V sredo in saboto izhaja in velja: eelo leto 70 ki. m pol leta aa getert leta . » 40 « Po pošti: m* celo leto . • <* for. BO kr. ata pol leta « za leteri leta 20 70 SLOVENEC ra n i jaj .ii fcar. Za nav adno dvestopno vers!. #e pladnje : 5 kr. ktera seenkra v S kr. ktera se dvakrat, 10 k»-„ ktera se trikrat natiskuje; veče. pismenke plačujejo po prostora .. Za vsak list mora biti kolek, (štempelj) za 30 kr. St 10. ..Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Rokopisi St De VraČi^j«. V Celovcu v sredo 15. februarja 1865. Tečaj I. česa je Slovencem treba? VII. Da se zavemo slovenske narodnosti, to je pervič treba nam Slovencem. Da smo se pa izbu- dili in zavedeli, pričamo s tim, da ljubimo svojo vero in jezik, — da čestimo narodne navade in naše slavne može, — da podpiramo naprave, ki delajo za omiko in napredek slovenskega naroda. , Pa treba je še drugič nam Slovencem , da n a- predujemo: na polji jezičnem, gospodarskem in po¬ litičnem. Na jezičnem polji smo daleč, daleč zaostali. Do l. 1848 slovenske besede skorej slišal nisi: Kdor je le količkaj zamogel, kdor je le par nemških besedi znal, štuljal je nemščino. — to je bilo po gosposko. —- V šo¬ lah je skoz in skoz gospodovala in se košatila nem¬ ščina : Slovenski otročiči so bili ostro strahovani, da so spregovorili kako besedo v maternem jeziku. —- Po kancelijah od slovenščine ni bilo ne duha ne sluha, in Bogu je znano, koliko solz je bilo zavoljo tega pretoče¬ nih. Po tem takem je slovenski jezik moral zaostajati: jezik, ki je pahnjen iz javnega življenja, ne more se omikovati in napredovati. Leta 1848 so padle jezi in verige, in slovenski jezik je v 16 letih več korakov naprej storil, ko pred v sto 'm sto letih. In napredoval bode od dne do dne, če. se godi, kakor je „Slovenec“ v svojem 4. listu kazal: Povzdignimo slovenščino za družbini jezik in govorimo, kolikor je le mogoče, med seboj vselej po slovensko, — napravljajmo po Slovenskem slovenske napise, — glejmo, da dobi slovenski jezik tudi po šolah svojo pra¬ vico in veljavo, — skerbimo, da se nam dajejo postave v slovenskem jeziku in uradniki, ki dobro znajo slo¬ vensko besedo, to nam dajte in slovenščina se bode ve¬ selo in čudoma razvijala. — Pa s tim vendar še nismo pri kraji. Da napredujemo na jezičnem polji izdatno in krepko , treba nam je še: Daše književno, to je zastran jezika bli¬ žamo svojim slavja n skim bratom. Že leta 552 po Kristusu piše stari Prokop: „Odtod proti severju so rodovi Slavenov, ki jih je kakor listja in trave.“ In res slavjanski jezik se govori od belega morja pri Arhangeljsku do morja černega in hvalin- skega pri Astrahanu; od morja egejskega pri Solunu do morja zelenega piti Novi zemlji; od morja jadranskega pri Terstu do morja velikega pri Kamčatki. Slavjanski jezik je razširjen črez polovino Evrope, črez tretjino Azije in črez velik kos Amerike, tako da pesnik naš po pravici poje: „Nad slavjansko zemlio solnce nikoli ne za j de. “ Kteremu Slavjanu serce ne zaigra pri teh be¬ sedah? Pa tudi koga serce ne zaboli, ko pomisli, da ta ogromni narod nima čvetočega slovstva (literature), kakor bi ga nam trebalo. In veste odkod ta nesreča in škoda? Odtod, da ne pišemo v enem književnem jeziku, temveč da piše vsako slavensko steblo v svojem jeziku in da imamo po tem tudi več književnih jezikov in več ulavjanskih literatnric. Zatorej je potrebno, da se književno bližamo. Tako se bode več bukev razprodajalo, več spisateljev se bode oglasilo, in bukve se bodo boljši kup dajale. Alj je pa tudi mogoče, da se v jeziku bližamo? Vsak živ jezik ima svoja narečja in podnarečja. Le spomnimo samo izobraženih Nemcev; kako čudno in različno govore, da se komej komej razumejo. Nemci imajo več kot 500 podnarečij. In vendar pišejo vsi vsi v enem tistem jeziku. Ravno taka je tudi pri Franco¬ zih , Italijanih in Angležih. Kar je mogoče tim, kaj bi nam Slavjanom mogoče ne bilo? Alj je pa to nam Slavjanom tudi dovoljeno? „ V.sem enake pravice 11 , oklical je sam presvitli cesar. Nemci štejejo okoli 40 različnih vladarjev in vsi pišejo v enem književnem jeziku, nobena živa duša jim tega ne brani in ne prepoveduje. Kdo bi torej nam Jugo- šlavjanom, ki živimo vsi pod enirn tistim cesar¬ jem, branil in prepovedoval, v spisovnem jeziku bli¬ žati in zedeniti se? Morebiti da nam kak prenapetnež pri tika nekake „Hintergedanken“, — ali naša razsvit- ijena in pravična vlada tega ne dela, da! ona sama po- rnaguje , naj se Slavjani v književnem jeziku bližajo. Zatorej izdaja deržavni zakonik in šolske knjige za vse Čehe na Češkem , Moravskem in Ogerskem v enem ti¬ stem jeziku, in tudi vsem Slovencem pošilja deržavni zakonik in šolske knjige tudi v enem spisovnem jeziku. 'Kar. torej sama visoka vlada počenja , ne more se nam v greh in krivico šteti. Kako pa naj se bližamo? Odgovor na to vprašanje ne spada v političen list, in „ Slovenec 11 ga prepušča učenim gospodom, naj nam oni pravo pot ka¬ žejo. Naša dolžnost je le, da se navadimo sča¬ soma nekaj novih oblik, in menj znanih besed. „Drobtince“ 1. 1857 pišejo o tej reči kaj lepo: „Omika domačega jezika se ne sme ovirati, da bi se neprenehoma le po starem kopitu pisalo in govorilo, se pa tudi nima prenagliti in prekucniti v jamo prenapetih oblik in nezastopnega slovstva. Moder rodoljub jeziko¬ slovje pazno spremlja, ne zaničuje starine, pa tudi no- vine v svojem jeziku ne zametuje .... Naši predniki so tako daleč zašli, da Korošec kranjskih bukev ni ho¬ tel brati, ne Kranjec Korošča pridig poslušati, rekoč, da ga dobro ne zastopi; in sta si vendar brata, soseda. Tudi Štajerci, so si rajši pridgarje zbirali, ki so jim rav po domače zarobili. Ako bi bila ta razvada ostala, i si bili Slovenci v besedi babilonsko smešnjavo na¬ pravili, si zapravili obsežne bukve in vsem zastopne učitelje, zginilo bi bilo njih slovstvo, pogasnila njih slava, clo njih ime bi se bilo zgubilo. Hvala torej mo¬ žem, ki so našo besedo tako očedili in ogladili, dajo lehko in radi vsi poslušamo, bodimo si Gorenci ali Do¬ lenci, ter so jej pot do vsakega doma naravnali, kjer so dobrega serca in pa naukov željni ljudje. Tudi v tej zadevi velja: .(Kdor ne zbira, on raztresa, in kdor ni z nami, je zoper nas . u Bodimo torej snosljivi in pri¬ zanesljivi: „V podstatnih stvareh bodimo složni, v ne- podstatnih svobodomiseljni, v vseh ljubeznjivi!“ V ime svetega Boga, ki je sama 11 " zanesljivost, — v ime milega naroda. ki si je v besedi res tako r žlahti in podoben, ras, preljubi Slovenci! serčno prosimo in zaklinjamo, da ne gledate pisano in debelo, če naletite na kako bolj tujo m novo obliko alj besedo! To se vse godi v ime toliko potrebne književne edinosti in sloge. Slovensko, Her- ▼aško in Serbsko podnarečje so le eno tisto narečje, in so si tako podobna, da se priprosti in neučeni ljudje lehko in dobro razumejo. Berimo take sestavke bolj po¬ časno, prebirajmo jih večkrat, premišljujmo korenino take besede in ne bode tolika sila in težava: „Z milim Bogom vse se može, kad se serca bratski slože“. Približevaje se svojim bratom na jugu bomo Slo¬ venci veselo napredovali na polji jezičnem; zatorej ži¬ vila slavjanska vzajemnost! — Deržavni zbor. Finančni odbor se res na vso moč peha, da bi „finance“ tako ali tako vredil. Zmanjšuje, kar more. Ali je pa to tudi povsod prav, dvomimo. Tako je zni¬ žal stroške, ki jih je ministerstvo odločilo za izdelo¬ vanje in popravljanje morskih luk in cest, za 290.000 gld., in le 1,272.000 gld. dovolil. To znižanje se nam ne zdi posebno pametno, vzlasti če mislimo res v kup¬ čiji, obertniji in sploh v vsem napredovati, ne pa spet žalostne rakove poti nastopiti. Kaka velika zapertija in nadloga, vsaj začasno, bi bila, če bi se n. pr. kakor se čuje, cesta na Ljub el ji zapustila! Kako bi to za obe strani, koroško in krajnsko, hudo bilo, če bi nič več ne mogle barantati? Kakor je tudi ta cesta težavna in tudi veliko stane, vendar je še potrebna, dokler druge bolje ni! —• Nekako bolj pisano so se gledali odbor¬ niki in ministri, ko je bilo pomenjkovanje o vpokoj- nini ali penziji sploh. Vlada tirja za to letos 573.157 f ld. več kakor lani, v vsem skupej pa 11,585.850 gld. ■eklo se je, da je postava od 1. 48, po kteri ne sme nihče več kot 8000 gld. dobivati. Vendar pa vživajo že unidan imenovani grofje, poprejšnji ministri, po 12.000 gld. in še več penzije na leto. Sklenejo pa v oziru na slabe finance, 48. letne postave se deržati, in tudi unim gospodom, razun Buolu, ki jo je že pred ustavno vlado povišano dobil, ne več kot 8000 gld. privoliti. Prav je tu imel grof Vrints, ker je opomnil, da so vsi tako bogati, da jim je ta mervica od 12.000 gld. vse eno, ali jo dobe, ali ne — ali izplačevala se jim je vendar. Ne mislimo pa, da bi visoki možje tudi primerne visoke penzije dobivati ne smeli, tega kratko in malo ne. Vsakemu po njegovi česti in veljavi! Ali razloček je vendar velik, če se pomisli, kako je s penzijami pri nižih uradnikih ali pri duhovnih. Le-ti morajo celo svoje življenje do kervavih perstov pisati in delati, na¬ zadnje pa vendar večkrat od Poncija do Pilata hoditi penzije iskat, in zadovoljni biti, če jo zasluženo dobč, ker se tudi rado zgodi, posebno pri duhovnih, da se m a n j a pripoznava. Redko pa se sliši, da bi se kakor ministrom, tudi nižim deržavnim uradnikom čez posta¬ vo primerno vzviševala. In vendar bi se moglo tudi nanje gledati, ki prenašajo trud in znoj leto za letom! Avstrijansko cesarstvo. Dežele notrajno-avstrijanste. Iz Ctatevea. (Alj je tako g. minister La¬ ser zaukazal ?) Ministerski časnik „Celovčanka u v svojem 33. listu pripoveduje, da je bila pri deželni sod¬ niji v Celovcu 8. febr. očitna obravnava z nekim Jer¬ nejem R. iz Dolinč pri Pliberce. Ta je bil obtožen, da je žalil Njegovo veličanstvo presvitlega cesarja. Obsojen je bil v ječo na tri mesece. Na koncu pristavlja „Ce- 38 — lovčanka“, ds se je pri obravnavi govorilo nekaj po t o l m a č u. „Slovenec“ je v svojem 8. listu vse lepo in jasno povedal, kaj je g. minister Laser 1.1862 zastran obrav¬ nav s slovenskimi obtoženci vsem sodnijam zaukazal. V celem tem ukazu ne beremo besedice od tolmača. Tam se zaukazuje jasno, naj se obravnuje vse po slovenski. Zatorej se je tudi v Celovcu nekaj časa res vse s Slovenci obravnovalo po slovenski. Poseben sod- nijski odsek je bil ustavljen za slovenske obravnave. Predsednik mu je bil svetovavec deželne sodnije, č. g. Grabner Florijan, in prisednika čč. gg. Maj in Schoenlieb. Torej tudi še treba ni, da se sodnija poslu¬ žuje tolmačev. Kaj bi kaj rekli drugi narodi, stavimo: Nemci, Ogri, Italijani, če bi se v domači deželi ž njimi pri sodnijah obravnovalo v tujem jeziku in jim sodilo po tolmačih. Slovenci smo pa na Koroškem v domači deželi, slovenski jezik je deželen jezik in uradniki naj obravnujejo s Slovenci v domači deželi v domačem jeziku in ta je Slovencem slovenski jezifc. Zatorej protestiramo proti tolmačem za Slovence v imeni presvitlega cesarja, ki je vsem svojim narodom obljubil in zagotovil ravnopravnost, — protestiramo v imeni g. ministra Laserja, ki je razposlal večkrat imenovani, Slovencem pravični ukaz, — protestiramo v imeni pra¬ vičnosti in človečnosti, po kterej gre pri sodnijah Slo¬ vencem slovenski jezik Vsak uradnik mora znati be¬ sedo tistega naroda, kteremu služi, tako je volja presvitl. cesarja in vseh gospodov ministrov. Slovenske poslance v deržavnem zboru pa prosimo, naj g. ministra Laserja prašajo, kako je to, da se ne ravna po negovem ukazu? Is Velikovca 9. februarja. — * — Dobro srečo „Slovenec“, dete mlado! Da bi skorej iz nežnega detca orjaški velikan postal! Kakor težko smo te pričakovali, s toliko večini veseljem te zdaj prebiramo. Naj bi sko¬ rej vsaki dan izhajal, in dolgo, dolgo let ogreval in žlahtnil serca Slovencev! „Slovenec“ pa rad slaviš slav¬ nih Slavenov slavno slavo , zato dovoli tudi mali pro¬ storček slavnemu možu, ki je 23. februarja lanskega leta mirno v Gospodu zaspal! Bil je rodoljub, da malotacih, ves plamteč za svojo domovino, — zvest prijatel, — izversten pisatelj, Zato so pa tudi smert njegovo obža¬ lovale glasovite „Novice*, in kako tudi ne? — vsaj so zgubile v njem marljivega pisatelja toliko mičnih in otožnih „Spominov“. Svojo britko žalost je svetu poto¬ žil tudi „Slovenski prijatel“, ter vabil čitatalje svoje, da bi rajnemu rodoljubu postavili primeren spominek. Pa že bo obletnica njegove smerti, od spominka pa le ni duha ne sluha. Mar so te, premili noj Dragotin Siman- delj! tvoji mnogobrojni prijatli že pozabili? — Mislim, da ne. Res je sicer, da je ta reč že nekoliko zadremala, pa izbudil jo je spet tvoj zvesti prijatel, kterega si vedno v sercu imel, izbudil jo je gospod Anton Šibal, ki mi je ravno kar pisal, da bota z gospodom profe¬ sorjem Krušicem to važno reč prevzela. Na noge torej pokojnega Resanskega zvesti prijatli, na noge iskreni rodoljubi! —• Slavite verlega Slovenca ime slavno in pošiljajte svoje denarne pomoči g, Antonu Sibalu r Novocerkev, ali profesorju g. Ivanu Krušicu v Celje! Ona sta prava slovenska lsorenjaka, moža za to, da oskerbita spominek, ki bo pokojnemu v čast in prihod¬ njim rodovom prave slovenske ljubezni živa priča. Kako je pa s knjigami, spisi in drugimi rečmi pokojnega, za- more pravo povedati le brat njegov, g. Josip Simandelj uradnik v Kozjem, ki je zapuščino pobral in odpeljal. Pisavec teh verstic pristavlja pa še gorečo željo: naj bi skorej kinčal primeren spominek rajnega grob, na) bi preljubi nai Dragotin pa tudi živel v sercu svojih rijatlov! — („Slov. Prijate!” je nabral v ta namen 0 gld., kteri denar se je poslal te dni v Celje gosp. prof. Krušicu. Vredn.) V Kranj l dne 8. svečana. —-a — V petek 3. t. m. je bila volitev občinskega odbora. V torek poprej so volivci vseh treh redov imeli volivno posve¬ tovanje ter so voljence izbirali. Zedinili so se bili o ne- kterih možeh, kterim bi se kermilo občinskega vladanja prepustilo. In zares je potem volitev sama ves takrat predloženi imenik razun dveh imen poterdila. Izmed prejšnjih odbornikov jih šteje novoizvoljeni četvero. Ker ta 'zmagavna večina želi marsiktero srenj sko za¬ devo popraviti in se ne misli načel starega odbora der- žati, zato bi jo smeli napredovavno večino imeno¬ vati. Saj napredka je naši srenji zares treba. — 7. t. m. ob 3 popoldne pa so se zbrali izvoljeni odborniki, da bi volili prihodjne mestno predstojništvo t. j. župana in dva mu svetovavca. Radovedni se ve da smo pričako¬ vali, kdo da bode izvoljen, dasiravno smo dobro vedeli, da zdajna volitev ne more nikakor za nas slaba biti,, ker so bili dobri odborniki izvoljeni, naj je že padla potem srečka, kamor je hotla. Izvoljeni tedaj so bili, za župana: g. Boštjan Savnik, apotekar in mož resnega značaja in veljak na vse strani; za svetovavca pa: g. Janez Marenčič in g. Matevž Pirc, sploh spošto¬ vana, umna in previdna možš in dobra gospodarja. Smemo tedaj s to volitvijo zadovoljni biti in pričakovati, da bodo oni ravno tako moško in previdno za srenj- ske zadeve skerbeli, kakor skerbč za svoje domače, in da popravijo marsikaj, kar je poprave treba. Sicer pa jih pozdravljamo z veselim „živio!“—Iz „čitavnice_“ ti pa imam, dragi „ Slo vene c 11 , slovesno besedo sporočiti, ktera se je v nedeljo 5. t. m. obhajala. Ta beseda je bila skoz in skoz Vodnikovega spomina dostojna. „Prolog“, govorjen od društvenega tajnika g. S., nas je povzdignil do pravega razumetka cele svečanosti. 2 vz¬ višenimi mislimi in primernimi besedami nas je spod¬ bujal ta predgovor k hvaležnosti in ljubezni do začet¬ nika slovenskega ne samo slovstva, ampak tudi narod¬ nega življenja. Enaka temu dostojno slovljenemu (de¬ klamiranemu) in glasno pohvaljenemu predgovoru je bila pesem „Vodniku“, ktero je zložil in izurjeno pel g. Vavken, znani pesmoskladavec. Besede (Vilharjeve), napev in petje je bilo svečanosti prav primerno, in če je predgovor naše misli povzvišal, je Vavkenova skladba naša serca razgrela. Nato so kranjski pevci peli brenčeči zbor „Domovini“ (besede Razlagove). Tudi ta umetni in veličastni napev se je prejšnjim komadom (piecam) častivno na stran postavil. Ali tudi rodoljub- kinje kranjske, s kterimi se naša čitavnica zares pona¬ šati sme, so svoje zastopnice na javni oder poslale. Go¬ spodične M. K. - čeve nežni glasovi so nas spomi¬ njali nežnih in čutečih sere naših Slovenk in gospo¬ dične M. Fl. — ove urno in razumno sviranje na gla- soviru nam priča veselo prihodnost našega naroda, za kterega slavo in napredovanje so se lepotice z narod¬ njaki natecati (skušati) začele. Venčala pa je to besedo vesela igra „domači prepir“. V resnici vesela nam je bila ta igra. Vesela, kar se obsega igre tiče; vesela, kar igranje zadeva. Oba čez in čez izurjena igravca, gg. S. in P., in izverstna igravka, gospa D-čeva, bili so kakor navlašč vstvarjeni za svoje naloge. Kretanje in govor¬ jenje, lice in beseda — vse se je popolnoma vzajemalo, in zdelo se ti je, ko da imaš gledišče kakega velikega mesta pred sebo, ali, da si svedok resničnega domačega prepira. Ako se drugde kje moč in sila, lepota in pri¬ jetnost domačega jezika vidi, gotovo nikjer nivtisek pri posluaavcu in gledavcu veči nego na gledišču, kjer se djansko življenje v domači besedi pred tebo ponav¬ lja. Zato pa veseli smeh in radostno ploskanje poslu- šavcev celi čas ni prenehati hotelo. Mili govor slovenski! Kako lep si ti slišati; "kako veselje zbujaš v sloven¬ skem sercu; kako moč imaš nad vsemi dušnimi po- čutki! Iz pomanjkanja tebe se vidi, kako morajo pravi, živi, vsa človeška djanja nadvladajoči čuti oterpnjeni in zvezani v persih takega naroda dreveneti, kteremu je vzeta raba svojega jezika. Veselimo se, Slovenci, da se ta doba pri nas svojemu koncu približuje, da se naša domača beseda, brez K; tore bi naše življenje le po milo- vanja vredno životarenje bilo, na svoje pravično mesto nazaj postavlja. K temu pa naj več gledišne igre pripomagajo. Hvala torej našim častitim igraveem za njih blagi trud; hvala pa tudi našemu verlemu čitavnič- nemu odboru za to besedo in za živahni ples, kteri se je po besedi vnel in serca čitavnične mladine blizo do belega dne razveseljeval. To pa še končno smemo o tej veselici za gotovo reči, da ona vsem, ki so se je ude¬ ležili, iz hvaležnega in prijetnega spomina nikdar ne prej de. Iz Maribora (Slov. matica (Dalje). §. 17. matič¬ nih pravil je neka tako birokratična naprava, da se j emu zelo čudimo. Po njem naj opravilni red posebno raz¬ loči, o kakih važnejših prilikah mora pri glasovanji, predenj se kaj sklene, vsak odbornik svojo misel zapisano podati. V takih zadevah mora priterditi 21 odbornikov, sicer se ne more nič skleniti. Kaj pa ob¬ velja, ako ne poda vsak odbornik svoje misli? (To se gotovo večkrat godi, da ne odpiše vsak odbornik, kte¬ remu se je dopisalo). Kaj pa bo, ako se najde v odpisih kakih 5 ali še več različnih predlogov ? In če ne priterdi 21 odbor ni- kov za tisti predlog, alj potem se ne bo nič sklenilo o važni zadevi, in bo cela reč zaležala ? V zborih morajo se pri glasovanji vprašanja takole sestaviti, da vsak lehko odgovarja: hočem ali nočem, da se potem štejejo glasovi ene in druge verste, in da se iz večega števila enakih glasov naredi sklep. Ako kteri predlog pade, pridejo na glasovanje drugi pred¬ logi o tisti zadevi, in dostikrat se zgodi, da se zaverže 5 ali še več predlogov, prej ko tisti nasvet obvelja, ki ga večina spozna za naj boljega. Verh tega živi razgo¬ vor misli razjasnuje. Pismeno glasovanje o predlogih tedaj ni dobro; naj le tudi v tej zadevi ostane živi besedi prednost, ki jej gre. Dopišejo naj se predlogi takih odbornikov, ki niso v seji, in članov. Pismeno glasovanje je pa kaj drugega; in še tudi to bi bilo neprilično, da se po njem sklep mora skrivno narejati po pervosedniku. Že prej smo omenili, da ima odbor pravico, ve¬ liki zbor sklicati. Po pravilih je ukazano, da mora vsaj 14 dni poprej oznanjeno biti vsakemu članu, kaj pride na versto v velikem zboru. To je dobro zato, da vsak član lehko poprej premišljuje predloge. Važno pa je vprašanje, kteri predlogi morajo priti pred veliki zbor posebno, alj pridejo prednj samo odborovi ali tudi predlogi posameznih članov? Mi se potegujemo zato, da ima vsak član tudi pravico, Velikemu zboru redlagati, kar se mu zdi: Lehko se včasi godi, da se ober nasvet v odboru ne spozna za dobrega, v velikem zboru pa vendar obvelja. Samo bi morali člani svoje predloge pred veliki zbor odboru še v pravem času poslati tako , da se še lehko stavijo na načerU §. 20. naših pravil našteva načine, kako bode ra- stel matičini imetek. Zdi se, da beseda „imetek“ tam pomenja toliko kot glavnica, namreč premoženje, ki se ne bo samo rabilo za stroške, ampak le dohodki tega 4« premoženja se , bodo zanj rabili. To je tudi prav, in če se pnirej pri tem ostane, moramo priti naprej. Usta- novniki sedanji bodo pomerli, njihovi prineski pa bo¬ do ostali v matični glavnici. Drug zarod bo prevzel od nas pripravljeni kapital, in množil ga bo s svojimi prineski. Tako mora kapital rasti, in od leta do leta več bo matica premogla, tako, da pride čas, v kterem bodo matične moči zadostile vsaki nalogi. Takrat bo dosti boljše, mi pa tistega časa drugači ne moremo pripravljati, nego če se sami zatajujemo, in glavnico zvesto hranimo. Dobro bo tudi pristaviti, da sme društvo premože¬ nje steči po vsakem postavnem načinu. Potem ni treba več naštevati, kakšni dohodki se smejo rabiti za letne stroške; ob samem sebi se razumeva, da se smejo ra¬ biti vsi dohodki, ki ne spadajo k glavnici. V §§. 20. in 24. je nekaj takega, kar ima veljavo samo za sedanji čas. Tisto naj se tedaj izbriše iz pra¬ vil , ki niso postava za trenutek, ampak za dolgi čas. (Dalje pride.) Dežele troj edine kraljevine. lEagreb. Banska konferencija je že večidel svojo nalogo doveršila. Odbor, ki je bil izvoljen, da naredi osnovo volitevnemu redu, predložil je sledeče: 1. Ple¬ menitaši, ki bivajo v troj edini kraljevini, kjer imajo svoja posestva, potem škofje katoliški in pravoslavni, veliki župani in druge korporacije — vseli skupej 44 — imajo vi ril ni glas. 2. Srenje od 600 duš imajo pra¬ vico 1 volivca voliti in za 12.000 duš bode 1 poslanec v zbor izvoljen. 3. Zastran vojaške gibanice (meje) se je sklenilo, naj ostane tudi zanaprej obstojen del troje- dine kraljevine, in naj se volita namesti dozdajnih 4 po¬ slancev le dva v vsakem regimentu. Zastran Dalmacije pa se je izrekla želja, naj prideio nie poslanci v Za¬ greb, kar se bode tudi v posebni prošnji cesarju pred¬ ložilo. Volitve naj se pa gode po stari ustavni navadi: po mestih naj župani nad njimi čujejo, po kmetih pa municipalne oblasti. — Ta volitevni red ima ko se po- terdi, potem veljati enkrat za vselej. 9. je ta načert banska konferencija tudi že neki odobrila. Grof Kul- mer pa ni bil s tem zadovoljen, da se plemenitaši, ki ne stanujejo v trojedini kraljevini, pahnejo iz zbora, svetuje pa, naj se vstanovi gosposka hiša, kakor je v Pesti ali Beču. Njegova pa ni obveljala. Ptuje dežele. Prusko. Razpertje med vlado in poslanci že vsta¬ ja. Vlada hoče po svoje, kakor je že v poprejšnjih zborih naznanila, vojaško organizacijo izpeljati, poslan¬ ci pa, kakor vedno, nočejo tega, ker bi deržavi preveč stroškov prizadevalo; gotovo slišimo odtod skorej kaj novega. Razne novice. * Po zadnjih »Novicah” znaša zdaj celo premoženje »Matice slovenske” 19.602 gld. 31 kr. * »Novice” pripovedujejo, kako lepo se je Vodni¬ kov spomin obhajal v Pragi, Zagrebu, na Bistrici, po¬ sebno veličastno pa v beli Ljubljani, kjer se jih je bi¬ lo več ko 500 gostov sešlo in je bil izversten koncert « sjajnim plesom. V Zagrebu je poslal deležnikom V. svečanosti Mirko Bogovič, pervi zdaj živeči hervaški pesnik in politiški značaj, da je malo tacih, lastnoročno pismo, v kterem jih pohvaljuje, da slavijo spomin svo¬ jega pervega pesnika vsemu potemstvu v izgled ter sklepa ž „živio” na bratovsko slogo med jHervati in Slovenci in vsemi drugimi narodi, ki se poganjajo za pravo svobodo in narodno omiko! Drobtine. Slovstvene. (Citalnica.Podučilni listi za sloven¬ ski narod. Izdal J. Gršak. V Gradcu. Cena 70 kr.) Pred nekaj časom prišel nam je kakor smo bili že na¬ znanili, pervi zvezek, teh podučilnih listov v roke. Pre¬ birali smo ga pazljivo in reči moramo, da so ti listi po svojem obsegu jako zanimivi in podučni za vsacega Slovenca. Zato smemo tudi pričakovati, da najdejo po vsem Slovenskem obilno podpore, duševne in ma- terijalne, in da se tako zamorejo vedno bolj razširjati ter Slovence podučevati v politiških in gospodarskih zadevah. Le želeti jim je, da jim bode zanaprej jezik bolj domač, ne tako nenavaden in semtertje skorej okoren, da branje mudi. Vsak pa želi, take sestavke hitro in brez truda prebirati. Lehko umeven slog kaj veliko pripomore, da se kako delo ljudstvu pri¬ kupi, kar iz mnozih skušenj vemo. Obsega pa »Čital¬ nica” sledeče zanimive sestavke: Obresti in obrestne postave, banke in papirnati denar, številna loterija, o skerbstvu ; nadalje ltervno kroženje, njegova zgodovina, poti in vzroki, in pota človeške omike in nekaj druzih pisem. Želimo ji iz celega sera v vsakem oziru verlo napredovanje. fvogpodarslte. Zadnja leta je živinska kuga straš¬ no hudo po več krajih razsajala. Ljudje in gosposka so si sicer kar veliko prizadjali, ji v okom priti, ali še dan danes ni popolnoma zginila. Izvedelo se je celo, da se tudi po železnici, če jo je tudi davno taka oku¬ žena živina zapustila, še naprej širi. Zatorej naj se na to gleda, da koder kodi se živina vozi, ki se ne spo¬ zna namah za kužno, naj se vselej in povsod vsi taki vozovi, v kterih se je živina, bodisi bolna ali zdrava, vozila, hitro osnažijo. To pa se naj lože in hitreje zgo¬ di, če se močno z vodo poškrope (n. pr. s kako ber- ljizgo), kar se na železnicah, kjer je dosti vode, prav lahko zgodi. Ni treba nikertač, ni kadila, s kterimi se hlevi snažijo. Železnična gospoda naj bi vendar to poskerbela, da se ta strašna kuga prežene. * Poroča se nam nova iznajdba, ki jo tudi svojim bravcem naznanimo. Poskusi jo lahko vsak, ker pomo- ček zanjo ni drag. Vsakdo ima s še kaj starega železa pri hiši, ki mu ni za nobeno rabo več. Poškropi nam¬ reč z ločenim žveplenokislim železom sočivje in sadno drevje, in stoterno jim boš pomnožil rodovitnost. Beli in rudeči bob postane za 60 odstotkov vedi in tudi okusniši. Pri sadji pa to polivanje hruškam naj bolje tekne. — Koliko velja tedaj to poskusiti? — Duhovske zadeve. * Kerška škofija: C. g. Teu s eh Eduard gre za kaplana v Wolfsberg. * Teržaška škofija: Č. g. Matija Sila, ka¬ plan v Pasjivasi, gre za šolskega učenika in kaplana na Volosko; od tam pride č. g. Anton Aleš za duh. po¬ močnika k sv. Jakobu v Terst na mesto č. g. Antona N a dr a h a, kteri je stopil v začasni pokoj. Umeri je v Terstu č. g. Lorene Dornik, bivši fajmošter v Ljubljanski škofiji. R. L P. Dunajska borsa 14. febr. 1865. 5°, metalike 5°/ 0 nacijonal 1860 derž. posoj. Bankine akcije Kreditne „ London Novi zlati Srebro 72.50 79.45 94.20 807 188.70 113.15 6.36 112.60 Izdate^ in odgovorni vrednik: J. C.Bodic. — Natisnil: ferd. žl. Kle!mn*yr v Colovou.