kulturno - politično glasilo
	Tl Mi ■■■ | I|l n	
6. Reto/številka 38	M Celovcu, dne 23. septembra 1954	Cena 1 šiling
Za marijanski kongres
Marijanski kongres je v zgodovini Koroške nekaj tako pomembnega, da ne more nihče iti mimo njega. Kongres hoče „con-gregare” — zbrati vse ljudi dobre vbije, da skupno manifestirajo svojo vero v kraljestvo Kristusovo, kraljestvo milosti, ljubezni, pravice in miru.
Življenje samo zahteva od nas neprestane odločitve: za Boga ali proti Bogu, za kraljestvo luči ali teme, za kraljestvo svobode in dostojanstva človeka ali za kraljestvo suženjstva in nevrednega ponižanja. To odločitev je najgloblje nakazal sv. Avguštin, katerega IGOO-letnico smrti so letos slovesno praznovali po svetu.
Poleg te vedno se ponavljajoče odločitve nam je čas moderne tehnike prinesel se neko odločitev: Razvoj atomske znanosti je v zadnjih 10 letih tako napredoval, da je že to, kar nestrokovnjaki vemo, nekaj strahotnega. Kaj naj pričakujemo od najnovejših bomb, ki imajo več tisočkrat hujši učinek od prve atomske 'bombe? In kaj še bodočnost iznajde? Nekaj atomskih bomb bo zadostovalo, da bo uničen svet in zamorjene vse življenjske sile v človeku, živalih in rastlinstvu. Kam naj gremo, kam naj se skrijemo, kje smo varni? Kje je meja, kamor ne seže bliskovita moč novoodkritih naravnih sil?
Te naravne sile nam je Bog dal, da so nam v pomoč, človek pa jih uporablja v prokletstvo. Kaj pomeni v bodoči vojni moje življenje: življenje, ki se ga veselim, v katerem upam in ljubim, kjer imam svojo drago družino —če življenje milijonov ljudi ne pomeni nič! Živimo v strahu za sebe, za svoje imetje, za bodočnost.
V tem brezupnem času, ko nikjer ne vidimo zarje boljših časov, ko vladar tega sveta, moč teme, dobiva vedno večjo moč in stega pošastne roke preko vse zemlje, se spomnimo odrešujoče besede: „Ne skrbite... Iščite najprej božjega kraljestva!” In besede dobre, skrbeče Matere, pa obenem mogočne Zmagovalke nad satanom: „Le jaz vam morem pomagati.” Marija je naše upanje.
Za koroške razmere ima kongres še poseben pomen: združi naj vse vernike krške škofije pri skupni Materi, kjer naj vladata ljubezen in pravica. Sovraštvo in iz tega izvirajoča krivica sta zakon satanov. Vse-eno: ali sovražim zaradi vere, zaradi narodnosti ali jezika — sovraštvo nima mesta v kraljestvu Kristusovem —, Marijo častijo vsi narodi, vsak ji v svojem jeziku prepeva m se z njo pogovarja v molitvi, Ona se prikazuje v raznih deželah in v raznih jezikih m dialektih govori z ljudmi. Tudi na kongresu v Celovcu jo bomo počastili in ji prepevali obe narodnosti v domačem jeziku, saj smo pri Materi vsi enakopravni. Udeležba na kongresu bodi v Marijinem duhu: v medsebojni ljubezni in spoštovanju medsebojnih pravic živimo res v pravi, božji demokraciji.
Slovencem bo Marijanski kongres gotovo Posebno ljub in domač. Saj je Marija tako glbboko zakoreninjena v našem narodu, saj je vsa naša zemlja polna dokazov vdanosti Mariji, posejana z Marijinimi cerkvami in znamenji, saj imamo toliko prelepih Marijinih pesmi, ljudskih pobožnosti in navad. Vedno smo se oklepali Marije, zlasti ob turških vpadih in kolikokrat v zgodovini smo čutili njeno čudovito pomoč. Slovenci smo °dklonili protestantizem, ker nam je hotel vzeti Marijo. Kot majhni, slabotni smo se tembolj zavedali, da potrebujemo skrbne Matere, da se le pri Njej počutimo varne, io našo tisočletno, tradicionalno ljubezen Marije bomo na kongresu na novo izpričali, poživili in bodočnost zaupali Nje-Ueniu varstvu — prepričanju, da bi se vsak, kdor bi se notranje ali zunanje postavil zo-
Adenauer je za hitro ureditev
Priprave za londonsko konferenco
Med Bonnom in glavnimi mesti Zapada je v zadnjih dneh posebno živahno izmenjavanje mnenj glede priprav za konferenco devetih držav v Londonu.
Kot izjavljajo v Bonnu, odklanja zvezna vlada vojaške obveznosti v slučaju, da ne bi imela pravice o enakopravnem soodločanju: če bo že dala vojaštvo na razpolago, mora imeti tudi pravico o svoji vojski odločati.
Kot podlago za razpravljanja o enakopravnosti Nemčije, ki naj bi se poleg posvetovanj glede obrambe vršila prihodnji teden med zvezno republiko in tremi za-padnimi silami na londonski konferenci devetih držav, je kancler Adenauer zahteval skorajšnjo izjavo treh zapadnih velesil. Ta izjava naj bi ukinila zasedbeno stanje v za-padni Nemčiji in dala zapadnonemški državi samostojnost.
V slučaju, da bi Zapad privolil to izjavo, bi bil kancler Adenauer pripravljen obvezati se, da prostovoljno odstopi nekatere pravice zapadnim velesilam in sicer:
Smeli bi nastaniti svoje oborožene sile tudi v bodoče na nemškem ozemlju na podlagi točno določene odškodnine;
ohranili bi še nadalje odgovornost in zra-
čne pravice nad zahodnim Berlinom in
obdržali bi (po dogovoru štirili velesil) odgovornost glede vprašanja o združitvi Nemčije.
V Londonu razlagajo kanclerjevo zahtevo po skorajšnji izjavi treh velesil, da računa na dolga pogajanja za podelitev popolne samostojnosti in pravico oborožitve, na drugi strani pa hoče pokazati ljudstvu iz notranjepolitičnih razlogov končno le uspeh njegove politike ozkega sodelovanja z Zapadom.
Republikanski senator zagovarja nevtralizacijo Nemčije
Ameriški republikanski senator Flanders je izjavil, da daje polom Evropske obrambne skupnosti Združenim državam Amerike priliko, da spremenijo svojo dosedanjo politično smer. Združitev Nemčije je potrebna, da bi tako ustregli resnim željam nemškega naroda. Nemčija pa mora ostati nevtralna in neoborožena in bi za to morale jamčiti tri zapadne velesile :in Sovjetska zveza. Združena Nemčija naj bi imela pravico in možnost trgovati z vsemi državami Vzhoda in Zapada. Vojnega materiala pa bi Nemčija ne smela dobavljati.
Združena Evropa
Po svojem povratku iz Evrope je senator Aleksander Wiley, predsednik zunanjepolitičnega odbora v ameriškem senatu, izrazil svoje prepričanje, da je enotnost Evrope možno vzpostaviti.
Senator je prispel v Washington z letalom iz Evrope, kjer se je mudil skoraj mesec dni. Udeležil se je bil zborovanja mednarodne parlamentarne zveze na Dunaju in vodil razgovore z zveznim kanclerjem Adenauerjem, ministrskim predsednikom Churchillom in francoskim ministrskim predsednikom Mendes-Franceom.
Enotnost Evrope zavisi od tega, je ugotovil Wiley, kako bosta uredila Adenauer in Mendes-France svoja različna mnenja.
Podlago za novo ureditev bosta ustvarila zunanja ministra Dulles in Eden.
Po svojih razgovorih z vodilnimi evropskimi državniki je prepričan, je Wiley poudaril, da bo kljub bojaznim Francije pred ponovno nemško dborožitvijo le prišlo do rešitve, ker dogodki nujno silijo k temu. Wiley je posebno podčrtal, da gre predvsem za evropsko vprašanje in morajo pri njegovem reševanju imeti glavno besedo predvsem evropski državniki.
Zadnja atomska eksplozija v Sovjetski zvezi nazorno kaže, kako važno je za evropske dežele, da se združijo v skupno obrambo. „Sovjeti spoštujejo samo moč,” je dejal senator, „in združena Evropa bi tako moč predstavljala.”
Tito je govoril o težavah
Na velikem partizanskem zborovanju na Ostrožnem na štajerskem je maršal Tito imel dolg govor. Govoril je o notranjepolitičnih vprašanjih, o gospodarskem položaju v državi, o jugoslovanskem stališču do združene Evrope in o svoji zunanji politiki.
Odplačila tujim državam so letos najtežja bremena, je dejal Tito. Odplačevati morajo v dolarjih, v tuji valuti, ker druge države nočejo dinarjev. Letos znaša odplačilo dolgov 25 milijard 600,000.000 dinarjev; samo Velika Britanija mora dobiti 5 milijard. Jugoslovanski izvoz še zdaleč ni dosegel tiste stopnje, da bi lahko kril zunanje obveznosti. To bo trajalo še dve ali tri leta. Letos je največji pritisk.
Sprememba v
Italijanski zunanji minister Audio Pic-cioni je v soboto odstopil. Povod za njegov odstop je bilo pohujšanje visoke rimske družbe zaradi smrti Vilme Montesi, pri katerem naj bi bil udeležen tudi Piccionijev sin Piero. Svetovno časopisje že dalj časa poroča o vseh podrobnostih sodnijskih razis-
per to tisočletno tradicijo, izločil iz narodnega občestva, ki ga z nami vred tvorijo vse pretekle generacije.
Le v Kristusovem kraljestvu pod Marijinim varstvom je zagotovljena naša narodna in verska bodočnost.
Do združenja Evrope more priti le na zdravih temeljih, zato je treba prej rešiti sporna vprašanja na miren način. Edini izhod je v koeksistenci različnih sistemov v svetu.
Jugoslovanska politika sodelovanja je našla svoj izraz v nedavnem vzpostavljanju ponovnih diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo, Albanijo in češkoslovaško. Jugoslavija bo rada sprejela vsako gesto dobre volje, a normalizacija ne bo mogla in ne bo smela spremeniti dosedanje poti izgradnje socializma, katere vsebina mora temeljiti na velikih mislih, ki so jih dali veliki učitelji Marx, Engels in Lenin.
italijanski vladi
kav in osebnih sumničenj.
Ministrski predsednik Mario Scelba je vzel Piccionijev oditop z obotavljanjem na znanje, potem pa je še isti večer imenoval dosedanjega vz.gojnega ministra Martina na Piccionijevo mesto. Kot je slišati, bo Piccioni, ki je po poklicu pravnik, sam prevzel branilstvo svojega sina. Razen tega bi rad levim radikalcem, ki z vsemi sredstvi poskušajo zadevo izkoristiti v politične namene, prekrižal njihove načrte. — Novi zunanji minister je znanstvenik velikega slovesa. Star je 54 let in je član liberalne stranke.
KRATKE VESTI
V	Vietnamu je odstopilo devet ministrov v vladi, ki šteje petnajst članov. Vladni predsednik Ngo Din Diem še ni sprejel njihove ostavke. Vladno krizo je najbrž povzročil sam vladar Bao Dai, ki želi drugega predsednika.
V	Pekingu je prvi kitajski narodni kongres po petdnevnem zasedanju sprejel novo državno ustavo. Kongresa se udeležuje 1226 delegatov.
Indijska vlada je povabila maršala Tita na obisk indijske republike. Podobno povabilo je Tito prejel tudi od predsednika burmanske republike. Kdaj bo odšel na pot, še niso objavili.
Iz Vatikana sporočajo, da je madžarski škof v Estergomu, Zoltan Mezleny, v starosti 62 let umrl. Škofa so madžarski komunisti še junija 1950 zaprli in ga niso več izpustili na svobodo, da je umrl v ječi.
Angleški feldmaršal Montgomery se mudi na obisku v Jugoslaviji. Z letalom je prispel v Zagreb, kjer se je srečal s predsednikom republike maršalom Titom.
Jugoslovanska trgovinska delegacija, ki potuje po Južni Ameriki, je bila že v več mestih deležna protestnih demonstracij, ki so jih priredili južnoameriški katoličani. Vodja delegacije je Jakov Blaževič, nekdanji glavni tožilec v procesu proti kardinalu Stepincu.
V	Rimu je bil ravnatelj neke državne tiskarne odstavljen, ker je komunističnemu glasilu „Unit;i” dajal posebne popuste, ki so prihranili komunistični stranki okrog 50 milijonov lir na leto.
Predsednik ameriške komisije za atomsko silo Strauss je izjavil, da so ZDA na področju atomskega orožja daleč pred Sovjetsko zvezo. ZDA bi mogle izdelovati vodikove bombe v poljubnem številu, pridobivanje urana se je tako povečalo, da tega ni bilo pričakovati.
Grški kralj Pavel in kraljica Friderika sta prispela v Salzburg. Od tam bosta potovala naprej v Gmunden, kjer nameravata v gradu Griinau prebiti nekaj dni.
Na Japonskem so s kontrolnimi aparati ugotovili, da je prišlo pred kratkim do podobnih zračnih sprememb kot ob priliki eksplozij ob poizkusih z atomskimi bombami. Ker niso bili taki poizkusi javljeni od drugod, domnevajo, da so se zadnje eksplozije vršile v Sovjetski zvezi.
Najvišje ležeče letališče na svetu je v Severnem Kašmiru v Indiji in sicer 3.505 m visoko. Zvezo z njim ima indijska letalska družba „Indian Airlines”. Za pot, ki je doslej trajala po napornih poteh preko visokih planin 10 dni, rabi letalo le 10 minut.
Italijanska ekspedicija na Himalajo, ki je dosegla vrh K 2, drugo najvišjo goro na svetu, se je vrnila domov. Kdo od članov ekspedicije je vrh osvojil, niso hoteli povedati, ker naj velja osvojitev kot skupni uspeh članov ekspedicije.
V	severni Italiji so ugotovili več slučajev tifusa. Zdravstvene oblasti so odredile obvezno cepljenje proti tifusu v ogroženih krajih.
Na štajerskem je v kraju Puchfeld v nedeljo udarila strela in zažgala gospodarsko poslopje ter napravila preko 300.000 šilingov škode. Zadela je tudi štirinajstletnega gospodarjevega sina tako, da mu tudi z u-metnim dihanjem niso mogli več pomagati.
V	Londonu so prebrisani tatovi ukradli iz bančnega avta dva zaboja z zlatimi palicami v vrednosti preko 3 milj. šilingov kar sredi ceste. Zaboja so naložili na avto za prevažanje pohištva, prej pa so zastavili cesto, da je bila za promet zaprta in so imeli lažje delo.
V	preteklem tednu je bilo v Avstriji spet 1128 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 841 ranjenih in 15 mrtvih žrtev. Na Koroškem je bilo 129 nesreč in 111 ranjenih.
Politični teden
Po svetu...
Evropska obrambna pogodba je dokončno pokopana, ostala pa je njena temeljna zamisel: boljše in zaupljivejše sožitje zapad-noevropskih narodov in držav, vključivši Zapadno Nemčijo.
Mnogo se je od časa, ko so iz nujnosti zaradi napadalnosti iz Vzhoda, začeli na Za-padu na hitro roko organizirati vojaško skupnost, ki hi vsaj za določen čas mogla braniti zapadno Evropo, dokler ne bi prišla učinkovita pomoč od onkraj oceana. — Takrat še ni bilo bojev na Koreji, v Indo-kini in drugih vojaško-političnih dogodkov, ki so dokazali, da je mir pravzaprav povsod na svetu v nevarnosti, obenem pa so tudi pokazali, da je nameravana Evropska pogodba bila le preveč lokalnega pomena, da je pravzaprav pomenila več ali manj samo vojaško zvezo med Francijo in Nemčijo ob botrovanju Amerike in Anglije.
Da je tudi ameriška politika uvidela nezadostnost take zveze za obrambo evropske celine, je dokaz Atlantski pakt, katerega dopolnilo je enostranska vojaška pogodba med Ameriko in Španijo ter nedavno sklenjena Balkanska vojaška zveza. Amerikan-ci pa so na Filipinih skovali še Južno-azij-sko zvezo.
Vsa ameriška prizadevanja imajo torej svetovni značaj in kažejo, da so bili Ame-rikanci povsem pripravljeni na padec Evropske obrambne zveze v dosedanji obliki. Edenovo bliskovito potovanje je prineslo uspehe
Zadnji njegov obisk je veljal Parizu. Istočasno je ameriški zunanji minister obiskal London in Bonn.
S padcem Evropske obrambne pogodbe se je evropske javnosti polastila precejšnja živčnost, katero pa so v prvi vrsti povzročili časopisi deloma z lastnimi črnogledimi komentarji, deloma z objavljanjem manj premišljenih izjav mnogih ameriških poslancev, senatorjev ali bivših ministrov.
Medtem pa sta oba najodgovornejša diplomata Amerike in Velike Britanije šla na hitro pot, čimprej najti nov, najhitrejši način, kako pripeljati Nemčijo v zapadni tabor.
Angleška vlada je že razposlala vabila na konferenco devetih držav, ki bo 28. septembra v Londonu
nekak barometer političnih struj zapadite Evrope. Tudi tokrat vodijo debate v glavnem o tem, ali naj zapadne evropske države vodijo politiko koeksistence — miru s komunističnim Vzhodom, ker da ta ni več tako napadalen, — ali pa naj se organizirajo v močne obrambne bloke.
Tudi Mendes-France je napovedal svoj prihod v Strasšbourg, kjer zaseda ,,evropski parlament”. Nekatera poročila pravijo, da pride tudi kancler Adenauer.
... in pri nas v Avstriji
Politično ozračje v Avstriji je trenutno v senci predstoječih volitev (v treh deželah deželno-zborske, na drugi strani pa volitve za delavsko zbornico). To dejstvo je igralo veliko vlogo tudi na
zveznem občnem zboru OeVP pretekli teden. Državni tajnik Graf je govoril o potrebi, da mora OeVP razširiti svoj okvir. S svojimi tremi zvezami (gospodarsko, kmečko in delavsko) bi naj stranka zastopala ene in druge, še posebno pa delavce. To zadnje je posebej naglasil, češ da je treba postaviti stvarne programe in pomagati potrebnim, kajti ljudje danes niso več za načrte „na večne čase” temveč hočejo praktičnih možnosti življenja za vsak dan. Vse tri zveze naj veže v skupino svetovno-nazorna povezanost OeVP.
Volilce dr. Breitnerja, ki je dobil ob priliki predsedniških volitev leta 1951 večino glasov iz tabora VdU, je g. Graf posebno pozival, naj podprejo OeVP. Svaril jih je pred možnostjo koalicije VdU-ja s SPOe.
Zvezni kancler pa je ob priliki svojega govora na občnem zboru povedal zanimive stvari
o državni pogodbi.
Sovjetska zveza je odklonila pogajanja o olajšavah, češ da se hoče pogajati za državno pogodbo. Kancler je to pozdravil, če je v teh besedah le količkaj dobre volje. Rekel je celo, da so v Berlinu na žalost zadnji dan šele načeli ponovno avstrijsko vprašanje in da bi bilo morda le prišlo do zbli-žanja, če bi na konferenci našli še časa, da bi se bavili s vprašanjem avstrijske pogodbe. Tega do zdaj pri nas še nihče ni uradno rekel in noben list — razen komunističnih — ni zapisal. To dejstvo zopet potrjuje, da
je inž. Raab le v veliki meri „realen” politik in mu ne gre le za principe.
VdU se boji
razcepitve za predstoječe volitve. Posebno njegov bivši pristaš Stiiber mu dela preglavice. Na Dunaju bi s cepitvijo VdU lahko mnogo izgubil. Zato se trudijo, da bi Stii-ber kandidiral na skupni listi s VdU-jem na prvem mestu, njegova stranka pa bi potem nikjer v Avstriji ne smela kandidirati samostojno. Sodijo, da se bodo na tej podlagi navsezadnje zedinili.
V Solnogradu
pa sta se VdU in SPOe dogovorili, da bosta sicer kot samostojni stranki po volitvah šli v koalicijo. OeVP je zaradi tega sila ogorčena in imenuje VdU-jevce izdajalce »meščanske sredine”. Vendar sodijo opazovalci, da omenjena koalicija v eni zvezni deželi na splošno v državnem merilu ne bo imela pomena, ker bi sicer v tem primeru tudi motila obstoječo vladno koalicijo, ki pa je že skoro 10 let zelo trdoživa.
Za otroške doklade
so v finančnem pododboru sklenili, da jih bodo postopoma zvišali. Za prva dva otroka ostane doklada v višini 105.— šil., za tretjega in četrtega pa bi znesla po 150— šil., za vsakega nadaljnjega po 200.— šil. Podporo pa bodo dobili potem tudi samostojni, na primer kmetje, vendar ti šele od drugega otroka naprej (za prvega nič). To je vsekakor razveseljiva vest.
Devize pri narodni banki so zelo narasle. Optimisti celo trdijo, da imamo najboljšo krito valuto v Evropi. Merodajni krogi so tudi sklenili, da zrahljajo stroge predpise za uvažanje in izvažanje deviz (tuje valute). Tako bo mogoč blagovni promet v bodoče glede obračunavanja z inozemskimi odjemalci in dobavitelji brez dovoljenja. Tudi potniki bodo n. pr. lahko jemali seboj v inozemstvo do 10.000 šil. (do zdaj le 1000,— šil.). Tujih valut (deviz) lahko vzameš s seboj v vrednosti do 200 dolarjev (preračunano po veljavnem tečaju). Vse olajšave veljajo samo za zapadnoevrop-ske dežele, ki so članice Evropske plačilne zveze.
Dunajski sejem
so pretekli teden zaključili. Letošnji velesejem je bil namenjen predvsem zunanji trgovini, da bi vzbudil v inozemstvu zanimanje za naše izdelke. Obisk sejma je bil izredno dober. Gostinski obrati so dobro zaslužili; vse tujske sobe so bile v času, ko je bil velesejem, zasedene. Velesejmskih o-biskovalcev so našteli nad 500.000.
Zakaj eEvoJna mera?
To je gotovo uspeh angleškega posredovanja, saj smo še nedavno morali poročati, da je v Parizu vladalo močno nasprotovanje taki konferenci. Eden je torej dobil pristanek francoske vlade in če je konferenca že sklicana, je vsaj delen uspeh že vnaprej zajamčen.
Mendes-France se zavzema za oborožitev in samostojnost Nemčije
Preteklo soboto je ob priliki neke slavnosti izjavil, da je nadvse potrebno, da. se Nemčija in Francija dokončno sporazumeta. Tak sporazum naj ne bo zgolj v okviru »štirih oči” temveč na širši podlagi. S tem je mislil na sporazum v okviru zveze, v kateri naj bi bilo čim več evropskih držav, kjer bi se Francozi počutili res varne.
Nadalje je zatrdil, da je francosko-nem-ški sporazum predpogoj za politično ravnotežje v Evropi in za gospodarski ter socialni razvoj naše celine.
Iz teh izjav je povzeti, da namerava Francija sodelovati pri reševanju nemškega vprašanja v okviru držav zapadnega sveta in vsaj zaenkrat ne namerava siliti, naj bi se celotno nemško vprašanje rešilo na konferenci štirih — Amerika, Vel. Britanija, Francija in Sovjetska zveza — v Berlinu. Slednja je to konferenco predlagala zapad-nim silam, te pa so jo odklonile, dokler Sovjeti ne pristanejo na njihove predpogoje: svobodne volitve pod mednarodnim nadzorstvom v vsej Nemčiji in umik zasedbenih čet iz Avstrije in Nemčije.
V teh dveh točkah leži glavna zapreka, da ni že prišlo do obnove razgovorov o mirovni pogodbi z Avstrijo. Sovjeti so pripravljeni na sklenitev take pogodbe, po kateri bi Avstrija dobila popolno upravno in politično suverenost, toda v pogledu vojaške zasedbe in lastne oborožene sile naj bi prevzela gotove obveznosti oziroma: sovjetska vlada bi si pridržala gotove zasedbene pravice, ker baje obstojajo v Avstriji gibanja, ki strme za ponovno priključitvijo k Nem-čiji.
Evropski svet zaseda
Ta evropski svet je nekakšen politični parlament, toda brez »zakonodajne” moči, ostal je žal le prizorišče debat in kvečjemu
Jušna Tirolska in KoroSka
Pred kratkim so se vršili v Boznu na Južnem Tirolskem razgovori med rimskim državnim tajnikom Scalfarom in delegacijo »Južnotirolske ljudske stranke”. Njeni zastopniki so predložili v Rimu še spomladi podrobno izdelano spomenico o italijanski politiki na Južnem Tirolskem, katera mora biti v skladu z mednarodnimi principi ter načeli, ki odgovarjajo določilom Združenih narodov, Atlantske karte in Pariške pogodbe.
Sedaj je končno vendar prišlo do zaže-Ijenih razgovorov med južnimi Tirolci in italijansko vlado. Vendar vse kaže, da razgovori niso prinesli tega, česar je od njih nemška narodna manjšina v Italiji pričakovala. Državni podtajnik je poročal po svoji vrnitvi v Rim o teh razgovorih krščanskim demokratom. V njegovem govoru ni bilo zaslediti stvarnega poročila o streznitvi v Rimu. Uporabljal je le znane fraze, s katerimi je hotel zakriti dejansko raznarodovalno politiko nasproti južnim Tirolcem. Nekaj določnega je vedel Scalfaro povedati samo za Italijane, živeče v severni Italiji. Poročal je, da bodo zanje zidali na južnem Tirolskem stanovanja, kajti Italijani so v teh predelih brez zemlje in hiš. »Prvi veter” bi jih mogel odnesti; zato je ministrski svet v Rimu sklenil, da bodo razne organizacije pooblaščene na Južnem Tirolskem zidati stanovanja za priseljene Italijane.
Nas koroške Slovence ta poročila ne presenečajo, saj italijanska vlada podobno ravna z našimi brati na Goriškem in Tržaškem. Na eni strani sveto obljublja enakopravnost, na drugi strani pa jo krši, kjer koli le more.
Avstrijski časopis »Salzburger Nachrich-ten” je v zadnjih dneh spet poročal o položaju na Južnem Tirolskem. Z naslovi kot n. pr. »Južnotirolska avtonomija je samo na papirju” je opozarjal javnost na še nerešeno narodnostno vprašanje v nekdaj Avstriji pripadajoči deželi.
naj imata enake pravice
Razumemo, da se avstrijsko časopisje zavzema za južne Tirolce in se zgraža nad kršenjem Pariške pogodbe, ki »zagotavlja” južnim Tirolcem »popolno avtonomijo”. Vendar pogrešamo pri tem doslednosti. Na eni strani se avstrijska vlada in javno mnenje v Avstriji spodtika nad krivicami, ki jih prizadevajo. Italijani južnim Tirolcem, na drugi strani pa mirno pusti nerešeno slovensko narodno vprašanje. O kaki avtonomiji koroški Slovenci niti na papirju ne moremo govoriti, še do danes vlada ni imela za potrebno izdelati jo v soglasju z narodno manjšino na Koroškem. Avstrijska vlada ima pravico in celo dolžnost, da se poteguje za narodne pravice južnih Tirolcev in da zahteva dosledno uresničitev od italijanske in avstrijske vlade potrjene avtonomije. Pravica in dolžnost pa ne moreta biti samo enostransko mišljeni. Razume se, da pričakujemo koroški Slovenci od avstrijskih vladnih krogov enako razumevanje tudi za naša politična, kulturna in gospodarska vprašanja. Še bolj tehtne bi bile upravičene zahteve do Italije, če bi mogla pokazati Avstrija na že rešeno manjšinsko vprašanje v svoji državi. Ali more svetovna javnost jemati avstrijske zahteve nasproti Italiji sploh resno, če je n. pr. znano, da koroški Slovenci čakajo že leta in leta na rešitev svoje prošnje glede ustanovitve slovenske gimnazije? še do sedaj ministrstvo za prosveto »Narodnemu svetu koroških Slovencev” na razne intervencije ni odgovorilo in ni javno izrazilo k temu vprašanju kakega stališča. Enako odprta so še druga narodna vprašanja, kakor nam to dokazuje tudi izvleček iz uglednega avstrijskega tednika »Die osterreichische Fur-che”, katerega prinašamo na tretji strani današnje številke.
Strinjamo se popolnoma z avstrijsko zahtevo: »Enakopravnost južnim Tirolcem!” a postavljamo tudi našo upravičeno zahtevo: »Enakopravnost tudi koroškim Slovencem!”
SLOVENCI
________doma in po laela_________________
Marijino slavje na Sveti gori. Marijino leto praznujejo kar mogoče slovesno tudi v Sloveniji. Največje Marijino slavje na Primorskem je bilo 7. in 8. septembra na Sveti gori. Za praznik Marijinega rojstva se je vršilo romanje s cele Primorske. Sveto mašo je daroval apostolski administrator msgr. Mihael Toroš.
Mariborska filharmonija je priredila dva simfonična koncerta. Prvega je dirigiral Ciril Cvetko, kot solistka pa je nastopila Breda Rajhova. Na sporedu so bila naslednja dela: Musorgskega simfonična pesnitev »Noč na Lisi gori”, Beethovnov I. koncert za klavir in orkester v C-duru in Čajkovskega »Patetična simfonija”. — Drugi koncert je pripravil dirigent Jakov Cipci, solistka je bila ljubljanska pianistka Jelka Suhadolnik-Zalokarjeva. Spored je obsegal Filipa Bernarda »Scherzo” za godalni orkester, Lucijana Marije Škerjanca »Concer-tino” za klavir in godalni orkester ter Dvorakovo V. simfonijo »Iz novega sveta”.
Višarska Mati božja je romala po Kanalski dolini in med Slovenci obiskala naslednje kraje: Žabnice, Kokovo — ki je zadnja vasica ob državni meji — Belo peč, Mrzlo vodo, Rajbel, Ovčjo vas, Ukve, Li-pavo vas, Lužnice, Naborjet, odkoder se je vrnila v Žabnice. V Ukvah je ob tej priliki pridigal salezijanec Marcola, ki je bil prišel domov na obisk iz Nikaraguev Srednji Ameriki.
Misijonar Janez Ehrlich D. J. se je po 17 letih odsotnosti vrnil za kratek čas v rojstni kraj Žabnice. Prišel je v spremstvu svoje rodne sestre dr. Elbe, ki kot misijonska zdravnica deluje v Indiji.
Beneški Slovenci se bodo borili za avtonomijo Furlanije in Goriške. Ustanoviti nameravajo tudi kulturno društvo »Ivan Trinko-Zamejski”.
ARGENTINA
Pesnik Jeremija Kalin je izdal za Marijino leto knjižico pesmi, rapsodije za prvo Marijino sveto leto. Izdala in založila je knjigo »Svobodna Slovenija” v Argentini. Zbirka je okrašena z lesorezi umetnice Bare Remčeve. Pisatelj Karel Mauser pravi o teh pesmih: »Umetniška cena te zbirke je velika ne samo zavoljo tega, ker je globoko dopolnila našo religiozno liriko, velika je tudi zato, ker smo med redkimi narodi, ki so po svojih umetnikih za to Marijino leto zapeli Materi božji zahvalno in prošnjo pesem.”
V Buenos Airesu je bila 3. septembra odprta razstava slovenske izseljenske grafike, na kateri so bili zastopani naslednji umetniki: Kipar France Gorše iz Clevelanda v Severni Ameriki, slikarka Aleksa Ivanc iz Pariza, pok. slikar Marijan Koritnik iz Buenos Airesa, Božidar M. Kramolc iz Toronta v Kanadi in Bara Remec iz Buenos Airesa. Razstavo je pripravil slovenski u-metnostni zgodovinar in kritik Marijan Marolt kot tajnik Slovenske kulturne akcije.
AVSTRALIJA
V Adclaidi je bila razstava v Umetnostni galeri ji, kjer je razstavljal tudi zelo znani in priznani umetnik — Slovenec S. Rapotec. Ta naš slovenski rojak predava na tamkajšnji univerzi umetnosti.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Zdravko Novak je izdal dramatizacijo slovenske zgodovine »Ustoličenje karatan-skega kneza” v desetih prizorih za 25. obletnico škofovanja ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Glasbeni del je priredil dr. France Cigan.
Dr.Rajko Ložar, bivši docent slovenskega vseučilišča in ravnatelj muzeja, ki živi sedaj v Chicagu, je praznoval petdesetletnico rojstva. Tudi v Ameriki se še vedno znanstveno udejstvuje.
ONSTRAN ŽELEZNE ZAVESE
Kazen. Nek delavec v Budimpešti je bil postavljen pred častno sodišče komunistične stranke, ker se je bil pregrešil proti strankinim navodilom. Sodišče je sklenilo še enkrat milostno ravnati z obtožencem preden bi ga zadela vsa teža pravice.
»Tovariš”, je zato dejal predsednik, »vaši prestopki so bili zelo težki — zelo težki — a smo vendar sklenili, da vas ne izključimo iz stranke.” —
»No dobro,” je dejal delavec in se postavil v pozor, »sprejmem kazen.”
NOVI GLASOVI
—------------------------------X (tzikonnemu.
V 34. številki našega lista smo 26. avgusta letos objavili v prevodu članek z naslovom: „Južna Koroška v slovenskem vidiku", ki ga je časopis „Die osterreichische Furche” objavil 14. avgusta.
Njegova objava je med našimi bralci doma in po svetu vzbudila še večje zanimanje, kot smo pričakovali. V dopolnilo k zadnjemu prevodu dodajamo, da je za „Furche” napisal članek .Južna Koroška v slovenskem vidiku” g. Borut Žerjav, lektor za jugoslovanske jezike na univerzi svobodne Evrope v Strass-burgu. —
Danes pa prinašamo izvleček iz članka ,,AVSTRIJA IN NJENI SLOVENCI” ki ga je napisal univerzitetni docent dr. Erich Menningcr-Lcrchcnthal z Dunaja, nekdanji borec v koroških osvobodilnih bojih, in ga je v svoji 37. številki dne 11. septembra objavil časopis „Die osterreichische Furche”.
Upamo, da glavne misli tega članka, ki jih prinašamo, ne bodo prav nič manj zanimale naših bralcev, kot so jih izvanjanja v zadnjem primeru. Posebno še, ker so tu izražene nekatere osnovne pravice vsakega človeka in vsakega naroda, da je n. pr. glavno merilo za narodno pripadnost materin jezik ne pa osebna odločitev posameznika. — Vsekakor je to pomembna ugotovitev in razodeva stališče, ki ga doslej nismo bili vajeni slišati.
Članek je tudi v avstrijskih krogih vzbudil veliko pozornost in je koroški socialistični časopis „Die Neue Zcit” 10. septembra posebej opozoril nanj.
Docent dr. Menninger-Lerchenthal ugotavlja:
„Vsak človek bo poskušal osnovne poteze svojega bistva ohraniti in jih utrditi. Zato je tudi razumljivo, da svojo narodnost varuje in goji.
Glavno znamenje narodnosti je jezik,
ki obdaja človeka z duhovno vezjo in ga združi z narodom.”
Potem pa piše med drugim:
»Najenostavnejša rešitev jezikovnega spora bi bila, naj bi ostal jezik manjšine v uporabi v domači hiši, v ostalem življenju pa naj bi se uporabljal jezik večine. Tako približno je bilo v nekdanji državi trinajstih narodov ob Donavi, ko je bila nemščina v avstrijskih kronskih deželah državni jezik. V državah, ki so po letu 1918 nastale po narodnostnih načelih, je zavladalo še večje jezikovno izpodrivanje manjšin. Medtem so najbrž ljudje izkusili, da je narodnostni fanatizem nesreča za vse. Ni dvoma, da bodo nekoč prebivalci Evrope svoje narodnostne boje gledali v taki luči, kot gledajo danes na verske boje v preteklih stoletjih. Verjetno doživljamo že zdaj
opralanfu na OCormkem---------------------
spremembo, da se neopazno spreminja varstvo manjšin v
manjšinsko pravo.
Treba je priznati, da nima vsak človek samo pravice govoriti v svojem jeziku, ampak ima tudi pravico, da ga drugi v njegovem jeziku razumejol Preprosto povedano: Kako pride nekdo do tega, da se mora učiti jezik drugega, temu drugemu pa tega ni treba?”
»Jezik kot bistveni znak narodne pripadnosti in s tem del človekovega bistva ne sme utrpeti nobene škode.
Materinščino
se mora naučiti vsakdo brez ovir in jo spoznati kot nekaj lepega. To spada k razvitju človekove osebnosti.”
»Vprašanje je torej, če naj se nemški o-troci v jezikovno mešanem ozemlju učijo slovenščine? Za primer navajajo, da bi bil jezik italijanskega soseda važnejši kot znanje pismene slovenščine. Da bi tako znanje ne pospeševalo niti občevanja z dvojezičnim prebivalstvom, ker to pismeno slovenščino samo komaj razume in govori svoje lastno narečje. K temu bi bilo pripomniti, da državna in jezikovna meja proti Italiji — če ne upoštevamo trojezične Kanalske doline — sovpada z gorskim grebenom Karnskih Alp in oba naroda tu prav nič ne prideta v dotiko. Medtem pa obstojajo s Slovenci, ki segajo do Drave in v spodnjo Ziljo, zelo ozki stiki. Zato so bila v tej pokrajini v stari Avstriji imena postaj in važnih prometnih smernic v nemškem in slovenskem jeziku (nikoli v italijanskem).
Nemški otroci naj se — tako žele široki krogi prebivalstva — torej ne uče jezika drugega naroda, ki živi na Koroškem. Da so se slovenski otroci desetletja morali nemško učiti pa se je Nemcem na Koroškem zdelo popolnoma pravilno; da se namreč otroci manjšinskega naroda nauče tudi jezika naroda večine. Se ni v tem pogledu od nesrečnega novembra leta 1918 kaj spremenilo? Morda v tej smeri, da tudi večinski narod jezika manjšine ne sme več odklanjati?”
»Morda obstoja zaskrbljenost, da bi narodnosti, narodni skupnosti in končno čistosti rase škodovalo znanje drugega jezika in iz tega sledeča tesnejša povezanost z jezikovno tujim narodom. Še nam 'brni v ušesih iz preteklosti geslo, ki ga je postavil
»Deutscher Schulverein-Sudmark”:	„Den
Brudern im bedrohten Land warmfuhlen-des Herz und hilfreiche Hand!” Navdušeno smo pomagali, s črnordečezlatim trakom v vsaki beležnici in s plavico v gumbnici, ne da bi se sploh vprašali, če je v resnici kdo ogrožen.”
»V jezikovni meji živeči ljudje morajo biti o svojem stališču na jasnem in naj pomislijo, da danes odklanjanje tujega jezika v skupnem življenjskem prostoru v dobi napredovane kulture pomeni tudi preziranje tujejezičnega naroda.
Tako za oblasti kot tudi za vsakega posameznika, ki hoče soodločati v jezikovnem vprašanju, mora veljati osnovno načelo, da je treba začeti
z resnico,
ker so vsi drugi pomirjevalni poskusi obsojeni na neuspeh. Avstrijska vlada je v letih 1934 do 1938 na naravnost ogljušljiv način vedno znova in glasno poudarjala: Avstrija je nemška država! To ni bilo in ni res, kajti na južnem Koroškem in na južnem štajerskem so naseljeni Slovenci, na južnem Gradiščanskem Hrvati, na severnem Gradiščanskem Slovaki in na Dunaju Čehi (češke ljudske šole!). Tudi ni pravilno, kar je pisal pred kratkim ugleden avstrijski dnevnik, da je bila Kanalska dolina do leta 1918 popolnoma nemška. Kot šolski otroci smo znali rek: „Windisch — vvalisch — deutsch — kanalisch”, to pomeni, v Kanalski dolini so Slovenci, Italijani in Nemci. Cela naselja so bila čisto nemška in cela naselja čisto slovenska, temu nasprotno so bili Italijani v veliki večini. Tako je bilo do leta 1918. Vse to je treba povedati, kajti kjer v začetku ni odkritosrčnosti, je na koncu neuspeh. Vsekakor — in to je važno dejstvo —
mora to veljati za obe strani.
Tudi na drugi strani je treba gledati s stališča zgodovinske resničnosti, tudi na drugi strani morajo.izginiti predsodki.
Od znanstvene strani navajajo, da se človek najlažje uči jezikov v letih pred zrelostno dobo. Ali ne bi mogla ta ugotovitev biti smernica tudi v reševanju jezikovnega vprašanja v mejnem prostoru?”
»Ali ni Južna Koroška primerna pokrajina, v kateri bi iz Avstrijcev mogli postati Evropejci, ne da bi se odpovedali svoji domovini in narodu, na katerega so vezani po materinščini? Ali se ne nudi tu prilika naučiti se nekaj sto besed enega izmed slovanskih jezikov in priti v stik s Slovani, katerih mnogi milijoni naseljujejo Evropo, ki sega do Urala; pa naj se zgodovina razvija že kakor koli?”
_________O D M E V I_______________________
Slovenski duhovnik nam piše iz Argentine:
„.. Od vse množice listov in revij, slovenskih, španskih, italijanskih itd., ki mi prihajajo v roke iz novega in starega sveta, je »Tednik” vedno prvi in najbolj temeljito prebran in to kljub malo časa, ki ga imam. Sem sam na fari, ki ima 8000 rednih in skoro toliko izrednih vernikov (bu-enos-aireških letoviščarjev). Najbolj oddaljeni so skoraj 10 km od cerkve. So pač vse lepše majhne koroške fare kot ti giganti (tu je mnogo župnij z nad 100.000 duš.)
Z vsebino »Tednika” sem zadovoljen, čeprav se mi zdi, da je gospodarskih navodil malo preveč. Razumem, list je namenjen predvsem našemu koroškemu kmetu in ga to zanima. »Sveške zvonove” ste dobro u-glasili! Ko sem tu pripovedoval ta slučaj, so se ljudje za glave prijemali, da je to mogoče. Na Koroškem dve narodnosti ne moreta mirno skupaj živeti, tu pa imam vse evropske narodnosti, vse ameriške in par azijskih (nad sto japonskih družin) pa ni nobenega prepira. Je res žalostno, da se iz zgodovine nestrpneži nič ne nauče ...
Če mi čas dopusti, vam bom za »Tednik” ob priliki kaj napisal.. .”
Ne vemo, ali je svet tako majhen, ali je Koroška tako lepa, da se misli vseh, ki so jo kdaj videli in doživeli, vračajo k njej tudi preko morij. S tem, da »Naš tednik” ohranja živo misel na našo Koroško, izpolnjuje eno svojih nalog.
STOLETNICA SLOVENSKE SOLE V TRSTU
Letos praznujejo Slovenci v Trstu stoletnico slovenske šole pri Sv. Ivanu. Italijani so ustanovili dvorazredno italijansko šolo pri Sv. Ivanu šele leta 1903, skoraj 50 let pozneje.
Leta 1914 je imela slovenska šola pri Sv. Ivanu 17 učnih moči, italijanska pa samo 4. Posledica italijanskega pritiska v naslednjih petdesetih letih je privedla do poraznega stanja, da ima danes — po dveh desetletjih popolne odprave slovenskih šol pod Italijo — slovenska šola samo G učnih moči, italijanska pa 35.
Kakšen čudež je človekov jezik! V govorici človek srečuje človeka, ga razume, ga vedno znova obdarja, se mu razodeva. Govorica je posredovalka znanja in poslanka ljubezni, je izraz duhovne plemenitosti in vsakdanja služabnica istočasno.
FRAN ERJAVEC, PARIZ:
koroški Slovenci
(6. nadaljevanje)
VI.
POKRISTJANJENJE KARANTANSKIH SLOVENCEV
čim se je položaj v začetku VII. stol. nekoliko ustalil, sta poskusila sv. Kolumban (okoli 1. 630) in sv. Amand z misijonsko akcijo tudi med karantanskimi Slovenci, toda zaradi tedanjega sovražnega razmerja med sloven-•skimi Karantanci in njihovimi zapadnimi germanskimi sosedi nista mogla doseči nobenega uspeha in je njun poskus hitro propadel. O kakem novem takem,poskusu nam potem tudi več kot sto let ni ničesar več znanega.
Popolnoma se je pa spremenil položaj, v sredini VIII. stol., ko so prišli karantanski Slovenci v že očrtano odvisnost od Bavarcev in Frankov. Ko je moral dati knez Borut Bavarcem za talce tudi svojega sina Gorazda in nečaka Hotimira, je baje sam izrazil željo, da bi ju Bavarci poučili tudi o krščanski veri, a salzburška nadškofija je takoj v Rimu izposlovala, da je bila tudi vsa Karantanija priključena salzburškemu cerkvenemu področju. Glede na dejstvo, da je ostal knez Borut sam še nadalje pogan, njegova »želja” morda ni bila čisto prostovoljna, toda dejstvo je, da sta bila po nalogu tedanjega salzburškega nadškofa Virgilija oba karantanska kneževiča poslana v benediktinski samostan Herrenchiemsee na južnobavar-skem Chiemskem jezeru, vzgojena tam v krščanski veri in morda že 1. 744., ali pa vsaj, hitro za tem, krščena. Ako bi — po navadi zgodovinarjev — vzeli to letnico tudi za leto pokristjanjenja Slovencev, potem bi 'bili mi drugi slovanski narod, ki je sprejel krščanstvo.
Ko je po Borutovi smrti okoli 1. 750. zasedel karantanski kneževski prestol njegov sin Gorazd, je pripeljal s Seboj tudi salzburškega meniha Majorana, ki je postal potem njegov najzvestejši svetovalec; ta je začel takoj o-^nanjati krščansko vero tudi med Gorazdovimi rojaki (Majoran je bil morda tudi sam po rodu Slovan). Poseb-
no vneto se je pa zavzel za širjenje krščanstva Gorazdov naslednik Hotimir. Žarišče vsega verskega delovanja v tedanji južni Nemčiji je bil Salzburg in Hotimir se je obrnil na tamošnjega nadškofa Virgilija, naj mu pošlje novih misijonarjev, ki so se vzgajali v salzburškem samostanu sv. Petra. Virgilij mu jih je okoli 1. 759. res poslal, na čelu s pomožnim škofom (korepiskopom) Mode-stom, po rodu Ircem. Ti so začeli takoj snovati misijonske postaje ob starih rimskih cestah in ,posvečevati prve cerkve. Za svojo stolico si je Modest izbral Gospo Sveto, tik knežje prestolice na Krnskem gradu in kjer je že 1. 760. postavil tudi prvo cerkev. Vsa ta Modestova misijonska akcija je bila pa očividno še nekoliko preuranje-na in je bolj ustrezala nemškim političnim ter salzburškim cerkvenim ciljem kot pa željam Karantancev, čim je namreč okoli 1. 763. Modest umrl (njegov grob je še danes ohranjen v gosposvetski cerkvi) in so se ob istem času tudi Bavarci vnovič uprli Frankom, je izrabila to priliko tudi karantanska poganska stranka ter se dvakrat po vrsti tudi ona uprla proti Frankom in proti domači krščanski stranki. Hotimiru se je sicer posrečilo oba u-pora zatreti, a ko je okoli 1. 769. umrl, so priredili poganski Karantanci še tretji, največji upor in to pot tudi zmagali. Pregnali so iz dežele vse krščanske duhovnike in zdelo se je, da so bili uničeni tudi vsi Modestovi misijonski napori. Toda z vso verjetnostjo lahko domnevamo, da ti upori niso bili naperjeni toliko proti krščanstvu kot takemu, temveč v prvi vrsti proti naraščajočemu nemškemu vplivu v deželi, ki je prihajal obenem s krščanskimi misijonarji.
Ko so se pa kmalu za temi dogodki Franki in Bavarci zopet izmirili, je .postalo seveda očitno, da se tudi proti-nemška oblast poganskih Karantancev ne bo dala vzdržati. In res je bavarski vojvoda Tasilo (najkasneje 1. 772.) navalil na poganske Karantance, morda celo na prošnjo krščanskih Slovencev samih, jih politično zopet uklonil frankovski nadoblasti, cerkveno pa Salzburgu, a na knežji prestol je bil postavljen Valtunk (na ta zaključni poraz poganskih Karantancev nas spominja tudi znamenita Prešernova pesnitev »Krst pri Savici”). O Valtunku ne-
kateri sicer menijo, da je bil že Nemec, a ni skoro prav nobenega dvoma o slovenskem pokolenju njega in njegovih naslednikov, pač pa Valtunk po vsej priliki ni bil več iz Borutove dinastije. Nemci si navzlic svoji zmagi očividno še niso upali izzvati še večjega slovenskega odpora s tem, da bi jim vsiljevali še tujerodne kneze.
Da bi po vzpostavitvi krščanske oblasti v Karantaniji pospešil misijonsko akcijo med tamošnjimi Slovenci in jih tesneje priklenil na zapad, je ustanovil sedaj bavarski vojvoda Tasilo prav na robu tedanjega slovenskega narodnega ozemlja kar dva samostana, ki naj bi vzgajala misijonarje za Karantanijo. Prvi je bil v Innichenu blizu izvira Drave, drugi je bil pa današnji Kremsmiinster v Zgornji Avstriji, vendar so glavni misijonarji prihajali še tudi poslej iz šempeterskega samostana v Salzburgu. To je bilo pa za razširjanje in utrjevanje krščanstva meti Slovenci tudi izredno velikega pomena. Dočim so namreč širili Nemci krščanstvo bolj z mečem nego s križem, je pa sedel tedaj na salzburškem škofijskem sedežu Irec Virgilij, ki je bil odločen pristaš blagih metod in je skušal pridobivati vernike predvsem z božjo besedo in z milostjo. Taka navodila je dajal tudi novim salzburškim misijonarjem, ki jih je začel zopet pošiljati Valtunku v Karantanijo. Enakih smernic se je držal tudi Virgilijev naslednik Arno, kateremu je n. pr. neki njegov učeni anglosaški prijatelj 1. 796. pisal: »Bodi propovednik resnice, ne pa izterjevalec desetine!” Glede na to je potem tudi lahko razumljivo, da nam zgodovina ne ve povedati o nobenem slovenskem protikrščanskem uporu več in vse kaže, da so sprejemali Slovenci odslej krščanstvo razmeroma naglo in voljno in krščanstvo je postalo kmalu celo temelj tedanjega slovenskega političnega življenja, o čemer nam priča tudi obred gosposvetskih ustoličenj.
Med Slovenci južno od Karantanije so pa širili približno v istem času krščanstvo misijonarji iz Ogleja, a za pokristjanjenje Slovencev v Kanalski in Ziljski dolini je bil posebno važen samostan v Možnici (Moggio v dolini reke Bele). Toda o delovanju oglejskih misijonarjev nam je še za vse IX. stol. le malo znanega.
(Nadaljevanje prihodnjič)
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
Revofverski napad v Delavski zbornici v Celovcu
V ponedeljek, dne 20. septembra, je prišel ob 9. uri 294etni usnjarski delavec Alojz Eishofer v celovško delavsko zbornico, da bi rad govoril s predsednikom bolniške blagajne za delavce in nastavljence z Adolfom Feikom v njegovem delovnem prostoru v delavski zbornici zaradi neke odškodnine. Med pogovorom, pri katerem je bil navzoč tudi zaupni zdravnik dr. Lampitsch, je potegnil Eishofer iz svoje aktovke pištolo in jo nameril na zdravnika dr. Lampitscha. Predsednik Feik je stopil vmes in hotel Eis-hoferju zbiti pištolo iz roke. Tedaj pa je Eishofer sprožil in strel je zadel Feika v trebuh. V nastalem metežu se je posrečilo Eishoferja pobiti na tla in mu vzeti pištolo. Ptedsednika Feika je ranil strel v trebuh in ga oplazil po boku. Prepeljati so ga morali v bolnico za nezgode.
SUHA
Po dolgem premišljevanju so vendar začeli lansko leto z gradnjo novega šolskega poslopja. Da so se pojavile pri tem načrtu razne težave, je razumljivo. Vendar smo letos spomladi spet začeli tam, kjer smo končali lani v jeseni. Sedaj je šola gotova in prihodnjo nedeljo, 26. septembra jo bomo slovesno odprli, ob tej priliki bodo sodelovali razni pevski zbori pri sv. maši, ki se prične ob pol 10. uri.
PLIBERK
Pri nas je pač vedno kaj novega. Če kaj drugega ne, so pa nesreče. Tako se je pripetila v petek dopoldne nesreča izven Pliberka. Vozač taksi-podjetja tvrdke Kuehs iz Pliberka se je peljal z osebnim avtom iz Pliberka v smeri proti Rudi. Pri križu je hotel zavoziti z zvezne ceste na lipško cesto in je dal po predpisu tudi znamenje. V istem času se je pripeljal s kolesom iz Non-če vasi Anton Pistotnik iz Komelja in je zavil na levo stran; vrglo ga je na hladilnik avta. Kolo je bilo precej poškodovano, Pistotniku pa se nič ni zgodilo.
ŠTEBEN V PODJUNI
Po daljšem molčanju se spet enkrat oglašamo. Tokrat imamo poročati žalostno novico, ki je zadela Perkovo družino.
Zadnjo nedeljo smo spremljali na šteben-sko pokopališče ob veliki množici ljudstva k večnemu počitku Perkovega očeta Miha Simonič. Srčna astma in rak sta mu prere-
Pliberški sejem in
Ko se nagiblje leto h koncu in sc pričenja jesen, imajo Pliberčani s pripravami za pliberški sejem vedno polne roke dela. V zadnjih dneh meseca avgusta pridejo prvi znanilci tradicionalnega sejma. Veselo vriskanje mladine sprejme prve vozove komedijantov, vrtiljakov, stojnic za streljanje rož in podobno.
Letni pliberški sejem, ki je bil letos 5. in G. septembra, je že od srednjega veka pliberška privilegirana tradicija. Čeravno najmanjše mestece, je najstarejše mestece Koroške in ima slovito zgodovino za seboj. Že 15. marca 1370 je dobil Pliberk mestno pravico od vojvod Albrechta III. in Leopolda III., ko je bil prej med prepirom med najmočnejšimi gospodi Aufenstcina, katerim je pripadal sejem Pleyburg, in med vojvotli zelo opustošen. Vojvodoma se je kmalu posrečilo prinesti v te razvaline veselja in novo življenje je zacvetelo. 300 let pozneje je Valvasor to upodobil v bakrorezu (Kupfcr-stich).
Pliberk je doživel veliko lepih in slabih časov. V starih listinah, ki se večinoma nahajajo v deželnem arhivu v Celovcu, beremo o življenju v tem mestu od turških časov do najnovejše dobe.
Že 16. marca 1393 je dal Albrecht III. mestu dovoljenje, da lahko priredi vsako leto na dan Velike Gospo j niče (15. avgusta) sejem in je dal za 14 dni pred in 14 dni po sejmu takoimenovano „Freyung”, to se pravi, da so v tem času lahko prodajali vsakovrstno blago.
Na podlagi zgodovinskih izvirov lahko dokažemo, da se je že leta 1370 vršil v Pliberku sejem. V arhivu grofa Thurna v pliberškem gradu je sejem omenjen tudi v neki listini iz leta 1606. Privilegij cesarja Ferdinanda I. z dne 22. julija 1842 ponovno potrjuje stare sejmske pravice.
Kar pa sejem še posebno odlikuje, so z njim zvezane navade in običaji. Kot v prejšnjih časih, mora mesto še tudi danes dati posestniku sejemskega travnika predpisani davek. V nedeljo dopoldne med
'k nas iia7icmlmn
zala nit življenja. Rajni Miha je iskal zdravniške pomoči tudi v celovški bolnici, a je ni mogel najti. Zahrbtna bolezen je glodala zdravje tega moža. Hiral je vedno bolji in bolj. Zadnje tedne je veliko trpel in v četrtek, dne 16. septembra, zatisnil za vedno v starosti 65 let svoje trudapolne oči.
Domači moški pevski zbor mu je zapel jmd vodstvom Janeza Petjaka v slovo na domu ..Spomladi vse se veseli” in na grobu »Zahvalim vas, prijatelji...”
Hudo mu je bilo ločiti se od tega sveta, ker ni dočakal lepšega in prijetnejšega življenja v svoji novi hišici, v katero je rajni
zastavil vse svoje upanje in vse svoje moči. Ko je videl, da zanj ni več pomoči, se je vdal popolnoma v božjo voljo. Potolažen s sv. zakramenti se je mirno ločil od tega sveta. Rajni naj v miru uživa večni raj, že-ni-vdovi in otrokom pa naše najiskrenejše sožalje!
KAZAZE
Novo šolsko leto se je pričelo. V počitnicah so pri nas v šoli precej popravljali in renovirali. V en razred so postavili novo pohištvo. Popravili so okna in deloma naredili tudi nova ter jih lepo pobarvali. Poleg drugih modernih nabav so napeljali novo napravo za strelovod in novo električno črpalko za vodo. Da bo na zunaj imela šola še lepšo obliko, so obnovili tudi plot okoli šole. Vse delo je financirala dobrlo-vaška občina.
VELIKOVEC
Pri nas je že navada, da popravljajo vsako leto šolo. Letos so se z vso vnemo lotili dela notranje olepšave, ker se pač spodobi, da tudi Velikovec me zaostaja za drugimi moderno urejenimi mestnimi šolami. Letos sta prišli na vrsto fantovska in dekliška
njegova zgodovina
11. in 12. uro, torej tik pred otvoritvijo sejma, nese tamošnji župan v spremstvu dveh občinskih odbornikov v rdeči ruti tri majhne novce, en muškatov orešek, muškatov cvet, poper, cimet, piment in papriko posestniku dotičnega travnika, kjer je vsako leto tradicijonalni sejem. V prejšnjih letih se je ta slovesnost vršila jako svečano, toda danes so svečanosti teh nasad že opustili. Če bi se oddaja teh dragocenosti pozabila, bi mestna občina zgubila pravico do sejmskega zemljišča. Sejmsko zemljišče je bilo v starih časih posest bratov Jorg in Hans Guc-ttensteiner. Gucttensteinerji pa so delali meščanom težave in zato je bila sklenjena pogodba in od tega časa naprej je sejem že skozi stoletja na istem mestu.
Med zvoncnjcin in igranjem godbe se pomika slavnostni spored od občinske hiše na trgu, pred sporedom jezdi glasnik na konju, za njim nesejo takoimenovano „Freyung-o” in ob strani gredo zastopniki oltčinc in meščani. Slavnostni prevod gre skozi mesto na sejmski prostor, kjer postavijo „Frey-ungo” na primeren prostor in jo stražijo mestni čuvaji in s helebardami. Nato se prebere sejmsko geslo v obliki [>oziva, katerega besedilo je iz leta 1578.
Dva dni traja pisani sejem, ki je videti kot mesto šotorov, v katerem se sprehajajo ljudje sem ter tja. Kramarji od blizu in daleč, trgovci, navmes krošnjarji, kegljišče, stojnice za streljanje rož, gostilne, stojnice za klobase in krape, vrtiljaki, gugalnice in še mnogo drugih presenečenj za mlado in staro napravlja lepo in [risano sliko pliberškega sejma, kratkomalo od turške strdi pa do najboljšega motornega kolesa dobiš vse, če imaš denar.
Drugi dan je tudi živinski sejem. Pred prvo svetovno vojno, ko še ni bilo meja, so prav radi gonili žival s .Štajerske in drugih krajev. Predvsem pogrešamo danes mežiških kmetov s svojo lepo živino. Zaradi meja je gospodarski položaj v pliberškem okolišu precej slabši.
(Podatki po U. N.)
ljudska šola, ki sta dobili predvsem znotraj nov in lepši obraz. Od pritličja do drugega nadstropja so jih na novo pobelili, v razredih so stene meter visoko prepleskali z novim lakom. Dva razreda sta dobila nov pod in tudi peč, vrata, in okna so pozdravili učence v novi obliki. Razmere so prisilile tudi preureditev stanovanja šolskega vodja in drugo. Nadaljevalna šola pa se bo razveselila nad novim električnim štedilnikom.
BOROVLJE
Ker v zadnjem času precej beremo v listih v požarih, naj še mi poročamo, da je
tudi nas zdramil požar sredi meseca septembra in nas vrgel iz sladkega spanja.
Pri nam vsem znani trgovini Kometter v Borovljah je izbruhnil požar, ki je kakor računajo napravil skoraj, 1 milijon šilingov škode. Ogenj je izbruhnil na ostrešju, in sicer še do sedaj, iz neznanega vzroka. Kakor poročajo, je moralo na ostrešju starega dela poslopja goreti že dalj časa, preden so ljudje opazili, in se je od tega vnel novi del.
Gasile so domača požarna bramba in iz Kožentavre ter Podgore. Tem se je zahvaliti, da ogenj ni zajel tudi spodnjega dela, kjer so stanovanja in poslovni prostori. Zgoraj navedena škoda je zaradi tega tako visoka, ker je zgorela vsa trgovska zaloga.
SPORED:
V	petek, 1. oktobra:
Ob 19. uri v stolnici sprejem Fatimske Matere božje.
Ob 20. uri v koncertni dvorani slavnostna otvoritev kongresa.
V	soboto, 2. oktobra:
Ob 13.30 uri: slovenska cerkvena slovesnost v stolnici: škofov nagovor, pete litanije Matere božje, blagoslov.
Ob 14.30 uri: slavnostna slovenska marijanska akademija za mladino v veliki koncertni dvorani:
L Preludij na orglah
2.	Pozdrav
3.	Zborna recitacija mladine
4.	Petje združenih cerkvenih zborov
5.	Misterij »BREZMADEŽNA” v 5. slikah s petjem in rajanjem.
Ob 17. uri: istotam marijanska akademija za može in žene. — Možem govori prof. dr. Vinko Zvvitter, ženam ga. Marija Inzko. — Petje zborov in igra »BREZMADEŽNA”.
Ob 17. uri: stanovska zborovanja za može v Delavski zbornici, za žene v Trgovski zbornici, za mladino v veliki dvorani na razstavnem prostoru. — Govorijo: Prof. dr. Hansemann iz Gradca, Josef Karre iz Celovca; mladinski zbori in godbe.
Ob 20. uri: marijanska slovesnost katoliške mladine v veliki razstavni dvorani. — Procesija z lučkami v stolnico. —
V noči od sobote na nedeljo slovesno nočno češčenje v celovških cerkvah v spravo in zadoščenje.
V	nedeljo, 3. oktobra:
Ob 6. uri: stanovska maša za može v kapucinski cerkvi; za žene v cerkvi sv. Duha (Uršulinke).
PARILNIKI, kolesa R a <1 i o-aparati najlepših in najmodernejših izvedb, mlini, elektro-motorji in druge kmetijske in gospodinjske stroje najceneje in pod u-godnimi pogoji v zalogi strojev
Lomiek
Post EBERNDORF
PODGRAD
Ko smo tako lepo prenovili cerkev, se čutimo dolžni, da se zahvalimo našemu dobremu gospodu župniku za ves trud in vse žrtve, ki so bile s tem težkim delom povezane. šele osem mesecev so pri nas in se je že toliko spremenilo. Dan za dnem so prihajali č. g. župnik iz Medgorij gledat, pa ne samo gledat tudi pomagali so pridno in skrbeli, da se je delo čimprej naredilo. Ni bilo lahko dobiti ob poletnem času zadosti delavcev, toda g. župniku se je vse lepo posrečilo. Zato sprejmite od nas vseh faranov najprisrčnejšo zahvalo. Ravnotako se prav lepo zahvalimo tudi č. g. župniku iz Radiš, ki so precej doprinesli, da imamo danes tako lepo hišo božjo.
Našo farno žegnanje smo opravili kar dobro. Prišlo je takrat precej tujih ljudi, ki so si z veseljem ogledovali prenovljeno cerkev znotraj in zunaj. Očistili smo tudi pokopališče in popravili grobove, tako da je sedaj vrt mladih in starih, ki so odšli pred nami v večno domovino, kakršnega so si zaslužili.
NI NAM VŠEČ ...,
da ima motorni vlak (Triebtvagen-Eilzug), ki vozi ob 8.07 iz Pliberka, večkrat zamudo. Zadnji ponedeljek je imel omenjeni vlak eno uro zamude. Tako daleč bi v Avstriji pa že morali biti, če se že vlaku na poti kaj pripeti, da pride takoj druga lokomotiva na pomoč. Mislim, da je zdaj malo takih, ki bi' se vozili samo sprehajat, taki bi seveda imeli že čas čakati, ampak večina se vozi v službo. Tem gotovo ni prijetno, če pridejo eno uro pozneje na delo, še manj pa onim, ki so zamudili zvezo z drugimi vlaki. Torej, točnosti je treba!
Ob 9. uri: na razstavnem prostoru skupni sv. rožni venec (molimo in pojemo izmenoma slovensko in nemško).
Ob 10. uri: slovesna sv. maša s škofovim nagovorom. Med mašo koralno petje seme-niškega zbora in vseh cerkvenih zborov.
Ob 14. uri: v Delavski zbornici slavnostno zborovanje cerkvenih pevskih zborov.
RAZSTAVE OD 25. SEPTEMBRA DO 4. OKTOBRA
1.	»Živa cerkev”, kjer bomo videli delo katoliških samostanov, versko in kulturno delo redovnikov in redovnic. Na tej razstavi razstavljajo tudi semenišče ter gospodinjski šoli šolskih sester v Št. Rupertu in v št. Jakobu.
2.	»Marija v knjigi”, razstava katoliškega časopisja in knjig tiskarne Carinthia in Mohorjeve družbe.
Obe razstavi bosta na razstavnem prostoru (Messe-Gelande, St. Ruprechter Strasse).
3.	»Moderna verska umetnost” in »Verska ljudska umetnost”. Ti dve razstavi bosta v deželnem muzeju.
Razstave si1 oglejte predvsem v soboto in nedeljo popoldne.
»TEDEN DOBREGA FILMA”
Stadttheaterkino:	26.—30. septembra:
Zadnji most (Die letzte Brucke). — L—4. oktobra: Povest duše (Geschichte einer See-le). — Volkskino: 24.-28. septembra: Zadnji most (Die letzte Brucke). — L—5. oktobra: Ljubo življenje (Geliebtes Leben). — Kino Predrti: 28.—30. septembra: Hiša življenja (Haus des Lebens). — L—4. oktobra: Ob usodni odločitvi (Aid’ der Schicksals Schei-de). — Kino Peterhof: 28.—30. septembra: Križ na Golgoti (Das Kreuz von Golgota). — Kino VVulfenia: 28.-29. septembra: Don Camillo in Peppone. — 30. 9. do 1. 10.: Don Camillov povratek.
■ .................................................................................i
(Dekleta! GlajhoLjša (Lata ims1 čaka
v gospodinjskih šolah v ŠT. JAKOBU IN ŠT. RUPERTU! Poleg gospodinjske izobrazbe Vam bosta šoli nudili tudi srčno vzgojo, ki je najboljši porok za srečno življenje. STARŠI, ki hočete svojim hčeram vse dobro, prijavite jih čimprej!
n .....................iiiimimiiii.............................i.....................
Marijanski kongres v Celovcu
KAREL MAUSER PIŠE:
Pismo hlaiiphnanovi maizzi
Nekam pozno sem dobil tisti „Naš tednik”, v katerem ste mi napisali pismo. Zato sem nemara tudi z odgovorom precej pozen.
Vesel sem bil tistega pisma, posebno vesel, ker mi ga je pisal preprost človek, slovenska koroška mati. Saj sem marsikatero poznal, pri nekateri hiši mi je odrezala kos kruha še v tistem času, ko sem romal po Koroškem. V tistem času, ko sem marnjal po Podjuni in žobaril po Žili. Vse sem si ogledal in videl sem, da je vse, kar je globoko slovenskega, naslonjeno na matere.
No, sirit boste skoraj 'pospravili. Škoda, da nisem blizu Vas. Prišel bi v taberh. Pa bi marnjala in bi jaz poslušal tisto Vašo pojočo govorico, ki sem jo imel tako rad. Tako sem vesel, da vidite v svoji slovenski govorici zaklad. Vi sami ne veste, kako lepo pojete, ko govorite. Ko sem bredel po Koroškem, sem bil najbolj vesel takrat, ko so ljudje govorili. Samo poslušal sem jih in besede zapisoval. In veste, mama, kadar mi spet pišete, napišite tako kakor govorite. Vse tiste domače besede, da bi si jih jaz zapomnil in zapisal.
Marsikaj težkega je šlo že čez Vas in Bog vedi, kaj še pride. Vse ste prenesli in vse lepo ohranili. O, da bi se tudi naprej na Koroškem vse lepo obdržalo: jezik in navade in petje v ziborih in igre po odrih. Če kdo pravi, da Vaš jezik ni lep, naj druge bara, ki o jeziku več vedo. In bo vsak rekel, da je lep in zvočen.
Morda nekoč pridem na obisk. Tedaj bom začel na Žili, pri gospodu Antonu. Sem mu že pisal, naj mi za tedaj pripravi bezovca, ki je dober za dušo in telo. Potlej bom od tam bredel na vse kraje. Vse si bom znova ogledal. In pri Vas se ustavim in če bo ravno ob času sirka, se pri Vas zadržim, dokler ga ne okopljeva.
Zbivaže in zjeseni je pri Vas lepo. Zdaj se bo listje pri Vas obarvalo. Todle v mestu drevja skoraj ni. Po parkih, toliko da
se je človekov odnos do narave temeljito izpremenil. To pa mora nujno vplivati tudi na odnose med narodi.
Murray je poudaril, da atomska sila, s katero zdaj razpolaga človeštvo, še ni sama po sebi nevarna. Nasprotno, kot vsaka naravna sila je tudi ta od Boga. Zato je dobra in lahko človeku koristi. A človeštvo bi jo moralo izkoristiti v dobro, ne pa v slabo. Vse zavisi od tega, kako jo bo upo-rabiio. Lahko jo izkoristi za napredek, ki človeštvu sicer ne bo ustvaril nebes na zemlji, pač pa bo omogočil ljudem mirno, urejeno življenje in blaginjo. Če ne, pa lahko spravi človeštvo v strašno, predzgodovinsko zmešnjavo.
Od ljudi samih zavisi, kako se bodo odločili.
otroci vedo, da je drevje na svetu. Tam pri Vas ste pa skoraj vsi v lesu.
„Naš tednik” zvesto prebiram. Pišem povest, da bi se vsaj v povesti vrnil nazaj na Koroško. Počasi mi gre, ker sem s časom tako na tesnem, toda upam, da jo bom še to leto skončal in poslal. Sem naslikal koroške ljudi, koroško preprosto, ženo in njeno ljubezen do otrok. Morda bo koroškemu človeku blizu. Mislim, da jo bo z novim letom imel moj prijatelj Jože že v rokah.
Kadar je človek doma, sladkosti doma ne občuti tako kakor človek, ki je daleč od doma. Ne občuti, da ima govorico lepo, da ima lepe stare navade. Ko si daleč, sredi tujih ljudi, tedaj se kar naprej povračaš
domov, obredeš vse kraje, vse znance, vsa polja in vse lesove po imenu pokličeš.
In si včasih mislim: morda je od tod, ker je bila moja mati na Koroškem rojena. V Celovcu. V cerkvi sv. Egidija je bila krščena. Morda tista cerkev ne stoji več, ne vem, toda kar tako mi je, kakor da sem na Koroškem vendar malo doma.
Zdaj, ko se bo delo malo uneslo, ko boste pospravili sirk, se spet oglasite. In besedi mi naberite. Vsakega koroškega pisma sem vesel, posebno pisem od preprostih ljudi. Vse ohranim in jih prebiram, kadar mi je dolgčas.
In kadar boste v svoji cerkvi po slovenje žebrali, spomnite se še mene. Pa pridenite še očenaš zame, za galjota, ki ima rad koroško zemljo in njene ljudi.
Lepo Vas pozdravlja kakor tudi vse bralce ,.Našega tednika”
Vaš
Karel Mauser.
Biserna školjka
Princesa Ai Ho je bila najlepše dekle v deželi. Njen ote Kung jo je zasipal z dokazi svoje ljubezni, vse žene so ji bile prikrito nevoščljive in vsi moški so jo spoštovali.
Nekega dne pa je princesa zbolela in njena lepota je izginila kot listje z drevja v jesenskem vetru. Ko je Ai Ho spet ozdravela in zagledala svoj obraz v zrcalu, je postala tako zelo žalostna, da ni mogla niti jokati. Zagrnila je okna z zavesami in tudi jesti ni več hotela.
Ne prigovarjanju matere, bratov in sestre, in ne prošnjam ljubečega očeta se ni dala pregovoriti. Ai Ho je molčala in ni jedla.
Tedaj je poslal Kung v svojem obupu po Mcngt-seja in ga prosil, naj poskusi ozdraviti hčerko in jo zopet vrniti življenju.
Mengtse je prišel k princesi in se usedel ob njeno ležišče v zatemnjeni sobi. Dolgo je molče sedel ob njej in jo s tujimi očmi gledal.
Potem je vprašal:
„Me ne poznate, princesa?”
Ai Ho je molčala.
„0, kakšna škoda,” je dejal Mengste, „bolezen ni zasenčila samo vašo lepoto, ampak razširja svoje sence tudi nad vašim duhom in tako boste postali res grdi.”
„Torej se vam ne zdim še popolnoma grda?” je vprašala Ai Ho.
„Nistc grdi, dokler ohranite dušo in duha.”
„Vaše besede so mi nejasne,” je odvrnila princesa.
Mengtse je vstal, stopil k oknu in odgrnil zaveso, da se je razlila svetloba v sobo.
Potem pa je Mengtse potegnil iz širokega rokava svoje obleke majhno, ploščato, sivo školjko.
„Se vam zdi to lepo?” je vprašal in držal školjko na dlani pred princeso.
„Ne,” je rekla princesa, „lupina je polna gub, umazana je in zaudarja.”
Mengtse je umaknil roko, razlomil školjkino lupino na dvoje in pokazal odprto školjko princesi. Zagledala je čudovito se bleščeči biser na svetlikajočem se dnu.
„In zdaj?” je vprašal.
„Ah,” je navdušeno vzkliknila Ai Ho, „to je v resnici lepo!”
„In zakaj je to lepo?”
Princesa je zamišljeno molčala.
..Dovolite mi, da vam jaz povem. Biser sc nam zdi lep in dragocen, ker predstavlja zmago dobrega nad zlim.”
„Kako menite to?” je vprašala princesa. „Kje je tu vendar dobro in zlo?”
„Bolczcn je zla, ker grozi življenju in ga celo more uničiti. Poglejte, tuje telo si je našlo vhod v školjko. Ta je zato zbolela. Ampak življenje se je borilo proti tej nevarnosti in je zmagalo, školjka je prevlekla tuje telo, ki ji je grozilo, z dragoceno raztopino, ki se je izpremenila v biser. Tako spreminja zlo v dobro. Biserna školjka je podoba zmage življenja nad smrtjo. Zato jo ljubimo, zato nam je dragocena.”
„Kaj mi to?” je vprašala princesa. „Vi ste obljubili, da mi boste vrnili mojo lepoto.”
„Vračam vam jo,” je odgovoril Mengtse.
„Se hočete iz mene norčevati?”
„Norčija je daleč od mojih misli. Bili ste lačni, dal sem vam kruha. Jesti pa ga morate sami, jaz ga ne morem mesto vas.”
.,Vi mislite, naj-------?”
»Storite kot neznatna biserna školjka. Spreminjajte zlo, ki vas hoče uničiti, v svojem srcu v dobro, in boste vrednejši ljubezni kot tedaj, ko ste bili samo na zunaj lepi.”
»Mojster,” je vzdihnila princesa, »težko stvar zahtevate od mene.”
»Mnogo stvari prejemamo v dar, da pa nam postane katera od njih pravo darilo, moramo tudi mi od svoje strani prispevati. Bodite kot biserna školjka, potem boste lepi, in tisti, ki prave bisere poznajo, vas bodo cenili in ljubili.” —
Tako je delala Ai Ho in je bila — kljub izgubi svoje lepote — najbolj priljubljeno dekle v svojem času.
IZ ŽIVLJENJA I
Ime Adolf, ki je pod dvanajstletno Hitlerjevo oblastjo v Nemčiji »krasilo” mnoge krstne liste, je skoraj, že popolnoma prešlo v pozabo po vsej Zahodni Nemčiji. Nemci zadnje čase sploh ne marajo več dajati svojim otrokom imen svojih »velikanov”, najbrž zato ne, ker menijo, da bi takšna in podobna imena lahko postala nepriljubljena prav takrat, ko bodo njihovi otroci dorasli. V nekoč »adolfizirani” Nemčiji so sedaj, na vrsti imena priljubljenih filmskih igralcev in igralk.
(Ameriška Domovina)
*
Sin nekega francoskega parlamentarca je vprašal svojega očeta:
»Papa, kdo je pravzaprav .izdajalec’?”
»Izdajalec je človek, ki na primer mojo stranko zapusti zato, da pristopi k neki drugi-”
»In če nekdo drugi iz kake druge stranke pristopi k tvoji, papa? Je tak tudi izdajalec?”
»Ne, sinko moj,, ta pa je .spreobrnjenec’.”
*
V mestu Berkeley v Kaliforniji je nek zastopnik zavarovalne družbe za življenje že več kot uro dolgo nagovarjal nekega meščana, da bi se dal zavarovati. Toda ta pod nobenim pogojem ni hotel uvideti koristnosti življenjskega zavarovanja. V tistem hipu pa je steklo v oknu zdrobil strel iz puške. Tik nad glavama obeh mož se je zarila krogla v steno. Izstrelil jo je nek lovec, ki je hotel zadeti vrano in je zgrešil svoj cilj.
Minuto kasneje je imela zavarovalnica za življenje novega zavarovanca.
Katoličani o vodikovi bombi
Thomas E. Murray, eden od petih članov ameriške komisije za atomsko silo in ugleden katoličan, je imel govor na katoliški univerzi v Washingtonu in je v njem dal zanimiv predlog, ki ga je objavilo vse svetovno časopisje.
Rekel je, naj, bi povabili vse glavne državnike sveta, da bi prisostvovali eksploziji velike vodikove bombe, če bi se. namreč oni in narodi, katere vodijo, zavedli, kaj bi pomenila nova vojna, bi to vzbudilo v njih upravičen strah pred njo in nastopili bi proti vsakršni politiki, ki bi lahko privedla do atomske vojne. Groza pred novo vojno bi morda tudi vzpodbudila ljudstva, ki zdaj, trpijo pod totalitarnimi komunističnimi diktaturami, da bi se uprla in odstavila svoje vlade.
Državniki, ki bi videli eksplozijo vodikove bombe, bi se znebili vseh utvar. A bog-ve kakšna nova atomska orožja bodo še iznašli, če ne bo možno hitro končati sedanjega tekmovanja v atomskem oboroževanju. Celo Sovjeti morajo zdaj spoznati, da
J. S. Baar — AL Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(85. nadaljevanje)
VI.
Za preužitkarja Cimburo je nastopilo noto življenje. V življenju je imel več ko preveč skrbi, toda večer njegovega življenja je oblila rdeča zarja. Imel je pravzaprav dva preužitka, enega od Piskovega grunta, drugega iz lastnega. Oba gospodarja, Jan in Martin, sta roditeljem spoštljivo in dobro-voljno dajala in merila »izgovor”. Stara pa se nista vtikala v gospodarstvo mladih. Martin si je vse uredil po svoje, le kadar je očeta vprašal za svet, mu je Cimbura svetoval, to je storil tudi drugim, pa vedno dobro.
Stara Pelikanka je kupila kos polja s travnikom. Nič koliko let je starka že sejala na polju in kosila na travniku, ko si ga je nenadoma začela lastiti piseška občina.
Jokajoč je pritekla Pelikanka k Cimbu-rovim. »Stric, poslušajte, kaj se je zgodilo. Piseški gospodje so si prilastili moj travnik. Kaj naj storim?”
»Brani se in ga ne daj,” je razsodil Cimbura, »star sem in dobro pomnim in vem, da je bil travnik vedno pri polju. — Povej mi, kdo ti ga jemlje?”
»Logar mi je prinesel ukaz. Gospodje so baje tako našli v mapi. Ko so gradili železnico, so odrezali kos ribnika, travnik pa je baje spadal k ribniku.”
»Tako gladko to ne bo šlo. Počakaj, napisal ti bom nekaj vrstic, nesi jih v Pisek in jih daj naravnost gospodu županu v roke.”
In Cimbura je z lepo gotico napisal v imenu starke ganljivo pismo gospodu županu:
»V svetem pismu beremo, da je kralj A-hab rekel ubogemu Nabotu: ,Daj mi svoj vinograd, kajti blizu moje hiše je’, in ni odnehal, dokler ni spravil siromaka ob vinograd.
V Putimi smo slišali, da si je bogati Pisek poželel mali travnik revne starke Peli-kanke, ker baje spada k mestnemu ribniku.
Zato pišem, da bi preprečil vnebovpijo-či greh, to je zatiranje ubogih. Vaša slavna Občina se moti. Pri nas so stare priče — med njimi tudi jaz — ki vedo, da ko še o železnici v teh krajih ni bilo sledu, travnik ni spadal k ribniku, ampak k polju in polje k travniku.”
Jezil se je gozdar Cenkr, zelo se je jezil, ko je grdega, deževnega dne v Putim prišel in zagledal kos travnika, zaradi katerega ga je župan poslal, da takoj preišče in izmeri. To ni bila lahka stvar. Začeti je moral pri cerkvi od ene strani, od druge pa kar od Smrkovic, preden je našel trdne mejnike in, ko je izmeril — je dognal, da je starka imela prav, oni v pisarni pa so se motili. Cenkr — grčava dobričina — kot pravi gozdar ni izbiral besed, ampak se je obregnil na starko: »šmentana baba, kdo ti je pa svetoval, zateči se naravnost k mestnemu županu?”
»Najmodrejši človek v Putimi.”
»Prav gotovo gosjmd župnik, poznam ga, saj je bil pri nas katehet.”
»Kaj še! Stari Cimbura,” se je zasmejala Pelikanka in hitela Cimburi pravit, da je zmagala.
Za najmodrejšega so ga imeli tudi sosedje in, če se je kaj zgodilo ne samo njim, ampak tudi njihovi živini, so poslali takoj po Cimburo.
»Očka, pojdite pogledat, konj je dobil vrtoglavico,” je nekoč pozimi prišel Jan po očeta.
»I, pojdi no! Kdo pa je kdaj, slišal, da bi pozimi konj dobil vrtoglavico! — Poleti — no da, tedaj se ne bi čudil,” in je šel z Janom.
Na dvorišču je stal konj na povodcu, hlapec z uzdo pa pred njim. Cimbura mu je vzel iz rok uzdo in si ogledal na njej, zaponke, brzdo, železne žvale in se zamračil.
»Okrutnež,” govori hlapcu, gleda pa očitajoče na Jana. — »Uzda žge kakor ogenj, gotovo je visela na mrazu vso noč. Poskusi in vzemi žvale v zobe,” in je stopil k hlapcu. Z dedekom se ni šaliti, morda bi voznika res prisilil k temu. Zato je Jan hitro segel po uzdi, ki ga je kar zazebla v rokah. Sram ga je bilo, stekel je hitro v sobo in tam brzdo za hip vtaknil v toplo vodo. Ko je konj začutil toplo železo, je sam hlastnil po njem.
»Skrben gospodar hrani opremo pod streho, če pa hoče zapreči, jo oh krmljenju prinese v hlev, da se ogreje,” je očital starec in Jan je molče pogoltnil grenko kroglico. Ni poskusil opravičevati se niti z besedo: »Da mi to ni prišlo na misel!” se je ošteval, toda po toči je prepozno zvoniti!
Cimbura sicer nima več grunta, toda vsa občina ga ceni zaradi njegove modrosti in izkušenosti, njega vprašuje za svet, ga kliče na seje.
»Dedek, načrt imamo, postaviti okrajno ubožnico. Kaj sodite vi o tem?”
»Razloži mi to, fant,” odgovori Cimbura županu, ta pa razlaga, da se naj, postavi velik dom za reveže iz okrajnega denarja in v ta dom naj bi občine poslale vse svoje uboge. Cimbura posluša, posluša, nikoli prenagljeno ne govori in ne dela, dvakrat, trikrat zasuče glavo, dolgo premišljuje, dokler končno ne razsodi.
»Ti, župan, jih v Pisku odvrni od tega. Odločno se upri temu, delaj na to, da se to ne zgodi.”
»Glejte, mi vsi pa imamo načrt za moder.”
»To bi bilo nemodro,” razklada Cimbura. »To je takole. Mi v Putimi do sedaj takih revežev nimamo.”
»Kako? Nimamo?”
»Da, nimamo, ker zanje skrbimo, okraj pa hoče ubogih, ki jih nikdo noče, za katere se nihče ne briga. Take sramote si vendar ne bomo nakopavali, da bi iz naše občine koga tja poslali. Saj smo pravzaprav vsi ubogi, med nami ni razločka, nič svojega nimamo, goli pridemo na svet in skoraj nagi odhajamo. Kar imam, ni moje, ampak je meni samo začasno poverjeno in zato nikdo izmed nas revežu ne odreče ne kruha ne obleke, ker ne daje iz svojega ... S svojim delavcem si vse pošteno delim in v miru živim z njim. — Kdor vse življenje z menoj dela, naj tudi z menoj živi, trpi in umre. Čemu ga na starost trgati' od rodne zemlje, ga izruti iz vasi in ga drugam presajati in ga zapirati v nekak dom kakor v ječo in na dom v posmeh še dati pozlačeni napis ,Okrajna ubožnica’, kaj? Ali vas tam v okrajnem odboru ne bi bilo sram, tako poniževati te reveže?
(Dalje prihodnjič)
Izgubil sem dan
Zadnjič smo vam, dragi prijatelji, obljubili, da bomo danes pisali o tem, kako vadimo vsak dan svojo voljo v praktičnem življenju. Torej, poslušajte!
Ni treba iskati prilik za vajo v volji, saj ti jih vsakdanje življenje samo toliko prinese. Nekaj teh „cvetk” izberi zase, saj se kar vseh ne moreš naenkrat lotiti.
Če se ne moreš čemu izogniti, prenesi težavo tiho in potrpežljivo. Ne tarnaj: Joj, kako sem žejen! Kako me boli glava! Ah, kako me tišči čevelj!
Za kar si se odločil, stori. Bodi pripravljen na uspeh ali neuspeh! Kar si začel, ne pusti na pol storjeno. Mladi ljudje kaj. radi začenjajo nova dela, a ničesar ne dokončajo.
Točno in zvesto izpolnjuj svoje dnevne dolžnosti. Že takoj zjutraj imaš lepo priliko, da se premagaš in vstaneš takoj, iz postelje, ko je čas za to. Bodi gospodar nad samim seboj ne samo, kadar si dobro razpoložen, ampak tudi tedaj, kadar si slabe volje. Ne pretiravaj ne v veselju ne v žalosti. Drži red v govorjenju in molčanju.
Izvrstno sredstvo za kropljenje volje je obvladanje čutov. Ne glej z očmi neprestano okoli. Ne ogleduj si vsako reč, ki te zanima. S ceste zaslišiš krik, glasbo: radovednost te vabi. Premagaj se in ne .pojdi k oknu.
Imej v oblasti svoj jezik! Kar ti kdo zaupno pove, ne pravi drugim, tudi ne svojemu najboljšemu prijatelju. Če ne veš o soljudeh nič dobrega povedati, rajši molči. Ne povzdiguj svojega glasu v družbi nad vse druge. Ne hvali se s svojimi junaškimi deli. Vztrajaj vedno pri resnici, pa čeprav bi ti to škodilo. Tudi v zadregi se ne zlaži, čeprav bi ti mala laž veliko koristila.
Pri jedi imaš tudi veliko prilike za utrjevanje svoje volje. Ne bodi izbirčen, ne jej samo jedil, ki se tebi zde dobra. Jej zmerno in do sitega, ne pa prav pohlepno in toliko časa, da te jed tišči v želodcu. Marsikdo izgubi pri jedi oblast nad seboj.
Vidiš, dragi prijatelj, draga prijateljica, koliko prilik ti nudi vsakdanje življenje za vadbo tvoje volje. Seveda ni dovolj, da si samo bral, brala, te vrstice, ampak si moraš tudi vsak dan v resnici prizadevati, da noš podobne vaje vršil, vršila. Začnita z vajo takoj danes, da vama ne bo treba noben večer dneva žalostno reči: »Današnji dan je zame izgubljen!”
Sultan in šolarček
Nekega dne se je sprehajal mogočni sultan Mu-stafa po carigrajskih ulicah, pa je srečal na sprehodu deco, ki je ravno hitela iz šole domov. Izmed šolarčkov mu je posebno eden ugajal, zato ga je ustavil in vprašal, kaj se najrajše uči. Ko mu je deček odgovoril, je bil car z odgovorom tako zadovoljen, da je potegnil cekin iz žepa in mu ga ponudil.
Deček pa ni hotel vzeti cekina in ko ga je sultan vprašal, zakaj ga ne mara, mu je odgovoril:
»Ne smem, zaradi mamice, ker bi drugače mislila, da sem ga nekje ukradel!”
Car pa mu reče:
»Kar vzemi ga, pa povej doma, da ti ga je dal sam car.”
šolarček mu zopet odvme:
Iz tajništva Krščanske kulturne zveze:
V NOVO PROSVETNO SEZONO
Nekaj načelnih misli našim kulturnim organizacijam
Znašli smo se spet v času, ki odpira vrata naših prosvetnih dvoran in nas vabi k novemu kulturnemu udejstvovanju. Premisliti bo treba, kako bomo spet šli z novimi močmi na delo ter nadaljevali tam, kjer smo ob zaključku lanske prosvetne sezone ostali. Kakor so povsod kritiki, tako jih najdemo tudi na prosvetnem polju. Sicer smo jim hvaležni, kajti iz kitik se človek uči. Urezali pa so se v toliko, ker so kritizirali stvar, ki sploh ne obstoja. Zanimivo je predvsem to, da so v prvi vrsti taki, ki še nikoli niso praktično s prstom mignili na kulturno-prosvetnem področju.
Vse kulturno delo je trdba postaviti na tako široko podlago, da bo zajelo vso našo pokrajino, mesto, trg in vas, gospodično in preprosto dekle, inteligenta in kmečkega fanta, ker je le na široko demokratični podlagi mogoče vsakogar pri nas ogreti za sa-movzgojno in samoizobraževalno delo, ki ga mora urejevati in vzpodbujati enotna volja. Jasno je, da je treba računati z različnostjo duševnega razvoja posameznih skupin naše mladine, upoštevajoč miselnost in vse karakterne črte raznovrstnih slojev naše družbe. V ta namen se morajo natančno proučiti vse kulturne potrebe posameznih stanov v našem ljudstvu, kar ne bo posebno težavna stvar, ker je naš narod po večini kmečki in delavski. Za prve čase je treba ustvariti, predvsem pri naših krajevnih kulturnih organizacijah zaradi praktične izvedbe, nekakšen minimum delovnega programa, ki pa ne sme biti ozkosrčen, ampak naj bo širokogruden, zmožen nadaljnjega razvoja in izpopolnitve. Vse programe posameznih skupin je treba podrediti nekim višjim, vsem slojem našega naroda skupnim kulturnim namenom, predvsem podrobnemu kulturnemu delu v našem ljudstvu.
Samo po sebi je umevno, da mora postati mladinsko-kulturna stran našega lista nekako zrcalo vsega kulturnega in prosvetnega dela naše mladine. Kot lansko leto bomo na tem mestu tudi letos poročali o tem delu in o doseženih rezultatih. Tem večjo pažnjo bomo posvečali idejnim člankom, katere bo poskrbela Krščanska kulturna zveza, da bo tako postala tudi v resnici mladinsko-kulturna stran v »Našem tedniku” pravi duševni vodnik naše mladine. Vsakršna misel, vsak predlog — naj pride od koder že koli — če je le dober in resnično koristen, naj dobi prostora.
Pridem k najvažnejšemu v mladinskem
vprašanju, k izobraževanju in vzgoji mladine same in po njej tudi širokih ljudskih plasti; za danes se moramo od obširnega gradiva, ki bi ga bilo treba obravnavati temeljito s historično — razvojnega stališča v vseh dušeslovnih, socialnih in etičnih karakternih črtah vse do sodobnih stremljenj, omejiti le na par temeljnih misli.
Svojčas, v začetku vojne ali tam okoli, sem bral v nekem književnem listu krilatico mladega slovstvenika, ki je resno zatrjeval, da je »vojna nekak čudežen ventil, skozi katerega bo šlo iz človeštva vse ono slabo, ki se je nabralo tekom desetletij vsaj na videz mirnega življenja Evrope”. Fraza je bila lepa. Danes, ko je preteklo skoraj deset let po onih dneh, vidimo, da je bila le lepo zveneča literatura, nekak duševni akrobatizem, ki je zaradi hipnega estetskega ugodja izgubil pod seboj trdna tla objektivnega gledanja, že prvi pogled na sta-
Prispevajte v kulfurni fond!
nje, v katerem živi duša sodobnega človeka, nas pouči, da če je vojna prizadejala svetu obilno škodo na materialnemu imetju, je še več uničila na njegovem kulturno-du-ševnem obrazu. Odtod tudi vseobči klic po pr eno vi j en ju človeške notranjosti.
Zdi se mi pa, da ni nemogoče porušene zgradbe človeške duhovnosti popraviti, če ne popravimo prej njenega temelja samega, človeške duše. Vojna je v človeku okrepila sebično in krvoločno bitje, brez značaja, vesti in volje do vsakega dela. Vtisniti človeku potezo značaja, /buditi v njem vest, ki naj loči dobro od slabega, vžgati v njem voljo in ljubezen do kulturnega dela, to so tri naloge, ki jih mora sodobno človeštvo dovršiti, če hoče, kakor pravimo, rešiti samo sebe.
Za naše slovensko ljudstvo je takšen program vzgojnega dela zaradi razmer, v katerih živimo, še bolj potreben. Potreben je tudi predvsem naši mladini, če si hoče skovati svojo osebnost tako, da bo vredna nosi teljica tradicij našega naroda in da bo pripravljena na vse težke dneve življenja, ki nas na tej grudi morda še čaka. Le potem bo naša mladina mogla upravičeno zapeti z Župančičem:
»Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci”...	k.
BISERI NASE BESEDE:
SREČKO KOSOVEL
..Ne smem, ker bi mi mati rekla: če bi ti dal car, bi ti dal gotovo več.”
Sultanu je bil deček zdaj še bolj všeč, zato izvleče iz žepa polno pest bleščečih cekinov in mu jih da, pa mu tudi ukaže, naj pride prihodnji dan k njemu na dvor.
Drugi dan odide šolarček k sultanu; toda ko hoče vstopiti v palačo, ga ustavi stražar in ga ne pusti dalje. Mali deček dolgo časa moleduje in ko mu vse prošnje in solze nič ne pomagajo, pove stražniku, kaj se je prejšnji dan dogodilo, pa ga zato ponovno poprosi, naj ga pusti na dvor.
Ko stražnik to čuje, mu reče:
»Dobro, pustim te noter, toda le pod pogojem, da si razdeliva vse, kar dobiš pri carju.”
»Naj bo,” odgovori prebrisani dečko, „meni eno, a tebi vse ostalo!" —
Ko je prišel šolarček pred carja, ga vpraša car, kaj si želi. Ta mu pa odgovori, da noče ničesar, le sto udarcev po podplatih naj mu presvetli vladar milostno nakloni. Car ga je od tega zavračal, toda ker ga ni bilo mogoče pregovoriti, zaukaže, naj prineso šibe.
Ko je bilo za sto udarcev vse pripravljeno, pa prične deček: »Visoki car, zaukaži, da dobim jaz en udarec, a ostalih 99 pa naj dobi tisti, ki čuva tvoja vrata, ker me ni hotel pustiti v palačo, dokler mu nisem obljubil, da si razdeliva darove, ki jih dobim od tebe. Obljubil sem mu vse razen enega.” Ko je car to slišal, je zaukazal kaznovati stražnika, dečka pa je vzel k sebi in ga dal v višje šole. Pravijo, da je bil deček pozneje najboljši carjev svetovalec.
Srečko Kosovel (rojen 1904. v Sežani, umrl kot visokošolec 1923. leta za jetiko) je pesnik Krasa in njegove trpke lepote. Kot deček je od blizu doživljal grozote prve svetovne vojne, ki so mu pustile v duši mračne vtise. Kosovelova sila je v pristnem, globokem čustvu in izrazni sposobnosti. Takratna slovenska javnost je spoznala prepozno, da je slovensko slovstvo izgubilo največji pesniški talent tedanje dobe. Umrl je iz revščine. Da ni umrl tako mlad, bi postal gotovo prvi slovenski lirik sodobnega časa.
»Rad bi povedal ljudem lepo, dobro besedo, svetlo besedo, kakor je svetlo novembrsko sonce na Krasu.
Toda moja beseda je težka in molčeča, grenka, kakor je brinova jagoda s Krasa.
V njej je trpljenje, za katero ne boste nikoli zvedeli, v njej je bolest, katere ne morete spoznati.
Moja bolečina je ponosna in molčeča in
ZA BISTRE GLAVE
Rešitev slikanice »Kaj mu manjka?” Osem razlik: 1. avtomobilska številka, 2. klešče, 3. črka na vedru, 4. kilometerski kamen (številka), 5. kilometerski kamen (km), 6. tretje drevo od desne, 7. zadnje kolo pri avtomobilu, 8. luknja v strehi.
bolj nego ljudje jo razumevajo bori na gmajni in brinjevi grmi za skalami.”
Mati čaka
Tujec, vidiš to luč, ki v oknu gori?
Moja mati me čaka in mene ni, vse je tiho v noči, polje temno, zdaj bi stopil tja, pokleknil pred njo.
Mati, poglej: nič nočem več od sveta, reci besedo, besedo, besedo od srca, da bo v njej mirna luč in topel svit zame, ki tavam okrog ubit, ubit.
Joj! Ugasnila je luč. Zakaj, ne vem.
Sel bi pogledat, tujec, a zdaj ne smem.
Daj mi, da morem umreti tukaj, sedaj, glej, meni je ugasnil edini, poslednji sijaj.
38 MILIJONOV UČENCEV IN ŠTUDENTOV V ZDA
V akademskem letu 1954/55 bo obiskovalo okoli 38 milijonov učencev in študentov razne ameriške šole. Kakor so preračunali, bo doseženo najvišje stanje učencev v akademskem letu 1959/60. V tem času ne bo manj kot 46 milijonov mladih Amerikan-cev obiskalo ljudske, srednje in visoke šole. Za letošnje šolsko leto je na visokih šolah vpisanih 2,533.000 slušateljev, kar pomeni povišanje za 89.000 od lanskega leta. Skupne stroške za javno in privatno izobrazbo cenijo letos na 13,7 milijard dolarjev.
MLADINA PIŠE:
Spominčki
iz moje otroške dobe
Otroška, najlepša leta smo prebili na deželi. Očka so bili železničar, torej se niso mogli toliko zanimati za nas, oziroma za naju. Za naju pravim, namreč za brata in zame. Starejša sestra je bila hudo bolna, ležala je v bolnici, tako da ni bilo mame skoraj nikoli doma. Imeli smo še prav majhnega brata, za katerega pa skoro vedeli nismo. Z bratom sva bila torej prepuščana sebi. Daši je brat dve leti mlajši od mene, sva se vendar prav dobro razumela. Saj sva vse skupaj doživela in bila - žal prevečkrat skupaj tepena, A nič naju ni bolelo. Kričala sva pač, da so prej prenehali s preljubezni-vo palico. Imela sva mnogo prijateljev.
1 i prijatelji so imeli kozla, mi moziček. Čudno se vam zdi, da se spominjam ravno takih stvari. Toda, pozor! Kozla smo vpregli v voziček, mi junaki pa smo se skobacali gor, se v diru odpeljali, tako da smo se neštetokrat znašli v jarkih s kozlom vred. Domov smo prišli taki, da se je križala naša stara Micka in nam rekla, da smo »ravbar-ji”. Bili smo jako muzikalični ljudje vkup. Naše harmonike, piščalke in boben so oddajali kar najlepše glasove, če smo se spravili nanje. Nekoč smo se zmenili, češ da gremo pogledat malo po svetu. Zjutraj smo se odpeljali s kozlom v sosednjo, precej oddaljeno vas. Dobro se nam je godilo! Ljudje so nas radi videli, morda tudi poslušali (danes tega ne vem), dali so mam črešenj, tako da lačni nismo bili. Naša dekla nas je čakala, prišli smo domov šele zvečer. Bila sva z bratom strašno tepena, čeprav sva se skrila na podstrešje. Seveda drugi dan nisva smela nikamor, samo na vrt. Pred hišo je bil izredno velik in lep vrt. Skozi odtrgane late (najino delo) so prišli k nam najini zvesti prijatelji, če ni bilo drugače, sva pa midva ušla k njim. O, ne vem dneva, da ne bi midva kaj »pametnega” naredila. Zato so naju postrani gledali, le stari oča so bili najin prijatelj. O, radi so naju imeli, saj naju imajo še sedaj, ko sva večja in so oni izpolnili 95. leto. Vsak večer sva z bratom pokleknila ob njihova kolena in molila.
Se nekaj! Kadar sva kakšno pametno izvedla, je prišel parkelj z verigo, a hvala Bogu samo pred vrata, in midva, junaka, sva se ga resnično bala, ne čudite se, če sva prilezla prašna izpod kakšne omare. O, midva sva dobro vedela, da je parkelj hud, saj sva ga videla na god sv. Miklavža, kako dolge roge ima in kako črno zna gledati.
Naj lepše pa je bilo, kadar so stari oča začeli pripovedovati pravljice, dolge, dolge
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
PODJUNSKA MLADINA, kam gremo v nedeljo, dne 26. septembra? — ROZALSKO ŽEGNANJE je. — Zato po stari navadi --------VSI NA GORO SV. HEME!-------------------------
o vilah, kraljevičih in kraljičinah. Takrat sva komaj čakala in se veselila z bratom, kdaj pride kraljevič po mene in bova potem oba šla z njim. »Jaz bom kraljičina, ti boš pa lahko imel velik, velik meč in puško, sem mu dejala”. In brat je bil zadovoljen, pa še kako.
Bili so to časi, polni zlatega veselja, tistega pravega, edinega.
Kmalu sem morala v šolo. Učila me je sestrična, ki sem ji kar čez noč morala reči gospodična učiteljica. O, in vsak dan sem klečala, pa zakaj? Ker mi je bilo dolgčas po bratu, in nisem znala sedeti pri miru. Pravila sem bratu, kako hudo je v šoli. Pa se je odločil, da pojde enkrat z menoj! In res! Toda že prvo uro je zadremal. Jaz sem ga pustila, saj je, preden je zadremal, rekel, cla se mu smilim.
Nikdar ne bom pozabila z bratom tistih prelepih časov. —
Jožica K.
MODERNA PREVOZNA KLINIKA V HONKONGU
Iz prispevka ameriških dobrodelnih organizacij so opremili moderno prevozno kliniko za zdravniško pomoč beguncem. Osebje, z zdravniki in bolničarke, so prostovoljci in lahko nudijo pomoč kakim 4.000 osebam na mesec.
Krompirjevka je dobro travniško gnojilo
Prav jesensko občutje vzbudi pogled preko praznih krompirišč, na katerih se kadi na kupe spravljena suha krompirjevka. O-blaiki dima pričajo, da je krompir pospravljen, da je tudi krompirjevka doslužila. O-troci se ob požiganju teh kupov vesele, ko lahko brezskrbno brskajo po ognju, posebno še, če kje v bližini pasejo. Tudi marsikomu odraslemu najbrž taka jesenska slika prav prijetno de. Iz kmetijskega vidika pa tako jesensko požiganje krompirjevke pomeni veliko škodo.
Nobenemu kmetu ne bo v naših krajih prišlo na misel, da bi žitno slamo na njivi zažgal, namesto da bi jo spravil domov. Rečemo pa lahko, da kmet, ki sežiga krom-pirjevko, ravna prav tako nespametno kot tisti, ki bi sežigal slamo. Krompirjevka vsebuje namreč mnogo humusa (rodovitne prsti) in hranilnih snovi.
Vsak kmetovalec mora skrbno ravnati z rodovitno prstjo svojih njiv, pa naj že veliko ali prav malo uporablja umetna gnojila. Humusa namreč ni mogoče kupiti v tovarni, nastati more le iz rastlinja kot n. pr. iz hlevskega gnoja ali rastlinskih odpadkov. Humus je predpogoj za trajno e-nak donos zemlje. Kmet, ki uporablja veliko umetnih gnojil, bo z dobro preskrbo rodovitne prsti na svojih njivah dosegel večjo rentabilnost umetnega gnojenja; tisti pa, ki meni, da mora pri umetnih gnojilih štediti, ima največkrat malo rodovitne prsti na svojih njivah. Zato bi prav tak še posebno potreboval vsak kilogram hranilnih snovi, ki so v krompir jevki. V množini krompirjevka, ki zraste povprečno na enem hektarju, je toliko hranilnih snovi kot v IGO kg nitramonkala, 50 kg super-
fosfata, 100 kg 40% kalijeve soli in 100 kg mešanega apna skupaj.
Te množine bi stale 220.— šil., kar je več, kot kmet navadno porabi za umetna gnojila za hektar površine.
Najbolj učinkovito deluje krompirjevka na travnikih, za katere hlevskega gnoja navadno vedno primanjkuje. Najprimerneje je, da raztrosimo krompirjevko v jeseni bolj natanko po travnikih in pašnikih, in sicer predvsem po takih, katerim primanjkuje rodovitne prsti (ker že dolgo niso bili gnojeni s hlevskim gnojem) in po takih, kjer hočemo seči že zgodaj; spomladi. Tudi po travnikih, ki se poleti ali vigredi naglo iz-suše, raztrosimo krompirjevko. Vigredi je treba potem s primernim strojem (morda kar z valjarjem) pritisniti krompirjevko v zemljo in odstraniti samo večjo navlako. Drugo naj ostane na travniku in naj se vraste.
Z uspehom boste v vseh slučajih zadovo-
Jjni:
1.	Travnik, ki ima malo rodovitne prsti, bo dobil gnojilo, iz katerega bo mogel nastati potrebni humus. Trava bo vidno bo-lj-ša.
2.	Travnik ali pašnik, ki ga hočete zgodaj rabiti, bo plast krompirjevke ščitila pred mrzlimi vetrovi in pomladnimi pozebami, da bo lepo temnozelen in bo hitro rasel. Na ta način boste oskrbljeni z zgodnjo krmo, katero živina zaradi vitaminov v tem času posebno potrebuje.
3.	Travnikom, ki trpe zaradi suše, bo krompirjevka posebno dobro deda, ker bo ovirala prenaglo osušitev. Taka zaščitna plast je v zgodnji rasti na travnikih mnogokrat važnejša kot vsako umetno gnojilo.
Nastopi psov ovčjakov
Kot vsi ljudje, ki trdo delajo, si tudi angleški pastirji včasih vzamejo kaj dopusta. A tudi ko se oddaljijo od svojih staj in kmetij, pomeni njihova odsotnost le redkokdaj pravi dopust, med katerim bi popolnoma pozabili na običajno delo, ker mnogi med svojimi počitnicami radi prikazujejo množici navdušenih gledalcev, kakšno je pravzaprav njihovo delo z ovcami in psi.
Ta zanimiva prikazovanja nadarjenosti psov in vzajemnega zaupanja ter sodelovanja med pastirji in psi so v mnogih krajih Velike Britanije na sporedu od maja do oktobra. Eden izmed teh nastopov je prav v osrčju Londona. Zanimanje zanj je tako veliko, da privabi vsakokrat približno 250 tisoč gledalcev. Naj višji cilj vseh rejcev psov je, vzrediti živali, ki bi zmagale v tekmi za „modri trak Erike”, to je za mednarodno prvenstvo. Mnoge drage pse, o katerih vodi posebno društvo rodovnik, so. izvozili v Avstralijo, Novo Zelandijo, Južno Afriko in v Združene države.
Na tekmah za mednarodno prvenstvo je vedno mnogo kupcev iž tujine. Zanimivo je, da si prireditelji nikoli ne prizadevajo, da bi s propagando privabili čim več gledalcev, ker ti itak prihajajo iz lastnega na-
Z A N I M
giba. Kot na pašnikih, tako tudi pri nastopih polagajo važnost na sposobnost in ne na zunanjost.
Mednarodnemu nastopu prisostvujejo vsi. Podeželski ljudje v športnih oblekah stoje poleg meščanov, tujih turistov in krajevnih prebivalcev. Kmetje, ki sta jim veter in sonce ožgala obraz, se bratijo z lordi. V prisrčnem in domačem vzdušju si izmenjavajo vtise o dogodku ter mirno in vešče razpravljajo o njem.
Kaj bi videli, če bi prisostvovali kateremu teh nastopov? — Videli bi psa, ki vodi čredo proti gospodarju v ravni črti, v kolikor mu je to spričo nemirnosti živali mogoče; videli bi, kako zbira ovce okoli sebe in jih nato pelje proti dvema oddaljenima in ločenima stajama. Največja preizkušnja dobrega psa pa je, ko eno samo ovco, ki bi se rada združila z ostalimi, samo s pogledom mirno in dobrovoljno prepriča, da spremeni ubrano smer. Seznanili bi se s tehničnimi izrazi za naloge, ki jih mora izvršiti pes, kot »prehiteti”, »ločiti” ali »združiti” čredo.
Naučili bi se ceniti te zveste in razumne živali, ki po nadarjenosti, potrpežljivosti, ubogljivosti in vdanosti nimajo enakih v vsem živalskem svetu.
I V O S T I
Našim gospodinjam
Kako sušimo razno sadje?
Češplje
za sušenje pustimo na drevju tako dolgo, da zvenejo pri peclju, potem jih šele potrgamo in nekaj dni razgrnemo na zraku. Nato jih pričnemo sušiti tako, da jih polagoma izpostavljamo vedno večji vročini. Ako bi jih kar z drevesa, polne soka, deli v hudo vročino, bi popokale in tako veliko zgubile na vrednosti. Na zadnjič opisani sušilnici jih pričnemo vlagati na zgornjo leso in jih pomikamo polagoma vedno nižje v hujšo vročino.
Nadevane češplje dobiš takole: Izberi iz lepo posušenih češpelj najdebelejše in najdrobnejše, prereži vsak sadež podolgem (na eni strani) in iztisni iz njega koščico, nato potisni drobnejše češplje v debelejše.
Akoi pomočimo sveže češplje tri do pet minut v vrelo vodo, potem pa takoj, v mrzlo, prav izlahka potegnemo z njih kožico; nato jih denemo sušit. Napol suhim izpahnemo koščice, potem ploskoma stisnemo in posušimo, kolikor je še treba. To so pri-nele. Najlepše barvane prinele dobimo s sušenjem na soncu. Za domačo rabo so pa dobre tudi one, ki se posuše v peči ali sušilnici, kljub temu, da so temnejše barve. Hranimo jih tesno vložene v primernih zabojčkih ali vrečah. Skoro vse koščičasto sadje se suši tako kakor češplje, zlasti češnje se dajo na ta način prav dobro obrniti v prid. Tem se lahko, ko so napol suhe, iztisnejo koščice, in tako dobimo češnjeve »rozine”.
Jabolka
suše pri nas navadno zrezana v krhlje. Veliko lepše suho blago pa. dobimo, ako jih olupimo, izpahnemo peščišče in jih zrežemo na obročke. Vse to opravi majhen strojček zelo hitro in lepo. Ako jim hočemo o-hraniti tudi lepo belo barvo, jih moramo vreči v mrzlo vodo takoj, ko jih olupimo, da ne porjave, preden jih denemo na lese.
Drobne hruške
sušimo cele in za navadne potrebe neolupljene. Debelejše razrežemo podolgem v dva ali štiri kose, izrežemo peščišče in muho. Ako hočemo dobiti posebno lep in dragocen suh izdelek, jih tudi olupimo. Še veliko več pridobijo na okusu, ako jih pred sušenjem parimo, da se zmehčajo in jili šele potem posušimo. Seveda moramo imeti za to primerno pripravo. (Brzoparilnik bi se dal porabiti v ta namen.)
Jabolka in hruške postavimo takoj v začetku na hudo vročino (vlagamo jih torej na spodnje lese) in jih pozneje od vročine odmikamo vedno bolj.
Orehi
se suše naj lepše na soncu, ako so izpostavljeni obenem zračnemu prepihu. Pa tudi na temenu peči, kjer se suše počasi in enakomerno, ohranijo jedrca lepo belo barvo. Nikdar se pa ne smejo sušiti v dimu ali prehudi vročini, kjer jedro počrni in dobi tudi neprijeten okus.
Suho sadje se ne sme takoj spraviti v shrambo, ko se vzame iz peči ali iz sušilnice, ampak ga je treba razprostreti na zračnem prostoru (pod streho), kjer ostane nekaj dni, da se shladi in še nekoliko pre-suši na zraku. Potem se 'šele spravi v redke vreče, ki se obesijo' pod streho tako, da ne morejo miši do njih.
Na ta način spravljeno suho sadje se o-hrani veliko bolje kakor zaprto v skrinjah in zabojih. Vsekakor pa mora biti shranjeno na suhem kraju, kajti v vlažni shrambi se pokvari v kratkem času, ker se navzame vlage.
Iz 100 kg svežega sadja dobimo suhih jabolk 10—12 kg, hrušk 13—16 kg, češenj 25—26 kg, marelic 10—12 kg, mira-bel 25—30 kg, češpelj 30—32 kg suhega bla-
ga-
Kuhinja
Češpljevi cmoki. Skuhaj, olupi in pretlači 5 krompirjev, prideni celo jajce, rumenjak, košček presnega masla, malo soli, 3 osminke litra moke in napravi gladko testo. Razvaljano kakor za debele rezance razreži na manjše kvadrate in zavij v vsakega svežo češpljo, ki ji koščico zamenjaj s koščkom sladkorja, ter oblikuj okrogle cmoke. Kuhaj jih v slanem kropu počasi 5—7 minut, pobiraj posamezne iz vode ter polagaj na pločevino z drobtinami, opraženimi v masti. Serviraj s sladkorjem potresene.
Češpljev štrukelj. Dobro zrele sladke češplje operi, odstrani koščice ter razreži na koleščke. Razvlečeno testo potresi z drobtinami, spraženimi v presnem ali kuhanem maslu, z narezanimi češpljami, sladkorjem in cimetom; zavij od dveh strani, pomaži z jajcem in speci na pločevini. Na češplje lahko potreseš tudi rozine in nastrgane limonine lupine.
Češpljev pečenjak. Napravi navadni gostejši pe-čenjak, t. j. vzemi malo več moke kakor sicer, ter ga peci. Kadar ga drobiš, mu primešaj na kocke zrezane, sveže s sladkorjem potresene češplje ter še toliko časa peci, da se češplje zmečkajo ter serviraj s sladkorjem potresenega.
Namesto svežih češpelj vzameš lahko tudi suhe. Te najprej operi, malo prevri, odstrani koščice ter prereži vsako češpljo na štiri dele. Ko si vlila testo na pločevino, potresi po vrhu češplje. Pečeno razdrobi ali razreži na kose in potresi s sladkorjem.
Češpljeva pogača. Nastrgaj drobno staro žemljo in jo namoči z dobrim vinom. Vmešaj za jajce presnega masla s 3 rumenjaki in 17 dkg sladkorja. K penastemu prideni namočen kruh in tiri sneg treh beljakov. Stresi v pomazan model, naloži po vrhu izkoščičene češplje, potresi s sladkorjem in cimetom ter speci.
Češpljevi rogljiči. Vmešaj 2 žlici presnega masla, jajce, rumenjak in žlico sladkorja. Prideni dve ostrgani, v mleku namočeni ožeti žemlji, malo cimeta, limonine lupine, 3 ali 4 žlice češpljeve marmelade, ali toliko suhih, kuhanih, drobno sesekljanih češpelj. Vse dobro zmešaj, stresi na desko, posuto z drobtinami, razreži na majhne koščke, razvaljaj v prst dolge in debele klobasice, pomoči v raztepena jajca, nato v drobtine, okroži v rogljiče, ocvri v maslu in potresi s sladkorjem.
AFRIKA PROSI ZA ZDRAVNIKE IN UČITELJE
V	Veliko Britanijo sta pred nedavnim prišla dva afriška katoliška škofa iskat evropske zdravnike, bolniške strežnice, babice in učitelje — laike ali redovnike — ki bi bili pripravljeni iti delovat v njuni škofiji. Eden je prišel iz dežele Kumasi, drugi iz Kete, ki <žbe ležita na Zlati obali. Obe škofiji imata lepo cveteče urejeno katoliško življenje, na stotine osnovnih šol in sta pričela prav pred kratkim s tiskom prvih knjig v jeziku ašanti, ki ga govore njuni verniki. Obema deželama pa manjka bolnišnic, po-rodišnic, materinskih domov, zlasti prvi. V drugi, v Keti, vlada pomanjkanje na področju šolstva, šolstvo je tam sicer v državnih rokah, toda država, ki plačuje učitelje, prepušča skrb zanje katoliški Cerkvi.
V	PRETEKLEM DESETLETJU SE JE PODALJŠALO ŽIVLJENJE POVPREČNEGA AMERIČANA ZA PET LET
Neka ameriška zavarovalna služba naznanja, da se je življenje povprečnega Američana v zadnjem desetletju podaljšalo za pet let. Lani je znašala namreč povprečna življenjska doba Američanov, ki so v službah in torej zavarovani, 68.9 let. Statisti-čarji omenjene družbe pravijo, da je pri-
pisati podaljšanje povprečne življenjske dobe Američanov predvsem velikemu zmanjšanju umrljivosti med otroki in mladimi ljudmi, pa tudi uspešnejšemu pobijanju nalezljivih bolezni.
.VOHUNE PROTI NEDOVOLJENEMU UGODJU
Malajski časopis „New Path News” poroča v enem svojih člankov, da more duh po dobri jedi v gotovih okoliščinah v rdeči Kitajski spraviti človeka celo v zapor.
Kitajski vojak Vang Sun Čang iz mesta Jentaj v provinci šantung, ki se je boril na strani Severnokorejcev in se iz ujetništva ni hotel repratiirati, je pripovedoval, da je na lastne oči opazoval »vohunske oddelke”, ki jih sestavljajo predvsem mladoletni.
Ti mladoletni se po nalogu komunistične stranke potikajo po cestah kitajskih mest in »vohajo” za vonji posebno dobrih jedi. Če kaj posebnega opazijo, obvestijo tajno polciijo, ki nemudoma vdere v hišo in ugotovi ime krivca, imena gostov — če so slučajno v hiši —, vzrok gostije in izvor živil. Če gostitelj, ni član stranke in če ne more dati popolnoma točnega odgovora, mora računati s tem, da bo na javnem zborovanju obtožen. V takih slučajih je najverjetnejša posledica izguba celotnega premoženja, včasih tudi zapor.
AVTOMATIČNE TOVARNE
V Oxfordu je tajnik oddelka za industrijske raziskave izjavil, da se pričenjajo pojavljati že prve pol oziroma popolnoma avtomatične tovarne. S tem je tudi dan dokaz, da lahko avtomati — elektronski stroji oziroma takozvani elektronski možgani- popolnoma nadomestijo ročno delo v livarnah, mehanič. delavnicah, za pregled blaga in pakiranje, pri čemer se stroški zmanjšajo, natančnost dela pa poveča. Elektronske računske stroje bo v bodočnosti mogoče še tako izpopolniti, da bodo tvorili glavni kontrolni mehanizem v avtomatičnih tovarnah.
KONGRES BABIC V LONDONU
Nedavno se je na Bedfordovem kolegiju v Londonu zaključil mednarodni kongres babic. Kongres, ki ga je organizirala Mednarodna babiška zveza, je bil pod pokroviteljstvom kraljice Elizabete II. udeležile so se ga zastopnice iz vseh držav. Na njem so razpravljali o vprašanju: »Babica — njeno šolanje in poklicna odgovornost”. Starejše babice iz londonskih in okoliških babiških šol so povabile svoje kolegice s kongresa na obisk v njihove bolnišnice.
VEGETACIJO PUŠČAVNATIH PREDELOV OBNAVLJAJO S SEJANJEM IZ LETAL
Znanstveniki ameriškega poljedelskega ministrstva so izdelali načrt, po katerem bodo iz letal posejali velika gorata področja, ki so postala neplodna zaradi erozije in suše, in s tem obnovili vegetacijo. Načrt bodo naprej izvedli v Idahu, Nevadi, Utahu, Koloradu, Novi Mehiki, Arizoni, Kaliforniji in Oregonu.
Bogato izbiro sadnih dreves
imam na razpolago po zmerni ceni. — Drevesnica inž. MARKO POLCER, Spodnje Vinare, I’. št. Vid v Podjuni — (St. Veit im Jauntale).
ZA DOBRO VOLJO Dva prijatelja
»Slišal sem, da je tvoj pes zelo razumen.” »Pa še kako! Postavil sem predenj kost in bankovec za sto šilingov. — In veš, izbral je kost, ta prebrisanec.”
Po prometni nesreči
»Kako je vendar mogel priti pod avto?” »Ne verjamem, da bi to hotel še vam enkrat pokazati.”
9
1
je tako priljubljen
' Sr^tran#!*
fn
J
ker zmeraj kaj novega*^) prinese
*a* ) ha frzUmc p-udutg-ai'e t/csic z. deset cazUcnuni okusi.
Prometnih nesreč je vedno več
Uradne statistike potrjujejo, da se je število motornih vozil v Avstriji v zadnjih petih letih tako pomnožilo, da so res morda ceste včasih krive tako številnih prometnih nesreč. Ob vsem tem dejstvu pa bo resnica le ta, da so do 90% predvsem vozači motornih vozil krivi neštetih prometnih nesreč, ki so terjale procentualno v Avstriji več človeških žrtev kakor v katerikoli državi v Evropi.
O vozačih, ki so zakrivili prometne nesreče zaradi prevelike hitrosti, so policijske u-gotovitve povedale, da jih je bilo prav tako 90% alkoholiziranih.
Tudi to poglavje meče značilno luč na današnje življenje. Tisti, ki žele prehitro živeti in se izživeti po svoji lahkomiselnosti, mnogokrat končajo življenje v mlaki krvi na cesti.
Večje važnosti pa je, kar njihovo neodgovorno početje povzroči: težke telesne po-
škodbe ali celo smrt tistih nedolžnih, ki so se držali prometnih predpisov in jih je brezobzirnost in strast po uveljavljanju iztrgala iz njihovih družin. Njihovo neizmerno krivdo ne morejo odmeriti niti sodišča, ker je zakonodaja v tem pogledu zastarela.
Datumi in kraji spričo te modeme kuge že niso več važni: Pri Podkloštru je vozač, ki se je napil poceni vina v Trbižu, treščil v avtomobil nekega diplomata in so bile tri osebe mrtve in štiri težko ranjene.
Motorni vozač iz Žrelca s svojim prijateljem na sociju je s toliko brzino zadivjal mimo kolone stoječih vozil, da je zadel v osebni avtomobil, ki je sicer brž zavrl, a je zaradi tega treščil vanj zadaj tovorni avto. Posledica: dva mrtva in deset ranjenih.
Itd., itd. bi lahko naštevali. Nekaj drži: smrt je danes skoraj hitrejša na cesti kot doma.
Mednarodni kat. kongres strokovnjakov za izseljevanje
Od 12. do 17. septembra se je vršil v Bredi na Nizozemskem mednarodni katoliški kongres za izseljevanje, ki se ga je udeležilo Okoli 300 zastopnikov s strokovnjaki za izseljeniška vprašanja iz Afrike, Anglije, Argentine, Avstralije, Japonske, Kanade, Kolumbije, Luksemburga, Malte, Nemčije, Nizozemske, Nove Zelandije, Španije, Švice, Trsta, Venezuele in Združenih držav.
Ob otvoritvi je govoril načelnik Mednarodnega odbora za evropsko preseljevanje (ICEM), Hugh Gibson. Govornik je poudaril pomen množic, ki prihajajo iz preob-Ijudenih dežel zahodne Evrope, za mnoge prekomorske pokrajine, kjer so te delovne sile dragocene za razvijanje velikih naravnih virov še neizkoriščenih področij.
„V tridesetih mesecih svojega delovanja je ICEM preselila četrt milijona Evropcev.
Med njimi je bilo 66.000 žena in otrok, ki so prišli za možmi in očeti, 100.000 beguncev, ki so spoznali, da niso zaman v imenu svobode žrtvovali dom in domovino. Več kot 250.000 ljudi je zapustilo za seboj bedo, revščino in obup in jo zamenjalo za dežele novih možnosti.”
V imenu ameriške katoliške dobrodelne narodne konference, NCWC, je kongres pozdravil Mons. Edward E. Swanstrom iz New Yorka, ki je med drugim v svojem govoru tudi rekel:
„Kot kristjani moramo vsa svoja prizadevanja posvetiti stalnemu odtekanju emigrantov iz prenaseljenih središč zahodne Evrope in to vse dotlej, dokler ne bodo premagane družbene napetosti, ki jih povzroča potreba in brezposelnost.”

KARNTNER
VERKEHRS-
GESELLSGHAFT
Paul Springer in Dossi & Ruttnig, Celovec Klgft.
Naša prihodnja jesenska potovanja
posebno poceni in aktualno:
2. — 4. 10.: 3 dni na oktobrsko slavje v Monakovo
Vozna cena vključno dvoje prenoščišč in zajtrk ................................ 5 300.-
9. —10. 10.: 2 dni Dolomiti — Božen — Meran
Vozna cena vključno celodnevna hrana S 200,— 10. 10.: 1 dan Bled — Vintgar — Bohinjsko jezero — Soška dolina
Vozna cena s kosilom in vizumom .	. S 120.—
16. —17. 10.: 2 dni Opatija — Trst. — Vozna cena vključno 1-dnevno hrano, vizumom in obiskom postonj-
ske jame............................S 220.—
17. 10.: 1 dan po novi gorski cesti Magdalcnska gora — Eibisivald — Dcutschlandsbcrg — Stainz — Graz — Pack — Celovec. — Vozna cena . . Š 90.—
Prijave in pojasnila v naši poslovalnici v Karnlner Reisebiiro Celovec, Neuer Plat/. 2 — Telefon 30-89 in 43-21
Flanelske rjuhe 48.-, damske garniture tople 16.-, haderce, krasne 10.-, moške srajce 38.-STOFFSCHVVEMME, Klagcnfurt, Marktplatz.
Usnjeno oblačilo samo pri proizvajalcu VVemisch Friedrich, Beljak, Italiener Strasse 22. Kvaliteta odločal
Nočne svetilke in senšniki v največji pri radio-svetovalcu OTTO G A G G L Beljak - Villach
Neprekosljivi Hoovcr-pralni stroj, kuhinjski stroji, sesalci prahu za tebe, za mene, za vsel pri
HAAS & C0.
CELOVEC, Bahnhofstr. 3
Prodajalnica Berglcr- in Krobath-Putz mlatilnic kakor tudi nemških Holder-Diesel traktorjev
Pojasnila in ogled vsak čas H. W E R N I G	KMETIJSKI STROJI CELOVEC, Paulitschgasse lS, Telefon 35-02	
	
KINO	Pletenine m vezenine
CELOVEC-KLAGENFURT ST ADTTHEATER 24. in 25. 9.: „Tod des Handlungs-reisenden” (ni za mladino) 26. do 30.: „Du; letzte Brucke”	N. Kopeinig Villach - Beljak, Autobahnhof Izdelavamo tudi po meri
PRECHTL Od 24. do 27. 9.: „Peter Pans hei-tere Abentcuer”	NAPRODAJ štedilniki s centralno kurjavo (gretje sobe iz štedilnika), štedilniki s kotli na pritisk, štedilniki z bakrenimi kotli, domače krušne peči, dvonadstropne s prekajeval-
DOBRLA VES 25. 9. ob 20. uri in 26. 9. ob 16. uri: „Dcr Brieftrager Miillcr”	
Plašči iz balonske svile, dež- 1 ni in za motoriste najceneje I v strokovni trgovini V. | TARMAN, Celovec-Klagen- j I furt, Volkermarkter Strasse 1 j Nr. 16.	Sepp Krobath, gradnja peči in štedilnikov, Št. Vid na Glini - St. Veit a. d. Glan, obisk in ponudba brezplačno.
	Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3.
Modroce, tapecirano pohištvo, dobro in poceni samo pri proizvajalcu Johann Ortner, Beljak, Wid-mangasse 31 ter Ringmauergasse Nr. II.
KUPIH
hišo z gospodarstvom ali gostilno v vrednosti do 200.000 šilingov. Naslov dobite v upravi lista.
Priložnostni nakupi: enoosni priklopniki, osi za priklopnike, železna platišča (Felgen) in vzmeti SCHROTTVERTRIEB Franz Rumvvolf, Klagenfurt, Flatschcher Strasse 18, telefon 37-78.
V NAJEM
'v "v* 1	»—i niinig
S 15. oktobrom dam v št. Lipšu v Podjuni v najem malo posestvo, G ha sveta, domač mlin, elektrika in voda. Naslov na upravi „Naše-ga tednika”.
Na obroke URE IN OKRAS popravila poceni pri KARL FRIEDRICH Klagenfurt, Lidmannskygassc 3 (Marktplatz)
ŠIVALNI STROJI v največji izbiri od 2590 šil. navzgor. — Pogrezljive' mize in omarice. Ugodna plačila na obroke.
Truppe&Ermann
BELJAK - VILLACH VVidmanngassc 41, vogal Kirchcnplatz
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Nedelja 26. 9.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek 27. 9.: 13.55 Poročila in objave. 14.05 Iz tehnike in znanosti. 18.45 Za našo vas. — Torek 28. 9.: 13.55 Poročila in objave. 14.05 Zdravniški vedež: Motnje v živčnih vodih. 14.15 Kulturne vesti. — Sreda 29. 9.: 13.55 Poročila in objave. 14.05 Koroški zbori pojejo. 18.45 Ob zvokih harmonike. — Četrtek 30. 9.: Poročila in objave. 14.05 Okno v svet. — Petek 1. 10.: 13.55 Po-
ročila in objave. 14.05 Za naše malčke. 18.45 K’k je buo in k’k je še kaj ... (II.) •— Sobota 2. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 9.40 športni obzornik. 18.30 Zvočna igra: Milan Begovič — Brez tretjega. — Nedelja 3. 10.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
PARIZ (val 30.17 in 41.89 metrov)
Oddaje vsak dan od 19. ure do 19.20
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri ..Verska ura", (val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m)
LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m)
Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo.
Dolgo žije, ki SCHLEFPE pije
PEČI - ŠTEDILNIKI
dipl.-inž.
MAITHEIS
MIKLAU
CELOVEC - KLAGENFURT Domgassc 16, telefon 35-58
Vse kurilne, kuhalne in toplotne naprave za kurjavo z drvmi, premogom, paro, plinom ali elektriko.
rf)upf>eudokt6t'
TRGOVINA OTROŠKIH POTREBŠČIN
nudi:
O Poletne igrače O Obleke za deklice O Kopalne garderobe O Obleke za fante O Narodne noše O Otroške vozičke
ftu nuj nižjih eenah CELOVEC, OBSTPLATZ
POHIŠTVO
RUDOLF IN SIEGFRIED SLAMA
CELOVEC - KLAGENFURT, St. Vciter Str. 15
Telefon 22-58
V največji izbiri spalnice, kuhinje, posamezno pohištvo, fotelji, stoli in kavči. — Ugodne plačilne olajšave po dogovoru. Sprejemamo tudi „Haushalts- in Eisenbahncr kreditscheine” — Obiščite naše razstavne prostore na St. Veitcr Strasse 15 in Sponheiincrstras.se
Hiša dobrega pohištva 4 PREDNOSTI:
1 Ogromna izbira — nad 100 kompletnih pohištev 2 Najboljše in najccnejšc pohištvo v Avstriji. — Spalnice iz trdega lesa samo 3.900 šil. 3 Plačila na obroke brez obresti 4 Dostava na dom z lastnim posebnim avtomobilom
STADLER-NDBEL
CELOVEC — Klagenfurt, Thcatergasse 4
Vsi foto-aparati na obroke
V I l l A C H
Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici
Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke.
Johann Novak
MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR
KI.AGENFURT, Feldmarschal-Konrad-Pl. 1
List izhaja vsak četrtek. — Naroča sc pod naslovom: ,J4aš tednik”, Celovec, Vikttinger Ring 26- — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izd* jatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi - Celovca, Viktringer Ring 20. — Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.