifrmje   zadeva  zal tudi   mono in preSinja tudi dopise, katerim odgovarjam. G. dopisnik pa naj ve,  da je o!«oje nnresnii'no. Jaz sem zvonove  g. liroilija   dolgo   casa in vestno  opuzoval,   predno sem izrazil o njih svoje mnenje,   in to le ustmeno.  Mi^lil sem si: Ljudstvo naj \oli samo med Ijubljanskimi in I.iskuni zvonovi. Pri tern bi bilo tudi oslalo, da me ni g. Broiii sam prisilil stopiti v jav-nosl.   Zdaj leto je objavil   sam  v   „ ri o c i * spricevaio   o   svojili   zvonovili   v   St.   Petru. Gospodje   iz   St. Petra,   ki so   iiiii to spricevaio podpi«ali,   izjavili so v „.Soii" 9. marea to-le: ,Sprifevalo, iziiauo zvonarjii g. iJroiliju
0  naSih zvonovili, ni bilo \r. nameua pisann, da bi se v kterem koli casniku objavilo; ampak g. Broiii je priSel v .St. Peter in piosil, da naj m:i spiSemo nekaj vrstic v spriCevulo,
| katero  bode potreboval v lulblh v dveh
[ vaseli. ... (J. Uroili ni omenil nic, da bode
dal  tiskafi ono   spricevaio;  ker,   ako  bi bil
i prosil;  da naj  mu   napisemo kaj v [tohvalo,
¦ kar bi se   potem v r:asmku  objavilo,   glasilo
bi se bilo   vse  drugace*.=•)   Zdaj sem zvedel
vse.   G. Broiii ni hole! cakali v sv«>ji  livarni
(kakor  g.   Sa>nassa),   da   prihajajo   ljudje   k
njemu narocevat zvonove, ampak piiklonil se
jim je v  slov. rasuiku   in jim   prihaja v do-
maCe vasi uljudiio nasproti. Jaz sem ga lorej
riledil v javnost. Pricei sem z dopisom o St.
Pelerskih   zvonovili.   Pisal  sem  tako,   kakor
sem moral, da nisem spravil gosp. urednika
pred laSke porotniki!**). Svojega o d k r i-
1 e g a m uen j a o Ii r o i 1 i - j e v i Ii z v o-n o v i h n i s e m v „S r> c i* S« izr a z i I. in ga ne i/. razim pri sod a njih ti s k o v ii i h o d ti o S a j i Ii. Vec lie recem. L'pam, da me g. dopisnik ra/.time. Zato naj Se jedenkrat preeita mojo izjavo v 9. Stev. »Soce* in dopis v 45. Stev. .Soce", nvazuje moje nenaravno ptalisce, potem bode videl, kako se lepo ujemata.
G. iopisnik, Vi piSele v p r v e m Jd o-p i s ii : .Samassa j<> napravil ;rianjsi zvon v Roi'-ah (vrcji je Broili-jevega oceta), a prav nic se ne  ujemata,   ker je   novi   zvon   pre-
I v:-:ok***)*, v celrlem dopisu pa: ,G!as zvnna v Boeah je vzel rajni g. Karmelj, bivSi zupiiik v Scbreljab. Vzel je glas f/(menda ft) kakor jo tudi v resnici. mali bi moral bili Cisti ti, kar pa ni popohioma". — Na to jaz: Glas je dolocil g. Hannelj, g. Samassa mu je poslal svojo tiglaSevuluo piScal (ali jo je II. tudi rabil, ne vein). Ni pa res, „da je vzej glas f, ampak dolocil je/":V10 nizje, in Samassa je postal a •"',.,,; nizje. Ako jo torej res, da je mali zvon prcvisok, potem je to zaknvil g. Harinelj, ne pa g. Samassa, in sicer 1. ker ni II. morda pravilno pibal v piSfai,   ±   ker u'a je morda   motila   sekutida
j nad glavnim glasom, katera |da. celo mala sekunda) se veckraf nahaja v la^kih (dolgih) zvonovili, :>. ker se je morda zadovoljil s prvini rahlim odgovorom zvona. 1. ker je vzel morda oktavo (pod koretiikami. ki ?e rada oglasa. za glavni glas, katera okt.iva pa ni vedno cista. Sicer mi je pa dopisnikova opazka , kakor je tudi v resnici *¦ uekako lehka; kajti ako se ua llarmelja ne iiiqrom zatiosli. na g. dopisnika se nutnj. Ako je v resnici/', pa po kakeni iiglaSenju: diiu.ijskcm,
I laskem, niednarodnem? Ali po kaki zvenu'ji? veriflkovaui ? —
Pojdimo v Cepovan!   <!. dopisnik pi^e:
j .V Cepovanu je Samassa vlii .-rediiji zvon. ki se ne ujeina z nobenim >t.iriiti". To je res! IU-? je pa ludi, da je zvalil g. tiopistiik
| vso krivdn zopet na nedolziieg.i g. Samasso. Glas je doloCil (narmvc c in h) velikemu in uialemu zvonu neki f-epovanski .slrokovnjak", (le tudi se je g. Samara dvakral pomuiil, da pride sam dolocit glas. Tedatiji g. vik.ir BI. GrCa je poslal torej v Ljubljano giasova e in h. Samassa poslje novi zvon (Cist //?.<). Vikar odpiSe,  da se novi zvon s starima ne
j itji^na. Samassa pride v Cepovan in najde e. V,   nizje in  a ' „ visje   (uamesto e in h).
' G. vikar  ui'<"a  je  seveda   priznal,  da  je p.
I Samassa popolnoma nedoizen. adotifni .stro-kovnjak*   se je gotovo bal povedati ljudslvu
I              *) (r. dopi-uik! to izjavo V.»m pripoioram v po-
I sebno iiizmisljcianjo.                                     I>»p.
*¦} Temu ilostav'u'amo mi. da jt> jr. Broiii napol vse etnnie.  ila lii n;is bili zaradi  teh dopiso.- o zvo-I novili zopot sodili  l.iSki porolnibt.  A ^.-ruzilj_> jo hilo I prekislo.                                                UrcdniJtvo.
j              •¦•) To je v prvem dopisu v o'eh p. dopisnika
j velika napaka. lu tudi jo. Sevrda je ,ui kriv $. Sa-I wasja. V petem dopi.tu pa \nio: ,Da je eden ali dru^i I zvon pi-evi*r>k, to nic no du". Italia!          Hop.
I resnico, in .jeruzoletnski kozel* je ostal g. Samassa. Dostaviti imam Se, da je cepovanski ,slrokovnjaktt dolocil glas zvonovoma s p o-p o I u o m a r i j a s I o z v e n u I j o*), katera je l)ila jiodobna bolj zavitemu starentu zel.»lju nego vilicam.
Ta  dva   slucaja   (v RoCah in v  Cepo-
vaiiuj kazeta sijajno, koliko se smemo zanesti
I na   g. dopisnika   Hiz  hribov"   o Sainassovib
j zvonovili.   Jaz vsaj bi na dnpisnikove,   Ijub-
Ijauske zvonovi; zadevajoCe izjave ne prisegel.
Dalje  pise:   „V   RoCinju je mali   zvon
i Broilijev  z glasom a,   a tehla le 300 kg.,   v
Roeah je Samassov   zvon   ludi a,   pa   tehta
I 371 kg. in je bolj z am oik el od rocinj-
skega.  Tudi mali   Broilijev zvon z glasom a
I na fdriji tehta le 3(H) kg., a   lepse  poje
j od roSke«»ak.   —  G. dopisnik!  Ali veste kaj
ste   tu   izustii. .¦'  Ali  v.-ste,   da je Samassov
I zvon po  obliki   riemski   zvon   (kratek-Sirok),
j a Broilijev je laski zvon (ozek-dolg)? Ali veste,
da dela ze oblika laSke zvonove zamolkle, a
neinSke  zvonove  zvonke   ijasm*)?   Ali  veste
dalje,   da vpliva ua zvonkost  glasu tudi de-
belosl zvona, tako da je taiiek zvon bolj za-
iiiolki.-l nego ilfbel? Ali veste, da je od dveh
zvonov  islega glasii Iwli diibelejsi,   kateri je
tezji.   torej   v tem   sluf-aju   Samassov   zvon.
Samassov zvon ima  potemtakem   za-se   <I\a
mogoi'iia ciuiielja:  Airoko ^odprto, obliko in
debeliist  (da o drugih   ne  govorimj,   ki   sta
neovrzni   ptici za njega zvonkosl,   in Vi,   g.
dopisnik, imeiiiijete jra zainolklega!
ihlonec pride).
Sv. Krli, (I. janiiarja. •-- Po pr.ivici laliko recemo, da naAe Braliio druslvo je preroje.no. Danes teden imeli smo obctii zbor. Pri lej priliki pokazali smo Krizauje, da :::-smo tako malomariii, kakor se je o nas :-,o-dilo, le pravih vodileljev nam je nedostajalo. Na ta dan pristopili so se nekateri no\i udje. Zelimo, da bi Se kateri pristopili. To pa jt Se ua nas lezece. Mi druSveniki uuemajmri svoje so.;ede za prekorislno druslvo in spre-gledajmo vsi, da se nam jired iiosom goilijo
I krivice. Na koga se hocemo zauasnli, v koga zaupati ? Na naSe dezelue in drzavne posliiu-ce? Ce je eden njih tlober, je Se vec slabih. Sami v selie zaiipajmo, siimi pojdimo na delo. Tudi ce bi imeli prav dobre jioshmce, ce smo mi nutvicevi - ncrodiii, je we zastoiij. Posl-nice imamo pa take, kakorsiiili sunn vredni. Sicer poslaiici lie morejo eiide>.ev delali. Sami. sami! Poglcjmo Italijane! Za reC. od nica tako navdiiseiije. lake deiuoustracije. Oklenimo sc dru^tva, koje nas bo varinalo marsikaterih zIe;.'ov. Z ilcjauji.ua dan!
Nedavno naletim n i neko dekliuo. \' raz-
i govoril icni zvailel od nje marsikaj zanimivo-ga. lu,kla mi je, ihi je bila v Trstu nekaj let le radi ,Sprahe". In cemu se je itcila laski? Da, cV se ilvi; pogwvarjafi laski, jib tretja lie raztunc. ,Gospodje delajo tuki tako in oni zniiji, tudi vec spraii." Med drugim mi je povedala, kar j>- Se   priSlevati   med nodolztio
I v raziiierjtt z drugim, da se je naucila v Trstu iiieso jesti ob petkib, kar jej nic ne Skodi, in da je tako dobro, kakor ob ilrugili dneh. Dragi Krizani! Tako gresi cela Slovenija. V Trstu dobitc mladenir-o in mladenke iz vseh naSih pokrajiu. ki izdajejo s\ojo rodno mater. Odpravimo ta greh! ,rrii mo/je, zali inladeiici, delujle. kolikor je v vaSi moci: pri-govarjajte. naj se uikur ne pus^ajo h'-eri; in sinovi brez polivbe po svelu, posebno v l.aka oku/.nti l..:ka ine.-ta. Saj nam nas.i vipav.-ka doliu.i da ubilu sredsiva, da se pn-zi\imo.            Duma   liudimo    so!   Koliko
I polja je *e iieotulelauega, na koiikih gri<*ih bi se l.ihko ra.-lL. \insku Irlu. Kaj je po svetu? l'ovsod bnrlu za kruh. Kako je ziwujc dni-gotl? Dajte si satni odgovor. ko vidile domov priiiajajoee blede, za susii^o hirajoCe mladenke in ml.ulenice. Skupaj ste v solo lio-dili. skupaj ste se i^r.di, a niste skupaj wraslii. Vi ste nepokuineiii - kaki jnnaki -- kaki hru*ti na dnSi in telesu : kake vrle mladenke polnih ro/a>tili lie — zale poilobe! In onir -• Le ua no:-''' tudi v dnigein o/.iru. Zua-no nam je, kako l.ihko >e gibljejo drugi na-rodi v Avstriji in kako .-mo mi oble.'eni v tesuo, zi:iezuo srajco. Le to nij Vain povem za danes: Hoce !i  postali -- ka!:   Lab, Ne-
I nice, ali Madj..r ilniiuvnik, ncitei.:. doktor raz-nih slruk, -- kako lahko mu je. Rileljo do-bi   svo.egu   rod.i,   rnuciti  .»e mu ni   treba z
j ilrugiiiii ;e/.iki.   Vendar  laliko   postane   velik
{ gospod. Vein za   glavarstvo, ki   r.ibi zemlje-
[ merca, ki zna san.u laski. Kaj pa nasi sinovi ?
{ Nataucuo opisali stanje nasih dijakov ne mo-rein, ker mi sree krvavi. Celo dneve se mo-rajo ubivali z neniSciuo; ko se temu pii-vadijo, zacuejo zlaliiiSciuo in grScino na poil-lugi nemscinc; tudi vs! drugi predmeti so ltd tej podlagi; uCittlji so jim navadno ne-ptijazni Neinci. Samo po sebi so ume, di vecina sinov zgreSi pravi poklic. Temu srm prica. V prvi latinski Soli m«s j'- bilo \o ucencev. iznied teh ni prlezel noben do !^. Soie o pravem tasii. — Ha Bcga! se li bomo
*i Cr. dopisnik uoriJki! Vi so tonm indite V J'« .sem vidol ce'.u zvonarja, ki je dolofal s tako zvoni»\j«» ostalemu zvonu plas. Zato je pa tudi moral ponnoje | tega z noviiim vrcd prelili.                  .Stnvec
2166
anaSali le im poslance? Sarai, sami! Tu ne-tujrno liiti pohlevni! Ne prosimo vcf, marvec ahtevajiuo. Nu dclo pojdimo, da nas tie hole nasi potomci prekliiijali!
lz kobarlskoga Kofcu — [zjavil se je lekrto pred par leti v »SoCi*. da v Sedlu in Breginju se obchistvo s svojimi starasini nikakor ne zadovoljuje, ler da menijo stare zanienjali z mladimi po vzgledu drugih obcin na Tolniinskoin. Marsikomu tc prerokovanje 111 Slo v glavo. a izpolnilo se je na prav cuden nacin v lanskem lelu v Sedlu in ze jo pieobrat na dnevnein redu tudi v Breginju. Navadno se pred volHvijo veliko go-in ugiba. a ker je izvolitev nekaj vaz-sekako pristoja zdruziti se kolikor mozno jedinstvu, .-aj sum izkusiii, kaj povzrofci rnzdvnjitev. Stratikarstvo odpira put razn'mi homatijatii. Tnko uci skusnja.
Kaka je z naso skladuo costo'** V po-kritje zaostalih cc-stnih uaklud delalo se jo v Breginju in tiadaljevulo se bode isto proti Borjani. Opoznrili nam je nasa g, cest. u.'. bornika, da tu- m-hata zahlevati ravnc f.rtu pri I!orjaiii. saj tako zahteva obcni blagor. Trebalo bi izve-ti izpi ljevanje teste iz Brcginja \ Luge nad bteziiom ,kras* drugaee nego po sedanjem uafrlii, Nekateriin se zdi modreje, opiif-titi kl.tm-f .liras" ter kivniti prol; itaiijanski meji, dospevii tik sjami<\i* fez ,robe» do  ,kalu/e".
Prcteklo puletje   so   pri   uasih   susrdih nnkraj meje poibtrili fiu.iiifiie   .-Ira/arje   tcr
von 1 ncga,
vas   t;k   weje:   in   h-italijaii>ka   vlada   nadu-
riii-jn,   ker   ii   stanejo   /a j Michieiii,
triMijo   .->   popiavljaujem   in     Pajer, (Jreg cerkva. N. pr. v   Subidu   so j Wrzegnassi
iiamestili jib v \ govorh'ijo, da nu me.-dili vojake 11 puldVU'O ceneje.
Lepo je Hieje, kako Se zidanjeru noviii
dnzidali v laiiskeiis letu jaku proslorui; kev sv. Alii na (*>\. Itavno !ako v Tipani h-tos, das', tie dovrsetio. rerkev >v. Matc\za. V Skorsi jakn visok iz kaiiioija izklesan stolp. V ProMiidii prizidavajo nov zvonik. V (Vnebuli veC- lei scm ituajo izvrnlue oivll'', a orglavca Se niinajo. i. t. d. rutenitakem sinu v dobi, krt si- vse pnna\Ija. Tslna kniefka govoriia d»-t:ivlja. ,da bode gorje pivtilo, ko bodo nova velika pu-,1, kn bod<> kini-t knuta sodil. I'p IhhIp faku!
kr. namestrnStva, ki prosi podpore za zgrad-bo ceste na leveni bregu S o t e od Kinala naprej. Tudi ta dopls se izroci prej orne-njenernu odseku.
Dalje naznani celo vrsto proSenj: de-zelni sluge in g. GorUin prosijo poviSanja plaC, gospinsko druSlvo za podporo. trije poseslniki v Mirniku za samostojnosl ob^ine, nemSko alpinsko druStvo za podporo koci ni ^aninii, obcina Pliskoviea za popravo po-gorele cerkve. razni cestui odbori za pod-pore, kurat'orij slovenske nadaljc-valne Sole za obrtnc licence letni donesek, 03 visokoSolcev za podporo itd. Urof Alfred (Moronini in tovarisi an— terpelujejo vlado: I. ali misli priincrno raz-Siriti tesno <;esto ob SoCi; 2. korcnito po-praviti in ulrditi cestr od Bolea cez Pre-doly              Or.   Pajor   cmenja,   da   2. dec.
1M)S. bo petdeset let vl'ude presv. eesarja in v ta znaineniti spoinin uaj bi se zgotovilo do tje kaka vefja dobrodclna iislanova na de/t'lne stroske. Potoin iiniiio^li se naroti «le/elneinu odboru. da o/.ivi ia sklep. - -T'otide se volilve- iioviU^fujQlaneev (irco, tvlaueiea in Michielli-ja. -- De/.elni odbor 1 prediuzi sklepe r.iiunov za I. \s\Y.\. in pro-| rai-une za tH'.l.'j. i              l/.vole se odseki in «irer:
i              Pravui:    l'ajer,   pnds.;   (JiOa,   l!er-
nardelli,    (Jregoreif,    Lovisoni,    Tonkli    N„ Wrzegnassi.
KinanCni: Manrovicli, preds.; (<n'-goi-eic. ItilU-r. Hujie, Tonkli J.. Lotiilelli. Ver/eguas-i.
l'eticijski;    I>f»ltori.   p
Klai
Abiain,
cjiinr'ir,
1 Vetinti.
tizisko j.o ¦guiiMi--, ltojii'
Dottoti,   preds. II.t,   Tonkli   Jos.
:idali in
L'ds.
ill zelo/llir. i A. tinnorei
Tonkli   Jos
l.o
, Pii-
hl razne novice.
o   razlo>.ili   .-.voji"
-   L.^ki   porctuiki
a   okroglib   JUMI
a obcntnoizgubo.
naroeniki   vpla-
i,jto   naprej.   kar   bi
, j i|, j,. veliko od-
Uk.  naroenlkom   sn
stanje, uamrei11 da so na oskudcrvalt v dveh lelib z gld. in da imauio vsled teg Na na*o prosnjo. da bi gg, r-ali narornino za nam olaj-alu >tanji zvalo. Hvala jim!
Ali   na   dolznike   ni   pos«-buo    vplivala
nasa prosnja.   Prosinio.   uaj   veudar   vsakdo
izpulni svojo dulznost. sai iveino le  to, k.ir je naSe!
wl*rlm«rec". — Prva st«;vi!ka je  izsia
v ton-k. V   laki   obliki   bo   izliajala  tudi   za
naprej   — in vse   to za ubomib ^(^  kr.   na
leto. — Lt-po *tc-viln do?«hinj»l» .Stseinih"
naroCnikov je   obdrzuio   l-»   ,1'r i in o re a*,
pu unround   v»>ii:ii   iz   giiifjtuib   o/.irov.   To
nam je nurediio tu koiiko ^kode. Zato vabimo
pa v>,v ii,„»ilej*...  .S„Pi«M.-  nai^mk.;,  da bi j ^eiijaku'x*'."'!'!!^ gospud
I'l.thzali tiidi  .l-rtniti re a*, .la   urn   s tern \ rokab nosi Uika;sna ¦«»»-«•
z.i^itovi-   olwi.uuk   a   to toliko   boij,   ker --e
od znane stiani strahovito   agituje proti na-
Sim lislom. kak<»r  >iiso   puvedali   ze zudnjie.
Se /aniiniveis: d(»ka;: •» lej   skatidalozui   agi-
tu»iji nam pa daje   pistno   u p r a v 11 is t v ;i
.P r i in.   List a* ,   katero   smo   pom ""    v
pre
jcr. liojie, Vi-nuti.
Lalii m> dobro skilieli /a-H-. 7. dveini predlogauii zabtevajo zase kar na slnlisoec od re\ne di'Zi'le ! Zaupamo v pivviduosl svojili pu.dalirrv.
(ig, dopisilike, kaiei'ini uisnio mogli ustreei danes, !epo prosimo, naj nam to uprose , kur bo por.iliuo, pride priliodiijii*' 11.1 vrslo.           Prohimo   pa   prav   lepu   svoje
hoinisljeiiike, ii.ij hiiiii l»lago\olc vselej to^uo j >poioeati o v»eni, kar sodi v javimsl. Jako j mi nam hub's kralki, topni, -Ivarni dopisi. j S l-mi pridnbi lr I na u/irdn in zanimivosli ! za eitatelji* v reli div.cli in zituaj nje. !               Ni'eliveiin iigitiielja.           Zadnjio  sum
; uiueiijali, kako mIiio agilacijo so uprizorili \ ^o^po.lje iz (Jorii-e za .Prim. \.W. Povedali I sum tudi, kako j<- kurat V e r i 111- i e ;: i|n-! jiiftiit ami puzival nase uurotnike, naj ,S(if(i* j opiistt', sii er jim ne pvide vef V biso. I              Ali st» grsi agitaeija je ilosla   na  dan !
j ri'taviiistvo ,Priir.. List a" je samo pi*,a-1 sarilo |io de?.eli 11:1 necuveiiu ilrzne. na Slo-1 veiiskem se m- znani: u.iciue. Celi'» na Ho J renjsko u.iiljiije a\oj list. Jedno lako pismo, ] pisauo v k!a>ii'ui sluveiisf'iui, je obehidanil : .S'ov. Sarod", Kvo ga, Mstisti Oilatelji naj I ga sla.-lno prrOitajo in potent razsodijo, ali j so ze ritali kaj take^a na Slovniskriii:
aHtagtirodiii    gospud____!   Ze   vtckrat
,    ji- nanesel pogovur na gorenj-ko  ^ir.m. iiud
, ; feino ttiili Vi sb' biii   inieiiovaui kut  .poMen
znai'aji'U katoliski inuz*.   Zuauo Van; je,   d,i
tikaj zelo priljubljru, ureti in. .PoMi-ujak \seli
kati-n-i
< govoril. t«r nam nazu.mil Va*e naz (mi»li). Kakor Vain je vtotovo ze zn.iuti. i so se zlirali V Ljubljai.i nek i .1. i i • rale i" k a t e r i m j e e d i n v d o t e i d a i) i 11 e b i 1 o .!' a p e z a" 11 11 1 <l u b ] u i k u\ u i t i Ii i s e b o z j e! v tern Wis pro-; sinio liodile trdui ne iip«)g];i\i kar Vain bodo j svi-tovaV'   Vasi    duboviiiki   to    storile.   Fnate
neke'iku ni/.e. — Natueii ,;e of-iti-n: i/.tisniti boOe';o nasa li*ta iz s'.oveaskih bi», da go-spodje bodo toliko lofc- b-g.ili in motili »io-veusko Ijud>tvo ler v molni vodt lovili za-zeijene libire in ribe. I'prav .atu moranio opomiuj.iti svoje somit'.jenike. naj lx»do p«-zorni   in  ce bo   treba.   da se   tudi u-Hofrto
ispni taki netuvesii agitaebi gospudov. ka- I jiotlluVi rwia mo je iiamrcC zelo niski. lamivt teriin najmanj pristnja tuka hujskarija. j Mn leto t gld. po.Mjemo Vain par steiilk na .Pri mo re a" smo poslaii na cglfl j ogled, enoza Vas in euo Vas prosimo od date se raznim sedanjim m bhsim ,Sofinim» na- \ k!lt,,riI!", kal"ri bi si. ^'^ nnn»Mti l^opol-, .. „', 1 1 -- i-, ; noma smo preprii'aiu, da spreimete vi 111 ga roenikom. kd..r ne ohdrzi Iista s.,.,», naj ; ^.^ ^ ^. ,,r|jKjriK,ai,H> S(; Va!l1 iOT skii5a nu-slM sebe pridobdi k»ga drngega. | ostane udano L'pravui-ho .Primorskega lisb * da                                                                                                            ............•"......¦'- «•*
luiniga pa^tirja >loi»a. v Podbrezjali. Bri-z.di i. t. d, fc.iten ^j in Ufttanejo posteni z-eati voditelji Vasi za easni in Veeni Illa-gi»r. Vgibajt" so tudi liberal-kill Oa.snikov, ka-tori Vain geto\o v biSo ne prinesejo s>adu boziga. Piiporormo Vam pa naS !j-t ,t, j .Primorski li»t* kateri J10 iziiajal it k r a t na redox an ali pisa.11 j«? ei-to na katoiiki
De/.elnl zlior je iuw'. v torek ob ft, zvo^.er svojo drugo sejo. Navzoeih je 17 po-slancev: manjkajo MahortiC (boiati). Bernar-*lirlli in Loeatelli. —¦ Dezelni glavar naznani, da prcsv. eesar je polrdil zaea?ni proraCun. Potc-in naznani vladino predlogo, po kateri i.aj bi dezelni zbor dovoiil podporo druzbi 7.a narnakanje trziske ra-vani. Na predlog poal. Dottorija se izroci la predloga posebnemu odaeku. — Dnljc naznani glavar prosnjo goriskega mesUi, kup-eijske zbornice in drugm furlanskili obfin za dezelno podporo 5000 gld. na leto za iraravaj na par od Ogleja v Cervinjaii in (.Jorico. Ta proSnja se izroci iiosebnemu odseku sodniih Clanov, ki naj se imenuje ceslno-2elezniSki odsek. — Dalje  naznani  dopis e.
V <>orni dm- 15 decembra th'-lt- Travnik i«, I. Jvdor zna. pa zna! Izborno. fastiii in prefcasliti gospodje uredrjiki in upravnikilTo-rej .sliod zaupnih nioz* v Ljubljani se j(: ! posveloval o leni, kakn bi podrli pape-1 za, dubovnikfi in bise boz je. Take lo-povseine (-- brcz aamerc: tuileje sa ne i ^iioremo izrazitij ~) more pisariti po svelu edino le upravnl*tvo .Prim. Lista*. NaSe fa-stilanje!
Oiuoiijaino so, kdor lega ne ve, da upravniSU'o lista ima neki Gosar, ki se izdaja za akademiskega slikarja, ki pa toga naslova ni dokazal nili opiavicil s svojim delom, Mo?,icelj npa, da mu pser vzevete na GoriSkem. Qornje SkajidaJ pismo je prislo skoro w3tovo iz njegovegk perosa. Pri njem jo tudi urednislvo lista, po-
sebna bra'aica in sliajaliSfe urednikov «Pr. Lista*. kjer preobrncajo svel in nelio po-svoji nezmotni — domisljiji.
Sloveusko petje v stolid cerkvi bode v uSesa nase Inhonc, zato bi ga radi o.ipravili. V mestnem zboru so cclo govorili, da.oni ne bodo placevali za slov. petje. Ali vrezali so se! UpraSanio gospode: kdaj so pa kaj daji za slov. petje ? Nikdar nic! Noj moled torej !
Skandal t gledisfiu. — V nedetjo se je vrsila velika „akadciiiijak v goriskem gledistu v korist zapuSfteiiiin otrokom. Na sporedu je bila tudi deklaniacija zivinozdrav-nika Codromaza. Ali po konCani dekla-maciji je nadaljeval v smesno odusevljenem tonu o jedinosti, skupnosti, nzajenmosti Itali-janov, da se je ze studilo poMeniin Luhom, «locim je zdivjana svojat besnala, kakor nora. Ali je o tern Skandalu tudi brzojavnu popra-Seval namesluik Hinaldini, nam tii znauo!
Xiuiiiuiriistiitistlkii. -- Dtiuajski dobro pouieiii dupisuik zagrebske ,llrvatske" po-ror-ii, da so let a 1S.*)7. v Trstu nasteli 'r2"„ Sloveneev in le :i.r75flfl lliilijaiiov, ostali pre-bivalci so !>i)i pa Neinci in zidje; zadnji niso bili sleli km narodnosl. Kako je pa ¦lindanes ? Danes ni nili Mrliue Sloveneev v Tl>tu iiasproli HHt.tHK) Itali,aiMiu. Kako je Uirej bilo mogoiV. da se je lako skreil s'.o-\cie.ki zivelj Trsta v US IctibV Odgovorili ni tezko. kajli v kolikor se Slovemi nisu dali ponem^iti in pnilalijniirili. prisii so nasprol-niki na dan s svojo glasovilo .rmgangs-s|iraclio", ki je nasim uasprolnikom pomogla pritisiiili Slovenee v kol v korist Nein-cem in llalijaiiom. Ako bi se danes namesto po o bee vain em jeziku slelo po na-lodnosli, hi slevilo Sloveneev znaino posko-cilo ne samo v Ti^lu, ampak ludi v (iorici in sploli povsod v Avslriji. Sletje po na-rodiiosti pa ne ugaja nasim iiarodnim ua-sprotiiikoin in zar.idi tega lie moreiiio upali, 1I.1 se ]ni priliodnjein sb-lju odlocilni krogi 0/111 na lo dejstvo.
V goii.sk i dezeli nasleli so leta lsr.7. iiez HO",, iiasproli'il.HS",; I'urlanov in ldl)"„ llalijanov (torej skup. 'Mtu„),torej uprav dve lietjini Sloveneev in se ne cole Ireljine llalijanov ivMevsi Furlaiie) ne; l'o iiajnovej-seill Metjil je Mll.lMK) Slovemvv ill 7«i.«HK» llalijanov. Torej puslednji sn tudi v lej de-/eli iiapri'dovali, kajli i.'.kazaui >o z nad-Ireljiicku iii.injsiiii) prebiv.ilslva.
Tudi v Islri je bilo izkazano leta JS..7. elez l»S"„ llrvatov in Sloveneev iiasproli'.M'!„ llalijanov. Danes pu so llrvalje in Slovem-i padli pod dve tretjiiii ill llalijani so se po-vzdif'li "»iad Iretjino. Kakor se vidi llrvalje in Sloveiiii so pov.-od uazadovali po uraduili piirncilili.
I'rezull so so! -• (loriski odveluiki so pri zlogbisiiem zboiovanju skazali svojo modrost ludi s tern, da so navajali v poro-eilu neko minisler.sko naredbo z due ii). jan. ISSO., Jin kateri bi se morale vr.siti vse iikujizbe laskeiu jeziku. Ali vsi ^ospodjc so pnvsem pozabili mi muogo mlajso mini-stersko naredbo z due i:i. junija 18S7. st. 170., katero je razglasil predsednik visjega de-zelnga sodisca v Trsln due .",. julija 1HS7.. po kateri je •treba vse uloge resevati v jeziku uloge1 ali pa prosnje, ki bi bila sprejela nu zapisnik, in v intern jeziku je treba odrediti ludi \kujiiln-v zemljiske knjige.. - - Ako je tor.'j HidiV-e i/dalo slosenski odlok in odic-diio f.!tiven-!;o vkujizbo, je ravnalo torej po-pulna >' zmi-lu ininiMeiNke naretlbe. a go--podje odveliiik> bi bili pat': modreje slorili, ako bi ie> biii iako sijajniin naiiuoiii proda-j.il: -voje strahovite - lu'veilnosli. ¦ () tern boini) *;e govorili.
Iz d«l. Vrtujlie: V dodatek k pom-rilu \ /.i4lnjeni .Priiuor.-n* o (atvini v eeikvi do-lav I'.aiiio Se lo-le: Nespreleu tat je JJti^ !e|ni i. M e r v i e iiL S-mpa^a. I'jeli so ga iz Merita vracajoti j.e inozje ill faidje, ravuo ko je lintel aknzi i>!:no vhmili v c.erkov. Pri njem ^o dobiii 1J kljinvv, me; I'.-tui kljuc zvonika vrliijbeii=kega, pile;, svefio in nozie. Povedai je pa bum, da je botel viomiti tudi v cerkev jior. Vrtojbe. pa okna so bila pre-visoka in zamrezcua. To delu in da cerkvi hti bogati, nau^ii ga je neki Nemee iz gor. Vrtojbe v gradfcki jelnisiiici, kjer sla bila skupaj zaprla. Izjavil je dalje. da gredoi'- skozi Sovodnje pred ntdavnim casom, j« plnMl v neki krtmi Ijuilem imiogo pijafe in zaspavsi pijau. na mizi puslil se veliko svoto denarja. Izroeiii so ga oroSnikom.
Pozar na llojicah. — V ,Primor»-u* od torfca 5in(i poroCali 0 psfcirju pri Muru-sifevib na Hojiwib, Danes nam je porocati se lo-lc: Skode je okoli ItluO gld.; pogore-ltip je bil zavarovan pri zavarovalnicah „P 0-n a v" in tF e i\ i k s«, — Da je zazgal hlapec, je sum ojiravieen, ker ta je bil eiikrat ze kaznovan kot pozigalec. Imenuje bn Andrej Mia do van in jo doma iz Sempaaa. Ujeli ao ga in izroeili sodiScuf
Ijubljanskl ,Slovcncc" je te Am udrihal po „Soci% ce§, kako ta razsaja zdaj ob novem lelu, da bi drugitn listom, v prvi vrsti ,Prim. Listu*, odzela nekaj naroC-
nikof, —  Koliko je resnica na teh besedab, tiaj'jsoa'ijo  cilatelji sami. Omenili smo Skan-dajo^tro agitacijo proti  HSoCi" in za BPrim. List"- po def.eli,'a to smemo   vendar  storiti! Na drugem mestu smo natisnili klasiCno pismo samoga   upravnistva   „Prini.  Lista"   ki vpije v enaki slovensCini kakor goriski cifut: .Mali,  pejte  ga  noter,   ga  bosle  videla  dobra roba!" — Z deZele   nam dobajajo  novice o uprav  Skandaloznih  pritiskih! Gerkovniki in organisti   so  m or ali   vrliiti list ali pa na-rociti ga pod tujim imenom, a Citati ga bodo morali skrivoma. Ako zabajajo znani gospodje v kako krCmo, kjer je „SoCa" na mizi,  jeze se in groze,  da ne  pridejo  vec tjekaj,   ako „SoCi"   ne  pokazejo durij.   A ker vsi oslali gostje   BSoCo"   zabtevajo,  goslilniearji zgube raje jednega samoga  pivca nego slo driigib. Nekaj if. gospodov je prevzelo kar na-logo fnsnikarskib  iiiifnih  raznaSaleev.  Jeden gospod v goriski   okolici  je  dobi) ."•<) iztisov „Prim. Lista"   in   .   njiiui   kroSnjaril od biSe do bi5e:   kjer so se naroCili,   bil  je  straSno priJHzen, a kjer niso boteli 0 listu nic slisati, razsajul je, kakor besen in uo.ilial po «Sofi» na nafine, da bi ga laliko tozili.  UpraSamo: ali   je   to   naloga ff. gg. 'r1   Zares,   vera je v nevarnosli.
Ni vsi'h'J na piaveiu inostu prislo-vica 1) tatii ki je tekel lu krical: Lovile lain, Invite lain"! da je stun ulekel v uzrof.eni zme.snjavi: To je poskusil le dni mis „Prim. Lisl". V uferajSnji ftlev, je pisal:..., „znani politikarji v (iorici razposlali so na vse stiani pisina prijatcljem, naj nas list z vso silo zalarejo," dnfim je uprav nasprolno res, kar smo dokazali ze feslokral z neopor"f,niini dokazi, danes celo s skandaloztliiu pisiiioin iz upravnislva .Prim. List". — 0 tislib pisinib, o kalerili kvasi nV, L.v, ii.tm pa ni nic, znauega, dasi bi nam to moralo bili, ako bi bilo kaj resniee na leni. (Sii'.M' lii nif lie .skoililo!) Zalo pozivljemo ,P. Ii.", nuj ob-javi le eno lako pismo ,z 11 a 11 i Ii p 0 I i 1 i-k a r j e v v (1 o r i e. i" - - sicer ga liomo ime-novali la/.njivea, ki si pnbozno iziuisljuje pre-ganjanje in inuccnslvn, da bi vzliujal zaui-inanje in sofnlje ler lako lovil ljudi v svoje mieze.
Vesref'rt. — Kranc II. v Koliaridu je v nedeljo zj.pnsliiri miViidi klallelela; meil delom seje slojalo jiremakuilo ill iz'zidu se je illegal kameu, ki je zadel mnza na i;la\o. Banjeii ni bil, a glava ga je zacela boleti ; popoldiie (ib II. je omedlel, ob ."»'/» pa je ze iniii'l. Doguaiio je, da je kri podplula moz-gane. Star je bil 'M) let in je zapuslil ndovo in Iri otroke,
Orobne novice. • Odlozili smo morali clank a o slov. pnslancib v drzaviiem zboru in o predelsko-lurski zeleznici. Pri-bodiijic. — Pozar so imeli :) I. 111. tudi pri lliiiuarjili na Banjsieab; pogorela je bisa in :i blevi. Zazgali so otroci. — V Lokovcu je zimv.nila v noci mod I. in 2. I. in. 30-letna zeiiska. — V To I in i tin budo imeli misijon od '.>. do 17. lebr.: misijonarili bodo ' Ijnbljanski lazaristi. — Snega je povsod dosti, le v (iorici niC. Vse postc in zeleziiice imajo zamude, dunajski brzovlak je obli&d S t. in. pri Postojni v snegu.
Lep dnr. -¦- Znani rodoljub na Ueki je poslal tudi lelos za „Slogiue" zavodo oO gld. Presrfna niu hvala v ifiienu slovcnske u.ladine!
7m ,.liu?.ti'llhM»" v Loelllku so se poslaii zadnji dan leta v Graduem zbrani duboviiiki '.) gld. — Olrocici so bili bogato cibdaiuiiiiii, se bolje nego drnga Ha.
Slovenski (!e?.elnl poslancL v Trsln so naznaniii dez. glavar-ii da se ne udeleze sej. ker so izposlavljeni zasraiiiovanju «b-finstvii in ker vjada doslej ni daia nikakega jamsKii v ujib varstvo. Prav tako!
V Porvdll se je iieoraj pripetil velik Akaudal v dez. zboru. Lalii niso puslili govorili vladnemu zastopniku in zapustili dvorano; abor je bil vsled tega nesklepam. Vladin zaslopnik je dokoufal sv«<j pozdrav v laskeni in lirvaskem jeziku.
tcrem se je dolocilo, da postane podruZnica pokroviteljica.
V vodstvo so bile izvoljene sledeCe gg.: Predsednica gospa Jos. Bizjak, podpredsed-nica gospa Amalija'Golja, blagajniearica go-spodicna Franja Kri?,man, zapisnikarica Ama-lija JelSek, odbornice: Alojzija Sinigoj in Katarina Zorz ter namestnice: gospa Luciia Sinigoj, Josipina PoijSak, Ivana Sinigoj in FranCiSka Sinigoj.
~ Rokodelsko podporno d r u S t y 0 v L 0 k a v c u bo imelo y nedeljo dne !3. t. m. ob 3. uri pop^ldne svoj redni letni obeni zbor s sledefim sporedom; 1. pozdrav predsednika, 2. porocilo lajnika 0 delovanju drustva v pretekli polovici leta, 3. porofilo denarniCarja 0 gniotnom stanju drustva, 4. polrdilo raCunov pretekle polovice lei a in 5. posamezni predlogi drusvonikov.
— Iz S e z a n e : Nasa narodna drustva se kaj lepo razvijajo. Na Silvestrovo sla tani-kajsnji podruinici sv. C. in M. priredili ve-. selico, ki kaZe 46 gld. 83 kr. cistegn pribitka. Za toll gmoten vspeli gre posebna zahvala prebl. g. grofu Schaffgotschu, c. kr. okr. gla-varju, g. UukiMi, c. kr. okr. sodniku, g. dr. .lasclii-ju, zdrnvniku in g. Hrusi, c. kr, dvor-tiemu voditelju ZrebCarno v Lipid. Bog zivi binge darovalce in njibove nas'iodnike!
— Narodna Gitalaica v Tol-miiui si je i;;volila za t. 1. slcdocl odbor: predsednik Andr. V r 1.0 v 0 c; podprods, Anton Dovelak; lujnik Jos, KrnSo v oc; blagajnik Anton' T u z u 1 i n; odboruikl: Ivan GabrSftek, Josip Zarli in Rajtnund Pro/,elj.
oPrlmorcn* prva Stovilka puSlil jo po-poluoma. Zulu smo poslaii iinvim naroCni-kom ziidnjili dnij dnnasnjo ^Softo", ker jim s .P." iu> inormno jioslrefj.
((joHptuliirskl LlHt» za novomher jo prilo^en Se le danes, za docember prido pri-liodnjif.
Drustvene vesti.
— Ji 0 r i 5 k i S o k 01" je imel v torek odborovo sejo, v kateri se je odbor bikii-ie seslavil: podstarosla Anton i e r k i i\ denar-nicar Josip M 11 z i f, tajuik Avg. J a n S a. --("elovodstvo je prevzel predtelovadec in od-borpik J'' e i g e 1. — Odbor skleue, da poslje zabvalo biv^emu podsiarosti g. M. Pove-r a j u, ki se jo radi svojih poslov zunaj Go-rice odpovedal odbornistvu; on je bil med listanovitelji drustva in od prvega pofctka odbornik, unet in delaven za razvitek ,So-kola". F-naka zahvala se poslje tudi bivseiuu odboiniku g. Jos. 11 vali, ki r.idi svojih lr-govinskih poslov * i mogel vef vrsili odbor-niskili dolznoslij. -¦ Za lelosnji predpusl se dolocijQ sledecc- zabave: 13. in ii7. t. m. plesni vaji; 52. febr, veseliea z doniacn za-bavo; 17, febr. plesna vaja, Te vajc bodo vselej od \. pop. do 8. zvefier. Obleka n a-v a d n a prazniska. — 2U, febr. pa bo ve-liki pies z maskanii in kostumi. Za veselici H. in i26, febr. se izdajo se posebna vabila. — Iz Dornberga. Zenska podruz-,iica sv. Gir. in Metoda imela je svoje letno obfno zborovanje, — kakor je bilo nazna-njeno preteklo nedeljo, dne (J. t. in., pri ka-
Razgled po svetu.
Offerakr  lioniatlje.   —   Ilrvuiskl
b a 11 je dobil od eesarja narooilo, naj sostuvi novo vlado. Doslej se inn to se ni poai-eclln, ¦¦• Pnslimskii zbornlea je Hklcnilu, dn bo no snide, dokler ne bo reftonu krton. — Vlmla je prepovedaiu vso rmuuusko shode in oilro-dila za vsakegu sklieevalolja globo 100 gld. in zapor do dveh lednov.' Jiivolu madjorska svobnda!
ltolnvt-ki' dt'iiioiiHti'iit'Uo. SoiljallBll na Ogerskein ho zaceli po eeli dejlnll vnllko agilacijo za sploSnn volilue pvavleo, Prvi nspeli njili ilelovnnjiv so vollko demoiiHlnicije, knlere so v pelnk in floboto priredili dolavrt v llmlimpnsli. Prlmovilu ho so ludi krvuvo rabuke. Za vfernj so bile napovi.dano novo demouslraeije.
N«m<*'(|ii je lunsko |ol,o izgublhi svojogn kaucelarja. Unicila ga je cesarjovn nezndo-voljnohl. Guprivi je kar hkrali odslopll in zgodovina njegovega padaje So povsom Injna. Na meslo uovega kursa je prifiol niijnovojfli. Morda je liolel cesar s tein ugoditi jnvneinu imienju, kalerega dandnnos ludi nnjoblastnejsi vlielnr ne more veft ignorirali.
Javno inncnjc jedino je napotilo Vi-Ijema II., da jo po lezki bolezni ozdravelemu Bisinarku jioslal brzojavno Ceslilkti. In ker nomski narod te cesarjove prijaznosti ni Bog si vedi kako cenil, Sel je cesar osebno mirit starega Ahila. Tu je morda Bismark, ki nikdar ue pozabi in ne prizanese, vlil v cesar-jevo sree tislo kapljo nezaupnosli, kalerezr-tev jii naposled postal Gaprivi. Ta se je bil pokazal spretnini diploinatom. To se jo vi-delo zlasli pri sklopanju trgovinske pogodbe 7. Ilusijo. Vzlic tcdanjemu nasprotstvu mej rusko in ncmsko vlado j^» prehitel avstrijsko diplomats in doscgel za Nomcijo kaj ugodno jiogodbo, Avslriji pu prizadejal veliko gospo-darsko Skodo. Pri nas se 0 lem seveda ne govori, ker je tega kriva izvrstna nasa di-plomacija. A Se tezje delo se jo posreCilo Ca-privlju: pridobiti za to pogodbo neinski dr-y.avni zbor. A konscrvativci in agrarci so se mu maScevali in padel je, ko jc prisla na razpravo predloga jiroti ,prevralnitn priza-deviuijem". Predsednik pruskega niiuisterstvii Fulenburg je priporoCal cesarju drzavni prc-vral in je padel, zajedno 2 iijitn pa tudi Gaprivi, ki se je prevratu upiral.
Tretji neniski kancclar knez Ilohenlolio ni niti Prus ni protestant. Izvoljen je bil morda prav zato. Notranja politika Pruske se ne bo premenila, ker je ostal na svojem iiit.slu sedaj odlocilni faktor finanCni minister Miquol. Prav verojelno pa je, da se poljska politika novega kursa vrno k Bismarkovi tra-diciji in morda nastanejo za Poljake na Pru-skeir. hudi Casi prav tcdaj, ko ji na Ruskem vzcvetajo nadejc na lepSo bodocnosl. Cesar se tudi v lem oziru uklan,ia javnemu mnenju in nemiloslni njegov govor v Torunu je slabo znamenje.
Koiicem lela se je sescl drzavni zbor ua azno zasedanje, prvift v novem drzavno-zborskem jioslopju. Prestolni govor je bil si-cer brezbiirven, a vaznost zasedanja se je spoznala iz vladnc prodlogc, naperjon(> proti socijalislom, na kar so ti' odgovorili z veliko-demonslracijo proti osobi ccsarjevi. Ves pri--tisk od zgoraj, naj se dovoli kazcnskoposlo- . panje proti Liebknechlu ni nic jsalegel, dr~ ?.nvni zbor ni dovoiil sodnego preganjanja. Po-sknSeni atental na poslanski' inmnitoto nr-naredil Hohenlohea popularnim, paC pa pri— dobil nemskenm parlamentu simpatij.

w
Za duha, kateri vlada* Pruski insploh | jej KItajska odstopi  neki  teritonj. Teg* pa
na Nemskem, Je iako karakteristicna broSura    KItajska ni total. itoriH. ker noma no po-
neUesa nrofesorja, v kateri se    moC sime in ker ho* So jtdenkart posted.
lekega jufcionemSkega profesorja, i
cesar Viljem primeria z jednim najstrahovi* tejsih rimskih cesarjev. Viljemu res ni do-volj, da je cesar in kralj; vse j.-.no 2tvlje-nje in delovanje hoCe urediti po svojih na-zorih; pisatelje in slikarje sodi po svoje, pesnik hcCe biti in skladatelj. Zlofll je in uglasbil peanico »Sang an Aegir8.'; sodba strokovnjakova je skrajno neugodna, uprav kulturen moment pa je biaantisko klece-plastvo, s kalerim jo nemSki narod pozdravil ta proi/.vodek.                                    »S1« N.",
Obsojcn stotnik, — Kapitan Dreyfus, vohun in izdajalec svoje francoske domovine Nemc'ji, prisel je radi svojega za Francosko pogubnega skvivnega deto«anja prcd vojaSko sodisce. Po rLlgolrojnih preiskavah izpoznalo. je 'andisce Drevfusa krivega obloZb in obso-dilr ga v izgubo slitf.be in prognanstvo baje no itok Guyana, kjcr jo v suhih Ictnih ftwih nej;nosna tropiCna vroCina, Odvzetje stotniske casti se ni izvrsila, kakor obifiajno, na jav-ncni trgw, ampak v uckom dvoriScu, Mali Cudno jo, da so mu kazen s tern polajS;ili, ali vedeli bi vendor radi, ako M se bilo naz-nanilo tako usmiljenje proti njemu, da bi bil knk ne-brat(t. j.: ne  prostojnifar   itli,
lie-3 id v Droyfusoveiii   pokriaju-----  !>".
nekaj je res: Loza in Izracl no zapustila tako lahko svojil'i ljwlij, in ee toe ne rnoreta vsega sloriti zanj, nekaj storila ven-darle!
Stevilo panamlatov v pariskih pr«i-slovalnih prostorih se mnozi od dne do cine. 5. Jan. t. 1. zaprli so zopet liberalnega cas-nikarja nekdanjega voditelja .Nation*, Soudil-lona, obdolzujoc ga nasilstva v Skodo druzbo ju2ne zel©znice(!). Kdo bo naslednjir1
An^lIJa. — Rusija ima novega carja Francija novega predsednika, Nemcija novega kaneelarja. Angleska pa je lani izgubila G1 a s t o n a.
2e leia 1 8 9 4. je odstopi! vlado, lnni pa je odlozil U"1: raandat. Zasebnik je sedaj, all njegov glas tloni po sveti 50 vedno rnoC-neje, nego najmoCnejSega minialra. To se je vidolo sedaj, ko se je oglasil za Armence. Premagala gu je starost. postal je skoro gluh in skoro slop. Dosegel je velikih uspehov in britkih razoearaj. Pred 02 leti je bil upanje najosabnejsih toryjev, v poznejiih letih pa mu je bil Bivpnski smoter, doseei irskomti narodu pravico. Posreeilo se mu je odslra-niti irsko (Havno eerkev, posrecila se mu je velevazna ngrarna reforma za Irsko, samo home-rule, najsrecnejSe svoje 2elje, ni mogel dognati. Pokopana pa za to §e ni. Tudi na AngleSkem se Siri demokratiCna ideja, ki ozlvotvori home - rule. Hawardenski gospodar tega paC ne udaka. Eadar pa moz zatisne sveje oCi in ves njegov pomen stopi Angle-ski v spomin, tedaj bo imela pravico varirati Schellingov govor na GOthejevem grobu in red: Dokier je Gladstone zivel, ni bila Angleska sirota, ni bila slaba pri vsi svoji raz-cepljenosti in slabosti: bila je bogata, velika iti dusevno mocna.
Gladstonov naslednik lord Rosebeiy ne doseze svojcga prednika nikdar. Duha ima mnogo, Se ve5 pa denarja — kot zet Roth-schildov — ali usinh(f je doslej dosegel samo pri konjskih dirkah. Paft je Sir William Harcourt, najbisUrejSa glava mej ministri, dosegel, da so se neposredni davki znizali in se je povccal davek od dedscin in da se je uvedel osemurni delavnik v rudokopih. vrli tega pa se vlada bavi z prasanjem o od-pravi peerske zbornice.
Unajno politiko anglesko prede iord Kimberley po nacelih Salisburyjevih, samo nit, vodeCa v Pariz, ki se vedno trga najvec zaradi Afrike in to upliva, da se skusa AngleSka pribli2ati Rusiji.
Novi ruski car je oZenjen z unukinjo kraljice Viktorije, najboljsi njegov prijatelj je princ waleski. Osobni momenti so torej zve-zi Angleske z Rusijo ugodni, ali se dose-2e — kdo bi vedel povedati ? — ,SI. N." Armensko vprasaiijc. Angleska se mocno tiudi, da spravi na dnevni red armensko vpra§anje. V francoskem Hslu ,La Patrie'* citainu pismo nekega Rusa, ki pravi o tej stvari: Armensko vprasanjeje nevarna past, katero je nastavila angleska 'vlada. Usta-noviti hoce armensko drzavo z angleskim princem na jelu. Ta drzava bi lezala mej Rusijo in Perzijo, na Crnem morju bi imela svoje armensko, to je anglesko brodovje, par korakov od Krima in Kavkaza, vrh tega pa bi jo zeleznice vezale z anglesko Indijo in Malo Azijo. Ako to doseze, bi ne bilo tezko prougrociti mej Armonci na jugu Kavkaza revolucijo in iam za Rusijo napraviti novo Poljsko. Ce se Armencetn na Turskem res tako godi, kakor pravijo, zakaj se ne okle-nejo Rusije? Armenci na Ruskem nimajo uzroka toziti.
KItajska la J&ponska. Posredovanje Zdru2enih dr2av mej Kitajsko in Japonsko se jo ponesrecilo. KHajska je zahlevala kot prvi poaoj miru, kateri pogoj je izpolniti se jpredno se nadaljujejo daljna  pogajanja, da
z orozjem ubraniti se svojega nasprotnika.
VoJn« na Madaskar-Ja se Franco-zi te?.ko ognejo. Izreden poslanec republike, Le Myre des Villets se v kratkem vrne v Francijo, ker se mu ni posreeilo, mirniin po-tom poravnati se z vfado Howas. Na rna-dagaskarjevem dvoru je sitor niiroljtibna stranka, ta po ni tako mocna, da bi vplivala s svojimi nazori na bojno stranko. Francoska vlada se pripravlja tedaj, kakor ]»orofajr> iz P&riza, na vojsko v spomladi.
KnjizieTiriiost.
„Slovaiiska kiijiiiilesi'*.         Ker ima
to m1adr> podjetje doslej prevelik primai-kljej, ker Sb'vilo narocnikov ne Kiste, rnarvcf: <elo puda, smo   prisiljeni   skreiti  •• l» s c g   in   f'l» enem n a r o (¦ u i n <>  n a  c no   f p t r I i n«;. Knjiznica bo izliajalu odsli-j h> vsak mt-s.-r, a snopiei bodo p o I o v i v. o veeji, z a «• »• n«» 15 kr. Mi prihraninm s tern poluvie-u jioStnih stroskov in hkoro  polovico   za  vezaiii*-.  na-roi'niki pa dolx- !«• za pptrtinn iii.uij be- j rilii.       Muogo   narofnikov  je   naiiirce   n tl-padlo, k*T jini j«- teiko.  dajali   i  r'ld.  •'•<> ! kr. na lelo. Odslej bo torej srna^ala t-ploh'lna | narof.nina le 1 gld. Hi) kr. za  |ppp  «'»  do  7 pol   obsp/HP   niiopirr.          Ako   ?.<•   imziiipi-p
zboljsajo,   liOinn   zopet   nadal|iv;ili   dosed;'-n\o pot.
JJublJaiiskl Zvoii" - IVu zvi-zck zu jannar podaja slov. raziinuiislvii tuyalr* vsebino, katere hp niorpino Ip vpsplili. I>pd-nislvo jp prevzel g. prof, li p z«' k, do lani profes.' na ;.(-nskem ufitelji^u v Goiici. -Prvi zvezpk pohvaluo onienja in j>rip ¦'«";» naSo liskanio, katero impiuy»' .sn-diit'c k\\\\-zpvnega delovanja na Gnrftkpiii". Se po.-.«'bp pa onienja „Slo'v. knj.", .Knjiznico za mla-dino", „Soeo" in .Primorc'i".
,I)oi» In svet," jp izscl v krasni noyi obleki. Na naslovni slran! di/.i mati Slovpnija odprlo „s I o v a n s k » k n j i g o", kah-ri po-klada hvalezni narod vsp svoje duspviK- mofi, lovorov verier in evetje. Krasnu niisel! --Na prvi strain prinasa sliko ppsnika (!rp-gorcif a in spis iz. peresa ('•. g. P. Holiinjca v proslavo njpgove petdesplletnicp. Priliodiijif ponatisneiiin jeden udstavck tega zelo laska\o pisfliiega zivotopisa.         Vscli  slik jp i>, kot
piiloga pa krasna »llirija ozivljena".
..Ixveslja* innzejskega drust. za Knuij-:-;ko so dovrSila svoj I. letnik. Ilo^lej so ob-javila ze toliko prezanimivega gr,«iliva o pre-tcklo.vti slovpriske zemljp, da innraino Ip iskreno obznlovati, «la niso bolj raz-'arji-na med slovpiiskitn razninuistvoin. V IploAnjih pelih seSitkili je prof S. Itutar opisuval prazgodoviiisko grobisre pri Hv. Faiciji. Prof, dr. Fr. Kos pa jp prioluvval rpgestc k dn-maci zgodovini |tudi v T» spsitkiiij. - (Vp-dnjp jib preC. g. Anton K o b I a r, arbivar v Ijubljanskem Jtudolfinu", zuan raziskovalec slai'ili listin po raznih arhivib. ~~ Ona znasa 2 gld. na leto. Udje ,Muzejskega druStwi-plocujejo letnine H gld. in dobivajo za to „IzvesljaB brezplacno.
^ParlainentiJr" je zaf-el izbajati Id. leto na Dimaji kakor dne v n i k. (Jlavni urednik mu je dr. Karoi Zivny. V prvi sti-vilki obeCa," da se hoce boriti za ,svoboilo in blagostanje vsega slovanslva, sn-co in slavo vsch delov slovanskega iiarnda mlloruo in z orozjem vecne resnice zoper jH-olisIovansko reakcijo, zoper rsako krivico in zaiiranje". List hoce biti dunajsko glasiio slovanske opo-zicije (?) Razdeljena mu je snov tako, da bode lahko oziral se na vse politicne, kulturne in gospodarske teznje Slovanov. nParlaiiientarh stcji na leto 15 gld., na pol Iota 7 gld., 50 kr. Narocnino je posiljaii ndmiuislrariji .Parla-mentrirja" na Dunaji  19.1.
nVIcnac" v Zagrebu ima po uovpin lelu tudi omot. Izhaja vsak ledpn. (Ictia 7 gld. To je najslarsi leposloini b^t hrva^ki. Ozira se linli na vse vazniso pojave na slovstveneni poiju sloveuskem.
„N«da". — Itosetisko - Inuvpgov-ika vlada je ustanovila ilustrovan list ,Nado". tt-r urednislvo izrocila zasluzneiuu ravnati'Iju bo-senskega dez. muzeja. vladneum svt-tniku Kosti Ilorrmannu. ,Nada" bo izbajala po dvaktat na mesec na 21 straneh velikega formatu in sif-er v latinici pos«'be in v eiri-lici posi'be. Urednislvo obeta, da bo list nre-jevan v flovanskem dubu in da bo miino Ieposlovnib spisov prinasal tudi pouciip ter posebno skrbcl za cim li-pSe ilnstraoije. Prva i stevilka je prckrasnu. Okolu „Nadi-" so sp zbrali znameuiti jiisatelji kakor Ivan Trnski, Rude Rudisavljevir, Riza beg Kupetanovie, Jos. Milakovir, S. S. Kraiijrevie, dr. /.uronii*. skladatelj F. S. Villiar in dnigi. Vsebina jp jako dobra, ilnstracije pa so take, da je „Nada" sedaj najlepJe ilustrovan .«lnvansk list in da se lahko primerju s prvimi an-gleskimi ali francoskimi listi. „Nada* velja na leto G gld., to pa je mogoce le, ker je vlada prevzela skrb za nje niaterijelno pro-spevanje, vrh tega pa dobe nanjOniki vsakvga Cetrt leta po jedno veliko sliko kot dar.
6ori§ka Oskarna
pri,.<.ro.'.i:
.,Slovjmsko ki\ji2nico"
(Velja rriolplno 'M I-VJ.i.
-Primorca"   #  ^Kaiipot**
ISO kr.)                                      (Pt'- »•*"
„Kiiji/ni<o m iiiltulino4k
trk-ltiinsm. ! J.-I-I. H» tr.f
D.'dje piiporofti raznovrstnp izuolovljeiif
tisknviiic zu zupanstvii. nTkvciif. st)l>k»'
iv slovciiskeiit, hivutskpiii in itaHja.urkpsu
jezikii). so'Im- in ilrujif miuh:
Sprejemlje laraaiia za nm tis&cvins m zaktni.
ClltusrLo   hrr-ikr  Jeh,   tilr>>   in />*>&*>
Gastilna Antona Vidopivca
v Tratu
ulica Solitario Si. 12
j 1-ij.nrma m;
n»|akor.i   iz  Gori^ke   in dni-im Sloveneem v
Tr-hi. kaiii v u\»: m- Uif-ijn le prlstna
vipavska drna Jn  bela vlna iz
pr-vaCke ob(JIne in s Krasa.
Piiponii'a -•¦ pi^timo Si«-.t-!.«-fiu.  Ut pridejo
pu opr.n
T:'>t.
Kuhinja praw dobra in po coni.
*trcit<
,Slovanska knjiznica- ¦>¦ tu i
V Ui.rii i; \ ti-kam.. pii .hi' iMllirlin: v |..iiil.lj..i.:: I—i- >'<.. (iioiilii.ijii in Gi-ili. 1,11; \ Tr • t n j-. k.'irnirin I.nvi. i.<;< n ht-pn.ii i.i'k! v«> v Kraiijn: ki.;i,Mi  H.ui'an: \ «  - !«
Kiiji^ii-na in l>n,<U .:,.; >.i p.ipn
3- pallich v Gorict
|,nporora   llllstrovaiM-  U......dne <n
Id knjljje \sri. vr-l. !>..;;< pi.i.'-:'»=a r.i-alnil< in -nlskik p«,fnb.;.-; p., p.nali.
¦ Dtkiva se najceneje v podpisani iebnii aSce se ^
iiaroei po post!.                     f
		"'" '."  a
	•s*	Za Irflcvce In 1
h		krosniarje!      | N.rl-olj-'-   In naj- I
		rf;:»'j*.i'    k!J|nH.t!i;4''P fl
	; .....     j_	v.t  v.- vi •[>•: uitt'/.kf 1
1		it)   '/i-n-l (•    Wi';,H'!Ct', 1
		J,:,:, r   . ••..,   irnlu-J
	t	rwi. .•   iM. v   |..\ar- I
	..   .   ^	Jos. Mandl, Omaj 1
	0> h	I    l, ..   :         .....   \h      I
1 x*L§3l	1  M	
	'<zr	¦trim,             I
jj           Ha prodaj          3
|  gostilna v f rstu  |
^        (na Hpta krajg sreii nesia)         &
|1    iopa, prosioma, novo urejena    g
^             in dobro obiskovana.             .3
"        Pro.l» s.; staMili sUlwga wJmrja tastnika.      f3
l j4*ojalJtttia\a»amiafca«a*a»jBt*»<a»a^j
I
; *
\;»zn;miIo.
Javna drazba.
Podpi.suii naxtiiiiija, <la !»«» J ilne 2S^ jauuvutjn- U \, oh JO. ! uri |>r<*«||M*]«!itt* ^ GorjanskeSI javna j <lrazl»a za [nMluxi»tj<* pn'nmijY-( tija  tukaJMii* tftkvi'.
Stroski mi j»nv<iarj<*ui na j 11.17-4 tsUl Ji2kr. IVi'vilairk. I HtaviM'tii iinri* in ilraziicno jm-| jjroji* *\ v-akilo lalik»» o'jfl<»»Ja ; <li» iliii-va «IrazlMk |#H jMttl|»ist-1 i:« in.
(          I *t*«• <I  zaiVt koiu  tpotiuciM'
; «Ii-;i?!Im*  je  ulo^iti  5 )    vnrM'iiic. }        VEirjaflskei, <in- I. nu. j^'i.'i.
Trnkoczyj
Za iPlodec.
.Ai.irijiiiM.lj-1.-
¦______________
!   <*Wh    ubald
¦ SM4. „„,-........
?  st.-H.-iu.- I  i'!il. " lii.-   1 ^'1. *> kr.
f                   ,fi«i\,ij.iiii. aii .¦i.iii!i- 1.1 m, :,,..-
| ft..|..i,-.. ,..• 7..1... ..!•;..   u;.. c. i-:-.:!.,   *
I   Inlj.i   >[  ki.. j«.!.ii /.nnjVl • t, au.,!.::. •.':.>  -..
ˇ      1    ['M      -'i    ki'.
A                      Za prša:
i..!!,,,!,:^/..-!.-,«,,,!;,.,  ... • ...-,. .-.. ; I..V-...... i., ..l..,k..".   Ii./.'*...J.     !..•  ."I.",   i ''¦•'¦"•¦¦.  >'¦'  I"-   I"'"'   L-''')'-    W'ki. ......     ...  k. (i ..t. kl.-r.k ¦_> /1.1. M. ki-
A                   Za trganje1:
I                ..P.Miin-k. .i.l" Mi..'..!.-, n I.:'., u, ,
f   k:.iij..   I...I-.'-....- v  k.i/-.,   t...,-.!. ... ..k:!,.   .-.
4   l.-nkn :.» k.., r. -.l.-kl.-nk •' l !•!   ..T. kr.
I                 V-.i  t,.  n:iš!.-!.i nt i ,i  lin;...  i-l..;vi
Ihiilda  pi.  T
nkoczyja
v yubljanl araven roiovia It sc vsjk dm i pro faila nifsttit.
P.nif.;-.t[!«i   {..i(i/:i;i.!ii-.f'..»  (,.«/liaii(.»
•t.i ••• iiM.hti na Unci /-;--t i«ipii:i
2semnja>'- ¦¦••: 17. januarja u«,
prvi ponedeljek n    .   suSea. j                        Certai ftavbni Dllsik
f'fvi   !.•!¦¦ i.jt   •••;.    ¦  b..ib-  lit  tl..it j  -   ..   - .           ......                   ...,-,
sv. Antona t. j. 17. t. m.       \
K'.-i .j- I !.- !¦ . iirp ml ;•..:<•/- i ni«-|«.- [.«. ';,;.- Ii.il-.. k M.i.i.:r-:i .» -Kmcu j s -.ni: ii iii.-l i:,.-:':;..,. ];, ;.,inn m \ Li.-j.it..-!!'. .-M nir.n-.y.- .¦(i.-'iji j.iku j i!'/(..||.,i y.i juii'i.ii!!..- it!  i.nui. .
Podlupanstvo na Unci, dne 4. jan. 1815. Fr. Gnezda.
Cudovite kapljice
j     Čudovite kapljice
M*.    ¦llhNIil    l'lMl«Vt»Hsk»'ltil
i.', J.tnh.'   ^'./.'.."Li.r'  '""  ""       L^ftl*      j
Dr.  H*»M' zivHtni  l»a(z;
i:ii
rfomnčo »radttvo
v-.-h   KimmI.   M H .-
l'taAk«» ilufnar*' zilni

Slev. «ii> up.
Razzias.
Ci'isiol'olelti v Gorfei.
<M    p.   ::...i...-b   . j.   i.  :   p:..d...;;.
V SI. *!•¦!. t i i!. K>.:< -.'i..   1/ apr
V.t-,'-,;', -'i.ivjK./timdi k,u.: h   -v.   \i-t.»:i,. \u<>;
V AkMt!f|t«»)t po »6                     ^
kr   in ae lir *>o po-          *L*!<
m 6 kr  «•«   \ i v ¦         'KRIK'
B.FraonerPraga ¦';«* :;,',•„•;,'¦•
*•*
due :i.
Slev. JI
,|i-«-..|iil.r.i t-l
.  p.,.lp:,.!t!,.   ,.
MaHrni'. i „-.   N..d Ji» .'•? bi   1 -
t   V  JJi.n-ki ti-Luui- j- t/M-i l»i«»'«r.i: i                                    Die
j Frcdil Taucrn Bahn.
I  r" "t(r ''¦';''  "V"1'-';           str. IS,                            (rna.'tflkr.
/.,p,-t p..;l...t, .
il.«j
i'l! /.a star ¦ne iS(» :si, ili i !.nuI,ui-;i -mI-IIL   Pri   IM.lt!
..biv>ti z.h!.iviI
V (Joriri. i± d.-ier:il-ra iS'iJ.                       |
Od ravna.'eljstva/asta>nier in / njo     ! zdrii/ene liraniiniee.
tllMlV.:.-:
Konrad pi. I-'abrI>.
U Mt iftt lie liciai nK )ai j*:dk aa: X* mi A *u*t m
Ileimeberg-Spide
—  nur i'icljl, wenn direktab nioincn Fain ikon bt>zop«>n
—  schwarz, webs uiul fUrbiir, von :K> kr. bis II. li.iia p.Mctar- ulatl, ircsliKifl. karriert, Kunmstcrt, I)ania>to etc. (ca. 2t» verscli. ijual. and iflMM) vorsoli. Farben. Dessiiis etc.), porta- und sl«u«rfr«i ins Hau«. Musier utngebend. Uo|ipeltes Briefportn n. d. SdiwiMZ. Sotden-Fabrik G. Hi-unebwg- (k. ti. k. Hoi!) /nrtrb.
Vse razbite refci,
kakor n. pr.:
sleklcno blago, porcelan, lescne roCi iUt.
lepl
PlUss-Staufer-KItt
Steklenice po 10 in 30 uC. pri trgovcu s stoklom
Jos. Sturli, Gorica
l.ekarn;i ,k /lut nemu drh»» iH'iiiit Jabolkw*
J. PSERHQFER'
Si n in>r*.tr si mc
KH Clslilne Rrogljlce prije univerzalne kroglice
n.I M. I'.^^.c .* .... I   ;ksitljl«'ji '<*   L*»  kn»ffIit*Miiil  *Jtl Kr.. 1 /.ilt«>k * 6
tkatljiroiui I sld. •*» kr.. (<  >-.-1<--*\   t >•¦ , .::-\.,>., \- »' { •'¦'¦' n t * I eld. 10 kn
M'
.tvitki l- j:M. l» Kr.. .*» .-* fk.--.  .*» .;». i ( k-..  in .vr'^..  '» .  S. *> it, »«.:. dtn /vlt.k S" i:- (!«.*¦• p.--'. .t'l.t
Prosl %m, ixracno „<l. P»«rhof«r j«  hrl  dUtilno krogtice"
»I»n..t..-
- 4. F'»«rhof«r i
rudaLiml.
»:»« Im t       " " "
nmm        Stttcon   . h* "
Balzam zoper «»/«*l»lm*>,|^.|J^f^ /.ivljcnska «"s«»n«*a   •;;*. ; -; . Sok o«l ozkei^i trpotca ;^Y V'^^H^vk za {>r>iJ ^ Americanskw mazilo *¦; :vyt . Taiinuelimn-j)uma«la/;*,,^!l*c;^ I'raSok zoperp«k„o imir*'.;^:^; rnivorzalni obliz t J^f?* I
t-i>;iiMt\«.»«.-»kr.                                .....   *• n^verzalna ei^tittia sol Bt,iriAa,
Ai^el^ki balzam.L ^to ^' lr" «,-^v«',<---« -^r.a,u.. i»«-. i ^-
Ra?.*'ii tu iiiu'novuiiih propi'.i'nv so v .:.»!<vi >ft ^^ v av-!ri>J;iiJ Ca-ar.K1;. •,-"i«^-Sene in- in iiwizemskt' tarmatevtink.- spoujahUte ter so poskrbe_ *ss   ^o'»«','*,, torih morda ne bi I»i*o v 2;ir.iv«, n.'t ;:af;knanje tot" no in najcinojo.        Posiljatva po postl iz\r.*ujejo so najhttrojo  proti tenia, da se pr j vpofljf dfn.tr, \»-cj.* na-roCbc tudi proti povwlfu ?.tnska.
6a sa praja vpoilja d.nar (na|boSj« s poilRO naka*nico), poW«" ja poitnina mnogo cenajsa, nego pri poiiljatvati proti povzalju.
56