M a j T • č j 1 slovenski dnevnik t Združenih državah. Velja za vse leto......... $6.00 Sa pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 Jtxn Of 00WIBI1 Mit, mi M If wa yOCT orni or —IT Ton, g, T. » OrtUf "g tSi fttrt, A, B. Burleson, P. HL (kil GLAS RODA List slovenskih delavcem v AmerikL The largest Slovenian Daily j in the United States. Issned every day except Sundays j and legal Holidays. 75,000 Readers. TKLEFON: 2876 OORTLANDT. NO. 220. — ŠTEV. 220. • Entered as Second Class Matter, September 21« 1003, ftt the Poet Office at Mew York, N. Y„ under the Aet of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 OORTLANDT. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 20, 1921. — TOREK, 20. SEPTEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. SENATORJI V TABORIŠČU PREMOGARJEV Culi so pritožbe stavkujočih premogarjev, ki žive v Šotorih že stirinajst mesecev. _ nadaljevanje preiskave. — veliko premogarjev v ječi. Williamson, \V. Va., 10. sept. — i reskovalni komitej senatorja Kenyon, ki se je medtem že skrčil na njega samega ter senatorja Shortridge a iz Califomije. je odšel \ čeraj med prebivalce Lick *'reck so t o rs k e kolonije, da izve za naziranje premogarjev samih t.lede industrijaluih sporov in zadrege v M in po okraju. Senatorja *la zaslišala petdeset ino/kih in žensk. n nista dosedaj poilo za Brady-ja dejstvo, da je mogoče slišati človeka, ki govori navadnim glasom v spalnici Ar-•nekla. indi v sosedni sobi. Več prijateljev in prijaleljie Arbuekla je namreč popivalo vtej sosedni ;obi, ko je bila Miss Rappe v sobi z Arbucklom. Šele jjo poleku ool ure je ena izmed prič čula itokanje. To bo gotovo zanimivo lejstvo za zagovornike. Zu okrajnega pravdnika je tu-ii važno, da se je sedaj izvedelo es. hišnega zdravnika v St.Frauds hotelu. Katerega hočejo oblasti kol pričo, Mojega bivališče pa ni ')ilo znano. Zdravnik je bil na 'ovskem izletu ter se sedaj vra-*a domov, Ta zdravnik je prvot-li oznail bolezen Miss Rappe kot ikutni alkoholizem ter ni zapazil r»očent*ga mehurja, ki je povzroči 1 smrfc deklice. Zelo važno je tudi nadaljno -azkritjr. e j J ressi^no, da ni -ta bila vsaj n?'*aj čas« Aj-buckle :n liappe sama v sobi za zaklenjenimi vrati. V njih družbi se je nnhajala neka dosedaj nepoznana apieba. V z.vezi z žganjem, katerega se je baje pilo na prireditvi Arbnek-a se je izvedelu, da obstaja p raza organizacija, ni zaklada s pi-iaeo vse kinematografske igralke 'er bogatine v Los Aneeles. Oblasti nameravajo vprizoriti veliko »»reiskavo ter prijeti vse, ki kršijo Volsteadovo postavo. Arbuekle je včerajšni dan prespal, da dohiti zamujeni spanec. !zza svoje aretacije je izgubil že leset funtov, a sedaj se mu tek ?opet vrača. Včeraj je zavžil obilen zajutrek ter pozueje obilno kosilo, nakar je sel zopet* spat. Osem tisoč ljudi je obiskalo včeraj v Los Angeles truplo Vir-ginije Rappe, ki je bilo izstav- ANGLEŽE MORAJO \ REŠITI NEMČIJO Dernburg pravi, dr. mora Anglija v svojem lastnem :nteresu preprečiti polom Nemčije. Haag, Hoiandska. 18. sept. — Dr. Bernhard Dernburg, prejšnji j-.emški kolonijalni minister, ki je urral tekom vojne važno politično vlogo, ki na je ostal v ozadju do pred kratkim, ko se je vdeležil mednarodnega kongresa za prosi o trgovino v Amsterdamu, je objavil v Hfilndelsblad neki čla-rek glede odnošajev ^ned Anglijo in Nemčijo. V tem članku daje Dernburg izraza svojemu mnenju, da mora Anglija v svojem lastnem interesu preprečiti popolni polom Nemčije. — Nadaljevanje sedaj obstoječega stanja stvari, posebno pa popolno izčrpanje Nemčije, pomeri ja tudi polnm za Anglijo, — pravi Dernburg. Del nemške voj-»:e odškodnine je vključen v angleški proračun, — pravi on, — «'. pri tem se pozazbl^a, da se to tiče dela bilijona, katerega se j** že plačalo. Znano je v Angliji, da ne more Nemčija kar tako plače-^ti naprej. Ono plačanje bi po-menjalo vir škode za Anglijo In edinole redna izmenjava blaga v svetu, ki je bil konečno spravljen v red, more postaviti angleške finance zopet na zdravo podlago Red je treba napraviti v Kvro-pi in v ta namen je treba Nem-(i je, kajti le Nemčija more s podporo angleškega in ameriškega kapitala, s svojim znanjem, produktivnostjo ter organizacijskim talentom pospešiti ozdravljenje Rusije in Poljske ier s tem zopet odpreti Angliji tozadevne trge. Od zmožnosti in dalekovidnosti državnikov bo odvisno, če bosta angleški in ameriški kapital pod pirala Nemčijo. On je mnenja. d>iii s peboj cele kovčege denarja, če hočejo izhajati. Tako stane na primer vino, katero je mogoče carskih frankov, celili .{."> frankov \ kaki ženevski restavraciji. POLOŽAJ V INDIJI JE USQDEPOLN ZA ANGLIJO vezniške sile nočejo za. enkrat i kopiti v Parizu za sedem švi Storiti nikakih korakom v tein pogledu ter opozarjajo na bližajočo se konference v Washington!!. Narodi, ki niso bili povabljeni v Washington, čutijo seveda povsem drugače o tem kot pa povabljeni. Co bi kak prebivalec z Marsa premotril ta položaj, bi rekel, da bo manjšina izgubila, ee so tri četrtine glasov za razoroženje. Pri tem pa bi prišlo seveda na dan, da ne ve človek z Marsa prav nič o svetovni politiki. Anglija, Francija, Italija in Japonska bodo najbrž prav tako zavlekle rešitev vprašanja razoroženja v I^igi narodov, kot so v preteklem letu spravile le s po.ti predlog, naj se da I/staši ogrožajo viadne čete. — Proglašeno jc ne< dvisno kralje stvo. — Pet velikih organizacij. sodišču universalno jurisdikeijo. Vsled tega sr Tiahko reče vnaprej. da ne bo Liga narodov razen par nedolžnih resolucij ničesar storila z ozirom na razoroženje. Poleg govoric o velikanskem pritisku, katerega izvajajo vele sile na manjše narode, se delegati v glavnem razgovarjajo v cenah v Ženevi. To majhno mesto ima 88 bank in v inozemskem depart-meutu vsake teh bank je ve«ino videti cele vi-ste delegatov, k: ča- London, Anglija 19. septembra. f?«deč zadnjih tx>r«>*ilih ]»•» iožaj v Indiji veliko resnejši k"t svetovnemu 1 ?e sPrv« domnevalo ODOBREN JE MIROVNE POGODBE. Berlin, Nemčija, 17. septembra. Nemški Reichsrat, to je gosposk i zbornica nemškega državnega zbora, je formalno odobril mirovno pogodbo, ki je bila sklenjena med Nemčijo in Združenimi državami. Mirovna pogodba je bila podpisana dne 25. avgusta ter je za jam Čila Združenim državam vse pravice, dane jim na temelju ver-saillske mirovne pogodbe, ne da bi bile Združene države obv-.jzaue vpoštevati one določbe versa llske mirovne pogodbe, katerih ne ode-brujejo. Akcija nemške gosposke zbornice je pomenjala prvi koral: proti ratifikaciji te pogodbe. Pogrni bo mora odobriti še nemški državni zbor ter nadalje tudi senat Združenih držav. STAROST NA OBVARUJE PRED NEUMNOSTJO. Atlantic, Iowa, j 7. septembra. Fred Haris, ?tar devetdeset let se je ravnokar sedmič oženil. Vse njegove žene so bile hčere Petra Yosta, ki je živel v Milwaukee ter vozil kot kapitan neke tovorne ladje po Velikih jezerih. Harris je pričel svojo karijero s tem, da se je poročil z najstarejšo hčerko Yosta in v poteku časa je vzel vse njegove hčere, med katerimi je bilo tudi nekaj vdov. Zadnja njegova neve3ta je Mre. Eidelmann, K: je stara sedaj osem in sedemdeset let. Njen mož farmer, ki jc umrl leta 1918 ob priliki velikih' gozdnih požarov v Minnesoti. Bila jc dvakrat žc preje poročena, ______£ * y V Malabar obrežnem »»kraju je izbruhnila* usta ja. V ono smer bile poslane vlfidnv eet. ki so pa t a letele na velik" težkoče Hst;1 si namreč boljše poznam ozemlji-kot pa vladni vojaki. V Pandabtr gorovju, sever vzhodno od r*alicufa se je rbra' • dva tisoč upornikov. y tej .-kolic' ho najbrže prišlo do odloč»ineg;i boja. Uporniki člani peterii. velikih organizacij, ki imajo kot prvo točko v programu A »igli ji t!o skrajnosti nasprotovati. Calicut, 'Angles!:a Indija, p) septembra. — Iz mesta Nilambur poročajo, da so u-taški v^niit proglasili neodvisnost okraj v 1 rnad in Val:ivan:»d. Vodit. Iji i javljajo, da T.odo masakrirah v> f-vropejce. hrvati še vedno STARI Zagreb, llrvašk.'. 10. sept. --Xa temelju paragrafa 4*. postav \y leta 1 H0r» je kraljeva deželna vlada razpustila občinski svet v Zagrebu, ker je v čina občinski'' mož s svojim obnašanjem in svojimi sklepi preprečila sovdeležbe občinske uprave v Zagrebu j>f i pogrebnih slovesnostih za kral ji Petra v Belgradu Potni listi. Pa najnevrjSi ooredbi belgrnj-eke vlade dobč Jugoslovani potno liste same tedaj, ako prinesejo 9 seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine ao: Stari potni liflt, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuj« ▼e<5. Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v Btari kraj, naj piše županova ene občine, v katero je pristojen, po do-movnico, potem bo žele mogel de-biti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari krej, ako nima kake gori omenjene listine. Prask ftaksor State BanJc, V Oortlaaftt tt, Now York, N. Y, _ _ .____ (advtrttmomt) GLAS NARODA, 20. SEPT. 1921 M GLAS NARODA" SLOVENIAN DAILY ~ - — own«d and Published by ^ blotooc publishing company i« corporation^ »WANK &AK3ER. PrMldan« LOUIS BENEOIK. Trsaaurdr PUca of fluslnaaa of tha Corporation and Addr MCortlandi »treot. Borough of Manhattan, eaea off Above Offlclara: New York City, N. Y, ___"Ciaa Naroda" Uhaja vsaki dan Izvsemil nad«J In praznikov. Za celo late valja list u Ameriko Za New York za celo lato In Can*de 96.00 za pol leta Za pol leta »3.00Za Inozemstvo za celo lato Za t etri leta 91^0 za pol leta f7j00 |340 •7.00 •3JSO O L A 8 NARODA (Voice of the People) leeuad Every Day Except Sundays and Holidays. Subscription yearly $6.00 Advertisement« on Agrarnem* * ^>opt»» tor*s podpisa In oesbne-ti ae no r>riob1 kraja naročnikov p'osimn, da ae our tUdI prejinjo blvaQAfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. O L A 6 NARODA Cortlandt Street, BoroucS of Manhattan. Mew York, N. Y. Telephone: poKtandt 2876 NEKAJ O KINEMATOGRAFU \--- Kapitalistično rawtpisje je zopet žarelo pridigo vat i moralo. Cele kolone in <-ele strani so je polne. riankarji pišejo o življenju kinematografskih igralcev, o življenju mad i h Amerikancev v spošnem ter o življenju mladih deklet posebej. Na kinematografski obrti se je namreč pojavil velik madež. Treba ga je izprati na ta ali 011 način. Vsa pozornost je posvečena debelemu Arbueklu. ki je usmrtil mlado deklico. Ali bo oproščen, ali bo prišel na električni stol i To vprašanje je zaenkrat pri veliki večini ameriškega narode, veliko bolj važno kot so vsa druga svetovna vprašanja. Resnica je pa ta, da se Arbuckle že leta in leta pre-grešuje s svojimi filmi 3iad ameriško javnostjo. Noben kinematografski igralec ni namreč še nikdar tako dosledno aj>eliral na najnižje instinkte mase, kot on. Ta njegov zločin je v gotovih ozirih večji kot je umor mladega dekleta.- Nofyen di-ugi igralec ni mogel prekositi Arbuekla v podlosti, iiiličc- dmgi se ni tako zelo kot 011 približal na filmu meji skrajne liedostojnosti. Igral je ponavadi vloge zakonskega moža, ki leta za drugimi ženskami. Te ženske so bile ponavadi poosebljena nedostojnost. Ker ni mogel kazati na platnu svoje pameti, je kazal svoj ogromen trebuh. Bil je tako žalostno komična figura, da bi v tem oziru kmalo Čharlie-ja ('haplina presegel. S svojim igranjem je mož, ki sedi sedaj zastran umora v zaporu, v zadnjih petih letih uničil v stotisočerih otrocih ves moralni čut. Ta svoj zločin je uganjal nomotoma. Niti en cenzor ni odprl svojih ust. Cenzorji imajo dosti drugega opravka. Zatirati in črtati morajo vse prizore, ki bi vzbujali v ljudeh želje po resnici in svobodi. Za to so cenzorji, ne pa za to, da bi zagovarjali moralno stran. Proti takim izmečkom kot je Arbuckle ne pomaga nobena eenzura. 1 Dokler prinaša film podjetniku miljone, je vse dobro in vse v redu, pa naj je magari še tako slabo in kriminalno neumno. Kinematograf je bila ena najznačinejših iznajdb zadnjega časa. Toda tudi to iznajdbo je zadela usoda. k'.t» mnenje splošnemu dobrobitu. Ker služi kinematograf prvi vrsti vladajočemu razredu, je splošnosti v pro Virginija Rappe —- žrtev kinematografskega igralca R. Arbuckla. ku. Zakaj pa to.' Po mojih mislih (vat je oziroma vsi Jugoslovani na bi se dala priložnost tem gospo- Kvelethu in v okolici že enkrat do-dom. da hi po svojem že vse prej bro organizirani na narodnem in uredili in že naprej odobrili ali za- politično«! polju. Stali smo roko vrgli, kar hi prijalo ali ne. Po last- v roki trdno kot skala in poželji-nera prepričanju se nikakor ne vo gledali v bodočnost našega za stiinjam. Pri društvih je navada, željenega cilja. Danes smo še rav-da se predlogi že zaključijo pri- no tam kot smo bili. Ž ni, da so vatno pred sejami, članstvo je po- nas razmere prisilile do tega, 11am-tem poučeno in glasuje da ali ne. pričela se je krvava svetovna V večini je pa dostikrat v škodo vojna in bilo je vse naše tnula-člana m dostikrat se zaključi prav polno delo uničeno in -zasipalo je proti pravilom ter v škodo Jednn- in zaspali smo tudi mi. te, ker je članstvo že prej pouee- Cork o solnee je pripekalo, medno. Mislim, da tudi na konvenciji j ved je vstal in prišel je iz brloga. ni boljše, ker so delegati .poslani:Ves mršav se ozira na vse strani od društev. Po mojem mnenju hi posluša, a hipu se zdrami i/ se vse prošnje in pritožbe morale svojega dolgega spanja in šine mu pošiljati naravnost na konveneijo misel v glavo, da mora naprej v in na konvenciji bi se volil (Klbor.; naravo za svoj obstanek, kateri hi reševal cele zadeve. Pre- Tako smo vstali tudi mi iz na-priean sem, da hi se vršilo bolj po-;Sega dolgega spanja in se zbrali steno, ker ako nikdo ne ve niče- skupaj- 11. septembra v Moose solj pomisli,.dvorani. da posvetujemo o na-predno se izrazi. Ko dobro premi-j^™ narodnem in političnem mi-«!i. ti'di dobro sodi. Ako mu je pa Zanimiv«. je bilo slušat: rojake, ki je vsak v svojem govoru i v. srea kazal, da je sin slovanske matere. Zanimivo je bilo toli- o, cu?. *** 11am je poroail NTarodn: Namen tega kluba je. {»omagati 'jakom, da postanejo državljan hDlnlškesa tajnika S.'x.P. lialS(i nove domovine ter vzpod ie bodočih pravil. Xeko dru- -)UJati one< kateri še niso na,pred že preje znano, se ne zanima toliko in vrjame, kar se mu na t veza. Seveda bo izgovor,' da se s tem konvencija zavleče in da kosi a toliko več. Pa je ravno obratno!- S j Politični Klub, tfaterenm str« pr*. tem s* vzame gotovini, faktorjemj36^!1* nikdar več a* odpademo. moč, kateri nvslijo delati po svojo. — Čital sem nadalje v pripo-'roiakom, da postanejo državljani ročilu •J. glede ooaoein prav štvo priporoča večjo demokracijo. ne?a raišljflpja. Ako bomo složni. Jaz priporočani tudi večjo dlsci-jnan} je napredek zagotovljen. U-plino, da se v bodoče izognemo merjeni bodimo, da potom našega škode v slavnem odboru in da sejkh,,f!l l)"ni° dosegli, kar že tako Izključijo pretepi za vselej. Tutdi,doI~0 in nostrj.no pričakujemo, jaz .sem imel vroče boje, ali prete-j . Tf,rpj- rojaki, na noče, podajmo ^■■■■B J)al ^ nisem. Tudi sem za to. da si z"lK,t roko '» pokažimo drugim o je bile deležne vse. iznajdbe, Sprva na-j kandidat je V davni odbor razio- narodom, da znamo biti tudi mi žijo vzroke svoje kandidature, ker le tem potom je mogoče priti v. slavni odbor ljudem, ki so v res_i^teTiiibra. niči zmožni takih poslov. PreprH Xa:l še <*a *in,> na eni Čan sem, da imamo dosti inteli-i zadll-jlh si izbrali tn
  • odoce mestne morejo doseči teira. ker nimajo !VQlltve- Kandidirala bosta dobro protekeije. In ravno pri tem bi!{'oznana.ro'iaka: Jos- 'J Brince za bila prot^kcija izključena iu| župana in Frank Musieh za emu-zmožnost dokazana z^ tako odgo- missionerja. Torej, drage rojaki- Trlftstvo. -j v - Druga generacija in drugi časi bodo pa tudi iz kinematografa napravili ono, kar mora biti liafnree za vir duševne razvedritve ter za sredstvo pristne in zdrave izobrazbe. D opisi složni. Pridite na sejo vsi brez izjemo, katera se vrši v nedeljo 2o. vorna mosta. Tudi pravi, da nami- (iije in rojaki volilei. naša narodna Roral, Pa. Kakor vsak, tako tudi jaz naj rajši prebiram dopise, al« iz te na-selbin«* š»» nisem videl nobenega. Nekateri premogorovi v t-j okolici (Obratujejo s polno pa tu, štirikrat znižali phtčo. Po jiriri tedne trajajočem štrajku so vendar privolili v polx»ljšanje l»la•"•»•, ali vseeno nismo nič na bolj-Hf-m, kt-r dela sedaj komaj 20 do 'JO delavce*" na dan in mopf>če pride na vrsto pa en dan v tednu vsak delavec Draginja je še vedno kakor med vojno m nam sploh že ni misliti na boljšo lK»do£ii«»st, dokler nas bf»do imeli p«*! kontrola kapitalistični magnatje. V tnkavnji okolici imamo tudi več različnih društev, katera pa 11 ie kaj podobno ne napredujejo. Vzrok temu so menda delavske razmere Kenosha, Wis. Cital sem dopis v Glasu Naroda št. lsfi <>d žeiLskega drultva S. S. P. Z. iz Chicage, 111., in moram priznati, da ga ^dobravam. Pisale so resnico in zadele tarčo prav v sredino srea. Ta dopis je jako ko-r sten in ^-sak lahko uvidi, da se ne priol>čuje v lastnem podjetju toT kar bi l»ilo v korist vsem. Sk«>-ro neverjetno je, da si pusti naš narod metati tako debel pesek v oči od nekaterih v svojem lastnem podjetju, pa je vendar resnica. Žalostno je. da se mora članstvo posluževati drugih listov, da more izraziti svoje misli in želje. Danes smo v fjvobodni Ameriki, ne več v vojašnici na Sel ti. in bomo žeskrbeli. da se bo v bodoči vpo-števalo ustavo Združenih držav in da se bo priolx-evalo tudi želje in nasvete. Nadalje eitam v Pros vet i št. 1S4 iz urada tajnika S N. P. J. glede društev ali posameznih članov, kateri imajo kakšno prošnjo ali pritožbo, katere so bile rešene na pr- iu je dot i eno- društvo, da sedanji, f0lŽT109t lias VPŽe' (lil "Mamo «vo-,predsednik ni zmožen. Tudi jaz -Ias"ve kandidatoma, sem t^a mnenja. Prepričan sem,:ker s te™ bomo da ni velike iEobrarbe. Pri nekiimed nani' ln ^Pr»što- razpravi sem ga moral večkrat vanj«-pred drugim narodom. vstaviti zaradi, njegovega obnaša-! 11 koilcu vsem nja. kar je jako žalostno za glav-j^dnim rojaKom: na svidenje dne nega predsednika. Lep vzgled j - članstvu, pa danes se tic čudim, ker vem, da sva bila skoraj soseda na selu. Ako m citateljem tega li-lpa seje ^^ da mo. jo dwber in ho opravljal svoj posel. ker i o delaven in si v.n bo redil trebuha na stroške .Tednote oziroma članstva. Sovček na Dunaju je vodil organizacijo 4">00 članov 7. enim pomočnikom, pi-i nas bo pa kmalu za 10 članov 1 odbornik. Vaše ge^lo na.i bo delati pravilno in nikdo vas ne bo kritiziral, ako pa ne. je pa za vaše zdravilo najboljša dobra brezova metla. Josip Presterl. Eveleth, Minn. Poročati imam nekaj zelo važnega. Ni moj namen posegati nazaj v preteklost našega naroda, pač pa moram omeniti vsaj nekoliko Neresnične vesti o namerah bivšega. c?.rja Ferdinanda. Bolgarsko poslaništvo v Pra-jri poroča, da ro vsti o nameravanem vpadu bivš :ra carja Ferdinanda neosnovaue. y Bolgariji vlada popolea mir. Bivši car Ferdinand se nahaja na nen škeia ozemlju ter ii po svojem odhodu iz Sofije nikdar skušal vrr'ti se v Bolgarijo. Peter Zgaga Slovenski časopisi so prinesli sicdečo vest iz Belgrada: Belgrad, 2"). avg (Izv.) Nocoj se je vršila pod predsedstvom min. predsednika Pašiča seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o raznih tekočih z:t-e'evah. Z ozirom na politično polemiko. ki S3 je vnela v javnosti zaradi nepotrditve ljubljanskega /upana je mmister notranjih za oev Pribičevič predložil akte in podal referat o takozvani Peskovi aferi. Povdarjal i«-. je n? podlagi jasnih izpovedi uglednih oseb i7. prosvetnega polja, na katerem "e Anton Pesek popreje sam deloval. brez vsakega dvoma do-«_'nano. da je g. Pesek homosek-Mialen. Z ozirom na ugled Ljubljane in državne uprave, t kateri zavzema ljubljanski župan važno mesto, je minister smatral za svojo dolžnost, da odobri predlog po-Krajinskega namestnika v Ljubljani in odkloni predložitev Antona Peska v potrditev. Istočasno odredi, da se izvrši nova volitev ljubljanskega župana. Ministrski svet je "vzel poročilo ministra Pribičeviea na znanje ter j- soglasno odobril njegovo stališče. * * ' Gospodu Peski, v album. Voliti treba bilo j" župana, t. i pametno bo. strogo gospodaril, \i hvalil dobro bo, na slabo udaril. Župana takega imej Ljubljana! Na toga težka je vojilcem dana. Koga naj bi? Naorednež fci slc-sparil. cerkveni mož bi rc tov/, z. Kimoni sparil r.i komunizem zrela ni Ljubljana. Da vsem bo p^av. ne možkeira ne ženske, naj občina ne voli za glavarja piestolice pr-krasne nam slovenske. Naj ho pač *ak, ki se z obema ukvarja, i;i na razlike spolne in plemenske še pihne ne — po novih strunah udarja. * * • Včeraj je murl v Nemčiji znani Gotovo je 'dal Pesek razobesiti žalno' zastavo. * * • Evangeliji so prestavljeni na ;';2S različnih jezikov. Kljub temu pa ljudje ne razumejo jezika evangelijev. Če bi ira, hi bilo boljše na svetu. • Edinost" bi najbrže ne izhajala. • * • V starih časih je bila rdeča bar- { umpibunmafifui Ustanovljena 1. 1898 2CatnL 3lrbturta InkorDorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF THIil >AX, E. lRHtU St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALAST, Ros ' 106, Pearl Ave., Loraiu, O. Tajnik: JOSEPH Plf.HLEtt. Ejr, JUon. ^hiKa.inik: GEO. L. BKOZirH, Kij; Minn. Blatmjnik nelsiiiafanih smrluUi: JOHN MOVEBN, 0'J4 E. '-'ud Are, W. Dulutb, Mine. VrhovnS zdr&vnlk: I>r. JOS. V. GRAHEK, S4.i E. Ohio St, N.S.. Pittsburgh, Ta. Nadzorni odšor: MAX KERŽIŠNIK, Box 872, Icoek Wyo. MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawndal* Are., Chicspo. lil. F A AN K SKRABEC, 4822 Wabhington St., Denver, Črto. Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Miu»». o5i!jn-tvo nri se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se |K>Ailja na predsednika tH>rotneg& rnlborn. Prošnje /.a sprejem novih Clanor in bolniška sprit-evala naj se pošilja na vrhovnega wlravnika. Jujroslo»'nnska Katoliška Jetlnota se pri|»oroOa vsem JuKos'ovanom za obilen pristop. Kdor želi postnti elan tt orpani*««-lje, naj se mlas! tejniku bljižnega druStva J. S. K. J, Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnite na gl. tajuikx. Ncvo društvo se lal'ko vs*auovl z 8 flan* all flnn'raml. Iz Slovenije. Smrtna kosa. f .»latt imenuje našega rojaka V llotieif je umrla Helena Der- i" najbol j uadarjeueira arhitekta .'•ar, ro jena Pemk. Bolehala je šest V-eškega, ki pa Jugosloviii". _ b.t. ' j Prof. Pločnik je jmstal jjrofesior H:»dbino centralnega nadzorni-Ha slovenski tehniki v Ljubljani, ka južne železniee inž-• Mat ko Sne- ]-Pričakovati jt*. ilu bu najblago-lerja in soprogo l-'tefieo j«' zadela itlejneje vplival na mušo stavbno težka nesreča. Xa njihovem ]>ose- i umetnost. Prof. Pločnik pride v >tvu v Dobri v (lorskein kotam. Ljubljano v dobi. ko se začenja kjer bivajo na počitnierdi, je uiurl [znova razvijati stavbno delo. njih sin Slavko na griži. no službo. Čuden slučaj se je pripetil. Nezgode in poškodbe. | Ljubljanski -Slovenec" je pri- •V d.^iio stran prsi je zabodel jol>č-il iz lio^ne ^lod-či dogodek: Humor iz Vevč lSletncjra kočar-'V I»,Klgoriei pr.vl nedavnim jevega sina Alojzija Kočarja ter.n.l5!i 21]ptino M ilijM> i;.,,};. ga nevarno p pf^<>pali I)o. Z vlaka je padel lOletm delavec,kljt.a ^ imola zai.(M-.enca, ki se Frančišek Urbanija iz Straže pri raynn Viiičal iz Amerike. Xa Drtiji in si zlomil levo roko. daa smrti SO(|el y dnjžl)i Xa ljubljanskem polju j.' pi''".svojih tovarišev Ln je v razgovoru bližal srluhonemee 17!etni Fertlo z:i mesecev. Jožef S.nlanion, čevljarjev ./m leta in pol. Irma učiteljica, let. Fran Milavec. hiralec, 73 lf»t. Janez Smor'*.1 sin tovarniškega delavca. 14 let. Ivana PfKlboržek, posestnica, 41 let. Stanko "Mrak, dijak, 17 let. Neža Gornik, služkinja, 4-"> let. Korbar. «;ost.i.j;i. 64 let. Katarina Rud oz, bivša šivilja 72 let. Stanko ic!i*prevoznikov sin, 16 mesecev. Milena Sušnik, profesorjeva hči, 8 let. Amalija TI od žar. hčerka sodnica dr. Ilrnlžarja, 4 in p<-l leta. Slovenski arhitekt profesor Joža , Plečnik. Te dni .so češkoslovaški časnikarji na povabilo graščin.ske uprave T.ana j»ri Knvoklatih posetili bi*-.v> fiirstenberško grraščino s parkom, gozdom, polji. goz:islir.ja. ki je tekom preiskave priznal, da je deklico Radi vojičevo res umoril. Tatvina čevljev. •Takob Bizjak, delavec, stanujoč v baraki '"Obnove" podjetja Tflnnies jn-i Koliuski tovanii v fijubljani, je polieiji naznanil, da mu je v torek D. avjnista opoldne ■ 7. odprte barake izp»wl postelje ukradel neznan tat par skoraj novih črnih čevljev. Tatvina v kopališču Kolizeja. Davčnemu asistentu Ludoviku Anž;eu je bila v sredo 10. avgusta »koli .">. popoldn" v javnem kf>pa-lišču Kolizeja v r«j ubija ni iz žepa ukradena črna platnena listnica /. vsebino 360 kron po 20 kron, 1 koledarček in 1 blc*k za uradniško menzo. V kopališču je bilo Lsti '•as zelo veliko kopalcev, malih fantov in odraslih. Tatvine krav. Dne 21. avgusta je bila posestniku Frrneu Oša-biui v .Martinja-ku št. 14 ukradena krava. V isli noči je bila ukradena tuli posestniku Francetu T ."'letu krava iz hleva, toda posestnik je Jatvino še pravočasno zapazil Ln odvzel tatu kravo. Nevarna poškodba. Z nožem je ^nnil Janez Putre -01 etnejrar .Jožefa l^esarja iz Ko- st vo za 2."> miljornov. Včasih so tu čevske Reke v de.si:o stra.n prsi. rezidirali Fiirsten"^ergi, prijatelji Viljema II. in Franca Ferdinanda. Zdaj postane krasna graščina le- lmela lep avtomobil. To njeno že- češkoslovaškega f>redsed- l»o sem jaz podedoval po nji in \j-Iedtega ni moja krivda, če sen: kradel. Sodniki in protniki, ki kaj takega še niso slišali, so fanta opro-Sfili. . , Prav nič čudno bi ne bilo, če bi mater zaprli.., nika dr. Masarvka in obitelji. .">00 delavcev je v 10 tetinih jrrašeino in poslopja prenrevilo; dela je vodil stavbni svetnik Fiala. vsa deda pa so se rzvršila po načrtih Slovenca ar h. prof. Jože Plečnika. "Nar. T.istv" poročajo ol>širno o umetnLŠko zasnovanih in dovršenih adaptacijah, in "Pgager Tag- Poškodba je srartnonevania. Žrtev pijanosti. Žel ezničar Tvan Puh črvi č v Zagrebu je popival celo noč.. Ko je prišel okrog 5. ure zjutraj na svoje stanovanje, se je vsedel na od-lu^to okno, da bi ga ostri jutranji zrak osvežil in streznil. Pri tem pa je izgubil ravnotežje ter padel z okna v prvem nadstropju na k&-menito dvorišče ter obležal na mestu mrtev. GLAS NARODA, ,20. SEPT. 1921 L_ t Kratek pogled v Jugoslavijo. ŠESTSTOLETNICA DANTEJEVE SMRTI Naš narodni greli na Koroškem. — Obsežna nemška agitacija. — Dninarji so na najslabšem stališču. — Gledališki igralci — državni uradniki. — Demokratizem v armadi. — V Jugoslaviji se še vedno klanjajo. (Nadaljevanje.) jnih slojih prebivalstva. Nekoč se Razgovarjal sem se z več dobri-'dini na Bledu in blizo inene je semi ljudmi tudi glede koroškega delo kakih 15 oficirjev, med njimi vprašanja. Iznašel a*-m, da se jejfIva generala, polkovnik in manj-na vs«-h straneh napravilo mnogo ^ oficirji; prvv dobro so se med napak, da Jugoslavija ni dobila seboj razumeli in delali šale ter del Koroške, vsaj tistega ne, ki jedili pravi prijatelji. Po kosilu je res po večini prebivalstva sloven-'pripeljal pr«w*ti vojak avtomobil ^ki Prvo napako so naredili naši'l,reti general, avtomobil je primejo, to y Dravo, bi nekako mo-j P»*a vjjem."" General ga lepo vpra-fl*» " »e šlo a ne pa glede Celovca si ručal?" "Da", mu ju ravnine proti Gospej Sveti. odgovoril vojak. Kdaj preje v Kes Jt. to nekdaj bilo slovensko,'s,ari avstrijski vojski se je zmenil o s*- spremenili v stoletjih. častnik za navadrega vo- pa ne bi srn H i diplomat je Jaka, ako j* preje kaj jedel, pred-l«.s;»u titi v plebneit; v(,!° Je služl>o nastopil! Ta prizor a ca si Drugič nikako tem p p revtV- sv«»st i • si bili gospodje'm® J0 izvan redno ugajal, zmage, a prijel je1 P* tudi, da se čestokrat itsodepolni polom! Naši g<»spodje s!>*'.i«> pritožbe, kako slabo posto-v» bili pa tudi v drugem oziru J'aai° z vojaki -j>o raznih krajih, prevee idealistični. N'aprmvljali so a to jp vedno bilo v tej branži. razne izlete na Koroško, na drugi ',ostikrat se pa dobe ljudje, ki so strani pa zopet vabili Korošce na IZ rojeva surovine, pa tudi taki. Kranjsko, jih lepo pogost oval i in s" skrajno tnnasti in nočejo vkazovali divoto Slovenije. Naša povelja, ko si misli: kaj vlada je tudi pošiljala na Koroško n,i ti zartikanee zapovedoval! živila zelo poceni, tako so na pri-1*" tako nastanejo kazni in šika-uer dobili krirh, meso in «lruga ži-|!,'rar|je* večer že precej poz- \ ila za ."»0 odstotkov eeneje nego no ob mizi v. dvema to- so hila v »ostali Jugoslaviji. Ta»var**ma v družbi je bil sita-ri propaganda pa je veljala državojznanee general Majster, edini slo-in zasebnike neštete miljone. Med v,'11ski general. Kar stopi k mizi tem <*o pa Nemci lepo zbirali de- Prostak in naznani: "od ge-liarje ne le v Nem.ški AvstrijiJm'ra' "-amo dva vojaka sta do-temveč tudi v pravi Nemčiji. Listi -i" r»b 10. uri. Gene- SO pisali gr'izne stvari o Jutr ^la- vPrj,**a : "Kje so ostali?" .. ..... - ....... -....... i ___ . m Ve znam, go«pod general . mu "Glej, da jih najdeš in dovede« domu!" Zade- vi ji ter lagali na vse kriplje; ul>o ge še malo zavedne Korošce nn ( (1-ovori P«™tak farbali. kako bodo morali služiti, v srbnki ariaa'li, kako jih bodo tr-'Va ^ končana brez vpitja in pineili tain in nešteto takih laži so'mhn*n>a- znašli. Ko se j,, volitev za plebis-l Ti ofi*irji P«"1 bili na Bledu eit pribliz.Ua, so Nemci razsipali /aradi mejnega vprašanja med Ju z nabranim denarjem med še pre- ?osJavijo-rn Italijo. Doela je pe ee j iiezaveilno ljudstvo po Ko;o-',lu'' na '^"d italjanska vojaška škem n tako kupili njih glasove.|komLs?-'a- Vse s'* J1* ^ršil« le bol; Veliko j*- pa tudi pripomogla ita- ,J,rmalno' kajti mejnike so že itak ]jan«ka propaganda na Koroškem, I>o1 ,leta pr,i'e postavili Italjani ki .k* za vratno in odkrito delala SW1U!L proti Jugoslaviji, prvič iz bojazni., demokratičnega življenja d if Jugoslavija ne j »ostane p reve- pa 'e !,meni,?i neko spako, ka-lika. drugič pa zato. ker bi Italija-,era nii. "»kakor ni ugajala, kei vedno je bilo čuti staro frazo: iaj rada dobila v *voje p^-sti Je- - ...... • v -lirj,- OK- . w -------------- senicc, katere so b po železniško! poklon", ali "klanjam se", križišč«-. Tako j., pri^-1 polom o pra-!'u; Ta nie je vselej spra- vijo: ' S«j b»ssen!" Radoveden ^m bil tudi, kako Kaj razni sloti zaslužijo za vsakdanji kruh Delavci, to je navad- 1 .ila v nejevoljo. Počemu to navidezno hlnavščino in vdanost? Tako minevali dne\*i in tedni , ...................In vedno sem še čepel na Bledu. ni težaki so na najslahejšetn: ako ra<1 bi sel na Dolenjsko proti dobč jm. 40 do 50 knm na dan, ni mestu, Gmomlju, Semiču za ninreti. ne za živeti. Obrtniki, iui" a,i buda vročina je nastala in t > je dobro izurjeni v svojem pn-,^ nJ° su^a- V vlakih je bil<» zel' »bi. so bolje plačani, a natanAnih VPoi?e in za n-iimi »e drvil oblak podatkov ni bile dobiti ker v vsa.]i»rahu, »kozi okna pa je silil dim !%ftn kraju plačujejo drugače. Od ,n**bkega premoga, zato je hib boljših r-brtnikov so tiskarji naj-lVsa'io Potovanje zelo utrudljive bolje plačani sedaj v Jugoslaviji,|'n «'^vek bi si zamazal vso oble-posebno stavci na strojih; je pa p0, zato &f*In opustil te polete, fte tudi tz stroka obrnikov iiajboijejv bližnje Domžale nisem šel Lz te-organizirana — Učiteljske plače i~'a ^roka. edaj okolu do 3000 kroni Čudni pa so naši ljudje v domo- na mesec. — Zelo slalio plačani.vini, vsi bi radi le amerikanske pa v, duho\-ni. po 700 do f>00 kron dolarje. Radi bi zidali razne "dona nifjsee. za mašo pa dobe po 20 me**, kakor sokolske ali orlove: do 4<» kron. Se slabele pa se gotlijradi bi imeli nove, lej>e zvonove, penzijonistom duhovnom, njih po-ja za vse to naj da Amerika v do-kojnina je :Jim> do ."»00 kron na me- larjih! Zvonove je potoraJa stara s.-<\ \ s.* to nikakor ne odgovarja Avstrija in baje ti laže na Dunaju Ifiletmm -tudijam in cenam, kate-'ali v njega okolici, toda nihče se l-e SO veljale te študije. Vse kar je'ne zmeni, da bi jih naza»j dobili, prav. toda reči moram, da se tem j Dostikrat so tudi preveč patrijo-gosprelom godi velika krivica v(lični gospoilje duliwni sami vladi novi državi. -- ši^laj so celo vsi ponudili zvonove, premoženje, ki gledališki igralci državni uradni- je bilo nabrano za zvonove ob poki in dobe pokojnino no gotovih grehih itd., pa so dali za vrtjno po-b-tili. a ti so bolje plačani, ne zine- srvjilo. Tn tako je prišlo, da ni zvo mvsi s,- /n kvaliteto, kakor du- nov. ne denarja, sedaj pa daj A hovni. Za vso to so obloženi z davki tudi prebivalci, ki svoje življenje ne vidijo od znotraj gledali-š<"a. — 1'radniki po bankah pa dobč po :i000 ki-on mesečno in seveda tudi več po sposobnosti in odgovornosti posla, bolje kvalificira nerika. ko tu pa naše delavsko ljudstvo samo pohaja in zavživ prihranke minulih let. ali pa mora delati za tako nizko plačo, da se komaj za silo preživi in nima od kje vzeti za take naprave. Mnogo-leri se pa tudi zanimajo za stare nim pa gre plača že na 100.000 K -trice, ki so Češ Šli v Ameriko že na mesec. — Ženske, ki pišejo na pred polstoletjem in bi radi prišli strojih, ah pa naše tipkarice. do-|do domnevanega premoženja prav be pri vladi 1800 K mesečno, v,na lahek načm. Najde se pa tudi privatnih zavodih pa najmanjjkak advokat, ki bi kaj rad dobil 2000 do 3000 K. v svojo pest zavarovalnine naših Zelo huda pa prede družinam za delavcev raznih Jednot. katerih stanovanja, katera je zelo težav-jdenar pa je šel zaradi vojne v dr-no dobiti, in količkaj stanovanje'žavne roke. Taki tiči bi radi do-velja v Ljubljani 1500 K in več bili te svote in potem dedičem le-mesečno. Torej si kaj lahko pred- pe računee delali; največji del zastavimo. kako more shajati urad-1 vaTovalnine bi ostal tem advoka-niška družina, ako oče zasluži tri.toni, najmanjši del bi pa dobili za-tisoč kron mesečno, ko samo sta- ostali. Na kratko rečeno: v Slove- Piše Arthur Brisbane. Te dni je poteklo seststo-let, ko je umrl Dante. Bil je eden i med treh velikih pisateljev sveta. Ostala dva sta Homer in Shakespeare. V svoji moči, da da izraza sovraštvu in preziranju, je bil veliko bolj mogočen kot katerikoli drugi človek, kar jih je kedaj ži velo na svetu. Njegovo življenje je poteklo v političnih bojih, ostrih sovraštvih in nevarnostih. Trikrat ga je njegovo domače mesto, Florenta, obsodilo, da bo živ sežgan na grmadi. Njegovi sodniki so le malo sa. njali o tem, da bo njih mesto za vedno počaščeno vsled njegovega rojstva. Kljub razočaranjem, žalosti in revščini, ki je poznala celo sramoto, ki prihaja s prosjaeenjem, je Dante s strašno eneržijo ustvaril svoje veliko delo in to delo je zopet ustvarilo lepi italjanski jezik. Pisal je, da da izraza svojemu sovraštvu, da osveti storjene mu krivice in svoje sovražnike je poslal v globine pekla. Pisal pa je tudi na čast ženske, Beatrice, katero je strastno ljubil od časa, kr sta bila ona in on stara devet let Rekel je: — Če bo Njegova volja. da živim še nekaj let, upam, da bom napisal o njej to, kar so ni še nikdar preje napisalo o kaki ženski... o oni blaženi Seatrl-ei, ki zre sedaj v obličje Boga. Pisal je o njej po njeni smrti, kot je upal. V paradižu se Beatrice sestane žnjim ter ga vodi. Virgil, njegov vodnik skozi peklo, je pogan ter i.e sme videti paradiža. Še nikdar ni bila nobčr.a žanska tako i>oča-šcena kot je bila Peat rice od čud nega duha Dante-ja in nikdar več se ne bo nebei-, pekla in vir opisalo tako kot jih je opisal Dante, kajti on je vrjel ter bil prepričan S svojimi zobmi pa grize Satan neprestano glave treh izdajic. Dante, ki js živel tristo let pred Newtonom, preseneča znanstvenike s svojim ooznavanjem zakona Izpred ljubljanske porote. UMOR SOPKOGA. Jesensko zasedanje ljubljanske porote se je (»tvorilo z žalostnim slučajem, v katerem je nastopila kot obtoženk i mlada. 221etna žena kot morilka svojega 52 lednega moža, posestnika na Go ve ilea pri Medvodah. Janez" Kreka. — Kot soobtoženka je b:lt obtožena žena ruskega begunca Katarina A-leksejevič, doma iz Ločnice, sestra Franceti AHča. France Alič je bil ljubimec Krekove žene — Marjane, sestra pa je med njima posredovala, da bi se njen brat po Krekovi smrti priženil n i njeno posestvo. Vsi trije skupai so sklenili, da spravijo starega Kreka s sveta Poskušeno zastrupi jen je. Marjana Krekova se je poskušala iznebiti svojega moža najprej .»V .1 n,trjiiu uu^un t mi jriu £iliv gravitacije ali sredobežnosti. Go- S struP°™- S posredovanjem Ka- • , . . .. • tarine Aleksejevie, roj. Alič je vori o sebi in A igrilu. kako pie- r ui j • i ,- \\.Z ° dobila od svoieca. litibimca Aličn zata težavno proč od središča zemlje, proti kateremu streme vs? stvari. Opisuje tudi ozvezdje Južni križ, kako se je dvignilo iz globine. Ob onem času ni bilo to ozvezdje še znano in tudi ne opisano. Kak mornar je najbrž opi-sal to ozvezdje Dante-jn, kojega duh je, kot on Shakespeare ja o hranil vsako stvar * * * Mladostni ljubezenski utisi so pogosto trajni. Pri Dante ju so trajali celo njegovo življenji. Videl je Beatrieo dvakrat ali trikrat k večjem ter je nikdar dobro poznal. Ona ga je poznala, a se ni brigala zanj. Bilo jkj je nekaj v njenem otroškem obrazu, vsled Milton pa ??i vrjel tega, kar je česar je ostala nasmrten del sve pisal ter je vsled tega sijaj ?n, a tovne literature, ne prepričevalen. j Beatrice se je poročila z nekim * ♦ * j Simeonom de Bardi ter umrl«. Le malo je znanega o življenju j rniada- Dant^ se Poročil Gem in potovanjih Dante-ja. Ko je bil' š* zelo mlad, ie zapustil svoje do-' m a če mesto ter ga ni več videl. Nekoč so mu rekli, da se lahko vrne, v spokorni obleki, da se po kori v cerkvi sv. Janeza ter dobi cupuščenje. On je to ponosno zavrnil ter rekel, da lahko v kateremkoli kotičku sveta še vedno zre na solne 3 in zvezde ter razmišlja o sladkih resnicah modrosti. Pogosto je živel v bedi in ob drugih prilikah so ga vzeli podstreho ter prehranjali velikaši. Ni pa hotel, da bi se ga prištevajo med glumače, pritlikavce, nevc«: mo. hčerko Mateja Donati iz ze. lo ugledne .družine. Rodila mu ie sedem otrok. Eden teh, sin, je spisal pregled glavnih del svojeg; očeta. Žena. ki je preživela brer. dvoma številne težke ure. dočim je Dante mislil na svojo Beatrice, ni omenjena niti enkrat v njegovih delih. To je hvaležnost ženija. Ticijan, veliki italjanski slikar, je storil boljše. Naslikal je svojo ženo v slikah pekla, vie in nebes da se bo gotovo zopet sestal z njo, r.eglede nato, kair pojde. Pred šeststo leti je umrl Dante v Ravenni in tam počiva njegov pepel v kameniti posodi, nad kate- m druge ki so krajšali velikašem ro se dvi?a niaJhna kupola. V današnjih dneh, ko jc. umetniški že-r.ij izmrl, bi se ne moglo posta- i as in vsled tega se je skregal in odpotoval. Če eitamo dela Dante-ja njegov življenjepis ter poročila o časih, v katerih je živel, se nam odpr-: povsem novo obzorje. Njegova de l i in misli so bile iz dobe, v kateri je živel. Bogu je kljub vsemu spoštovanju pripisoval z lahkore ckrutost, fieskončno okrutost, katere bi ne bil zmožen noben divjak. ^ * Nad vrata, Ki vodijo v mes;o ža- cfobila od svojega ljubimca Aliča nezponat strup, katerega ji je poslal Alič po svoji sestri v prazni vojaški patroni, :iaprti s kroglo Žena je dala nek» večer ta strup možu v juho. Krek k sreči ni po jedel vse juhe, ker mu je postalo prej slabo. Onesvestil se je. bruhal in prosil, ko ?e je zavedel. — mleka. Žena mu je namesto mleka dala vodo. Ker ji je prvič iz-podletelo, je i znova naročila stru,» od Aliča, toda njen mož je bil se daj previden in zastrupljene pijače ni zaužil. Ker so poskusi a strupom pon^sreedi, je prišla žena nh misel, da 1.' moža ustrelila Kljub temu. da je parkrat poskusila streljati, pa ."-'j vendar sama ni upala moža ustreliti in je sklenila. da bo pregovorila za to Franceta Aliča. To se ji je tudi posrečilo. Pregovorila je Aliča z različnimi ob ljubami, med drugim mu je ponu jala 10.000 kron. Prišel je domov v Ločnico na ^ vet no nedeljo, pre-skrbel si Krekovo vojaško puško in ves teden zalezoval Kreka. To da zaman. Krek je ostal živ. Končno je speljala nesrečnež;« v zasedo njegova žena sama. Krekovo posestvo leži visoko na str mem griču. Pot se vije v velik'h ovinkih po trmini navzdol in ro njej se težko vozi. Zato jc in c! Krek svoj voz ve lno pri n^kem prijatelju v dolini. Kadar jc kam šel. je peljal konja v dolino in ga tam zapregel Talro je bilo tudi na Velikonočno nedeljo. Žena je pregovorila moža in družino, bili sta dve sestri in njen pastorek Lo-rene. da so odSli že z intra j ob 4. uri od doma k vstajenju. Med o-vinki, in sicer pri Vrbcah pa je Alič napravil umetno zasedo. — -Skril se je v brinjev grm, katere sa je odel še z velikimi smrekovimi vejami. Na poti navzdol vile nekaj primernega. • * * Ko je umrl Dante, je bila Ra-vertha morsko pristanišče, a da nes leži mesto štiri milje v notranjosti dežele. Jadransko morje se je umaknilo. To morsko pristanišče je še obstajalo v dnevih francoskega kralja Fianca. Mali raneoski dečki čitajo še sedaj, kako je bil plemeniti Gaston de Foi?: lesti in med izgubljeni narod, kjer ubit potem Vo je 1eta 1512 izvoj^ mora človek pustiti za seboj vsa- val zmag0 pred Ravtnno ter 0 ko upanje, je napisal Dante ono krasnem spomeniku, ki je bil po- monstrozno ugotovilo, da so pekel gtavijen na mestu, kjer je padel. ustvarile pravice, najvišja modrost in prva ljubezen. V tem peklu pa kaŽ3 ljudi, katere \ečno bičajo hudiči, ki trgajo vdrug drugemu glave z zobmi, kojih drobovje zro kuščarji, ki so zakopani v led do vratu fili katere pečejo v velikih kotlih, polnih ognja. novasije vzame polovico plače! Seznanil sem se tudi s pravim ni ji vse hrepeni za denarji, ki se pridobe brez vsakega napora, a detuokratičriin življenjem v raz- tudi kaj lahko poženejo niji ter se veseli njih trpljenja. Pol bridkega sovraštva in okru,-tosti pripisuje ista čustva Vsemogočnemu Bogu. — Če bi imele kamele Boga, — je rekel neki stari Grk, — bi ime-njih Bog štiri noge in grbo Vse svoje lastne duševne grbe in okru-tosti pripisuje Dante, kot dru^i pisatelji, svojemu Bogu. * * * Prav kot je črpal Milton iz Dau-teja, tako je tudi Dante erpal iz drugih, prav posebno iz del nekega meniha, ki je opisal svoje potovanje po p*iklu. Dante opisuje Satana, ki tiči na dnu pekla, zakopan v led do pasu. Ta led proizvaja z neprestanim udarjanjem , svojih peruti, sličnih onim netopirja, viti ničesar, kar bi bilo vredno t;:ko velikega ženija. Bodoče u metniške sile bodo mogoče t,osta- pred v»bcami, je zadržala žena spremljevalce in pustila, da je šel mož kakih dvajset korakov naprej. Rekla jim je, da imajo dovolj časa. ker mr.-^a oče še napre-gati. Ko je prišel Krek do zasede-je počil usodni strel. Mala Milks je izpovedala: — Počilo je, zasvetilo se je, in ole je padel, konj p^ y- zbežal po melinah. — Krelč je bil zadet v hrbet, krogla .mu je predrla prsa in se zarila globoko v korenine nasproti stoječega prab-ra. Ženske so moža, ki je kmalu umrl. ne da hi se zavedel, obrnile na hrbet, mu dale pod glavo vrečo sena in g.i pokrile s smrekovimi vejami, ki so zakrivale ▼ zasedi morilca, ki je po strelu izginil. Obtožena Marija Krekova, r«;»-j«-na Dolenc Dolenc, 221etna h<>" mežnarja in čevljarja Dolenca pri Sv. Marjeti pri Medvodah, prizna, da je najprej poskušala moža za-strupiti in da je. ker se ji to ni posrečilo, najela morilca v oseb" svojega ljubimca Franceta Aliča. Poročila je starega moža. ker so jc silili, sovražila ga pa je, ker je bil preveč narllež^n, siten in pa prekosmat. Krek je nosil namreč dolgo, močno črno brado. Kasne je si je ženi na ljubo brado pore-zal in se obril. dn bi si pridobil ženino ljubezen, vendar zaman. Med zasliševanjem pa ie Krekova obdolžila hčerki Milke in Katarino. da sta tudi ti dve očeta sovražili in da sta vedeli, da ga hoee ipačeha zastruniti. Pravi celo, da jima je pokazala strup. Sestri sta rekli baje, da naj naredi, kar ho- a ti dečki ne vedo ničesar o Dan teju. Kjub temu pa Dante daleč nadkriljuje vse francoske pisatelje. • * • Gotovo se vprašujete, kaj j«» mislil in rekel Dante v svojih zadnjih trenutkih, ko je ležal bo- On vidi svoje sovražnike v ago- .. , \ ... ' . ...... lan za mrzlico, katero si je nako- T"ll tur CA TT/»C»n I 1 11 nh in-n -.n 3 pal tekom potovanja skozi lagune na svoji zadnji in neuspešni misiji v Benetke, kamor ga je bil poslal Guido da Polenta, njegov zadnji prijatelj. Vsa dela Danteja so krasna in za nas. ki se borimo v svetu, ki jc le malo napredoval izza njegovih časov, sta dva njegova izreka prav jwsebno velike važnosti: — Delajte luč i.i narod bo našel svojo lastno pot. — Delajte z ognjem, kot dela narava. Delal je z ognjem in kar je izvršil, gori še danes s svetlim plamenom. Skušal je učiti ter vedel, da potrebuje narod predvsem luči. Dajte' mu K-či in našel bo svojo lastno pot. Dante je dajal leč ter predstavljal velikega služabnika ter inspiracijo za človeštvo. Častimo njegov spomin ter iz-boljša§mo same sebe s tem, da štu ciramo in proučujemo njegova dela. toasted g) 'J T^ 2/ O če, oni ne bosta nikomur ničesar povedali. Soobt oženka Katarina Alekse-jevič prizna, la je prinesla Mar- Rekla je nekoč pastorku: — Daj mi revolver, da ga ustrelim, kaj to, čem sem par Jet zaprta, potem bom pa prosta. 6000 kron takoj [dam, ee ga kdo ustreli. Streljati I sem se učila, ker mi je mož rekel. ! da bom šla ž njim na lov. — j Predsednik : — No, potem ste pa šla na lov z Mičem na s^jega moža! — Sicer pa ona vse cinično priznava. Po dokazovanju je stavilo sodišče porotnikom štiri vprašanja i in sicer za vsako obtoženko r>o dve. [vprašanji; to je zaradi zastrup-i 1/enja in zaradi ustreljenja. Po dolgih govorili državnega pravilnika in zagovornikov so porotniki obe glavni vprašanji glede Marjane Krekove in sicer glede zastrup-ljenja in ustreljenja soglasno potrdili. pri čemur so trije glasovi izključili nhmen usmrtitve. Vprašanje glede r.jene sokrivde gleiis ustreljenja pi so z devet glasovi zanikali. Vsle nejasnosti je senat vprašanje ponovil in rlodal še d«.-datno vprašanje glede težke poškodbe. Porotniki so drugič :«» vprašanje zan kali z 8 glasovi, dodatno vprašanje p-' so tudi zanika li. Marjana Krek je bila obsojena jani strup, ki ga ji je dal brat. trdi pa. da jj bili uverjena. da je j*ai'adi sokrivde umora v smrt n: to navadna sol. ki ne bo Kreku nv ' ve5alih ; soobtoženka Katarina J- - pomagala. Na nesrečni usodni pot i na Veliko nedeljo zjutraj sta spremljali v cerkev 1: vstajenju pokojnega Kreka tudi njegovi dieerki 11-letna Milka in lSletna Katarina j ~ Milka pravi: — Mačeha nas je i pred Vilicami zadržala. Nato smo Strankarstvo •/ Podkarpat. Rusij leksejevič pa je bila oproščena. Predsednik : — Marjana, ali slo razumeli? Obsojena ste n:i sinit. — Marjana (tiho) : — Da. Bra-nitelj je prijavil ničnost. zaostale kakHi dvajset korakov. Zahliskalo se ie, počil'je strel in ata je padel. Konj jc zletel. jn;-sem skočila očetu, ki je malo hropel. pn :<;č govoril. TTmrl je. dale smo mu pod glavo vrečo sera pokrile ga s smrečjem in šle po ljudi. — Dekle t odi pove. da jf izvedela, da so »ir.li preje očetu strupa, pa si ri up..la nikomur povedati. ker ii je mačeha zagrozila. da jo zastruni ali i.streli, če "•Slovenski Yyh.id" piše k vesti da nameravajo v Podkarpatski Rusiji ustanoviti veliko skupno poljedelsko stranko, ki bi združila vseh šest sedanjih kmetskiii strank, da se ta namera najbrž ne bo posrečila, ampak se bo pridružila šestim še sedma stranka. POZDRAV. 'redno ve podava na široki oee-korim kaj pove. Njen oče je skrbel!au * P"»-»'»kom "France", vas poza mačeho bolj kot za otroke. — jzdravljava celo naselbino v Libra-vendar pa ga ie mačeha sovražila !rv- i?1 -i'm zahvaljujeta, ko in rekla hčerki, da mora širnega s" "a-iu tako loIK' opremili /. veli-^tarea ustrelili. V bistvu isto po-|ko vdeležbo na postajo v Pitts-ve sestra Katarina. jburghu, Pa Pozdravljava tudi Razne priče povedo, kako je-družino Šuštarjevo na Rilltonu. 'jubil Krek svoji ženo kot stra- |Pa. in družino moj"ga brata Za-sten zaljubljenec, ona pa ga ^'vašnika na Herminie No. 2, Pa., sovražila in tega tudi ni skrivala, in se mu zahvaljujem, ko me je Razvijajo se žalostni prizori, v |spremil na postajo v Irwin, I'a. katerih žena goljufa moža s svo-JKličeva vsem skupaj: Na veselo jim pastorkom in drugimi in očit-'svidenje v Jugoslaviji! — Ivan no kaže. da s-i hoče moža iznebiti. IŽeleznik in Tvan ZavaŠnik. ADVERTISEMENTS. THE DURANT CORPORATION NAČRT INDUSTRIJALNEGA VARČEVANJA! Prva ponudba delnic DURANT MOTORS, Inc. na mesečna izplačila. Za podrobnosti in informacije se obrnite na: Sperakus & Doubrova - Zastopnika - 355 East 73rd St. New York City Tel. Rhinelander 5842. ii i! PRISRČEN smeh je najboljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravlje-ti*. Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkol i pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Izrežite ta knpoa prideat> petdeset ftontor r znamkah ter fa poSjite: Slovenia Publishing Co., 82 Cortlardt St., New Turk. Cenjeni: Za priloženih petdeset centov ▼ znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." Ime ................................... Naslov .............................. Država ................................. t in n n n n n n o n n n n n n r- 0LA8 NAltOPA, 20. SBPT. 1921 Vdova Leruž.SpisalE Gaboriiw- Pr*\*del n "Glas Naroda" G. P. Francoski detektivski roman. 16 (.Nadaljevanje. Oče Tabaret je komaj vtaknil eno izmed pisem v enega svojih globokih žepov, ko se je odvetnik vrnil. Bil je eden onih ljudi močnega značaja, katerih nikdar ne zapusti obvladanje samega sebe. Že dolgo časa se je uril v hlimbi, ki predstavlja neobhodno potrebno orožje vseh častilakomnih. Nobena stvar na njem ni kazala, kaj se je vršilo med njim in madamo Gerdv. Bil j*- prav tako miren kot takrat, ko je sedel na svojem »tolu ter poslušal neskončna, ničeva izvajanja svojih kl.-jentov. — No, — j.- vprašal oče Tabaret. — kako se počuti sedaj? — Slabše, — je odvrnil Noel. — V dcliriju je. Ravnokar me je napadla z najbolj podlimi obdolžbami ter me proglasila za najbolj podlo bitje na svetu. Prepričan sem, da je iz uma. — Ali da ga izgublja. — je mrmral oče Tabaret. — Mislim, da bi bilo čas poklicati zdravnika. — Takoj pojdeiu ponj. — je rebel Noel. Odvetnik je sedel za pisalno mizo ter pričel urejevati pisma po datumih. Očividno je |w-ložaj, ki bi spravljal v zadrego ljudi z večjimi zkušnjatui kot s vaše. Stari detektiv .1 * le s težavo skril smehljaj, ki se je pojavil i a njegovih ustnicah. — To |M>ni/iro priznavam. — je reke! ter napravil nedolžen obraz. — Ali pa ste /«• kaj storili dosed a j ' Vaš prvi korak bi moral biti, da zahtevate pojasnilo od madame Gerdv. Noel je rapravil kretnjo, katere pa Tabaret ni zapazil, ker je iskal v »vojeiu duhu način, kako bi spravil pogovor v smer, kateio hi je želel. — S tem sem i udi pričel, — je odvrnil Noel. — No. kuj j* rekla — Kaj naj reče? ALi je ni zlomil«* razkritje T — Kaj. ona ni skušala opraviti se/ — Gotovo, — ie rekel Noel zuničljivo. — Skušala je. kajti vajena je poskusiti nemogoče stvari. Skušala je pojasniti korespondenco. Povedala mi je ne vem koliko absurdnih laži. Odvetnik je koueal z urejevanjem pisem, jih zvezal skupaj tv jih zaprl v skrivni predal. — Da, — je nadaljeval, se dvignil ter s ;ilo zaprl svojo pisai-no miz", kot dii skušt n tem gibanjem pomiriti svoj srd, — da skušala mi je dokazati, da se zamenjavi- ni nikdar izvršila, kar vsekakor ni lahka stvar, če vzamemo vpoštev dokaze, ki jih imam. To je bil tudi vzrok njene bolezni. Misel, da bo moral njen sin, katerega je oboževala, vrniti meni inie in bogastva, katerih me je oropal, ji je zlomila sree. Ona je lahko gleda>a mene, ko sem trpel največja pomanjkanja. Ni pa nio^la prenesti misli, da bi stopil jaz na mesto njenega *ina. Kajš»- M vj-«r!a meno v najgloblji prepad kot da bi jaz bkiril en sam las na njegovi glavi. Najbrž je obvestila grofa o vašem razkritju. — je rekel oče Tabaret, ki je sledil svoji lastni ideji. — Komaj. Grof je odsoten iz Pariza že več kot en mesec ter se ne bo vrnil semkaj pred koncem tedna. — Kako veste to? — Bil sem v njegovi hiši. kajti hotel sem '.'a videti ter govoriV. žnjim. — Vi? — Da. Ali mogoče mislite, da ne bom zahteval nazaj svojega0 Ali motroče mislite, da sem človek. kaHrega se lahko oropa, oslt-pari in izda brez kazni Ne, jaz imam tvoje pravjee. Hočem jih tudi uveljaviti. K.ik^ni pomisleki naj bi me zadržev ili. da ae bi d *ign»' svojega ^lasu ter proglasil svoje krivice? Jaz bom zahteval svoje pravice. Ali smatrate to za presenetljivo? — Ne. gotovo ne. moj prijatelj. Vi ste torej obiskali hišo grofa Comma rina? — Ne. tega sklepa nisem storil takoj. — j - nadaljeval Noel. — Moje razkritje me je izprva spravilo skoro ob razum. Navdajalo me je na tisoče nasprotujočih si čustev. Ob gotovih trenutkih se m*' je lotila slepa jeza. a nato sem zopet irjrubil pogum. Hotel sem in fo[wt ne hotel. Nisem mogel priti do nobenega sklepa. Plašil ;ne je hrup. katerega bi gotovo dvignila afera. Hotel bi dobiti in dobd bom tudi nazaj svoje ime Ob istem času pa bi tudi rad obvaroval to plemenito ime vsakega madeža. i'e mogoče, bi tudi našel sredstvo, da spravim vse prizadete stranke, brez škandala in javnega hrupa. — In vi ste sklenili? — Da, po boju. ki je trajal petnajst dni, — po petnajst dneh muke in trpljenja. Koliko sem trpel v onem času! Zanemarjal sem svoj posel, kajti nisem mogel koncentrirati svojega duha na nobe no delo. Tekom dneva seui skušal na razne način izmučiti svoje telo, da bi našel ponoči pozabljenja v spanju. Ničevo upanje. Od časa, ko sein našel ta usode pol na pisma, nisem spal niti eno uro. Od easa do časa je pogledal jč<> Tabaret na svojo uro. — Gospod Daburan bo gotovo *e spal, — si je mislil. — Nekega jutra. — je nadaljeval Noe!. — po celi noči besnenja, sem skleniti napraviti konec vsej negotovosti. Nahajal sem se v takem spanju duha kot igralec, ki po zaporednih izgubah stavi na eno karto vse, kar ima. Poklical eem i zvonček a ter mu ukazal: Palača de Commarin. Faubourg. St. Germain. Stari amaterski detektiv je vzdihnil v znamenie nestrpnosti. — To je ena najbolj sijajnih hiš v Parizu. — bivališče princa, vredno slavnega imena. Na desni in levi obširnega dvorišča so hlevi, kjer je dvajset r>olnokrvnih konj vedno pripravljenih za vsakdanjo porabo. V ozadju se dviga glavno pročelje glavnega poslopja, s svojim plemenitim portikom. in dvojuimi mramornatimi stopnj. carai. Za hišo se steza velik vrt. ali pravzprav park, katerega sen čijo mogoče najstarejša drevesa v Parizu. Ta navdušeni opis je stavljal potrpežljivost očeta Tabaret na težko preiskušnjo. Ni pa s i upal prekiniti Noela s kaki vprašanjem Indiskretna beseda bi ga lahko izdala ter razkrila njegove zveze s policijskim departmentom. _ Stoječ pred bivališčem svojih pred ni ker, — je nadaljeval Noel, — sem bil prevzet od čustev, katerih vam ne morem of>isati. Tukaj, sem si rekel, je hiša, v kateri sem bil rojen. To je dom, v katerem bi moral biti vzgojen. Pred vrem pa je to mesto, kjer bi Moral kraljevati, ne pa stati zunaj kot izgnanec in tujec, plen žalostnih in bridkih spominov, ki so povzročali smrt izgnanih ljudi. Primer- jal sem sijajno usodo svojega brata s svojo lastno žalostno in naporno karijero. Moje ogorčenje je tedaj skoro premagalo moj razutr.. Lotila se me je blazna misel, da vdrem skozi vrata, pohdim v veliki salon ter s silo izženem sina madame Gerdy, ki je zavzel mesto sina grofice de Commarin. Ye*i od tod! Jaz sem tukaj gospodar! Hitro po sem se spomnil, da je treba postavnega postopanja in to me je zadržalo. Zopet sem stal pred bivališčem svojih očetov. Kako zelo ljubim te Ltare kipe, ta stara, visoka drevesa, te senčnate steze, po katerih so stopale noge moje uboge >natere! Vse ljubim, tudi oni ponosni grb. pritrjen nad glavnimi vrati ter izzivajoč teorije te dobe izenačevanja. Ta zadnja fraza je v toliki meri nasprotovala običajnim nazira-njem Noela, da se je moral oče Tabaret obrniti vstran, da prikrije svojo veselost. — Ubogo človeštvo! — si je mislil. — On ie že veliki gospod. — Šel sem noter. — je nadaljeval odvetnik. — ter zahteval, naj me povedejo pred grofa Commarina. Neki švicarski vratar, v sijajni livreji, mi je odgovoril, da je grof na potovanju, da pa je «rofič doma. To je bilo proti mojim načrtom, a jaz sem vstrajal pri svojem sklepu ter rekel, da hočem govoriti s sinom, če ni očeta doma. Švicarski vratar se je presenečen ozrl vame. Očividno me je videl stopiti iz najete kočije ter razmišljal, "e nisem mogoče preveč neznatna osebiea. da bi me spustili v navzočnost mladega grofa. (Dalje prihodnjič.) Vprašanje štajerskih mej. Oni krojri. ki žive v Avstriji \ praktičnih poklicih, v kupeiji in industriji, se za politiko malo zan imajo. — Delo in lov za zaslužkom jih precej absorbira. Spoprijaznili so se z novim položajem, skušajo se prilagoditi kar najbolj novim prilikam in uredit? novim potrebam primerno svoj^ trgovanj?. Njil; želja je, da bi mogU delati, nabavljati in dobavljati ob najmanjših ovirah in zaprekah. Zele si glad-keg aprometa. ki naj ga kar najmanj zadržujejo granič. omejitve V razgovoru z državljani nacionalnih držav poudarjajo pri vsaki pri liki potrebo, da se ligladi osebni in blagovni promet, potrebo dobre soseščine, potrebo obojestranskega spoštovanja in ugodno urejenega treovanja. Prav tako govore ofieisdni zastopniki in reprezentantje njih gr>s(H>darskih zastopstev. Priznati se mora. tla je v teh zatrjevanjih mnogo odkritosrčnega mišljenja in iskrenega prepričanja. So pa tudi ljudje drugega mišljenja. Močne nemirne sile so ra delu. ki skrbe trajno za vznemirjenje, ki vzdržujejo stari sovražni duh in osvojevalno propagando. V Avstriji je inteligenca močno zastopana. Ti kroiri imajo časa in volje dovolj, da v južnem delu republike go je naeionalno nestrpnost. Dovolj je tiska na razpolago za t;i-ke svrhe. Posebno so pridno na delu oni naciopalni'kokoti. ki so pre je dobro živeli od zdražb po sj>odnješstajerskih mestih in trgih ter si po prevratu našli zasilno zavetišče v Avstriji. Hrepene nazaj v izgubljeni raj. Za časa koroškega plebiscita so nemški stvari dali na rnzpo lago svoje sile. Marljivo so re$ delali in smotreno. Poznali so prilike v spornem ozemlju najboljše. Sedaj jim ne dajo pokoja šta jerske meje. Maribora. Ptuja, cel« Celja, kjer so bila glavna torišča za njih nacionalno »čuvanje, r.e mere jo preboleti. V teh mestih imajo dovolj zaupnikov In informatorjev. Dovolj elementov, ki preziraj., in sovražijo slovenski ti ve! j ir priznavajo sedaj sploh le Srbe. češ, da so pravičnejši iu bolj strpljivi. Radi prihajajo na materne prsi v Nemško Avstrijo po nacionalno uteho in pripovedujejo o mučen ištvu. ki ga je postajati neodreŠenim pod Dravo. Dasi nikakor ne precenjujem, tega gibanja in nismo prijatelji ekstremov. je vendar gotovo, da imamo opravka z nclahkim problemom. Naša oblastva bodo morala biti vedno previdna in čujeea. — Nemci so žilavi, odporni in vztrajni. Vsak pisarč; k si zna poiskati — svoj delokrogek. Preveliko popustljivost radi krivo tolmačijo. Nr vajeni na spoštovanje avtoritet in discipline, bodo r>rizr.ali le obla stva. ki vedo. kaj hočejo in ki ne popuščajo v načelnih vprašanjih Odločnost v stvari, uglajenost \ formi bo na mestu..Izbira naših cr •ranov, ki prihajajo na važnejša upravna mesta, mora Diti skrbna. Prebivalstvo, ki ni n iše narodnosti, mora priti do zavesti, da >ivi v nacionalni državi. Nepotrebno popuščanje glede jezika b: bilo kvarno. Spoštovanje do državnega jezika se mora zanesti med vse prebivalstvo. Do zavesti mora priti Nemcem, da žive v nac ionalni srovan ski državi. Izginiti mora stoletja rojeno mnenje, da imajo kot Nemci predpraviee. Nemci v Jugoslaviji vedo. da je v naši do.viovini lepo življenje in da je obilo prilik za zaslužek in pridobivanje. Zato s;^ celo nacional. nesrečni Nemci nočejo odločiti, da bi zapustili Jugo slavijo. Vendar pa je dejstvo, de jih je še mnogo, ki se še niso preo rijentirali in še vedno "upajo". t\-sa vsega si obetajo od naše needi-nosti. zaradi vprašanja, kako urediti državno upravo' ?.lno£ri so ne dolžni in se dado voditi od propagande, ki izkoristi vsako našo slabost. Naše mnenje je, da treba vsem tem oko ln osti m posvečati trajno in ciljno pozornost. Omalovaževanje tujega elementa in njegoveg; mišljenja ne smatramo za pravo. Niso vedno brezpomembne osebe, ki se pečajo na nemški strani z vprašanjem štajerskih mej. Nedavno je v Gradcu izda! znan: profesor Kraške univerz? dr. Arnold Lusehin Ebengreuth dve sporr-enie! zemljevidom pod naslovom "Die £erreissung der Stekrmark \ _ Publikaciji zaslužita pozorrost naših pol. krogov. Scverovj zdravila wtir.ujejo . r uje v drunn.ih. žene, ki trpe na bolečinah v križu, v bokih ali na stranah. na senzaciji, ki tlači Človeki k tlom in dela ▼ spodnjem telesu težo. na glavobolu in neredu pri naravnih funkcijah, dobe od pomoč, kovzamejo Severa's Regulator (Severjer Regulator). Priporočen je za Tdravljenje tistih posebnih lastnosti neredov in hiranja, ki so jim podvržene ženske. Dobite ga pri svojem lekarju ie danes. Cena $1.85. . F . S£Vt!!A CD. CrOAP RAF/OS. I GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Grško srednje Jagode, zelo diete, cena ........$7.— boksa. Calif orni jske Barbers, velike jagode .......... $11_ boksa. Malaga, velike jagode .................................$7.59 Fige, po 25 funtov Vbokst ...................... $3.— tok^a. t'e>plje, 1 po 23 funtov r boksi .................. $2.50 boksa. Brinje, 10 funtov ...............................$1.00 Turški d uhan, 1 funt $2. Za poskus pošljem % funta bokso za $1. 2 naročilom pošljite $2.00 ar» za vsako bokso grozdja. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 — il Avenue, New York, N. T. DOCTOR LORENZ EDINI SLOVINSKO OOVOREČI ZDRAVNIK tPECUALirr MCftKIH BOLEZNI. 644 Pom Ave Pittsburgh, pa. MoJa stroka Je sdnvljenjs akutnlb ta kroolCtlb botenL Jai ie idnrte aid 28 let ter tans w*tšm}u w vseh hiiillii 4s bole«*, da ru asdrsTte tm Umtm mat t» adrmr' teod'skt 1 pridobil poecbao sknteje pri Mdimrljada MUb botat Zato norcte pnpr.»nn— sanest! be nene. smJ* skrb ps Je, da vas boma. oadrtrio. Ne odlaMjte, ampak pridite Ompreja. Jas m*»mw%m seetrupljeno krt. aMeulJeln Hps po — m mM v 1 mmdamlmiam. NMUw ^ujik »t^giiaiBiffaa IVI M. sreEaB te petkih «. sjutraj 4m t. *ST J? rtUTeJSiLeT******* NI POZABITE (ME IN Dr. LORENZ avb htisbcrch. PA. Po svetu. Madžari izprazuujejo zapjdno ogrsko zemlje, ki pripr.de po dolo čilih trianonske pogodbe Av trij. Madžari obljubljajo na eni strani nesrečnemu baranjskemu nrebi-v«dstvu paradiž na zemlji, fluine-slije in kar j* še iepsega. ua drugi strani pretijo Avstrijcem maščevalnim odredbami, vočum« sovrašt !vom itd. /akaj Madžari ( stanejo pač vedno le Madžari kakor ostane klerikalizem vodu.r h* klerikalizem, pa naj ti kaže tre buli ali hrbet. — Italjr-mskp soeijali.-rtična stranka ima svoj letni občni zbor v prvi polovici oktobra. Zbor b zelo važen, ker bo odločal o takt ki, 'katero bo stranka vodila v pi ihodnjosti. Obstajajo tri struje Serrati in njegovi so za nei^pro sen revohicionariz »m. T ur a ti na stopa za tak*iko hladnega razu nia. tretja nkupina hoče omilit nasprotja prejšnj:h dveh. ki p; gotovo ne vedejo do prelon»a. — V tržaški okolici so karabi rerji aretirali več oseb, ki so sc bavile z lepim poslom nabiranja kosti v vojni padlih vojakov iti ;ih prodajale v industrijske svrhe! Lepa slikica meščanskih ča sov! — Mussolini, v >dja italjansko ga fašizma, je izstopil iz izvrse-valnega odbora te stranke, ki ne mara slediti njegovi mirovni po godbi s socijalisti. Tako gre cela stranka nasproti svojemu propadu. kar je logični konec vseb skupin, ki se hočejo vzdržati s terorjem. — Francoske seinske organizacije so izdale nn francosko delav stvo poziv. n?j prekinejo vse del« v vojnih industrijah. Francoska buržuazijska vlada z velikimi mu-r.ieijskimi in vojnimi pošiljntva mi podpira imperialistične težnje Foljske in Humunske proti Rusiji. Temu hoče raneosko delavstvo napraviti konec. Gibanje je tem važnejše, ker je istočasno tudi kongres mednarodnih kovinarskih organizacij v Lucerni sprejel podobno resolucijo, kar kaže. da je proletariat pričel z novo in uspešno akcijo sa preprečenje \seh bodočih vojn. Uspešno, ce ae ji bodo vsi organizirani odzvali. — V težkem položaju se nahaja Anglija uasproii Ircem. Pogajanja ne pokazujejo nobenega uspeha, zdi se ce!o. dp pride do obnovitve sovražnosti. — Kakor ooročajo "Berlinsk? Tidende" iz Helsingforsa. ležV znani ruski pisatelj Korolenlča na smrtni postelji Ponubo. da bi mu zvišali določeno množino ž veža, je odklonil z motivaeijo, češ, da noče drugim ničesar vzeti. Ravno tako je odklonil tudi povabilo rekaterih prijateljev, naj bi prišel k njim v inozemstvo, češ. da noče, da bi se mu godilo bolje, kakor ostali stradajoči ruski inteligenci. Vzlie svojemu slabemu telesnemu stanju skuša Korolen-ko dokončati peti zvezek svojih spominov. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo iz New Yorka. FRANCE BE HE NO ARI A OLYMPIC NOORDAM RE. d' ITALIA LAFAYETTE LAPLAND AMERICA ARGENTINA CANOPIC EMP. OF. CHINA FINLAND LA LORRAINE Q WASHINGTON AQUITANIA ADRIATIC PARIS CARMANIA ROTTERDAM LA SAVOIE FRANCE OLYMPIC PRES. WILSON 3EELAND 21 sept. 22 sept. 24 sept. 24 eept. 24 sept. 26 sept. 27 sept. 28 sept. 28. sept. SO sept. 1 okt. 1 okt. 1 okt. 4 ekt. 4. okt 5 okt. 5 okt. 8 ekt. S okt. 1t okt. 13 okt. 15 okt. 15 okt. 15 ,okt. - — Havre - Cherbourg - Cherbourg - Boulogne — Qenoa - Cherbourg - Cherbourg - Cherbourg — Tret — Genoa - Cnerbourg - Cherbourg — Havre - Cherbourg - Cherbourg - Cherbourg — Havre - Cherbourg Boulogne — Havre — Havre - Cherbourg — Trst Cherbourg RYNDAM BERENGARIA KROONLAND LAFAYETTE PANNONIA N. AMSTERDAM AQUITANIA CRETIC LAPLAND LA LORRAINE NOORDAM BELVEDERE AMERICA ADRIATIC PARIS WASHINGTON ARABIC CARMANIA FINLAND LA TOURAINE ZEELAND 'ARGENTINA : PRES. WILSON I ARGENTINA 15 okt. 20 okt. -22 okt. • 22 okt. 22 okt. 22 okL 25 okt. • 28 okt 24 okt. ■ 2V OKt. okt. nov. nov. ■ nov. nov. nov ■ S nov. 5 nov 5 nov. 1t nov. 19 nov. nov. dec Jan. 29 1 1 2 2. 3 19 & 12 - Boulogne - Cherbourg - Cherbourg — Havre — Trst - Boulogne - Cherbourg — Genoa - Cherbourg — Havre" - Boulogne — Trst - Cherbourg Cherbourg — Havre - Cherbourg — C.-noa - Cherbourg - Cherbourg — Havre - Cherbourq — Tr»t — Trst — Trst Glede een za vozne listke In vee drage pojasnila, obrnite se na tvrriko: FRANK SAKSER STATE BANK. 82 fortlandt St., New York CRENCH LINE ■ C0HM6MK Umtmu TMNSflruwnoot 1 Express Poet*] Seme* ^^ Direktna služba r Jugoslavijo preko Havre z velikimi parniki ua 2 in 3 vijake FRANCE ..... LAFAYETTE . LORRAINE ... ROCHAMBEAC 21. sept. 26. sept. . 1. ekt. .. 1. okt. Za. družina nudimo taborne ugodnosti tratjefa »sreda — luUne s dvema, Štirimi, Aestlml In oamlmi posteljami. Vsi taki potniki bodo deležni IsM izborne službe tn hrane, vsled katere ie znana Franooika Črta. Za nadalje Informacije vpralajte pri lokalnih nffentlh FRENCH LINK Pozor potniki. New Ifricem svojega BABlft. Prod v Clovolamlti, Ohio. Prosim ga, da se mi javi, ali pa Po kdo ve za njesrov naslov, *a čelu duševnega in nacionalno - političnega gibanja na Češkoslovaškem stoj: mož. ki je vse svoje stremljenje posvetil cilju: vzbuditi v slovanskem svetu najžuahnejše življe nje. in ki se je boril kot nihče drugi za osvoboditev slovanske osebnosti. Masarvk se trudi, da zbere okoli sebe sile, ki bi mu mogle pomagati pri uresničenju kulturnih nalog v soglasju z idealom politične svobode. Kljub temu pa Ma-saryk ni propagator izključno slovanske ideje. Nasprotno. V svoji znani knjigi ostro kritizira vsak šovinizem. Osnovna misel Masarjr-kovega filozofsko ustvarja jočega dela je: vsak mora v svoji državi vzbuditi vse -noči k delu za blagostanje človeštva. Masarvkove ideje so sposobne, da napravijo i« Češkoslovaške državo najširše nu-šanske svobode in kulturnih možnosti. Ljaskij je rekel, da je srečen. ker bo mogel delovati v tem zmisla. COSULIGH ČRTA Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. ARGENTINA ............ 28. acit. PRES. WILSON .......... If. okt. BELVCDERE ............ 1. rtov. Cene za Trst In Reko s«; Pres. Wilson $115 in »5 da/ka. Argentina in Belveder« $103 in $5 davka. Potom listkov izdanih za vs-* kraje v Jugoslaviji in Srbiji. Razkošne ugodnosti prvt^.t, dru- gega in tretjega razre.iju Potniki tretjega razreda dobivajo trezp'aeno vino. PHELPS BROTHERS & Co. Passenger Department 2 West Street New York Neverjetna vest. Matin poroča iz Aten, da je bivši car Ferdinand t kušal izzvati v Bolgariji revolucij., da pa so oblasti.pravočasno izvedele za tj namero in prisilile Kerd'nanda. da je nemudoma Kap-istil bolgarsko ozemlje. Angleško poslaništvo v Bndimpe SIL Angleška vlada je SDoročila ko prva od zavezniških držav madžarski vladi, da želi obnoviti z madžarsko diplomMične odnošaj«. Ang'leška misija v Budimpešti s,-izpremeni v poslaništvo. Za poslanika bo imenovan dosedanji komisar. Hohlcr«__________ PREDNO SE ODLOČITE fca svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, li poslati denar v domovino, da e ga potnik Bfrm kapi, piiite naj-"»rvvo a* tozadevna pojusnils na liano iu zanesljivo tvrdko nun SAKSER STATE BAKK & Oo/tlandt Street F«vr York MAZNABILO In PRIPOROČILO. Naj sta to i sastopnik Mr. JAN KO PJjc&KO pobira naročnin« n Glas Narod* na 6104 St. Clair Are., Cleveland, Oblo, in daje vsa druga pojasnila slede potovanja r stari kraj ali dobiti svojec od tam, glede denarnih pošilja*ev in sploh ▼ vaeti drugih zadevah. Ima ▼ zalogi tudi knjigo Peter Zgaga, Rojakom ga toplo priporstamo. UpravnJfctvo Glasa Naroda. G538 ES !WSSi H H iV^i ___K .